Izhaja vsak tetrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. lir 33.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. St. 405 TRST, ČETRTEK 21. JUNIJA 1062, GORICA LET. XI. O OPOMINU GENERALNEGA KOMISARJA DEVINSKO - NABREŽINSKEMU ŽUPANU Zgovoren dokaz nerazumevanja manjsinske problematike Opomin v zvezi z množičnim naseljevanjem beguncev v nabrežinsko občino - Zupanov odgovor odobril občinski svet na izredni seji hkrati na trditev, da je v devinsko-nabre-žinski občini v teku dejavnost, katere cilj je raznarodovanje Slovencev. »PRAVICE ZAŠČITENE« »Dobro vam je znano — poudarja dr.' Mazza — da se meje devinsko-nabrežinske J občine niso v ničemer spremenile. Zato na-sprotnr trditev ne more ničemur drugemu' služiti, kot namenu, da se potvori resnica.« če bi bilo nadalje res, kar se trdi o raznarodovanju, bi to pomenilo kršitev 6. člena ustave, v katerem najde »zaščita narodnih manjšin prvo in najvišje jamstvo«. Res pa je, da je tudi »ta trditev neutemeljena in pristranska«. Slovenska manjšina — nadaljuje generalni komisar — se sme svobodno posluževati vseh tistih osnovnih pravic, s čimer se dejanske izvaja načelo o očuvanju njenega narodnostnega značaja in njenega kulturnega razvoja. To ji je tudi zajamčeno v obliki državne denarne pomoči. Če se kljub temu še govori o raznarodovalni dejavnosti, si kaj takega ni mogoče drugače razlagati, kot da se hočejo namenoma in umetno zanetiti ter poglobiti nesoglasja med Italijani in Slovenci. Posledica takega delovanja naj bi bili mladinsko protestno zborovanje v Nabrežini in nekateri napisi, ki so se baje pojavili ob občinskih cestah »ŠOVINIZEM« Dr. Mazza nato ponovno poudarja, da so koristi in pravice manjšine povsem zaščitene z demokratično ureditvijo države in da niso v nobeni nevarnosti. Županovo stališče bi zato bilo »navdahnjeno po šovinizmu, kar je toliko bolj vredno obsodbe, ker je naperjeno proti mirnemu istrskemu ljudstvu, ki ne zahteva nič drugega, ket da si na Tržaškem postavi nov dom.« »Tudi če Vi (župan) — zaključuje generalni komisar — težko razumete takšne bolestne okoliščine, ker nimate nobenega osebnega izkustva, kot ga tudi nima noben pripadnik slovenske manjšine, bi bilo vendarle zaželeno, da bi pokazali večje razumevanje, združeno s čutom resnične in odkritosrčne človečanske vzajemnosti, ki jc prvi pogoj za mimo sožitje med državljani različne narodnosti.« »Stališče, po katerem ste se doslej ravnali, vodi k pravemu pravcatemu podžiganju plemenske mržnje, kar se sme tudi po zakonu kaznovati, ker lahko moti javni red in škoduje dobrim odnosom z neko tujo državo.« »Opozarjam Vas (župana) zato, da se bolje zavedate dolžnosti, ki so združene /-vašimi nalogami, če se pa bodo dogodki, ki sem jih omenil, ponovili. Vas opom -njam, da bom primoran brez. predhodnega sporočila sprejeti tisti stroge ukrepe, ki jih predvideva zakon.« Župan te na opomin tahole odgovoru Na izredni seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek. 18. t. m., je župan Škrk prebral pismo — opomin, ki mu ga je v zvezi z gradnjo begunskega naselja v Sesljanu pred kratkim poslal generalni vladni komisar dr. Mazza z izrecnim naročilom, naj ga prečita na javni seji. Z vsebino pisma — opomina je bila tako obveščena tudi širša javnost, za kar mora mo dr. Mazzi pravzaprav biti hvaležni, kajti že na prvi pogled je jasno, da se njegova izvajanja ne tičejo samo nabrežinske-ga župana in tamkajšnje občinske uprave, temveč celotne slovenske manjšinske pro blematike v Italiji. Pismo namreč med drugim omenja več vprašanj, ki jih slovenska manjšina smatra za naravnost življenjske važnosti za svoj obstoj in razvoj, ki pa jih najvišji predstavnik italijanske Vade v Trstu drugače tolmači, kot jih tolmači manjšina, in ki jih skuša tudi drugače reševati. VSEBINA OPOMINA Dr. Mazza očita županu, kako ni vselej dokazal, da se pri izvrševanju svojih dolžnosti strogo ravna po državnih zakonih Očita mu nadalje, da se ni vselej znal otresti »nazadnjaških predsodkov«, ki škodujejo »rednemu in mirnemu poteku družbenega življenja« v občini. To naj bi župan — pravi generalni komi sar — zlasti dokazal s tem, da je najprej Ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem nezakonito zavrnil prošnjo 2a gradnjo novih 268 stanovanj v Sesljanu, in s tem, da se pred kratkim ni hotel pokoriti celo razsodbi najvišjega upravnega sedišča, zaradi česar je bila prefektura Prisiljena, da sama vzpostavi zakonitost. Drug dokaz županovega krivičnega ravnanja naj bi bila pritožba, ki jo je župan s^upno z ostalimi svetovavci slovenske narodnosti poslal mešani italijansko-jugo-slovanski komisiji za manjšine. Ta vloga — nadaljuje dr. Mazza — vsebuje »samovoljne, očitno neutemeljene in neresnične trditve o kočljivih vprašanjih, ki bi jjh mo ral mnogo pazljiveje in bolj premišljeno Proučiti, kdor zavzema kako javno funkci jo«. Generalni komisar se pri tem sklicuje na l,sti del pritožbe, kjer je rečeno, da se z gradnjo begunskih naselij krši 7. člen posebnega statuta londonske spomenice, ki Pravi, da »se ne smejo spreminjati meje Upravnih enot z namenom, da se ograža njihova narodnostna sestava. Sklicuje se Najprej je zavrnil splošno obtožbo, češ da se pri izvrševanju svojih dolžnosti ni vselej ravnal po obstoječih zakonih in da se ni vselej znal otresti »nazadnjaških predsodkov«. Poudaril je, kako se je vedno trudil, da bi bilo njegovo delovanje v skla du z zakoni, in kako je zlasti skrbel, da bi nepristransko opravljal svoje dolžnosti v korist vseh prebivavcev ne glede na njiho vo narodnost. Pojasnil je nato, da je prošnjo za gradnjo 268 stanovanj v Sesljanu prvič odbi’ njegov predhodnik, in sicer z utemeljitviio, ki jo je odobril tudi občinski svet. Glede razsodbe državnega sveta je pripomnil, da je najvišje upravno sodišče proglasilo županov ukrep kot nezakonit, ker je sklice vanje na posebni statut londonskega sporazuma brez pravne osnove. ČEMU 7. ČLEN O tem, kar generalni komisar trdi v zvezi s 7. členom posebnega statuta, pa je župan med drugim dejal: »Ta člen ni bil po mojem skromnem mnenju — in z menoj soglašajo vsi slovenski svetovavci in ne samo ti — zato vključen v posebni statut, da bi se enostavno prepovedale spremembe u-pravnih enot, torej tudi devinsko-nabrežin-ske, temveč da se ne bi spremenila narodnostna sestava omenjenih upravnih enot. Le če tako tolmačimo to določilo, spoznamo, da je bilo upravičeno vključeno v tisto važno listino.« »Da pomeni sprememba narodnostne sestave devinsko-nabrežinske občine raznarodovanje — čeprav z mirnimi sredstvi — slovenske skupnosti, pa se mi zdi, da ni potrebno tu ničesar novega pr:-pomniti.« NEUPRAVIČENE OBTOŽBE Zupan nato zavrača očitek, da bi njegovo ravnanje navdihoval šovinizem in da sta njegovega obnašanja krivi pomanjkanje osebnega izkustva, nerazumevanje za usodo (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 24. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Sloyensk,e zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »O Škocjanskem zakladu«, kraška pripovedka (Pajjle Cannarella - Jadviga Komac), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13 00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Veseli Dolinski trio; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tvor-nica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.30 Goriški obiski: »Doberdob«; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret :»Sijaj, sijaj so češnjevo drevo«, radiofonska idila (Enrico Bnssa-no - Dario Martini - Nada Konjedic). igrajo člani RO; 17.00 Tržaškerpu skladatelju Vas'liiu Mirku v spomin (Ubald Vrabec); 18.30 Skladbe italija-sVib sodobnih avtorjev; 19.00 šola in vzgoja — Tbeuer-schuh Ivan: »Naše šolske razstave«; 20.30 Gosno-darstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 2100 Novele 19. stoletja — Josin Jurčič: »Uboštvo in bogastvo«; 21.30 Šostakovič: Preludij in fu^a v C-duni. op. 87 št. 1, Preludij in fuga v d-molu, op. 87 št. 24. a SOBOTA, 30. iuniia, ob: 14 40 Jugoslovanska ritmične ponevke; 15 30 »Tragik po sili«. »Škodliivost tobaka« ii) »Labodji spev«, tri enodejanke (Amon Pavlovič Čeftov - Janko Moder). Tzvedba: MoHe.st Sancin; 17.45 Dante Alighicri: Božanska komedija — Nebesa. 