Naših štirideset let Redki so trenutki, ko si v današnjem dinamičnem času in v hitrem življenjskem ritmu vzamemo toliko časa, da postojimo in se ozremo na prehojeno pot. Zagotovo je 40 let podjetja lepa priložnost, da pogledamo nazaj in se z novimi načrti zazremo v prihodnost. Kaj vse smo prehodili v teh naših 40 letih, bi lahko najbolje povedali sodelavci in sodelavke, ki so v delovni organizaciji več kot 30 let. Prehojena pot je bila zagotovo dinamična, pestra in uspešna. Začetki razvoja lesarstva na našem področju segajo že v preteklo stoletje. Predvojni razvoj je bit razdrobljen in počasen, z velikimi nasprotji in problemi tedanje družbe. Po drugi svetovni vojni, v kateri so sodelovali tudi mnogi naši sodelavci, posebno pa še, ko so prevzeti sredstva za delo delavci, jej razvoj krenil hitreje. Delovna organizacija UP, tesna ine strija BLED je bita ustanovljena 17. 5. 1É z odločbo tedanjega ministrstva za gozdarstvo in tesno industrijo ljudske republike Slovenije. V prvih letih po ustanovitvi se je podjetje uredilo in začeto z razvojem predelave tesa v končne izdeikeinajprej v proizvodnjo stavbnega pohištva, lesne moke, poleg zabojev, ki so proizvajati že ob ustanovitvi. Zagotovo je bil pomemben mejnik v tistih časih prvo zasedanje delavskega sveta UP Bled, 23. oktobra 1950. teta. V drugem desetletju obstoja se je DO močno kadrovsko okrepila. S pripojitvijo JELKE Radovljica, lesne§àredelave Kmetijske zadruge Mojstrana in Embalaže Vintgar, se je tedanja podoba^^Ujetja zaokrožila. Pričelo se je s finalizacijo predelave lesa v Bohinju v nov program opažnih plošč in obnovo žagalnic na Rečici, v Bohinju in Podnartu. Naslednje, tretje desetletje, je bilo zelo dinamično. Zgraditi smo nove obrate za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat, ISO-SPAN-a, obrat pohištva, lastno maloprodajno trgovsko mrežo ter skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled, mehanizirano lesno skladišče v Bohinju ter ustanovili temeljne organizacije. V zadnien^jesetietju je razvoj v začetku potekal še hitreje, saj smo v tem ob-dobjU0Sključili grao^^v Podnartu, mehanizirano tesno skladisfe na Rečici, nov obra’t za proizvodnjo vidnih vrat v Mojstrani, novo kotlarno na lubje v Bohinju, in-Jgriraii in izgradili novlobrat FILBA v Bohinju, postaviti novo tdmnologijo za suho- fmontažne podboje ter v zadnjem času razvili in instaliraliffljovo tehnologijo za opažne nosilce, ponovno rekonstpd go v Bohinju, odprli novo trgojt gradu, sedaj c^zaključujemrizgradnio centra za inžermng in marking na Bledu. Iz nekatatm kazalce vJtz^^Je/o vne organizacij&idimo, da se je 'pevito zaposlenih povedalo s 352 mety1948 na 1180 v letu 1988. Posebno ^Konjih 20 letih se je močrio spremenila kadrovska struktura, tako da je danes zaposlenih že 5 % deta cev z višjo ozironaa visoko šoto. DeU prostori so praktičndggovi in jih je žeg raj 60.0001 V 40-letnem obdobju smo proiž sega lesa, riilijon podbojev, ilošč, 20 milijo- 1,8 milijonov m3 ža§ 4 milijone vrat, nac 14 milijonov m2 opaži nov m2 oblog, 250.000 Vikinih irigar s* mr, at ter precejšnje koliapphištfa " ime za tesno industrijoz \oizvode smo prodajali jf jih prödaja-mompma in v tujino. V prej prodali v tujino približno jm proizvodnje, letM pa ta delež preseemže 1/3 celotne prfflu/odnje, saj se zavj^hmo, da rast iz-vottDomen/ tudi mnofihitrejši razvoj de-lo vnsÈknaniza cije. Poteg razvoja in izgradnje novih proizvodnih obm^^ose z izboljšanjem delov- nih pogojev izboljšali tudi življenjski pogoji, tako da imamo danes pribl. 200 stanovanj, počitniški dom, 10 garsonjer, 13 prikolic, urejeno družbeno prehrano, prevoz na delo itd. S 40-letnim delom na domačem in tujem tržišču smo si pridobili mnogo poslovnih prijateljev, ki cenijo naše delo in poslovnost naše organizacije. Naša želja je, da bi tak ugled in simpatije obdržali tudi v prihodnosti s svojim kvalitetnim delom in poslovno resnostjo. Pred nami je novo obdobje zapletenih riznih gospodarskih razmer v Jugoslaviji, kioo mnogo zahtevnejše kot je bilo preteklo. V prihocffl&Fti moramo še marsikaj storiti, predvsemmvečati produktivnost, kvaliteto in učinkom^t z mehanizacijo, avtomatizacijo in k^mletizacijo proizvodnje, iviti nove izdelke za našo prihodnost in nove rodove. malizacija teh ciljev bo rna le, če bo mak zaposlen v svojem Okrogu prispevMčimveč s svojim kvali-Wnim delom k bornemu poslovanju. Doseženi uspehi naj bjmo tudi v bodoče vzpod-ijši razvoj naše delovne organizacije m razvijanje socialističnih samo-iravpih ffi^Mov. aš jubilej je pravzaprav jubilej vseh .nasi tistih. Ki so gradili kolektiv in že odšli iv pokfl; tistih, ki dajejo svoje ustvarjalne moVTin vseh, ki so morda danes še štipendisti pa vendarle že člani kolektiva. Ponosni smo na uspehe, ki smo jih dosegli in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. V to smo zaposleni v UP Bled trdno prepričani. Direktor DO Franc Bajt, ing. Kvaliteta je merilo TOZD TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica Temeljna organizacija TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica ima bogato tradicijo v žagarski industriji, ki je bila v Bohinju razvita že v prejšnjem stoletju. Po poročilih Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani je bilo na območju Bohinja leta 1875 kar devet (9) vodnih žag, ki so se do konca druge svetovne vojne razvijale, nekatere pa propadle. Temeljna organizacija se je po vojni začela razvijati na temeljih nacionalizirane žage IMPEX v Bohinjski Bistrici. Zaradi zmanjšanih količin sečnje na območju Bohinja se je počasi začel razvoj v smeri višje obdelave lesa, najprej predvsem v lesno embalažo, pozneje pa v druge proizvode, tako da danes v TO TOMAŽ GODEC poleg žaganega lesa izdelujemo opažne plošče in masivno pohištvo iz smreke in jelke. Janez Erčulj, dipl. ing., direktor TOZD Tomaž Godec Danes je v TO zaposlenih okrog 430 delavcev — v obratih: primarne predelave lesa, opažnih plošč in pohištva ter v oddelkih: za investicije in vzdrževanje, priprave proizvodnje in za splošne zadeve. V obratu primarne predelave lesa letno razžagamo v deske in plohe od 42000 do 44000 m3 hlodovine. Ves žagan les predelamo v izdelke višje stopnje obdelave, v opažne plošče in masivno sobno pohištvo. Dve leti poteka rekonstrukcija ža-galnice, ki bo zaključena v letošnjem letu. Namen rekonstrukcije je razžagati vso razpoložljivo hlodovino v eni izmeni, zmanjšanje porabe časa po m3, boljše izkoriščanje žaganega lesa po namenu, predvsem iskanje kvalitetnega lesa za po- Sestava opažnih plošč trebe proizvodnje masivnega pohištva. S samo rekonstrukcijo je bila dosežena večja humanizacija dela, predvsem pri ob-žagovanju koreničnikov hlodovine in pri skladanju desk v pakete. V obrat primarne predelave je od letošnjega leta vključena tudi briketirnica, kjer bomo izdelali okrog 1000 ton stisnjenih lesnih ostankov — briketov. Izdelujemo jih iz presežka odpadkov, ki jih ne uporabimo za lastno energijo. V obratu primarne poredelave je trenutno zaposlenih 26 delavcev. Obrat opažnih plošč ima svoj začetek v letu 1957, ko se je začela poizkusna proizvodnja. Z redno proizvodnjo smo pričeli v letu 1961, ko se je izdelalo 92.600 m2 opažnih plošč. V tridesetih letih proizvodnje pa smo izdelali 13,835.822 m2 plošč. Kako hitro narašča proizvodnja, pove podatek, da je bilo v lanskem letu proizvedeno 768.000 m2 opažnih plošč, kar je več kot polovico jugoslovanske proizvodnje tega izdelka. Za tako proizvodnjo potrebujemo letno 35.100 m3 žaganega lesa, tako da 9.000 m3 žaganega lesa kupimo v DO oziroma izven DO. V zadnjih letih se je veliko delalo predvsem na izboljšanju izkoristka žaganega lesa in produktivnosti, tako da se je obrat razvil v enega najbolj modernih te vrste v Evropi. Že s samim začetkom proizvodnje opažnih plošč je bilo ze- lo pomembno izdelke izvažati. Opažne plošče so do danes glavni izvozni izdelek LIP-a Bled, ki je po svoji kvaliteti znan kot eden najboljših v svetu. O izrazito izvozni naravnanosti govori podatek, da izvozimo na zahodne trge preko 540.000 m2 opažnih plošč na leto. Vsa leta se je posvečala pozornost modernizaciji proizvodnje, kar bomo izvajali tudi v bodoče. V obratu je zaposlenih okrog 150 delavcev. Da bi pokljuško in jelovško smreko še bolje ovrednotili se je v letu 1975 v starih prostorih obrata opažnih plošč pričela proizvodnja masivnega pohiš- tva, predvsem spalnic, masivnih sobnih vrat, dvižnih garažnih vrat, podnožij in kot stranski proizvod lesna moka. Vzporedno z razvojem obrata pohištva pa je začela obratovati tudi decimirnica, ki pripravlja de-cimiran les za potrebe pohištva in delno plošč. Z nabavo modernih strojev, predvsem NC TRIAX 8T in z rekonstrukcijo lakirnice, ki bo v prvi fazi zaključena v letošnjem letu, želimo doseči večje kapacitete, kvaliteto in večjo humanizacijo dela. Že sedaj smo dosegli tako kvaliteto, da se naše pohištvo ne prodaja samo na domačem trgu, ampak tudi na tujih trgih po vsem svetu. S hitrim menjavanjem programov in prilagajanjem razmeram na trgu ter s kratkimi dobavnimi roki smo dosegli, da je povpraševanje po našem pohištvu tako veliko, da včasih ni mogoče zadostiti vsem potrebam trga. V obratu je zaposlenih 117 delavcev. Za nemoten potek proizvodnje skrbijo oddelki priprave proizvodnje, oddelek investicij in vzdrževanja in oddelek za splošne zadeve. Oddelek priprave proizvodnje obsega skladišče žaganega lesa, sušenje lesa, brušenje rezil in vzorčno delavnico, skladišče reproma- teriala ter tehnološko in operativno pripravo proizvodnje. Oddelek investicij in vzdrževanja skrbi za redno vzdrževanje strojnih in elektro naprav ter objektov ter vodi potek investicij. Oddelek za splošne zadeve obsega kadrovske zadeve, obrat družbene prehrane, gasilsko službo in vratarsko službo. Po opravljenih norma urah v preteklem letu predstavlja TO TOMAŽ GODEC 41 % proizvodnje LIP Bled. Od celotne prodaje je bilo v preteklem letu realizirano ca. 75 % izvoza, kar predstavlja okoli 45 % izvoza celotne DO. Vrednostno je to 6 mio am. dolarjev. Iz navedenega je razvidno, da je TO TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica v 40 letih razvoja naredila velik korak naprej. Naše razvojne usmeritve so usmerjene v povečanje proizvodnje na račun boljšega izkoriščanja lesa, v izboljšanju kvalitete izdelkov ter v še večjo humanizacijo pogojev dela. Na ta način bomo ohranili konkurenčnost in dohodkovno motiviranost v izvozu in na domačem trgu. _____________________Koncilja S kvaliteto na evropski trg TOZD Rečica Začetek lesne industrije na območju Bleda-Gorij sega daleč nazaj, saj so bili prvi koraki v razvoju narejeni še v prejšnjem stoletju. Pred vojno je na tem področju zaznavna le težnja po razvoju, predvsem žagarske industrije. Leta po vojni so prinesla veliko naporov za obnovo domovine. Predvsem zaposleni v lesni industriji so nesebično vlagali znanje in moč v razvoj za čimhitrejšo obnovo in razvoj lesne industrije, saj je bilo potrebno za obnovo porušenih domov veliko žaganega lesa. Veliko žaganega lesa se je porabilo za graditev novih objektov in nenazadnje je v tem obdobju žagan les pomenil nenadomestljivo postavko v izvozu. V takratnih žagalnicah na Gorjani in Rečici je bila proizvodnja usmerjena predvsem za proizvodnjo žaganega lesa za domači trg, za izvoz, za proizvodnjo ladijskega poda in zabojev. Vedno bolj se je uveljavljala finalna proizvodnja z namenom čimveč dela in znanja vložiti v proizvodnjo čimkvalitetnejših in tržno zanimivih izdelkov, obenem pa se je pričela povečevati tudi količinska proizvodnja. Že leta 1966 je bil ob izgradnji nove žage do določene stopnje ta cilj uresničen. Z rekonstrukcijo žage v zadnjih letih 86/87 ob nabavi polnojar-menika in Optimesa, pa se naši cilji še bolj uresničujejo. Hlodovina se ne vrača več ponovno v bazen, to se pravi, da se žaga zaporedno — serijsko kar pripomore k večjemu in kvalitetnejšemu razrezu. Avtomatizirano, je merjenje hlodovine, avtomatsko čeljenje in robljenje desk, istočasna avtomatska izmera ter sortiranje. Vse to je obdelano na enem stroju — Optimes. Z rekonstrukcijo glavnih mest so se že pokazali pokazatelji, seveda ob kvalitetni hlodovini, tudi boljše izkoriščanje ter kvalitetnejši žagan les. Ob vseh teh rekonstrukcijah in izboljšanju delovnih pogojev, vsa obnovitvena in posodobljena delovna mesta še niso zaključena. Predvidena je rekonstrukcija vhoda hlodovine v žagi, kar bi bistveno pripomoglo k izboljšanju izkoriščanja (obračanje hlodovine), avtomatsko vkladanje desk