33. snev. Prevod A. Grs^niV. nripravil B. Tomažif; 18.30 Jazz panorama: 190T Sestanek s postavkami ; 20.00 šnprtna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 7-bpr »Jacobus Gallus« iz Trsta. /govoren dokaz nerazumevanja manjšinske 'problematike flBBNSRI KOLEDARČEK (Nadaljevanje s 1. strani) Istranov itd., kar naj bi privedlo celo do podžiganja plemenske mržnje. »Prepričan sem — pravi g. Škrk —, da tako sklepate, ker ste bili namerno netočno obveščeni bodisi o dogodkih bodisi o osebah; tako obveščanje pa spominja na znano basen o volku in jagnjetu. Tako jaz kot moji predhodniki in vsi slovenski svetovavci devin-sko-nabrežinske občine ter vse slovensko ljudstvo v občini smo kljub skrajno bridkim, izkušnjam in čeprav v nujni obrambi svojih svetih pravic ob vsaki priložnosti dokazali iskreno razumevanje in solidar nost z begunci, ki so se naselili v občini Zavedali smo se namreč, da do teh razmet ni prišlo po krivdi ali volji beguncev.« BRIDKE IZKUŠNJE »Dovolite mi nekaj besed — nadaljuje župan — v zvezi z vašimi trditvami, da nimam bridkih izkušenj. Predolgo bi bilo, če bi hotel tu govoriti o zelo žalostnih izkustvih, ki so jih doživeli podpisani ir slovensko ljudstvo teh krajev. Ali veste, gospod' komisar, kolikšne žrtve so tukajšnji Slovenci dali v dolgi dobi fašizma, ko je bilo prepovedano govoriti slovenski, ko je bilo podpisanemu in vsem Slovencem prepovedano obiskovati slovensko šolo in ko je bilo že to, da je bil nekdo Slovenec zadosten razlog, da so ga pognali iz službe, da so ga zaprli ali da je moral v izgnan stvo?« »Ali morete, g. komisar, sploh soditi o izkušnjah slovenske manjšine, ne da bi poznali dramatično zgodbo tistih, ki so jim uradno spremenili očetna imena, tistih, ki so bili obsojeni na obstrukcijo samo zato, ker so bili Slovenci? Ali veste, g. komisa-, koliko Slovencev iz naše občine je izgubi'o vse, kar so imeli, kolikim so bili požgani domovi (od 13 vasi naše občine so bile 4 popolnoma požgane in porušene), kolikim so bili otroci ali starši deportirani, pomor, jeni zaradi najbolj divjaške politike fašizma, nacizma in rasizma?« Zupan nato poudarja, da se plemenito načelo o zaščiti manjšin, ki je proglašeno v 6. členu ustave, doslej še ni izvedlo, kei niso bili izdani posebni izvršilni zakonu Glede protestne manifestacije v Nabrežini pa pravi takole: »Kot vam je znano, pobude za te manifestacije nisem dal jaz, bile pa so znak protesta proti imenovanju ko misarja, ki ga vsekakor nisem jaz napovedal in ki je izdal dovoljenje za gradnjo stanovanj v Sesljanu.« BREZ POPUŠČANJA Župan končno sprašuje, kako ga more generalni komisar obtoževati podžiganja k plemenski mržnji zaradi nekega napisa, ki bi ga brez obotavljanja obsodil, če bj se bil res pojavil. Vendar je znano, da so se po tržaških ulicah ponovno pojavili mnogo bolj žaljivi napisi na račun Slovencev in da se je uprizarjala celo rasistična gonja, so se napadali slovenski dijaki ter slovenske ustanove in so se oskrunili spomenik, padlim. Župan pa takole zaključuje svoj odgovor: »Potem ko sem Vam g. generalni komisar, vse to pojasnil, zagotavljam, da bom kot doslej tudi v prihodnje opravljal svoje dolžnosti v korist vsega prebivalstva v občini ne glede na narodnost, brez kakršnegakoli popuščanja in v polnem spoštovanju državnih zakonov.« Kot poročamo na 4. strani, je vsebino odgovora odobril tudi občinski svet. Podružabljenje elektrarn 24. junija, nedelja: Jarsz Krstnik C 25. junija, ponedeljek: Viljem 26. junija, torek: Janez in Pavel 27. imiiia,, sreda: Ema Krška 28. junija, četrtek: Leon 29. junija, petek: Peter in Pavel 30. junija, sobota: Spomin sv. Pavla 4MERIKANCI UŽIVAJO MANJ JAJC V zadnjih 10 letih je padla srednja letna potrošnja jajc v ZDA za 17%, čeprav se je cena prodaji na drobno znižala za 21%. Ostane pa srednja potrošnja še vedno zelo visoka, saj použije vsak Amerikanec še vedno 326 jajc na leto ali skoraj vsak dan po eno. Celokupna potrošnja jajc v ZDA znaša 1/3 svetovne proizvodnje. Vlada je v ponedeljek odobrila zakonski načrt za nacionalizacijo celokupne proizvodnje električne energije. Vse elektrarne, ki proizvajajo več kot 10 milijonov kWh (kilovatnih ur), bodo odslej naprej spadale pod državno Ustanovo za električno energijo (Ente per 1’energia elettrica). Dosedanja podjetja bodo prejela v teku desetih let odškodnino s 5,5 odstotnimi obrestmi. Posebne deločbe branijo pravice nameščencev, ki bodo še nadalje ostali na svojih mestih. Z odobreniem zakona, ki pomeni odločilen poseg države v zasebno izkoriščanje obče socialne gospodarske panog, so sredinsko ZNAČILEN JUBILEJ Nedavno tega je obhajal šestdesetletnico rojstva dr. Josip Tischler, poleg Valentina Tnzka, eden izmed voditeljev koroških k<>. toliških Slovencev. Dr. Josip Tischler je študiral srednjo šolo v Celovcu in se nato | vpisal na univerzo na Dunaju. Po kratki j profesuri na državni ralki je postal ravnatelj na novo ustanovljeni gimnaziji v Celovcu, ki jo je avstrijska vlada dala Slo vencem. Tz tega zavoda prihaja manjšini nov rod, za katerega gre vsa zasluga dr. Ti-schlerju. levičarske struje dosegle kar so zahtevale kot protiuslugo za sodelovanje pri vladni politiki. V prvi vrsti smatrajo to kot svoj uspeh socialisti in socialni demokratje Srednje in desno krilo v demokrščansk-stranki pa še vedno ugovarjajo podružab-ljenju, češ da nasprotuje načelom zasebne gospodarske inicijative. Še bolj ostri so v tem pogledu liberalci, ki stoje na stališču proste gospodarske tekme. Z novim zakonom pa še ni rečeno, d n bodo potrošniki plačevali nižjo ceno za tok. Bistvena razlika med prejšnjo in sedanjo proizvodnjo je ta, da bo odslej razpolagala država z ogromnimi dobički, katere so si doslej delili zasebni gospodarji elektraren. NOVA KUGA Po podatkih mednarodne organizacije za zdravstvo umre v Pakistanu vsako leto 50 tisoč ljudi na malariji. Nad deset milijonov, to je ena petina vseh prebivavcev te velike indijske države, jih je stalno bolnih na tej bolezni, škoda, ki jo vsako leto prizadeva malarija Pakistanu, je preračti-nana na 65 milijard na kih lir. Mednarodna zdravstvena organizacija pripravlja večle. ten načrt za iztrebljenje malarije v okuženih krajih. Nenaden prec V nedeljo zvečer so Alžirei poslušali po tajnem radki sporočilo: »Vrhovno povelj- stvo O AS je dalo vsem podrejenim ukaz, da prenehajo danes opolnoči z bojem«. Zmagali sta pamet in razsodnost politikov nad, vojnimi hujskači. Predsednik začasne alžirske vlade Fares in njegov ožji politični sodelavec dr. Mo-stefai sta se začela tajno pogajati za pre mirje s političnim predstavnikom OAS Jean Jacques Susinijem že 1. junija. Po 14 dneh so razgovori privedli do dobrih zaključkov na sledeči podlagi: francoski nacionalisti prenehajo z vsemi napadi; pozovejo Fran- Spet plašijo Na kitajski obali nasproti Formoze se zopet zbirajo čete in letala Maotsejeve republike. Pripravljenih imajo že na stotine dŽtmk, da se prepeljejo na bližnja otoka Quemoy in Matsu, ki pripadata nacionalistični Kitajski. Ameriško vzhodno azijsko brodovje, ki Šteje 123 ladij in tri velike letalonosilke, je že pripravljeno, da prepreči komunistični udor na Formozo. Kljub vojaškim pripravam Pekinga so nekateri politični krogi še vedno mnenja, da- skušajo kitajske oblasti le odvrniti poglede na zelo slabo gospodarsko stanje v deželi; po drugi strani pa, je to menda le odgovor na Cangkajšekove grožnje,, da se bo on izkrcal na kitajski obaJi. Prodorna iznajdba