v sortimi lopi. Istočasno je potrebna tudi dodatna oprema: elektronsko in rač. vodena sortacija v sortirnici, kar je nekaj že izdelanega, a vendar še ne dokončano. Prihodnji cilji in zadolžitve so gotovo tudi v oddelku oblog, kjer je neobhodno potreben nov skobeljni stroj, s katerim bi si omogočili raznovrstno povečanje asortimenta oblog, boljše izkoriščanje ter dodatne obdelave le-teh. Po zaključnih delih leta 1973 v proizvodnji vrat, so se po 10 letih uspešnega dela že pokazale potrebe po rekonstrukciji obrata vrat, predvsem iz tehnoloških vidikov. Nenehna potreba po modernizaciji strojnega parka in zahteve trga so nam narekovale nekatere rekonstrukcije. Ena od posodobitev proizvodnje je furnirnica (leta 1986), katera je opremljena s klimo napravami; prostor je brez dnevne svetlobe, montirani pa so najsodobnejši računalniško vodeni stroji, kateri nam omogočajo boljše izkoriščanje furnirjev (dragih), obenem pa večji pregled nad sortacijo (po barvah, vrstah, sestavah), kar obenem omogoča tudi boljšo kvaliteto pri sestavi furnirjev ter fur-niranju vratnih kril in iveric. Ob ureditvi furnirnice in stiskalnih linij so se pokazale tudi potrebe po rekonstrukciji lakir- Henrik Blažič, dipi, organizator deta, direktor TOZD Rečica nice, katera je bila že zastarela — imela je slabe pretočne kapacitete, tako da je ob ostalih rekonstrukcijah postala lakirnica že ozko grlo proizvodnje. Rekonstrukcija lakirnice je bila v zadnjih petih letih ena izmed večjih v TO Rečica. Z rekonstrukcijo lakirnice smo uvedli modernejši, sodobnejši način lakiranja. vaine naprave). Po ureditvi električnih in odsesovalnih naprav so se pričeli montirati stroji (linija) za novi oddelek LIP I nosilce. Za ta oddelek so se nabavili stroji, sad sodelovanja LIP — DIMTER. Redna proizvodnja I — nosilcev je stekla marca 1988. Vendar s temi rekonstrukcijami in novimi izdelki nismo Dolžinski narez furnirja Ob rekonstrukciji smo povečali kapacitete lakirnice, izboljšali kvaliteto, uvedli površinsko brušenje že v sami lakirni liniji, tako da smo zagotovili ravnost površin. S podaljšano lakirno linijo smo zmanjšali čas sušenja lužil in lakov ter uvedli enoizmensko delo. Leta 1987 je bila zgrajena nova skladiščna hala, katere polovico so skladiščni prostori trgovine, polovica pa za skladišče lesnih tvoriv. Ob preselitvi skladišča trgovine ter lesnih tvoriv, so se sprostili prostori, na kar so se pričele montirati instalacije (elektrika, odseso- končali naših začrtanih poti. Zaradi kvalitete naših izdelkov lahko z veseljem ugotavljamo, da iz leta v leto prehaja proizvodnja vratnih kril in SM podbojev vse več v korist IZVOZU. Pogled nazaj za primerjavo: leta 1978 ca. 12000 vratnih kril v izvoz, leta 1987 pa ca. 85000. Iste primerjave napravimo lahko tudi pri podbojih SM. V prvih mesecih tega leta pa proizvajamo naše izdelke že 70 % — 30 % v korist izvozu, kar pa prinaša drugačne rezultate, kot bi si jih sicer želeli. Boljše delo in večje količine nam zagotavljajo prihodnost TOZD Mojstrana Temeljna organizacija Mojstrana je nosilec proizvodnje.vhodnih in garažnih vrat. Tu je zaposlenih 94 delavcev, pretežno domačini iz Gornje-savske doline. Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat poteka le v dopoldanski izmeni. Proizvodni program predstavlja široka paleta vrat ter dodatnih stranskih elementov in nadsvetlob, vsa vrata so iz smrekovega lesa. Že od ieta 1971 dalje izdelujemo vhodna in garažna vrata po letvičastem programu. V tem času se je menjala tudi konstrukcija vrat, prej so se izdelovala krila v enostavnejši izvedbi. Spremembe so nastale zaradi novih zahtev tržišča. Anton Noč, v. d. direktorja TOZD Mojstrana Furniranje elementov za masivna vrata V Mojstrani letno izdelamo 14 000 kom. vhodnih vrat, 2300 kom. garažnih ter 1800 kom. dodatkov. Med vhodna vrata spadajo tudi masivna vrata, katera pa do sedaj ni uspelo izdelati po planu. Eden od glavnih vzrokov je bil tudi stroj za dolžinsko spajanje lesa »DIM-TER«, ki smo ga letos usposobili za obratovanje. Stroj so nam izdelali delavci TOZD-a Fil-bo v sodelovanju z zahodno-nemško priznano firmo Dimter. Število izdelanih vrat se vsako leto zmanjšuje s povečanjem masivnih vrat. V proizvodnji masivnih vrat vlagamo dosti več dela kakor pri vratih letviča-stega programa. lavi teh vrat je kvaliteta lesa izredno pomembna. Kaj nas je privedlo do tega, da smo začeli izdelovati masivna vrata? Eden bistvenih vzrokov je razvoj, saj je resnica ta, da kdor ne razvija in izpopolnjuje izdelkov, je že na poti stagnacije. Na prodajnem področju pa je zelo pomembno, da so izdelki kvalitetni in popolni. Lažje je prodajati takšne izdelke, kajti tržišče je vsak dan zahtevnejše, kupcev pa vedno manj. Cena pa je tudi pomembna, ki pa mora biti na trgu konkurenčna. Uspehe vedno žanje tisti, ki je močnejši, saj je že zakon narave takšen. Mojstrana je tudi izvoznik Vstavljanje polnil v masivna vrata V-5 Skoblanje letvic za vhodna in garažna vrata V letu 1983 smo v TO Mojstrana zaključili z rekonstrukcijo, pravzaprav je bila postavljena nova tovarna s kotlovnico ter sušilnico. Naslednje teto smo dogradili lakirnico ob podaljšku nove proizvodne hale, to je lokacijsko ustrezalo tehnološkemu postopku. Nova strojna oprema je zamenjala staro, katero smo izločili iz proizvodnje. Zadostili smo osnovnim pogojem ter tako začeli izdelovati masivna vhodna vrata. Posebnost masivnih vrat je v tem, da so elementi eliminirani in tako ne more priti do deformacije celotnega krila. Pri izde- vhodnih vrat. Izvažamo jih v Avstrijo, Nemčijo in na Madžarsko. Kriteriji so zelo zahtevni, zlasti v Avstriji in Nemčiji. Letošnji trimesečni plan izvoza je bil presežen, nadaljnjo napoved pa je težko izreči. Brez problemov nikjer ne gre, tudi v TOZD-u Mojstrana ne. Trudimo se, da bomo kar najbolj uspešni pri delu, da bomo na naše izdelke lahko ponosni. Noč Kljub težavam smo optimisti TOZD Podnart Temeljna organizacija Podnart je v DO najmanjša TOZD, število zaposlenih se giblje od 75 do 80 delavcev. Opažamo, da je fluktuacija zelo velika. Je temu kriva nezanimiva proizvodnja in sorazmerno nizek OD? Lado Cesar, v. d. direktorja TOZD Podnart Prelistajmo strani zgodovine te TOZD. Potrebe za povečanje proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev so rasle in delavci so se v letu 1965 odločili za gradnjo nove žage. Naslednje leto je že začela obratovati. Staro žago so podrli in tod pripravili skladišče za žagan les. Nova žaga je bila namenjena predvsem za razrez debele hlodovine in trdega lesa listavcev. Zgradili so bločno tračno žago, ki služi svojemu namenu še danes. Leta 1977 je bila zaključena gradnja proizvodne hale z bru-silnico. Tja so preselili polfinalno proizvodnjo lesa z Lancove-ga. Na Lancovem pa je ostal še polnojarmenik, ki je služil za razrez krajanom. Lani se je polnojarmenik pokvaril, obrat je zaprt. Da bi ga ponovno uspo- sobili, ne bi bilo smiselno, v celoti TO Podnart kaže slabe rezultate. Izdelki, ki jih delamo v tej TO, so cenovno nezanimivi, prisotnost vgrajenega dela je le 10 do 15%, ostalo pa je material. V glavnem izdelujemo lesno embalažo: zaboje in obloge. Do leta 1985 smo izdelovali re-galne sisteme Ikea za Švedsko, zaradi premajhnega kritja pa je bila proizvodnja ukinjena. Ni skrivnost, da TO Podnart čedalje bolj zaostaja za razvitimi, nekateri so se uspavali na trenutnih prebliskih nekaterih uspehov. Jasno nam je, da je strojna oprema iztrošena in zastarela, le težko dohajamo tempo in potrebe proizvodnje. Potrebno bo vložiti precej sredstev za dobro sanacijo. Po sklepu DS DO je letos TO Podnart v sanaciji. Le-ta pa naj bi potekala v treh etapah: 1. izkoristimo vse notranje rezerve in iz obstoječega iztržimo maksimalno 2. zamenja ali dokupi se potrebna strojna oprema (vzporedno z vzgajanjem lastnega kadra) 3. potrebno je vpeljati nov in donosnejši izdelek. Ta program je dosti zahteven, a v upanju, da bodo ostale TO pomagale, bomo lahko naloge izvedli. Pred nekaj leti smo v TO Podnart pridobili novo kotlovnico in sušilnico. Dosti naporov smo vložili, da so objekti normalno začeli delovati, grajati pa moramo izvajalce, saj sta objekta zelo površno izdelana. Ne mislimo vreči puške v koruzo. Z dobro voljo in dobro izdelanimi programi bo tudi naša TO »izplavala« iz težav. LACE Pričelo se je! Sedaj bi morali iti do kraja in obnoviti že iztrošene stroje z novimi in vpeljati donosnejši izdelek. V nasprotnem primeru pa je to samo utež utapljajočemu. TO PODNART PA HOČE ŽIVETI! Predsedniki delavskega sveta delovne organizacije od leta 1950 dalje: 1950—1953 Matija Pfeifer 1953—1955 Ivan Robič 1955—1957 Franc Mencinger 1957—1959 Zdravko Cerkovnik 1959—1962 Niko Taler 1962—1965 Ciril Kocjančič 1965—1967 Vinko Čuden 1967— 1968 Avgust Delavec 1968— 1969 Zdravko Knaflič 1969— 1970 Janez Žitnik 1970— 1974 Franc Lap 1974—1978 Stanko Iskra 1978— 1979 Jaka Repe 1979— 1980 Janez Kovačič 1980— 1984 Janez Cundrič 1984—1986 Anton Iskra 1986— Jože Repinc Pojasnilo ni potrebno! lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 Prestrukturiranje zahteva tudi nenehno izboljševanje kvalitete TOZD Filbo Vlado Silič, dipi. org. dela, direktor TOZD Filbo Z uporabo te naprave v livarnah se je izmet odlitkov zmanjšal tudi do 50 %. V današnjem času, ko predstavlja onesnaževanje okolja zelo resen problem, ne smemo zanemarjati tudi programa od-praševanja, filtriranja in prezračevanja, čeprav lahko rečem, da v zadnjem času nismo storili veliko za razvoj le-tega. Na tem področju smo v glavnem obdelovali lesno industrijo, kjer smo reševali probleme odpraševa-nja, filtriranja zračno prašne mešanice ter skladiščenja lesnega prahu. Modernizacija in razširitev strojnega parka z novimi sodobnimi obdelovalnimi stroji ima v tem pogledu nedvomno prednost, saj današnja oprema v pogledu razvoja predstavlja močan omejevalni dejavnik, ki ga brez dodatnih investicijskih sredstev ni možno preseči. Dokončna ureditev lakirnice, ki trenutno poteka, predstavlja neodložljiv investicijski poseg, ki bo odpravil tehnološki zaostanek in ustvaril normalne pogoje dela. Pri naštevanju življenjsko pomembnih zadev ne morem in ne smem mimo tega, da poudarim, da bo pri sedanjih in še predvidenih kapacitetah TO nujno potrebno izboljšati teh-noligijo trženja, saj nam lahko le sodoben in agresiven nastop na tržišču, ob kvalitetnih izdelkih zagotovi načrtovani razvoj, da ne rečem — celo obstoj. Če ob vseh naštetih usmeritvah končam z upanjem in prepričanjem, da imamo v TO dovolj delovnih in sposobnih delavcev, ki so pripravljeni vleči voz v začrtani smeri in če na koncu — prav ob 40. obletnici — pogledam še skozi prizmo optimizma, v upanju, da bodo svoj del prispevali še ukrepi ZIS, potem se za bodočnost naše TO ne bojim. Silič, Milakovič Unije za dolžinsko optimiranje tesa so izdelane v sodelovanju z zahod-no-nemško firmo Dimter Lahko rečemo, da je v jubilejnem letu, 40-letnici LIP Bled, naša temeljna organizacija TOZD Filbo dosegla tisto stopnjo razvoja, ko je iz bolj ali manj obrtne organizacije dokončno prestopila prag industrije. To trditev potrjujejo predvsem osvojeni proizvodni programi, večja delitev dela, spremembe, ki jih uvajamo v informacijsko dokumentacijskem področju in usmeritev dela proizvodnje v izvoz, kjer se naši proizvodi srečujejo z zahtevami, ki jih diktira svetovni trg. no nadaljevati z modernizacijami na področju informatike, predvsem s širjenjem računalniških obdelav na področju tehnologije, planiranja in sploh celotnega spremljanja poslovnega procesa. Z vsemi naštetimi in mogoče tudi tu izpuščenimi nalogami moramo doseči visoko kvaliteto naših izdelkov, kar nam bo dajalo na domačem in tujem trgu svoje mesto in ceno. Najbolj tržno interesanten in sočasno najbolj tehnološko zahteven je proizvodni program linij za optimirni dolžinski razrez lesa, pri katerih smo prvi in edini proizvajalec te opreme v Jugoslaviji ter linij za dolžinsko spajanje lesa, za katero imamo dosti močno konkurenco v LIKU iz Vrhnike. Značilno za te linije je velik prihranek lesa, ob boljši kvaliteti izdelka, kar je ob visokih cenah lesa in pomanjkanju le-tega na tržišču velik adut. Ta proizvodni program smo osvojili v sodelovanju z zahod-nonemško firmo Dimter. Vse komponente teh linij, razen zelo zahtevne hidravlike in elektronike, izdelujemo sami, kar potrjuje sposobnost in voljo naših delavcev za prestrukturiranje proizvodnje na višjo raven. Dolgoročno gledano, moramo na področju razreza in spajanja lesa naš proizvodni program dopolniti z linijami za dolžinski razrez in prečno spajanje, s čimer bi se lahko na trgu pojavili s kompletno opremo decimirnic. Poleg predstavljenega proizvodnega programa izdelujemo še skladišča hlodovine z razrezom in sortiranjem. Dva velika objekta smo zaključili v letih 1986 in 1987 v Kočevki Reki in Količevu. Te popolnoma avtomatske linije so bile izdelane v sodelovanju z avstrijsko firmo Springer. V letu 1987 smo prišli na trg s posodobljeno varianto naprave za impregnacijo odlitkov. Prednost te variante v odnosu na prejšnjo je v tem, da ima vgrajeno centrifugo, s čimer dosežemo manjšo porabo impregnacijskega sredstva, ki je zelo drago (prihranek do 30 %). Pot, ki jo hodimo zadnji dve leti, je izredno težka in predstavlja dostikrat za nas vse skoraj nepremagljive ovire. V konfron-tiranju z nastopajočimi težavami prihaja neštetokrat do situacij, ko mora biti osebni interes posameznika postavljen na stran in se moramo tudi za ceno osebnih žrtev podrejati skupnemu cilju. To pa je razvoj TO, ki mora čim hitreje slediti sodobnim dosežkom na področju tehnike in informatike. Danes lahko ugotavljamo, da imamo proizvodni program, ki je na trgu zanimiv, da ta proizvodni program obvladujemo v vseh vidikih in da mora v perspektivi ta program zagotoviti delo in socialno varnost zaposlenih s predpostavko, da bomo vztrajno nadaljevali z izboljšavami na področju razvoja, osvajanju novih tehnoloških rešitev, posodabljanju opreme, povečevanju produktivnosti, izboljševanju kvalitete, izobraževanju in vzgoji kadrov. Enako pa velja tudi, da moramo vztraj- Horizontalni vrtalni stroj je pomenil pomemben korak k posodobitvi strojne opreme DSSS: v ciljih vzajemnosti, pomoči in povezave Delovno skupnost skupnih služb UP Bled so ustanovile temeljne organizacije v sestavi LIP Bled na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO, ki so ga temeljne organizacije sprejele na referendumu, 26. 1. 1978. Gradnja centra za inženiring in marketing je v zaključni fazi Prvotno je bila DSSS sestavljena iz sedmih sektorjev, in sicer: 1. projektivni razvojni biro 2. prodajni sektor 3. finančni sektor 4. splošni sektor 5. sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize 6. sektor za AOP 7. nabavni sektor 1.1.1985 se je naši DO priključila nova temeljna organizacija FILBO — Proizvodnja strojev in naprav. Ob tej priliki je bil v DSSS ustanovljen nov sektor, in sicer sektor za prodajo in projektivo, katerega glavne naloge so: — izdelava projektov za stroje in naprave — razvoj in projektiranje postopkov proizvodnje — prodaja strojev in naprav z namenom doseganja najboljših finančnih rezultatov — reševanje reklamacij — iskanje, predlaganje in uvajanje novih proizvodnih procesov na področju zasnove, oblikovanja in konstituiranja novih ter izpopolnjevanja obstoječih strojev in naprav. Na začetku letošnjega leta je prišlo do še ene pomembne organizacijske spremembe: ukinjena je bila Trgovina kot temeljna organizacija. Predmet poslovanja te temeljne organizacije je sedaj registriran kot stranska dejavnost pri DO, prodajo pa bodo opravili delavci prodajnega sektorja v DSSS, kamor spada sedaj tudi maloprodaja. Poleg tega imamo v okviru delovne organizacije evidentirane tri poslovne enote: poslo-'/alnica Bled, poslovalnica Zagreb, poslovalnica Murska Sobota, poslovalnica Beograd pa je bila ustanovljena v mesecu februarju letošnjega leta, vendar pa še ni registrirana. Naloge, ki jih opravljajo delavci v delovni skupnosti so zlasti naslednje: • Projektivni razvojni biro skrbi za razvoj in projektiranje proizvodov, izdeluje okvirne investicijske programe za uvedbo novih proizvodov, izdeluje projekte z variantnimi obdelavami za zgradbe, išče, predlaga in uvaja rešitve novih proizvodnih procesov • Prodajni sektor raziskuje in analizira prodajno tržišče, prodaja izdelke in storitve doma in v tujino, rešuje reklama- cije s področja prodaje in oblikuje prodajne cene • Finančni sektor vodi knjigovodstvo za TO, DSSS in DO, sestavlja obračune v predpisanih rokih, vodi evidenco osnovnih sredstev, tekočih investicij in investicijskega vzdrževanja, obračunava in izplačuje osebne dohodke in druge prejemke, sestavlja obračun prometnega davka ter predlaga in usklajuje finančno politiko TO in DO • Splošni sektor — kot pove že samo ime — skrbi za vse zadeve splošnega pomena, zlasti pa za štipendiranje, izobraževanje in kadrovanje, zbira in pripravlja gradivo za seje samoupravnih organov, skrbi za pisanje zapisnikov in posredovanje sklepov TO in DSSS, skrbi za pravne zadeve, izdeluje osnutke splošnih aktov, skrbi za družbeni standard delavcev . .. • Sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize zlasti izdeluje predloge za organizacijo in sistemizacijo, išče, predlaga in sprovaja nove, boljše in cenejše metode in oblike organizacije dela in poslovanja, predlaga in sprovaja nagrajevanje delavcev, sestavlja in analizira gospodarske načrte itd. • Sektor za AOP načrtuje, uvaja in izvaja avtomatsko obdelavo podatkov ter zasleduje in osvaja najnovejše pristope in metode na področju računalništva • Nabavni sektor pa skrbi za nemoteno in pravočasno preskrbo z naročenimi surovinami, izdelavnimi in pomožnimi materiali in sredstvi za delo, tako z domačega kot tudi s tujega trga. Prostori, v katerih se sedaj nahaja Poslovalnica Bled, so dokaj neprimerni in neprezen-tativni, zato smo se v letu 1987 odločili, da na Bledu, nasproti obstoječe LIP-ove stavbe zgradimo nov Center za inženiring in marketing (CIM), v katerega spodnje prostore se bo že v drugi polovici meseca junija preselila trgovina — Poslovalnica Bled. V spodnjih prostorih bo uredila razstavni prostor — salon pohištva. Glede na to, da je del skupnih služb, to je sektor za prodajo in projektivo v prostorih starega »Bobna«, ki se bo v kratkem podiral, bo tudi delavce tega sektorja potrebno preseliti v nove prostore. V center za inženiring in marketing pa se bodo preselili tudi delavci PRB, ki sedaj »gostujejo« v TOZD-u Rečica. Poleg tega se bo v CIM preselil celotni prodajni sektor, tako da bo vsa prodaja na eni lokaciji, kar bo pomenilo še z dodatno reorganizacijo (inženiring sistem prodaje) bolj kvalitetno in kvantitetno prodajo ter celovitejše obvladanje domačega in