Naša doba se sme upravičeno ponašati s tremi iznajdbami, ki so odprla šemeslutena pota z razvoju tehnike. Te so: radar, penicilin in izum reakcijskega pogona. Zdaj se' je pridružila še četrta iznajdba, ki bo morda spremenila kar celotno naše vsakdanje življenje. Angleška znanstvenika Sta'cey in TafIow sta iznašla posebno kemično sestavino h apnenčastega fluorura, ki je 'telo odporna proti vročini in kislinam. V spojini s karbonijem in z nafto pa da na tisoče novih kemičnih snovi od plinov, olj, maščobe db trdih snovi. Nove snovi bodo Izpodrinile vse dosedanje plastične. Iz njih bodo- izdelovali sintetično blago za obleke, nove plastične izdelke za hiše in tovarne, zračnice in plašče za kolesa ter celo vrsto farmacevtskih izdelkov; celo aspirin in ma-zilna olja. Ker se temeljne sestavine teh kemičnih spojin nahajajo v naravi v precejšni množini, bodo tudi izdelki iz njih zelo Poceni. Lesni, volneni in bombažni izdelki bodo šli kar iz porabe. NOV BLOK Severno-afriške in sudanske države pri-Pravljajo nov gospodarski in politični blok. ^ soboto so na posvetovanju v Kairu sklenile, da ustanovijo skupno afriško trgovinsko področje, ki bo začelo delovati v jaguarju 1963. V načrtu imajo tudi afriško ehotno banko in plačilno unijo. Na istem zasedanju so tudi izbrali glavno Ateste republike Ghana Akro za sedež glavnega vojaškega stana omenjenih afriških ®WSav. Vrhovni poveljnik je egiptovski general Mohamed Fausi. Glavni tajnik je pa ^Proški general. V novem bloku so povezani Maroko, Kipt, Alžirija, Gvineja, Mali in Ghana. brat v Alžiriji coze, ki so se začeli množično izseljevati v Francijo, naj ostanejo v Alžiriji. Alžirska osvobodilna fronta pa se zaveže, da prizna amnestijo vsem povzročiteljem atentatov pred 17. junijem; prizna pravico francoskim naselnikom do sorazmernega števila mest v alžirski varnostni službi in potrjuje vsem Francozom v Alžiru vse državljanske pravice. O pogajanjih je bil stalno obveščen tudi De Gaulle, ki je že v nedeljo popoldne v svojem govoru v Montbliardu povedal: »Ne motim se, če vam povem, da je današnji dan odločilen za sporazum med mohamedanskim in krščanskim prebivalstvom Alžirije.« Upirali se bodo morda tej pametni politiki miru še nekateri polkovniki v Oranu in Constantini. Njih odpor proti koncu krvave žaloigre v Alžiriji je pa že danes brezuspešen. POGUMEN MORNAR Danes teden je odplul iz Trsta, namenjen v Avstralijo, mornar svoje vrste. Angleški stavbenik Edgar Mc Inley namerava prebroditi dolge milje preko oceanov v lahkem gumijastem čolničku. Ladjica tehta komaj nekaj kilogramov in se kar zlahka zloži v nahrbtnik. Kako bo kljubovala morskim viharjem, je seveda drugo vprašanje. Drzni pustolovec pravi, da bo zmogel dolgo pot v dveh letih. Poguma ima dovoli, saj je star šele 27 let. PROCES PROTI EICHMANNOVEM SODELAVCU Pred sodiščem v Frankfurtu se je te dni začel proces proti Ottu Hunscherju, bivšem uradniku gestapa in tesnem sodelavcu vojnega zločinca Eichmanna. Hunschl je odgovoren za smrt 1200 madžarskih 2idov, ki so jih na njegov ukaz zaprli v zloglasnem taborišču Auschvvitz in jih obsodili. Na procesu bodo zaslišali 15 prič. An$rlešči Po navadi je usoda jezikov taka, da s propadom države, shira tudi njen jezik kot občevalni. Vsaj tako se je zgodilo pri rimski državi. Anglija in angleščina pa tvorita v tem pogledu veliko izjemo. Svetovni britanski imperij je dejansko že zginil. Nje govi sestavni kolonialni deli so proglasili svojo neodvisnost. Angleški jezik je pa v vseh nekdanjih kolonijah še vedno ohranil veljavo. V Indiji velja še danes angleščina kot poluradni jezik. Vzrok je prav razumljiv. Skoro enako število milijonov Indijcev u porablja kot občevalni jezik Hindi, Benga li ali Marathi. Ko sta slednji dve jezikovni skupini zvedeli, da hočejo proglasiti hin-dujščino za uradni jezik, sta se uprli. Zato so spet začeli uvajati angleščino kot uradni jezik. Še bolj čudno je, da se je isti slučaj zgodil v Indoneziji, kjer bi prej pričako vali, da se bo uveljavila prejšnja holanct ščina. Na Malajskem otočju je najbolj raz širjen jezik Bahasa. Ne more pa prodreti kot enoten državni jezik, ker se mu upira sto drugih narečij. Ker je hoTandščina za Ne diši vojaška suknja V milanskem nabornem okrožju so že nekaj časa sem opažali, da je med ob vezane i letnika 1941 vedno več nesposobnih za vojaško službo. Začela se je tajna preiskava, ki je dognala, da so se sinovi feoga-tih staršev kar odkupili. Plačali so do 300 tisoč lir ali več, pa so bili pripoznani Kot nesposobni za vojaško suknjo. Potrebne oprostilne listine je pripravljal neki nae rednik-vodnik, ki je pri omenjeni vsoti do' volil komu tudi poseben popust, če mu j,e dotičnik pripeljal drugega klienta. Za reveže seveda ni šlo, za tistega podčastnika je pa sleparija pri naborih tekla skoro štiri leta. UKRADENE ŽLICE Nenavadna tatvina se je pripetila prejšnji teden na neki rimski postaji. Na slepem tiru so popravljali železniške vozove predsednic škega vlaka. Spretni tatovi so preplezali postajno ograjo, razbili šipe jedilnega voza in pokradli ves namizni pribor. Tatvina je zelo velika, ker so žlice, vilice in noži iz težkega srebra in deloma iz zlata. Pri vsej Zadevi je čudno le to, da ni železniška uprava poskrbela, da se srebrnina spravi na varno, preden gre voz v popravilo, še bolj čudno pa je, da niso vsi stražniki okoli vozov ničesar slišali in ne videli. NESREČEN ROD Francoski listi so že pred enim tednom opozorili javnost o novi nevarnosti za bodoči človeški rod. Porodnice v Italiji, Nemčiji in Franciji vedno bolj uporabljajo pomirjevalno sredstvo »thalidomid«. Posledice so pa kar grozne, ker se rodijo otroci • spački, takozvani »fokomeli« brez rok. V Turinu se je v zadnijh 40 dneh rodilo kar pet takih nesrečnežev. V Nemčiji je pa takih slučajev že nad 3000. V Italiji je zdravstveno ministrstvo šele ta teden uku. nilo prodajo omenjenega pomirjevalnega sredstva. na se širi sovražena, so začeli uvajati angleščino kot uradni jezik. Nove črnske afriške države se tudi ne morejo zediniti za eno ali dve domači rta-rečji, ki sta najbolj razširjeni. To sta su?.-heli v Vzhodni in haussa v Zapadni Afriki: Vseh jezikov so pa V ATriki našteli nad 800. Mnogi izmed teh sploh nimajo izrazov za abstraktne in tehnične pojme. Tu je zopet prišla ra pomoč angleščina’, ki se tudi po črnem kontinentu zelo širi. Iz vseh navedenih vzrokov računajo, da je danes angleščina še bolj razširjena kot kitajščina. Upoštevati je treba, da govori angleščino 250 milijonov ljudi kot svoj materni jezik v Angliji in vsej SeVemi Ameriki, drugih 250 milijonov jo pa uporablja kot občevalni ali uradni jezik. To da skupaj 500 milijonov ljudi. Kitajsko osred«-nje narečje, mandarinščino, govori manj ljudi, in sicer 400 milijonov. Nato sledijo v vrstnem redu po razširjenosti uporabe: hindujščina, španščina, ruščina in nerhšČi na. Francoščina, ki je ibila še pred1 pfvb vojno jezik diplomacije in kulture, povezuj^' daneS le še 65 milijonov ljudi. TVsrihlivijrt Občinshi svet o Komisarjevem opominu Kot poročamo na 1. strani, je na ponedeljkovi izredni seji občinskega sveta župan Škrk prebral opomin, ki mu ga je v zvezi z gradnjo begunskega naselja v Se-sljanu, poslal generalni komisar dr. Mazza Zatem je župan prebral svoj odgovor in naprosil svetovavce, naj izrazijo svoje mnenje. K besedi so se oglasili odbornik Colja za NSZ, odbornik Terčon za SDZ, odbornik Markovič za KPI in odbornik D. Legiša za SKSZ, ki so izrazili županu solidarnost in odobrili vsebino odgovora. Predstavnik SKSZ je med drugim poudaril tele misli: »Neizpodbitno dejstvo je, da so bili vsi dosedanji ukrepi našega župana in večine občinskega sveta v zvezi s spornim vprašanjem trdno osnovani v obstoječi zakonodaji. Tako je bil v enotnem besedilu občinskega in pokrajinskega zakona osnovan Sklep, da bo župan pred državnim svetom po svojem pravnem zastopniku branil utemeljitev, s katero je bila Ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem zavrnjena prošnja za gradbeno dovoljenje. Ne ustreza resnici, da se župan ni hotel pokoriti razsodbi državnega sveta, temveč je res, da je prošnjo omenjene ustanove odbil, sklicujoč se pri tem na določbe re gulacijskega načrta, ki je medtem postal pravomočen. O utemeljenosti in zakonitosti te zadnje motivacije pa nista pristojna, da razsodita prefekt ali prefektumi upravni odbor, tem več samo državni svet kot sodni organ. Ta županov ukrep pa ni mogel biti v na sprotju z dejstvom, da so devinsko-nabre žinski občinski svetovavci vložili pritožbo na mešano italijansko-jugoslovansko komisijo. V pravilniku te komisije je namreč določeno, da se smejo pripadniki manjšine nanjo obračati samo potem, ko so izčrpal) vse postopke, ki jih predvideva notranja zakonodaja. To pa se je zgodilo v trenutku ko je državni svet proglasil, da je župan nezakonito zavrnil prošnjo za gradbeno dovoljenje. V ODominu se besedilo te pritožbe graja. V tej zvezi želim poudariti, da presoja 'besedila te pritožbe spada v pristojnost mešane komisije, in bi zato ne smela biti predmet razprave nadzornih oblastev ali celo predmet njihovega grajanja. In to tudi v primeru, da bi bile določene trditve v naši vlogi neosnovane, kar seveda po našem niso. Mladinsko zborovanje v Nabrežini je bilo zakonito siklicano, je redno potekalo in se je redno zaključilo. Bilo je izraz volje in hotenja našega ljudstva, ki ima po vseh pisanih in nepisanih zakonih pravico, dl s pisano in govorjeno besedo demokratično izraža svoje zahteve in potrebe ter da tudi protestira, ikadarkoli sodi, da so v nevar nosti njegove pravice, in kadarkoli ugotovi, da se kršijo prostovoljno sprejete mednarodne obveznosti. Zato sodim, da je s tem pismom generalni vladni komisar presegel meje pristoi-nosti in oblasti, ki mu jih daje zakon, kar pravne države. Skupina, kateri pripadam. je in bo tudi v bodočnosti zahtevala, naj se dokončno uredi manjšinsko vprašanje, kajti prav to pismo je najzgovornejši dokaz, kako pereča in neodložljiva je potreba, da se končno izvede člen 6 ustave. Ta je sicer plemenito in pravilno programatično načelo, a se ne more izvajati v vsakdanjem življenju, če se ne izdajo drugi izvršilni zakoni.« »Prav zaradi prirojenega čuta zakonitosti, ki našo skupino vodi v vsem delovanju, menim, da je treba vsebino pisma grajati. S takšnimi metodami se manjšinski problem prav gotovo ne bo mogel rešiti in urediti, prav tako pa se ne bosta mogli doseči in utrditi mirno sožitje in plodno I vsaka svoj posebni razstavni dan. pravic in ravnanja z vsemi državljani katerekoli etnične skupine in da se bodo čuvale njihove etnične in kulturne značilnosti. Ce bo ostalo vse pri takih splošnih določilih ,ne bo imela naša etnična manjšina nobenega samostojnega manjšinskega zastopnika v deželnem svetu. Večina strank, od socialistov do misinov, je že izrazila svoje nezadovoljstvo s predloženim osnutkom. Predno bo pa prišlo do dokončnega izglasovanja v parlamentu in senatu, bo poteklo še najmanj šest mesecev. TRŽAŠKI VELESEJEM Včeraj dopoldne je poštni minister Cor-bellini svečano odprl XIV. tržaški velesejem. Na velesejmu razstavlja svoje tipične izdelke 28 držav. Med njimi jih je z Jugoslavijo devet, ki se bodo predstavile s ko lektivnimi razstavami. Vseh tujih razstav-ljalnih podjetij je 522, italijanskih pa 531. V okviru velesejma bo tudi XI. mednarodna razstava lesa, kjer sta najbolj udeleženi Jugoslavija in Avstrija, ki bosta imeli tudi sodelovanje med narodnostnima skupinama, ki živita v naši občini, kar pa je bilo. je in ostane eden glavnih ciljev našega dela.« Demokristjan ska svetovavca Lenarduzzi in dr. De Rinaldini sta predlagala županu, naj ne pošlje odgovora dr. Mazzi, temveč naj skuša zadevo urediti z osebnim razgovorom. Svetovavec Lenarduzzi se je v svo jih izvajanjih skliceval na recipročnost in trdil, da Slovencem pravzaprav nič ne manj ka, dr. De Rinaldini pa je skušal dokazovati, da se z naseljevanjem beguncev ne raznarodujejo Slovenci v nabrežinski občini. Županov odgovor je že bil dostavljen na pristojno mesto. v ozemlje nove dežele, pa zakonsiki načrt ne upošteva nobenega posebnega stališča. Spominja se nas le tretji člen, ki na splošno ■nikakor ne more biti v skladu z ureditvijo | govori, da je v deželi priznana enakost NOVA DEŽELA Po dolgih polemikah je posebna parlamentarna komisija za ustavne zadeve odobrila zakonski osnutek za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska Krajina. O predlogu bo začla zbornica razpravljati že v ponedeljek. Novo deželo bodo sestavljale: Tržaško ozeml je z 297 tisoč prebivavci, goriška pokrajina s 133 tisoč prebivavci in videmska pokrajina z 800 tisoč prebivavci. Ta bo razdeljena poleg videmskega še na okrožje Pordenone in Tolmezzo. Nova pokrajina bo torej imela približno en milijon in dvestci tisoč duš. Za glavno mesto dežele je izbran Trst. Število deželnih poslancev je določeno na 61, ki bodo takole razdeljeni: Trst 15, Gorica 7, Videm 21, Pordenone 12 in Tolmezzo 6. Za volitve je določenih pet volivnih okrožij, ki odgovarjajo peterim sodnim okrožjem. Na vsakih 20 tisoč prebivavcev in ulomek nad 10 tisoč je določen po eden de želni poslanec. Videmčani so vsi razburjeni zato, ker so razcepili pokrajino na t.i dele in pa ker ni Videm postal glavno mesto dežele, čeprav bi moral biti po številu prebivavcev. Kot majher. obliž predvideva osnutek, da bodo deželni odborniki (nekaki »ministri«) mogli imeti svoje urade tudi izven glavnega mesta. Za Slovence v Italiji, ki bodo vsi spadali Razporeditev razstavišča je približno takšna kot vsako leto. Novost je veliko »sonce«, ki tudi ponoči razsvetljuje raz stavne prostore — kot simbol bodočega gospodarskega napredka v Trstu. ŠPJETAR Nove maše so bile in bodo za naše kraje eden tistih dogodkov, ki se najbolj živo vtisnejo v spomin in čustvovanje našega ljudstva. Novomašnik je pomenil vedno nov steber za duhovnov in domačinsko življenje naših vasi. Zato so novomašna slavja privabila vse ljudi iz domače vasi in iz vse okolice. Tako bo tudi letos. Na praznik svetega Petra in Pavla bosta namreč posvečena dva naša rojaka za duhovnika. Eden je g. Jožef Duš, doma iz Porčinja. Novi dušni pastir je sin revnega rudarja, ki je umrl že pred štirimi Mi. Drugi se pa piše Marij Hvalica, doma iz preproste kmečke družine v Kravarju nad Svetim Lenartom. Oba bosta darovala no\o mašo vsak v svojem rojstnem kraju prvo nedeljo v juliju. Kmalu jima bo sledil pred oltar tudi naš domačin Bepo, to je Jožef Čedermac iz Petjaga. Letos bo posvečen za subdiakona. Obema novomašnikoma in še bodočemu povrhu vošči naše ljudstvo, da bi ga vodili po pravi poti v prid njih dušnega in telesnega blagra. RAJBELJ Pred desetimi dnevi je obiskal naše mesto in rudnik podtajnik za industrijo in trgovino Vittorio Cervone. V velikem spremstvu, v katerem sta bila tudi videmski prefekt in trbiški župan, si je natančno °' gledal vse rudniške naprave nad in pod zemljo. Zastopnik podjetja »Raibl« inženir Nogara je gostom razložil začetke svinčenega in cinkovega rudnika, ki segajo daleč nazaj v rimske čase. Rudne sklade so pa začeli industrijsko izrabljati šele v začetku prejšnjega stoletja. Od meseca avgusta 1960. leta dalje se je pa izkopavanje in predelovanje rude postavilo popolnoma na r.ovo, deloma na avtomatizirano podlago. Rudnino razdrobijo že na mestu izkopavanja in jo z mehaničnimi vozički spravijo na plan in v plavže. Vsako uro pride na povrŠ- DOBERDOB PEC Pri nas in v okolici opažamo, da koloradski hrošč vedno bolj napada krompirjeve nasade. Sredstev proti temu škodljivcu je precej na razpolago, a počasi se nebodigatreba kar privadi strupu. Lansko leto so naši kmetovavci uporabljali še precej uspešno sredstvo proti škodljivcu. Letos je pa kmetijski inšpektorat razdelil med posestnike neki »Mirmiloks,« ki pa koristi kot Blažev žegen. Ljudje se trudijo in škropijo, hrošča je pa zmeraj več. Zdi se, da tisto podjetje od katerega država odkupuje to sredstvo, spravlja velike dobičke v žep, kmetje se pa zaman trudijo. Potrebno bi bilo, da bi kmetijski inšpektorat v prihodnje malo bolj pazil, kakšna sredstva nudi kmetovavcem v obrambo proti škodljivcem. GLEDALIŠČE V GORICI V nedeljo popoldne in zvečer je tržaško gledališče gostovalo v Gorici z madinsko igro »Plešoči osliček«. Igra je vsebinsko zanimiva ne samo za mladino, ampak tudi za starejše. Igravci so jo zelo dobro podali. Kljub nedeljskemu poletnemu popoldnevu, ki ni prav ugoden za gledališke predsta-i ve v zaprtih prostorih, se je nabralo še precej ljubiteljev odra. * (§uidii« poflidiim! GOSPODARSTVO Načrtna govedoreja Naš živinorejec je redil krave za mleko.. vole za delo, oboje pa tudi za meso’ Tako je imela reja goved pri nas trojno smer: mleko, delo in meso. Danes odpada ena smer, in sicer delo, ker zamenjuje vola in vozečo kravo motor. Ta bo sploh nadome stil vso živalsko delovno silo. Ostaneta torej le dve smeri načrtne živinoreje: mleko in meso. V rednih razmerah je gotovo najbolj donosna dobra mlečna živina, če dobro izrabi v obratu pridelano krmo in če ni potrebno dokupovati velikih količin močnih krmil Seveda mora biti tudi ugodna priložnost za oddajo mleka. Tega pogoja pa pri nas ni, ker stane našega živinorejca liter doma namolženega mleka prav gotovo več kot 50 lir, če bi računali lastno ceno tako, kot jo računajo v modernih kmetijskih obratih. Obresti kapitala, ki ga predstavlja krava: amortizacija neprimičnin in premičnin, ki so poirebne; vse delo z živalmi; vrednost duma pridelane krme in strošek za dokupljeno; zavarovalnina, davki, živinozdravnik itd. Seveda je potrebno na drugi strani upoštevati tudi vrednost morebitnega teleta. prirastek na mesu in vrednost gnoja. Pri nas je predrago zbiranje mleka, pa tudi razdeljevanje po družinah. (Za Tržaško snujoča se mlekarska zadruga bo naletela na premnogo tehničnih, težkoč, da pustimo pri kraju organizacijske). Na vsak način bo tudi za bodoče glavna smernica naše govedoreje mlekarstvo, a živinorejci bodo morali skrbno paziti na pasmo in rodove živali, skrbeti za pridelovanje prvovrstne obilne krme v domačem obratu, predvsem z gojenjem primernih travulj, pa tudi z izboljšanjem lastnih senožeti in pašnikov. Ostane še druga smernica našega gove darstva, to je reja za meso. Naš živinorejec dosedaj ni redil živine samo za meso in tudi ni imel takih posebnih pasem, ki sc Najlepše vrtnice Na Aventinu v Rimu je velik nasad vrtnic, ki je last občine. Tu so vsako leto razstave novih sort vrtnic. Taka razstava je bila letos 14. maja. Podjetja iz 11 držav so predložile svoje stvaritve v oceno komi siji, iki so jo povečini sestavljali ravnatelji raznih mestnih cvetličnjakov pa tudi drugi strokovnjaki. Predsedoval je komisiji Zastopnik francoskega poslaništva v Rimu. Za velikocvetne vrtnice je dobil prvo nagrado Alain Meilland, lastnik znanega vrtnarstva v Cap d’Antibes (Francija) za vrtnico »Allegro«. Isto podjetje je sedaj zaporedno že tretjič dobilo prvo nagrado. Na razstavi so se prav dobro izkazale še druge vrtnice iste tvrdke, ki je v prejšnjih ktih vzgojila trenutno najbolj cenjene sorte vrtnic kot Soraya, Christian Dior, Grace de Monaco, Pigalle, Cocoric6, Caprice in druge. Vsa ostala udeležena podjetja, med njimi tudi nemško Kordes, ki je v tem °ziru največje v Evropi — saj vzgoji letno J^ad 3 milijone vrtnic — niso odnesla toli-nagrad kot Meilland. Vse njegove vrt-nice pa so zelo drage. specializirane za tako prirejo, kot so v notranjosti države pasme chianina, romagno-la, marchigiana in še kakšna druga. V dru-I gih državah imajo tudi pasme, ki jih redijo | predvsem zaradi mesa. Posebno znane so angleške pasme Angus, Hereford in Shor-thorn, francoska Charolaise in še mnoge druge. Za vse te pasme je značilno, da so zelo zgodnje, kar pomeni, da kmalu dozorijo oziroma, da kmalu dosežejo stanje, ko je njih meso najvišje cenjeno. Najbrž ne bo noben naš živinorejec kupil živali omenjenih pasem, pač pa bo skušal opitati teleta in junčke, predvsem pa krave, katerih sc ne izplača več rediti zaradi mleka. Kako bo pital in s čim, to pa je »drugo« vprašanje. A takih vprašanj je vse polno in preden se pride do pravilnega odgovora, se je potrebno mnogo učiti. Kdor pa se ne bc. hotel učiti, sploh ni za ikmeta. Enkrat so pravili: »je tumpast, a za kmeta bo že«. Take rcčcnice veljajo danes lahko za različne stanove, a za kmeta ne: Bodoči kmet bo moral poznati fiziko in botaniko, organsko in neorgansko kemijo, moral b-biti mehanik, poznati bo moral zdravstvo, posebno rastlinsko itd., itd. Drugače n? bo šlo. KOŠNJA IN GNOJENJE Zaradi prečudnega letošnjega vremena je možno, da bo pridelek krme pičel. Prva košnja je slaba, pri deteljah pa je skoraj zmanjkala ena košnja. Kako odpomoči? l\pgovanje mastne koše obraza Ne jezite se preveč nad mastno kožo ter vedite, da taka koža ostane dalj časa' mlada kakor suha koža, da nastopajo pri njej gube kasneje, da laže kljubuje sončnim žarkom ter da odvečna maščoba z leti polagoma izgine. Mastna koža je lahko dvojna: zelo mastna, ako ima maščoba, ki se tvori v žlezah pod kožo, prosto pot, da prihaja na površje, ali pa da ji je to onemogočeno in se zato tvorijo pod kožo mastne kepice in številne črne pike. Koža lahko postano mastna iz različnih vzrokov: zaradi nepravilnega delovanja hormonov, raznih mo-t;.;ij živčnega izvora, nespečnosti, premalo gibanja na svežem zraku, nepravilne prehrane, prebavnih motenj, nepravilnega delovanja črevesja itd. Mašino kožo končno lahko tudi podedujemo, prav tako kol barvo oči ali las. Dekle, ki ima neprestano mozolje in črne pike na obrazu, je prav gotovo razdražljivo, spi malo, se žalosti za vsako malenkost in ne je ob določenih urah. Da odpravi to svojo napako, mora poskrbeti, da se od časa do časa odpočije med dnevom, da ne menja neprestano svoje volje, da je ob pravem času ter da spi 8 ur na dan, kajti toliko ur je potrebnih, da postane koža gladka in spočita. Ako trpi zaradi nespečnosti, naj si vzame raje kako pomirjevalno sredstvo, kot pa da se neprestano premetava na blazini ter da se znajde končno zjutraj z grdo kožo in temnimi kolobarji pod očmi. Glede hrane je treba tole upoštevati: vzdrževati se je treba mastnih in močnatih jedi, ker taka hrana poveča maščobo v koži. Ako je vaša koža premastna, izogibajte se kruhu, testeninam, sladkorju, maščobi, alkoholu, omakam ter vsem pikantnim jedem. Prednost dajte tisti hrani, ki je bogata z Predvsem je potrebno kositi pravočasno, kar pomeni zgodaj: deteljo, ko se pokažejo cveli, senožeti pa ko začnejo cveteti zgodnje trave, kot je laška ljuljka. Ce kosimo v taki dobi, nakosimo okusno in redilno krmo. če kosimo pozneje, ko so detelje in trave bolj dozorele, se pri sušenju in grabljenju sena radi odtržejo stran ski listi, ki so največ vredni in nam ostana mnogo neprebavljivih stebel. Vse do konca avgusta pa kaže gnojiti po vsaki košnji, če hočemo, da bo krma hitreje rastla. Seveda ne bomo v tem času gnojili s težko topljivimi umetnimi gnojili kot je Thomasova žlindra, pač pa s taki mi, ki takoj učinkujejo. V ta namen pridejo vse do konca avgusta v poštev gnoj nica, seč in solitri, predvsem apneni in amonijev. Od umetnih gnojil deluje naj hitreje seč (urea agricola), ki vsqbuje 449! dušika, torej trikrat toliko kot apneni ali čilski soliter. Seči raztrosimo na vsakih 100 m2 pokošenega sveta po 1/4 kg; seč je zelo bela drobna sol. Apnenega solitra (nitrato di calcio) ali amonijevega solitra raztrosimo na 100 m-’ poikošene površine od V> do % kg- Do konca julija pa lahko gnojimo pokošeni svet tudi s superfosfatom (perfosfato) in kalijevo soljo (solfato po-tassa) ali pa s kakšnim sestavljenim gnojilom. Na 100 m2 pokošene površine raztrosimo po 2 kg superfosfata in 1 kg kalijeve soli ali pa 2 do 3 kg kakšnega sestavljenega gnojila: PKN, fosfoazoto po-tassico itd. Pognojene senožeti dajo mnogo več in bolj tečno krmo kot negnojene: povsod se pokažejo deteljice in človek se vpraša, od kod so prišle. Seveda lahko pognojimo tudi pokošena deteljišča. Tudi tem med letom najbolj koristi soliter. vitamini‘'in proteini, ki temelji predvsem na zelenjavi, sadju, mesu in ribah. Namesto dveh bogatih obrokov hrane, jemljite raje večkrat na dan male obroke. Važno je, da koža diha na svežem zraku, soncu in svetlobi. Odpovejte se zato kinu ali zabavam v zaprtih prostorih in izberite si raje sprehod na svežem zraku, seveda, kadar vam to vreme dovoljuje. Fudi razne telovadne vaje pred odprtim oknom zelo koristijo. Z raznimi kozmetčinimi sredstvi lahko tudi pomagamo mastni koži, da postane zopet normalna, seveda potem, ko smo že prej upoštevali gornja navodila. Za čiščenje kože uporabljate lahko tudi dobro nevtralno milo ter mlačno vodo. Največjo napako pa napravite takrat, kadar hočete z alkoholom posušiti kožo. Ta namreč postane suha samo na površju, medtem ko se v notranjosti nabira maščoba, ker pa ta ne najde proste poti, da bi prišla na dan, se nabira pod kožo v obliki majhnih kepic in črnih pik. Kar zadeva črne pike vedite, da jih ne smete iztiskati neprestano, ampak samo enkrat na teden, in še takrat jih morate obvarovati pred nohti s koščkom bombaža. Stiskate lahko samo tiste, ki se tvorijo na licih in bradi, ne smete pa dražiti tistih na nosu. Ako imate, mozolje po obrazu, namažite jih potem, ko ste jih očistile, z nalašč pripravljeno nemastno kremo, ki preprečuje novo tvorbo mozoljev. Ne iztiskajte si jih pa nikoli, ker s tem povečate površino mozolja v notranjost. In še končno navodilo: izkoristite poletje, svetlobo, sonce, življenje na svežem zraku! Vse to bo v največji meri odpravilo odvečno maščobo na vaši koži in bo mnogo pripomoglo njenemu izboljšanju. Ondfna ŽENA IN DOM It. B. Peša usede 15. Vozila je počasneje, da bi ostala čimveč časa v Rajkovi družbi. Od časa do časa jc postrani pogledala njegov resni obraz. Hotela ga je vprašati, kaj misli o njej, ali mu je všeč. V podzavesti je Ani občutila, da ni Rajko do nje tako odkritosrčen, kot bi si želela. »Že tisti dan1 ko si me rešil iz valov, bi te bili morali povabiti,« se je oglasila Ani, da bi pretrgala mučni molk. »Vedela sem, da bi se prostovoljno ne oglasil pri nas. Zato sem si izmislila to majhno zvijačo. Upam, da ne boš zaradi tega jezen name?« Pogledal jo je po strani in se nasmehnil: »No, zdaj je že opravljeno, če dobro pomislim, je bilo kar prav. Včasih gre še bolje brez salonarstva.« »Seveda, Rajko,« mu je pritrjevala, vsa vesela, da sliši to iz njegovih ust. Vedno se je bala, da bo napravila kaj, kar mu ne bo všeč. Ko se je Rajko poslovil, je gledala za njim, dokler ni izginil v hiši. Najraje bi izstopila in tekla za njim. Odkar se je z njim spoznala, je bila vsa izpremenjena. Vedno je občutila neko bojazen. Kako ves drugačen je kot Mari Brenk. Tako nepristopen. Ved no se je bala, da ga bo zgubila. Ni pa se samo ona bavila v mislih z Rajkom, tudi njena mati je premišljevala c njem. Ko se je hčerka vrnila, ji je priznala: »Odkrito- ti povem, da ni gospod Prašnik všeč samo tebi, ampak tudi meni. Je prav prijeten mladenič, zato razumem, da se tako zanimaš zanj.« Ani je molčala. Pravzaprav ni vedela,, kaj naj odgovori, ker so jo materine besede spravile v zadrego. Mati pa je spet načela zadevo, ko se je vrnil oče. Tovarnar se je od srca nasmejal, ko mu je v kratkih besedah povedala o obisku. »To je prav Ani podobno. Gospoda Prašnika spravi sem, ne da bi on slutil.« V smehu je vprašal hčerko : »Mu ni bilo neprijetno, da si ga tako okoli pripeljala, Ani?« »Sprva mu ni bilo prav, očka, a to me ni brigalo. Dosegla sem pa le, da ga je mama spoznala. Pravzaprav bi ga bila že lahko ob tvojem rojstnem dnevu, ko je bil Rajko povabljen na slavje.« »Že, Rajko,« se je nasmehnil Lipič. Nasmešek -je kazal zadovoljnost, kajti že dopoldne mu je govoril glavni inženir o Rajku Prašniku. Hvalil ga je na vso moč in potrdil tovarnarjevo sodbo o mladem inženirju. »Ne spomnim se, da bi bila videla gospoda Prašnika tisti večer pri nas,« je gospa odgovorila hčerki. »Toliko povabljencev je bilo.« »Seveda, Neda, sicer pa to ni važno.« Njegov pogled je ošinil hčerko, ki se je v zadregi izgovarjala, da ima še nekaj nujnih opravkov. »Mislim, da se midva nimava kaj upirati, Neda,« se je Lipič obrnil k ženi, ko je hčerka odšla. »Pri Ani ni to samo slama, ki zagori. Gospod Prašnik je pa tudi v vsakem pogledu spoštovanja vreden. V svojem poklicu je mož na mestu. Kaj to danes pomeni, veš sama.« »Da, Vilko, vem vse in ti nočem niti ugovarjati. Morda imaš prav in vem, da tudi Anine volje ne boš zlomil. Saj je dovolj jasno povedala.« Mož se je nasmehnil: »Prav sedaj mislim na to, kar si že večkrat načela. V prihodnjih dneh bom govoril z odvetnikom glede pohčeritve. Gotovo bodo hitro dovolili, ker ni postavnih ovir v tem primeru. Ani bo potem tudi pravno priznana za mojo hčer in dedinjo.« »Pusti sedaj te besede,« je gospa vznemirjena padla v besedo. »Veš, zakaj hočem, da bi Ani nosila tvoj priimek.« Zamišljeno je gledala v tla. »Je še nekaj drugega, Vilko. Ani je vsa navezana nate.« »Pusti, da naredim po svoje. Tudi zadeva s Prašnikom bo gotovo srečno potekla.« Tovarnar je tudi naslednje jutro premiš- j' ljeval o zadevi. Proti svoji navadr se je odpravil peš v tovarno. »Točno opoldrte me pa čakajte pri izhoda,« je opozoril šoferja Pri prvih korakih se je skušal make razv tresti. Potem pa je začel s povešeno glavo razmišljale«. Nemid-orna je ugledal obraz, ki ga je že pred nekaj dnevi začel vznemirjati. »Dobro jutro,« je skoraj proti svoji volji pozdravil-, k©' je srečal Dragico. Postala je vsa rdeča in vznemirjena, kakot? tovarnar ko je stala tik ob njem. On se je pa brž znašel m ji je prijazno rekel: »Kos poti greva lahko skupaj, samo bolj počasi morate hoditi.« Zadnje besede sicer niso bile prav resnične, toda skušal je pridobiti na času, preden bosta prišla do tovarne, da si bo na jasnem, kar mu je že dolgo časa kljuvalo v gl'avi:. »Veste,« ji je dejal, »spominjate me na nekega človeka.. »Pogledal je dekle po stra ni »Kako se že pravzaprav knenujete? Voi-nik, če se ne motim.« »Prav tako,, gospod Lipič.« »Mislim, da je to* ime tukaj; zete redko* Gotovo ste 'ne okolice?« »Iz majhne vasi Tihi dol.« »Ah, od tam ste?« Občutil je, da ga nekaj davi v grlu in da mu glas trepeče. »Saj vem, kje je ...« Nadaljevati ni mogel, Bil je preveč presenečen. Dragica se je čudila in si ni mogla razlagati gospodarjeve zadrege. »Vem,, da imate pri nas krasno posestvo,s< se j.e oglasila prisiljeno', ker se je tovarnarjeva zadrega lotevala tudi nje. Prikimal je in s«- šele.čez nekaj; trenutkov oglasil : »Tako nekam čudno jg vse skupaj, prav zares.« Spet se je zazrl v lepi,, ozki dekletov- obraz. »Vaše poteze me spominjajo na nekoga, na neko žensko.« Umolknil! je in se ugriznil v ustne. Iskal j« besed sje je spet nemiren oglasil-: »Seveda, to je nesmiiv sel — podobni obrazi se vedno srečujejo.« Dragica ni vedela, kaj naj odgovori, Mi razumela tovarnarjevega obnašanja. Ko jo je spet vprašal' po imenu, je brez misli po=-vedala svoje krstno ime. (Dalje) Pozneje je včasih premišljeval, da je bil v tem prst božji ir da si ga je Bog izbral za svoje orodje, da preobrne tok človeške zgodovine. Vendar pa je dolgo trajalo, da je sploh odkril priso -nost Boga v zgodovini. Več kot polovico človeške zgodovine je moral na novo preučiti, preden je našel v zgodovinskem gradivu prvič omenjenega osebnega, krščanskega Boga. Tudi v novejših tisočletjih je prišlo večkrat do tako imenovanih reakcionarnih religioznih gibanj, toda to so bili izbruhi praznoverja, mistike, oboževanja Sonca, tajnih sil ali celo čisto določenih predmetov in Hvali, izbruhov, ki so se pojavljali nenadno in nekontrolirano zdaj pri preprostih masah, pa spet med intelektualci, kakor da nihče ni imun pred tem. Toda to so obravnavali kot nekako epidemijo duševne bolezni in jo tudi tako zdravili, predvsem z biološkimi posegi, z operacijami možganov, s hipnozo, s pre vzgaianjem ali pri nepoboljšljivih s fizičnim eliminiranjem, po določenem času pa so izbrisali tisti dogodek iz zgodovine. Zdaj pa je iz edinega ohranjenega primera vseh štirih evangelijev spoznal novo podobo Boga, o kakršni ni imel niti pojma in gotovo tudi ne noben drug njegov sodobnik. Predstava krščanskega Boga je bila že pred tisočletji tako popolnoma izbrisana iz zgodovine, da ni pri vsem svojem dotedanjem študiju naletel vse dotlej na najmanjšo sled o njej. In če bi se ne bil ohranil tisti edini izvod svetega pisma, bi bila morda predstava krščanskega Boga dokončno ugasnila v zgodovini. Nikdar več bi se ne bila odrazila v nobenem človeškem duhu tako, kot se je zdaj v njegovem. <3>o ofcaiek 15. oegofja K. Z. Ni se je mogel več znebiti. Začeli je mrzlično iskatfi po najstarejšem materialu v arhivu-, in- res- je naleteli še na novo? gradivo o drugih verah' nekdanjih časov, v katerih se je odražate' po-'oba Velikega, tistega Edinega, vseobsegajočega Bbgai Stvarnika vsega, kot se odraža sonce v koscih- razbite^. ogledala, v snem bolj, v drugem manj. : To novo odkritje ga je vsega prevzelo. Kljub temu pa ni pozabil na previdnost. Še vedno ni živi duši črhnil o svojih presenetljivih odkritjih.-Skušal je nakopičiti kar največ tega novega znanja s svojih možganih. Nikakih zapiskov si ni mogel narediti,, ker iz tajnega državnega arhiva ni ibilo dovoljeno odnesti nikakega materiala-Celo obleko je moral zamenjati vsakokrat, kadar je vstopil v zgradbo knjižnice, in preden jo je zapustil,, se je moral spet preobleči v straženem oddelku v lastno obleko.. Pri- 'tem so številne elektronske oči tipale po njegovi, koži im po oblek-• Imel je zoprn občutek,, da mu vidijo tudi v možgane in da bodo zdaj zdaj dale znak za alarm. Vendar se ni nič zgodil®.. (•Dalj«) PREGLED 7. SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA 'W Cah tul nahlov za ij^azilijo Kot so strokovnjaki predvidevali, je Brazilija ponovno osvojila svetovno nogometno prvenstvo. Stari izkušeni igravci so prepričljivo in preudarno odigrali vsako tekmo in tako vedno odšli z igrišča (razen na prvi tekmi s Češkoslovaško <3:0) -kot Zmagova vej. Brazilska enajsterica je bila letos zelo močna, zlasti v obrambi (prejela je le 5 golov), napad Pa je bil kot vedno zelo razigran (1* golov v šestih tekmah). Brazilija je igrala vse tekme v vedno isti postavi, le Amarildo je v štirih srečanjih zamenjal svetovno znanega napadavca črnca Peleja, ki se je poškodoval. Brazilija je osvojila svetovno prvenstvo z naslednjo postavo: Gilmar; D. Santos, N. Santos; Žito, Mauro, Zožimo; Garrincha, Didi, Vava, Amarildo (Pele) in Žagalo. Največ golov sta zabila Garrincha in Vava, vsak po štiri; Amarildo je zabil 3 gole, po 1 gol pa sta zabila Felč in Žagalo. Brazilci so skoraj v vseh tekmah pokazali, da so mojstri žoge; premišljeno so pustili iniciativo nasprotniku, in to posebno v sredini igrišča, ker so bili gotovi, da je njihova obramba nepremagljiva, (n tako je tudi bilo. Nato pa so z dolgimi podajanji spravljali nasprotnikove obrambne vrste v stalno nevarnost. Zgrešili so več golov, toda prej ali slej se je vendarle zgodilo, da je. žoga šla v nasprotnikovo mrežo. Brazilija, ki se je več mesecev pripravljala za •o pomembno tekmovanje, je najprej z lahkoto prelagala Mehiko (2:0), nato zaigrala neodločeno s Češkoslovaško <0:0); sledile so zmage nad Španije (2:1), Anglijo (3:1), Čilom (4:2) in nad Češkoslo-vaško (3:1). Največje presenečenje predstavlja izreden uspeh Češkoslovaške, ki se je uvrstila na drugo mesto. Pečina strokovnjakov je bila mnenja, da bodo če-bi že po prvih srečanjih izpadli iz tekmovanja. Toda Cehi so vse presenetili in po vrsti povsem nepričakovanih zmag dosegli 2. tnc6to na lestvici. Največ zaslug ima brez dvoma izreden vratar Schroif, b' je odlično branil svoja vrata, a tudi ostali igrav-Cl so se častno izkazali. Češkoslovaška je nastopila J18 svet, prvenstvu v naslednji postavi: Schroif; ~®la (5), Novak in Tichi (1); Pluskal, Popluhar, Masopust; Pospichal (3), Scherer, Kvasnak, Kadra-bs (3), Jelinek (5), Stibrany (3), Adamek (3) in ‘nasek {1 tekmo), češkoslovaška je bila zelo meč-J1® v obrambi in vsi igravci so bili dobro priprav-Jeni, Napad je bil v glavnih trenutkih odločen in ako je moštvo bilo vseskozi uspešno. Ekipa je naj-brsj presenetljivo premagala Španijo (1:0), nato je zaigrala neodločeno (0 ;0) celo z Brazilijo. Ker si !e ,ako zagotovila vstop v četrtfinale, so igravci 'Kralj b«;Z volje srečanje z Mehiko in izgubili tek-!JJ0 z izidom 1:3. Toda Čehi so presenetili tako ™*adžare (zmaga z izidom 1:0) kot Jugoslovane z izidom 3:1) in se tako uvrstili v finale ~°bro so se branili proti Braziliji in celo prešli v °dstvo. toda napadalna vrsta Brazilije je bila moč-elsa od češkoslovaške obrambe in tako se je srenje zaključilo s porazom (1:3). Češkoslovaška se vsekakor izkazala kot najboljša evropska enaj- Presenetljiv je tudi uspeh domačinov, ki so sr le,rst’?i na tretje mesto. Čilenci so igrali v vseh mn?'3'1 ze*° °d,°čno ‘n vedno skušali vsj'iti svoio Neusmiljeno so se branili in kruto napadali L t8ko na vsak način, po pravi ali krivični poti eb izluščiti zmago. Gledavci so glasno bodrih' Zaradi obširnega pregleda 7. svetovnega no-RWnetnega prvenstva odpade v tej številk’ ^ttonološld pregled ostalih svetovnih prvenstev. env0 jgravce in tako omogočili, da se je. njihova str J^t0rica tako visoko uvrstila na lestvici. -Večina ^kovnjakov trdi, da bi čile takoj izpadel iz tek-0**"^ Ce bi se svetovno nogometno prvenstvo Čil a ■ V. kaltšni drfavi Najboljši igravec bil napadavec Toro, duša vseh napadov. Vzt,. ! 'RraJvci so povprečni, čeprav zelo bojeviti in Itaiii ni' Cile j* n*jpfei premagal Švico (3:1) in <°/2:0), nato klonil prod Nemčijo (0:2). Toda Sovj, , 80 P°vsewl nepričakovano odpravili tudi ti g *vezo (2:2), dobro so se braniti tudi pro- Pa raz'bji (klonili so z izidom 2:4k Tretje mesto osv°j’Ii z zmago v zadnji minuti igre proti ®°slavij[ (1:0). Po mnenju strokovnjakov je najlep'i nogomet pokazala Jugoslavija, ki se je uvrstila na četrto mesto, čeprav so nekateri upali, da bo igrala lina’n srečanje z Brazilijo. Pred svetovnim prvenstvom so mnenja o Jugoslaviji bila deljena. Nekateri so trdili, da bo takoj izpadla iz tekmovanja, češ da sla Sovjetska zveza in Urugvaj preveč trd oreh za mlado jugoslovansko enajsterico. Drugi pa so upali, da ho Jugoslavija zasedla v Čilu prav častno mesto. Proti Sovjetski zvezi je Jugoslavija igrala zelo dobro, čeprav je klonila z izidom 2:0; »plavi« so se zato maščevali nad Urugvajem (3:1) in nad Kolumbijo (5:0). Presenetljivo so prerragoli tudi Nemce (1:0), klonili pa so pred Češkoslovaško (1:3) ii to le na koncu tekme. Tudi zadnje srečanje za tretje mesto se je za Jugoslovane slabo korčalo (poraz proti Čile 0:1 v zadnji minuti igre — Markovičev avtogol). Če bi bili Jugoslovani bolj gotovi v obrambi in odločnejši v napadu, bi bila tekma za prvo mesto zelo enakovredna. Toda Markovič in ostali so v obrambi večkrat zatajili, Galič in Jerkovič pa sta zgrešila številne pole. Odlično sta igrala le Šckularac in Radakovič, čeprav so sc tudi ZLATA KNJIGA SVETOVNIH PRVAKOV 1930: URUGVAJ (Balhv teros; Nasa zi Ma-seberom: Andradc, Fernandez. Gestido; Do-rado, Scarone, Castro, Cea in Iriarte). 1934: ITALIJA (Combi; Monzeglio. Al lem a trdi ; Ferraris IV., Monti. Bertolini; Guaita, Meazza, Schiavo, Ferrari in Orsi). 1938: ITALIJA (Olivieri; Foni, Rava; Scran-toni, Andreolo, LoeateUi; Biavati, Meazza, Piola, Ferrari in Colaussi). 1950: URUGVAJ (Maspo’i; Gonza’es, Tejera; Gambetta. Varela, Andmde; Ghiggia, Perez, Miguez, Schiaffino in Moran). 1954: NEMČIJA (Turek; Posipal, Kohlmeyer; F.ckel. I.iebrich Mai: Rnhn, Morlock, O. Wa'-ter, F. Waltc.r in Schaefer). 1958: BRAZILIJA (Gilmar; D. Santos, N. Santos; Žito, Bellini, Orlando; Garrincha, Didi, Vava, Pele in Žagalo). 1962: BRAZILIJA (Gilmar; D. Santos N. Santos; Žito, Mauro, Zožimo; Garrincha, Didi. Vava, Amarildo in Žagalo). ostali večkrat dobro izkazali. Jugosk.v ja je v Čilu nastopila z naslednjimi nogometaši: šoškič; Dur-kovič, J.usufj (5) in Svinjare.vič (1); Radakovič (5), Markovič, Popovič in Matuš (1); Ankovič (2), Še-kularac, Jerkovič, Galič, Skoblar (5), Melič (2), Mujič (I), Sijakovič (1) in Kovačevič (1). Največ polov za Jugoslavijo je zabil Jerkovič (4). sledijo: Galič (3), Skoblar, Radakovič in Melič (1). V četrtfinalu so izpadle Sovjetska zveza (Čile), Anglija (Brazilija), Nemčija (Jugoslavija) in Madžarska (češkoslovaška), torej same. slavne enajsterice, katere bi sc morale po predvidevanjih uvrstiti na prva mesta. Če izvzamemo Anglijo, ki je klonila pred močnejšimi Brazilci (1:3), izločitev ostalih ekip predstavlja presenečenje. Kdo bi pričakoval, da bo Sovjetska zveza, po mnenju strokovnjakov glavni kandidat za prvo mes‘o po'eg Brazilije, izgubila proti Čilu? Kdo je upal. da bo češkoslovaška premagala Madžarsko in kdo je pričakoval, če smo objetktivni, da bo Jugoslavija porazila Nemčijo? Oglejmo si izločene ekipe. Anglija je tudi letos, kot je to tradicija, igrala zelo učinkovito. Izgubila je prvo tekmo proti Madžarski (1:2), premagala Argentino (3:1), igrala neodločeno proti Bolgariji (0:0) in odšla poražena iz prvenstva proti Braziliji (1:3). Bilanca Grcavesove in Hitchensove ekipe vsekakor ni preveč blesteča. Tudi Madžari niso izpolnili pričakovanja, čeprav so pred začetkom prvenstva le malokateri pričakovali od Albertove ekipe velikih uspehov. Madžari so zelo dobro začeli, premagali so takoj Angleže (2:1) in Bolgare (6:1); nato je napad zatajil in srečanje z Argentino se je končalo nerešeno (0:0). Prišla je nato grenka vest: poraz proti Češkoslovaški 0:1! Nemci so igrali zelo dobro in njihovo izločitev je treba pripisati dobri igri Jugoslovanov. Hallerova ekipa je najprej igrala neodločeno proti Italiji (0:1) nato premagala Švico (2:1) in čile (2:0); v četrtfinalu pa je klonila pred Jugoslovani (0:1). Sovjetska zveza je razcčara’a. Vsi so pričakovali, da bo Nettova enajsterica ovirala pohod Brazilije. Sovjetska zveza je igrala učinkovito le proti Jugoslaviji (2:0), nato je prišel bled neodločen izid s Kolumbijo (4:4) in tesna z/maga v zadnji minulu proti Urugvaju (2:1); sledi hato poraz, proti Čilu (1:2). Strokovnjaki so ugotovili, da je njihova igra zelo elementarna, čeprav so nogometaši vsi dobro pripravljeni. Kaj hi rekli o ostalih 8 reprezentancah, ki so bile izločene v prvem delu finala? V prvi skupini je. presenetila Kolumbija (neodločen izid s Sovjetsko zvezo 4:4 in tesen poraz proti Urugvaju 1:2), Urugvaj pa bi se lahko bolje izkazal. V drugi skupini najdemo Italijo, ki je. klavrno zaključila sedmo svetovno prvenstvo, čeprav je enkrat z.magala (Švica 3:0), enkrat igrala neodločeno (Nemčija 0:0) in enkrat izgubila (Čile 0:2), in šibko Švico (tri poraze: Čila 1:3, Nemčija 1:2 in Italija 0:3). V tretji skupini je zelo razočarala Španija (poraza s Češkoslovaško 0:1 in Brazilijo i :2), premagala je le Mehiko v zadnji minuli igre (1:0); presenetil pa je Mehiko (zmaga nad Češkoslovaško 3:1 in tesna poraza proti Španiji 0:1 in Braziliji 0:2), V četrti skupini je razočarala Argentina (zmaga nad Bolgarijo 1:0, neodločen izid proti Madžarski 0:0 in poraz proti Angliji 1 :3). Tudi Bolgarija se ni posebno izkazala (neodločen izid proti Angliu 0:0 in poraza proti Argentini 01 ter Madžarski 1:6). Kako bi lahko opredelili letošnje svetovno prvenstvo? Vse enajstorice so bile zelo bojevite in vse so posvečale veliko važnost obrambi. Zato so se v Čilu borile le obrambe. Igra ni bila na visoki stopnji, ker so vse ekipe skrbele le za rezultat. Tudi Brazilija, dvakratni svetovni prvak, je tako irrala in zato strokovnjaki trdijo, da svetovno prvenstvo ni pokazalo nič posebnega. Dokazalo je le, da je Brazilija še vodno najboljša ek'pa na svetu. Novih enajstoric ni. Češkoslovaška je izjema, ker so nogometaši vsi priletni. Čilenci so izjema, ker se je prvenstvo odvijalo na nuhovih igriščih, morda edina pozitivna nota 7. svetovnega prevnstva je Jugoslavija, ki je pokazala dobro igro in nanizala zadovoljive uspehe. Ker ie ekina najmlajša izmed vseh, bo Jugoslavija glavni kandidat za končno zmago prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo čez štiri leta v Angliji. (dt) — 0 — IZIDI TEKEM 7. SVETOVNEGA PRVENSTVA 1. skupina (Arica): Urugvaj — Kolumbija 2rl, SZ — Jugoslavija 2:0, Jugoslavija — Urugvaj 3:1, SZ — Kolumbija 4:4, SZ — Urugvaj 2:1, Jugoslavija — Kolumbija 5:0. 2. skupi,ra (Santiago): Čile — Švica 3:1, Italija — Nemčija 0:0, Čile — Italiia 2:0, Nemčija — Švica 2:1, Nemčija — Čile 2:0 in Italija — Švica 3:0. 3. skupina (Vina): Brazilija — Mehika 2:0, Češkoslovaška — Španija 1:0, Brazilija — Češkoslovaška 0:0. Španija — Mehika 1:0, Brazilija — Španija 2:1 in Mehika — Češkoslovaška 3:1. 4. skupina (Rancagua): Argentina — Bolgarim 1:0, Madžarska — Anglija 2:1, Anglija — Argentina 3:1, Madžarska — Bolgarija 6:1, Madžarska — Argentina 0:0 in Anglija — Bolgarija 0:0. četrtfinale •— Arica: Čile — SZ 2ri, Santiago: Jugoslavija — Nemčija 1:0, Viha: Brazilija — Anglija 3:1 in Rancagua: Češkoslov. — Madžarska 1:0. Polfinale — Santiago: Brazilija — Čile 4:2 in Vina: češkoslovaška — Jugoslavi’a 3:1. Finale (Santiago) za 1. mesto: Brazilija — Češkoslovaška 3:1, za 3. mesto: Čile — Jugoslavija 1:0. LESTVICA STRELCEV 1930: Stabile (Argentina) 8 rdov;' 1934: Nejcdlv (Češkoslovaška) 5 golov; 1938: Leonidas (Brazilija) 7 golov; 1950: Adcmir (Brazilija) 8 golov; 1954: Kocsis (Madžarska) 11 golov; 1958: Fontaine (Francija) 13 golov; 1962: Garrincha in Vava (Braziliia). Albert (Madžarska), Ivanov (SZ), Sanchez R. (Čile) in Jerkovič (Jugoslavija), vsi po 4 gole. PREGLED SODNIKOV LETOŠNJEGA PRVENSTVA 4 tekme: Letišev (SZ). 3 tekme: Yamasaki (Peru). Gardeazabal (Španija), Dienst (Švica) in Horn (Nizozemska). 2 tekmi: Sch\vinte (Francija), Aston (Anglija) in Davidson (škotska), sledijo ostali z eno tekmo. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša ■ Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ■o —' e 3 ;0 -o o o I o O G O* —1 tu ^ 'E ^ > T3 «„a -g^N p_; OJ • i., G Ji O >0 c ra -J .2 OJ Gj G — QJ (/) OJ >!/) >- 75 ra -O c ■s-ia-8 .S •a ■ * e u5 J. c L, _ 2 o -a. o 2 Oj T3 C c/j _ c O oSO ^ ra a SJ Gj <-* OJ • Dh > C3 ^ ra ti s-. Ph n ^ g. s. s ra ra > G g c ■S n X cx K ; -G OJ 1 »Gi ji i cu’ ^ u u '£i ! >5 ii i 3-1 X) OJ o ^ ^>2 ■g c 2 h ra ^ ^ ^ oj ;» o 1/3 G3 > c Tj ra ra n c/) c > ra oj .«2 ra u u s| s a-° >o ^-i O Jp ;gg g .5 3 M 2 &3 g' « 3 o E • OJ ._ s oj w r sp g. ra ^ oj M - >N •£ b O -O M G -H M 33'C .Si, o ^ 1/5 S) ^ 3 G -7 w ra i! o .5 > p u >o ra .Si to G | 3 ra G N u 2 • - u ^ S •§ .2 2 U D. I- «) vj O . c rG - S 3 go £ ^ o «3 c.« 3 ra" G J3 > • PH 'ra to 3 pM G X3 p OJ ■*-> OJ o 'a > V) G3 ra ra 3 N N S N ra G o ’o OJ N VI & G o >o r3 G OJ X) OJ G > OJ Tj ra g X) G3 G V) ra G ra' OJ VI 3 C O’ _ >y >o ■35 S gj U n g ra .OJ a E ra ra .Oj N P. ?? OJ G E •'—i OJ 00 ra .00 U "ra ‘S ■ OJ ^ H »o ra > T3 G 3 ra oo ! ^ >N S OJ r~^ ' SS.S 3 i bo ^ 2 ! 2 P iHe = ! o « g •ra -' ji- 'G G ’ ^ O o ^ _ ra .t; . ra jej £ !« “•■§ s§ Po r?o 5 & S 01 D E