tujega trga. Iz teh bistvenih nalog posameznih sektorjev je torej razvidno, da delavci v DSSS opravljamo dela in naloge, ki so Omenjeno leto 1971 je bilo za našo delovno organizacijo v marsičem prelomno in seveda tudi za organizirano razvojno delo. Razvojni sektor se je v tem letu okrepil z mladimi arhitekti in oblikovalci in tako štel že 12 zaposlenih. Preimenoval se je v Projektivni razvojni biro, ker je bila poleg dejavnosti razvojnega sektorja vključena izdelava projektov za zgradbe na bazi oblikovnikov iso-span in ostalih izdelkov, namenjenih gradbeništvu. Operativno investicijsko delo pa se je v celoti preneslo na takratni tovarni: Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici in Rečico na Bledu, ki je vključevala tudi obrata Mojstrana in Podnart. Vse do današnjih dni ni bilo večjih sprememb dejavnosti in s tem tudi organiziranosti projektivnega razvojnega biroja, le poudarek na posameznih področjih dela se je odvisno od skupnega pomena za celo DO, pri čemer pa poskušamo zasledovati in se prilagajati dogajanjem na področju razvoja in poslovanja tako doma kot tudi v svetu. Veliko je nalog, ki jih opravljamo delavci DSSS, velike pa so tudi odgovornosti, ki v sedanjem kriznem obdobju še bolj prihajajo do izraza. Kunej zunanjih in_ notranjih vplivov spreminjal. Če smo imeli v začetku 70. let velike načrte za izdelavo hiš in garaž v paketu ter s tem poudarek na tem področju dela, imamo v zadnjih letih večji poudarek na opažarski tehniki. Današnji projektivni razvojni biro ima svojo dejavnost razdeljeno na razvoj izdelkov, razvoj tehnologije in drugo. Razvoj izdelkov ima deljen na področje stavbnega pohištva, notranje opreme in pohištva ter opažar-ske tehnike in les v konstrukcijah. Razvoj tehnologije je razdeljen na razvoj lesne in kemijske tehnologije. Poleg navedenega smo zadolženi za nekatera dela iz investicijske dejavnosti, projektiranja, investicij in še kaj. V razvojnem programu letošnjega leta imamo predvidenih (Nadaljevanje na 10. strani) Razvojno delo v DO LIP Bled Projektivni razvojni biro Začetek organiziranega razvojnega dela sega že v leto 1960, ko je bila v okviru tehničnega sektorja formirana delovna skupina v oddelek za napredek proizvodnje z zasedbo treh delavcev. V naslednjih letih se je oddelek glede na takratne potrebe kadrovsko okrepil in se v letu 1964 izločil iz tehničnega sektorja ter se organiziral v razvojni sektor s šestimi delavci. Dejavnost razvojnega sektorja je bila vse do leta 1971 usmerjena v pripravo in vodenje investicijske izgradnje celotne delovne organizacije, v razvoj tehnologije in izdelkov. Sektor za projektivo in prodajo v Sektor za projektivo in prodajo v delovni skupnosti skupnih služb je razmeroma mlada organizacijska tvorba, ki je nastala tedaj, ko je LIP ustanovil novo temeljno organizacijo za proizvodnjo strojev in naprav, v letu 1985. Unija za dolžinsko spajanje lesa (z Lesnega sejma v Sarajevu) Opredeljeni delovni cilji ob ustanovitvi so aktualni še danes. Gre za usmeritev v zahtevno proizvodnjo strojev in naprav za lesno predelovalne obrate, ki je ne glede na današnje težave v ekonomiki naše države širše družbeno podprta, torej za proizvodnjo, ki zahteva veliko vloženega znanja in dela in ki ob normalnih razmerah in ob ustreznem nivoju zagotavlja nadpovprečno uspešnost. Glede na to, da se je podobna strojna industrija v Sloveniji in v ostalih delih države zelo hitro razvijala, posebno v obdobju investicijske ekspanzije pred leti, je izjemno pomembna aktualnost področja, ki ga pokrivamo s svojim proizvodnim programom. Ocenjujemo, da je tu odločitev o izdelavi strojev za obdelavo lesa v decimirni-cah prava in pravočasna, saj smo z doseženim v prednosti Pohištvo Bohinj Projektivni razvojni biro (Nadaljevanje z 9. strani) kar 56 nalog, od katerih je vsaj 10 zelo pomembnih in zajemajo vsa področja našega dela, vseeno pa je nekaj večji poudarek na stavbnem pohištvu in opa-žarski tehniki. V prvem primeru ugotavljamo, da smo zadnja leta razvojno zaostali za našimi konkurenti, v drugem pa smo pričeli s poskusno proizvodnjo in prodajo opažarske tehnike, ki zajema opažne nosilce, opažne plošče, kovinske dele in računalniško izdelane opažne načrte in potrebno bo še marsikaj storiti za doseganje začrtanih ciljev. Seveda mora razvoj izdelkov spremljati razvoj lesne in kemijske tehnologije in prav na teh dveh področjih dela je iz dneva v dan vse več novosti in tako tudi odprtih nalog za naš biro. In kako naprej? Projektivnemu razvojnemu biroju ni potrebno bistveno menjati dejavnosti, menjati pa bo potrebno pred konkurenco, ki ima podobne ambicije. Zelo pomemben je način dela (filozofija), ki je odločilen za našo proizvodno celico, ki je v popolnosti tržno usmerjena. Ob tako zahtevni proizvodnji brez ustreznih povezav v vseh bistvenih elementih poslovanja z drugimi proizvajalci preprosto ne gre. LIP si je na tem področju, zahvaljujoč tudi temu, da je velika, sodobna in cenjena organizacija lesne predelave, uspel ustvariti pomembne družbeno priznane kooperacije z eminentnimi svetovnimi proizvajalci strojne opreme. Prenos znanja in uporaba sodobne tehnologije in tehnike je tako osnova, ki že v začetni fazi zagotavlja kakovostne in zanesljive produkte in močno zmanjšuje rizike nas kot proizvajalcev in kar je še pomembnejše — naročnikov. učinkovitost, za kar bodo potrebne kadrovske okrepitve in osvežitve. Delovni pogoji so dobri in z izgradnjo centra za marketing se nam obetajo še boljši, predvsem zaradi boljše povezanosti z drugimi strokovnimi službami skupnih služb. Skrbijo nas le slabše prostorske možnosti in opremljenost prototipne delavnice, laboratorijev in drugih stranskih prostorov, potrebnih za našo dejavnost ob dejstvu, da so vse večje kvalitetne zahteve in vse zahtevnejša regulativa, kar ima za posledico vse več preizkušanja in testiranja. Ne glede na omenjene skrbi smo prepričani, da bomo zmogli načrtovano delo in premagati ovire; ki nam bodo na poti ter na ta način kar največ prispevali k nadaljnemu razvoju naše delovne organizacije. J. R. Delavci v SPP se močno zavedamo, da so opravljeno delo in rezultati plod prizadevnega dela in dobrega sodelovanja s temeljno organizacijo osnovne proizvodnje in dobrega sodelovanja z našimi sodelavci razvoj-niki za lesno predelavo ter sodelavci v lesno predelovalnih obratih LIP-a, ki nam s svojim znanjem in izkušnjami ogromno pomagajo pri iskanju ustreznih, uporabnih in učinkovitih projektnih rešitev za področje, ki ga pokrivamo. In ne pozabljamo tudi na tesno vez in sodelovanje s sodelavci v razvojnih in prodajnih organizacijah, s katerimi dobro in tvorno sodelujemo. Smo skupina projektantov, ki skrbimo tudi za prodajo. Naše delo je strokovno zahtevno, zanimivo — vsak projekt, ki se ga lotimo, je svojevrsten izziv. Naše naloge pri konkretnih poslih so celovite: od vzpostavljanja prvih kontaktov z naročnikom izdelave idejnega projekta s predkalkulacijo, izdelave ponudbe, sestavljanja in podpisovanja pogodbe, do izdelave projekta za izvedbo, preko spremljanja graditve, do sodelovanja pri montaži, pri poskusnem zagonu in pri primopredaji. Področje dela je obširno, saj je poleg čiste stroke — strojništva, zelo pomembno za naše delo poznavanje tehnologije predelave lesa in celotne pozitivne zakonodaje, ki se nanaša na področje graditve objektov, tehničnih predpisov in še posebej varstva pri delu, kar je za projektanta stroja ali naprave izjemno pomembno in sila odgovorno. Posebej bi radi povedali, da je intenzivnost dela pri nas velika, ker se v celoti podrejamo rokovnim zahtevam kupcev, ki so pogosto tudi sami takrat, ko se odločajo o novih investicijah in pripravljajo strokovne podlage, skoraj vedno v časovni stiski, in da je zaradi potrebnih miselnih procesov v človeku, ki so izraziti pri velikih zahtevnih projektih, naša angažiranost s službenimi problemi skoraj neprekinjena. Eno ključnih sodelovanj, posebej v fazi izdelave ponudb in pri oblikovanju pogodb, pa je sodelovanje z našim finančnim sektorjem in predvsem z njegovo vodjo, ki nam na tem specializiranem področju ogromno pomaga. V izredno vzpodbudo pri delu nam je tudi posluh, sodelovanje in pomoč vodstva delovne organizacije in njegovo razumevanje naših problemov in specifičnosti. Zaradi množice informacij, ki jih obdelujemo ali pripravljamo in obsežnega pisanega gradiva, ki mora iz naših rok, so sodobna pomagala — predvsem naš osebni računalnik nepogrešljiva. Ker je naša Vektra postala že ozko grlo, si kajpada želimo, da bi bili čimprej s terminali povezani z velikim Lipovim računalnikom; če pa bi se tu kaj potegnilo, potem pa bomo rabili vsaj še en mikro v našem sektorju. Čeprav je v sedanjem času težko na trgu, ne obupujemo. Prizadevamo si, da bi optimalno izkoristili to, kar je na razpolago in ob delu, usmerjenem za prihodnji čas, vzdržali v tem kriznem obdobju. Z doseženim nismo zadovoljni, saj moramo opraviti še vrsto tekočih nalog in izboljšav, prav tako smo si postavili tudi ambiciozen nadaljnji razvojni program, ki bo zahteval za realizacijo polno angažiranje. Melink Po napornem delu se prileže tudi počitek Vsi se dobro zavedamo, da moramo izrabljene moči, tako duševne kot telesne nadoknaditi. Zato je vse več takih, ki se odločajo, da za nekaj dni pozabijo na tegobe, stalne spremljevalke človekovega življenja. Po nekaj dnevih dopusta, preživetega ob morju ali v hribih, se vračamo polni vedrine in moči za nadaljnje delo v korist sebi in skupnosti. Naš počitniški dom na Seči pri Portorožu prav letos praznuje 30-letnico obstoja. Majhna hišica je bila kupljena leta 1958. Prvič je bila adaptirana leta 1959, drugič leta 1962, nato leta 1963 in 1973. leta. Zadnja večja adaptacija pa se je pričela leta 1984 in 1985 ter končala v letu 1986. S to zadnjo adaptacijo smo povečali število ležišč s 64 na 102, poleg tega pa je bistveno izboljšano tudi udob- je, saj ima vsaka soba (teh je 31) svoj WC in tuš s hladno in toplo vodo. Za izvensezonsko ponudbo pa je na voljo osem sob z mini kuhinjami. Le-te so posebno v praznikih (l.maj, 29. november in Novo leto) vedno zasedene. V letu 1987 pa smo zgradili še kanalizacijo, tako da je naš dom res ličen in čist in je verjetno tudi zato toliko obiskan. Drugi vir počitniških kapacitet, primeren zlasti za tiste, ki niso radi vezani na obroke hrane točno ob določeni uri in ki imajo rajši bolj prosto obliko počitnikovanja, so počitniške prikolice. Teh imamo 13, ker smo letos eno razhodovali. Nameščene so na otoku Pagu in Krku ter na Istrskem polotoku (Vrsar, Zelena laguna, Ladin gaj), dve pa sta v Atomskih toplicah v Podčetrtku. Tudi prikolice so zelo obiskane, vendar smo se zaradi vse višje pristojbine v kampih ter vedno večjega pritiska upravljalcev avtokampov, da morajo biti sindikalne prikolice postavljene čimdlje od morja, odločili, da število le-teh ne povečujemo. Prav zaradi prej navedenih dejstev smo se odločili, da preidemo na novo kvaliteto počitniških kapacitet, t. j. garsonje- re. V letu 1985 smo kupili prvi dve garsonjeri v prijetnem obmorskem letovišču v Lovranu, nedaleč od Opatije, z maksimalno kapaciteto 10 ležišč. Bivanje v teh garsonjerah je primerno za tiste, ki imajo radi veliko zabave, poleg tega pa jim ni težka hoja 10—15 minut do plaže. Bivanje v Lovranu je primerno tudi za tiste, ki poleg plavanja obožujejo tudi hribe, saj je do vrha 1400 m visoke Učke potrebno le 3 ure hoje. V letu 1986 smo povečali kapacitete še za dve garsonjeri v prijetnem turističnem naselju Lopari v Nerezinah na otoku Lošinju s kapaciteto 8 ležišč. Ti dve garsonjeri sta najbližji morju (80 m), zato sta primerni za tiste, ki radi poležavajo na plaži in jih lahko zakonec z žvižgom pokliče na kavo. V letu 1987 je bila vseljena garsonjera v turi- stičnem naselju Stinica pri Jablancu s kapaciteto 4 ležišč. To je novo naselje med Senjem in Karlobagom, ki je bilo pozidano v 7 mesecih. V lanskem letu sta bili v naselju le trgovina in gostilna, letos pa bodo odprli še recepcijo, pošto, slaščičarno in še nekaj manjših lokalov. V letu 1987 je bila kupljena, vendar vseljena šele letos, garsonjera v Barbarigi s kapaciteto 5 ležišč. Prijetno vzdušje v tem naselju daje tudi pogled na Brionsko otočje in pa čisto morje. Leži 18 km severno od Pule, t. j. blizu Fažane. V letošnjem letu pa bomo postali lastniki še ene garsonjere v Podčetrtku, ki bo gotova konec letošnjega leta. Po zasedenosti bo to verjetno najbolj rentabilna garsonjera, saj bo v njej možno bivanje vse leto; poleg pokritega bazena v hotelu bodo zgradili še enega v Atomski vasi in če povemo, da bodo sobe tudi centralno ogrevane, potem bo res možno celoletno počitnikovanje. Prav pred kratkim pa smo kupili še dve počitniški enoti na otoku Pagu v zalivu »Gajac« v Novalji s kapaciteto 10 ležišč. Gotovi bosta žal šele konec letošnje sezone. Komur pa so ljubše gore, se lahko odloči za kočo v Vratih (7 ležišč). Adaptirana je bila leta 1985, tako da s pomočjo Aljaževega doma v Vratih, od koder dobivamo elektriko., nudi prav ugodno udobje, saj se lahko po naporni, celodnevni hoji s Triglava, oz. Kriških podov ali Stenarja lahko celo stuširamo. Če vse omenjene počitniške kapacitete seštejemo, ugotovimo, da imamo preko 200 ležišč, kar je za 1200-članski kolektiv s 360 upokojenci kar lepa zmogljivost. Vendar se moramo zavedati, da je potrebno vse te objekte tudi vzdrževati. Tako so pravzaprav vsi ti objekti naši, zato upravljajmo z njimi tako kot z lastno hišo oz. stanovanjem! Debelak Šport in rekreacija Za športnorekreativno dejavnost v naši delovni organizaciji lahko rečemo, da je vzorno organizirana in uspešna predvsem na tekmovalnem področju. Sam način organiziranja se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenil. Svet za šport in rekreacijo deluje v okviru sindikata, in sicer ga vodi predsednik s pomočjo referentov za šport in rekreacijo po posameznih TO. Sama dejavnost je razdeljena tako, da vsak rekreacije željni zaposleni delavec, najde nekaj zase. Aktivni smo v naslednjih disciplinah: smučarski tek, veleslalom, sankanje, kegljanje, namizni tenis, streljanje, kolesarjenje, plavanje, šah in planinarjenje. Naši tekmovalci se udeležujejo tekmovanj v vseh naštetih disciplinah tako na nivoju DO, kakor občinskih sindikalnih prvenstvih, SOZD-ovih letnih in zimskih igrah ter lesa-riadah. Poleg naštetih disciplin pa sta planinarjenje in kolesarjenje organizirana po sekcijah, katere delujejo po svojem programu. V okviru planinske sekcije se letno organizira 20 planinskih pohodov, v okviru kolesarske sekcije pa organiziramo kolesarjenje in udeležbo na 4—5 kolesarskih maratonih. Če pregledamo program dela sveta za šport in rekreacijo za letošnje leto, vidimo, da so praktično vsak mesec organizirane 2—3 aktivnosti. Vsa ta dejavnost je seveda povezana z vedno večjimi finančnimi stroški, vendar zaenkrat ne moremo reči, da nam DO ne bi stala ob strani. Naši nastopajoči to seveda znajo ceniti in to hvaležno izkazujejo z odličnimi nastopi na tekmovanjih, katerih se udeležujejo. Poglejmo si nekaj najvidnejših uvrstitev v zadnjih petih letih: • 1. mesto na zimski lesariadi v letih 1984, 1985, 1986, 1987 in 1988 • 1. mesto na zimskih igrah SOZD GLG v letih 1984, 1985, 1986, 1987 in 1988 • 1. mesto na letnih igrah SOZD GLG v letih 1984, 1985 in 1987 • Ekipne zmage po posameznih disciplinah na občinskih sindikalnih prvenstvih v navedenih letih. Organizirali smo več kòt 60 planinskih pohodov. Na vseh teh prireditvah letno nastopi skoraj 250 delavcev. Poleg vseh naštetih aktivnosti pa imamo v najemu še telovadnici v osnovni šoli prof. dr. J. Plemlja Bled in OŠ Bohinjska Bistrica ter kegljišče v hotelu Jelovica na Bledu, kjer se zaposleni lahko razgibajo predvsem v zimskem času. Iz vsega navedenega lahko vidimo, da sta šport in rekreacija močno zakoreninjena v naših delovnih ljudeh in zato moramo stremeti za tem, da kljub nastali gospodarski situaciji v naši družbi ne.bomo zmanjševali in štedili na račun rekreacije in zdravja naših delovnih ljudi. Rakuš 11 PROGRAM PRAZNOVANJA OB 40-LETNICI DO LIP BLED Spominski posnetki na praznovanje 27. maja 1988 — Dom Joža Ažmana v Boh. Bistrici — ob 16. uri slavnostna seja delavskega sveta DO Dnevni red: • Otvoritev in pozdrav • Slavnostni govor ob 40-letnici • Govor predstavnika DPS • Podelitev priznanj za dolgoletno delo v DO LIP Bled (za 30 in več let /ženske/, za 35 in več let /moški/) (vabljeni zaposleni z vabili) — ob 20. uri • Koncert Partizanskega pevskega zbora Ljubljana • Recitatoji LIP-a Bled (vstop prost za vse zaposlene) 28. maja 1988 — Športna dvorana na Bledu — 15.30 Godba na pihala Gorje pred Športno dvorano — 16.00 Pričetek proslave Program: • Uvodni govor direktorja DO • Slavnostni govor • Podelitev plaket • med posameznimi govori nastopata: Oktet LIP Bled oz. Godba na pihala — Okrog 19. ure nastop Janeza Hočevarja (Vabljeni vsi zaposleni, upokojenci in štipendisti) Predviden zaključek med 23. in 24. uro. Vozni red avtobusov za 27. 5.1988 1. avtobus 2. avtobus Zgornje Gorjuše 18.45 Radovljica AP 18.40 Spodnje Gorjuše 18.49 Radovljica iso-span 18.42 Koprivnik 19.00 Lesce — žel. postaja 18.47 Jereka 19.15 Bled — Union 18.53 Češnjica 19.17 Krnica 19.00 Srednja vas 19.20 Zg. Gorje 19.02 Studor 19.22 Sp. Gorje 19.05 Stara Fužina 19.27 Rečica 19.10 Jezero 19.31 Bled — Jelovica 19.15 Ribčev Laz 19:32 (1 avtobus čaka rezerva) Polje 19.36 Boh. Bled — Rot 19.22 Kamnje 19.38 Boh. Bela — žel. post. 19.25 Savica 19.41 Nomenj 19.35 Boh. Bistrica 19.45 Bitnje 19.40 Boh. Bistrica 19.45 Vozni red avtobusov za 28. 5.1988 1. avtobus 6. avtobus Zg. Gorjuše 14.00 Podnart 14.35 Sp. Gorjuše 14.03 Pri Kovaču 14.40 Koprivnik 14.15 Češenj, most 14.43 Jereka 14.30 Lipnica »Z« 14.47 Češnjica 14.32 Lipnica »K« 14.50 Srednja vas 14.35 pri Skirerju 14.52 Studor 14.37 Kamna gorica 14.53 Stara Fužina 14.42 Sp. Lipnica 14.55 Zg.Lancovo 14.58 2. avtobus Sp. Lancovo 15.00 Jezero 14.46 Radovljica 15.15 Ribčev laz Polje Kamnje 14.47 Radovljica iso-span 15.17 14.51 14.53 Lesce — žel. post. 15.20 Bled — športna dvorana 15.30 Savica 14.56 7. avtobus Rateče 14.15 3. in 4. avtobus Podkoren 14.20 Boh. Bistrica 15.09 Kranjska gora Gozd II 14.25 14.31 Boh. Bela Ž. P. 15.20 Gozd I 14.33 Boh. Bela — Rot Bled — Športna dvorana 15.23 15.30 Belca Mojstrana — Kepa 14.40 14.42 5. avtobus Mojstrana — Dovje Hrušica 14.44 15.01 Krnica 15.10 Jesenice — Čufar 15.05 Zgornje Gorje 15.12 Jesenice — žel. post. 15.07 Spodnje Gorje 15.15 Jesenice — Železarna 15.10 Rečica 15.20 Vrba 15.27 Bled — Športna dvorana 15.25 Bled — športna dvorana 15.30 20-letnice 25-letnice 30-letnice 35-letnice DO LIP Bled Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noč, Lado Cesar, Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj