Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cen» jim je za celo 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa oredniatvo.
Kovice.
Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. u enló-at, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Zakaj je letos grozdje sem ter Ije t iiaj-víídjl 8UŘÍ gnjiti začelo.
Kdor je letos zorenje grozdja po naSih dolenjskih TÎDOg^radih opazoval, zapazi) je lahko ua svoje T«liko zaiudenjf, tia je sem ter ije na kaktim i^roadu po par jagod ^njiti zaielo, dael je bila huda suáa IH dasi so bile jogode pe nezrele. Ko je jřlo deževati, giyili 80 taki grozdi hitrsjài. No, kdor se je potrudil, da je take gnjile jagode iz grozda obral, zapazil je Uhko, d» je bilo med gíijtlími jagodami kolikor toliko neke preje ali pajĆeviiie, in da tie je t jedili gnjilih jagod tudi mali irvièek nahajal. Vidite, to je bil tako zvani grosdni ali kisli írvi-éek, nenaíki: .Heu- oder Sauo/rwurm, Gosse^ latinski : Unneja wdla imenovan. Mati tega írvička je majhen ponoèni metuljček, mala veéa, katera ae že ob iaeu cvetenja vinske trte v prvii prikaže, ter po noiii na cretečí zarod svoja jajčka polaga. Po jedno, pa tudi po tri do f^tiri jajčka zalege na jeden zarod. V»ak, iz jajčka izlezli irviiek razjed» potem zarod, ter ga prepreza z neko pajèevino. Tako vniři ta nebodigatreba že ob času cvetenja zaroda, toraj ob íasu, ko se cvet àe niti v jagode spremenil ni, ï,e 12 do 20 bodo dih jagod.
S konianjem cvetenja, doraste žrvižek, in spusti se po pajSevinaki nitki na zemljo, kjer ae T bližini trtnih debel, kakor pravimo, zabuba. Ko postane grozdje îe tako debelih jagod, kakor je zreli grah debel, spremeni se buba v metuljika, T TfBO, in ta prileze iz zemlje, leta po noèi okoli ter zalega svoja jajika na grozdje. Iz jajik ízlezli žerviííek zajé se pri pecijiíku v jedno jagodo, katero zlo Vflo iigrize, T8o izvotli. Iz prve jagode pregrize se v drugo, iz druge t tretjo in tako dalje. In to bile so ravno tiate gnjile jagode, katere je pazljivi vinogradnik letos v največji susi, svojem grozdju lahko zapazil. Kadar tak že y drugič T jednein in istem poletju nastali črviček t ^e zeleni jagodi doraste, spusti se po pajčerinski nitki na tla. Zabuba se potem ali v zemlji likoma trtnega debla, ali pa àe najraje na trti sami, za
njenem lubadom, ali v kaki špranji trtnega kolja, kjer prezimi, ter tako cvetenja grozdja v prihodnjem letu počaka.
Dvakrat v jednem in istem letu prikaže se toraj ta Škodljivec. V prvič ob času cvetenja vinske trte, y drugič pa ob Času, ko ima grozdje zoreli pričeti. Prikaže se pa prav lahko v tako veliki množini, da uniČi tretjino, da Še celo polovico, ali pa še večji del vinske letine Posebno pogubonosen je ta mrčes na Južnem Tirolskem, kjer mu z vsemi le mogočimi sredstvi in pripomočki T okom priti ne morejo.
Kako da gre tega škodljivca preganjati ter vničevati, povedali bodemo že, ako bode treba, prihodnje leto o pravem času. Za zdaj svetujemo na^im vinogradnikom le to i Kadar bodete spomladi trte obrezovali, ostržite jim siari lubad bolj do golega ko le mogoče Delajie pa to tako, da bodete z rtziiíltom, ali Škarjami, a katerimi trte obrezujete, prav dobro na trtno deblo pritiskali, da bodote tako, za lubadom tičeče bube grozdnega črvička pomastili. Kadar bode pa v prihodnji spomladi grozdje cvetelo, takrat opazujte prav dobro, se li ne nahaja v cvetečem zarodi ČrviČek. Ako ga bodete v količkaj veliki meri naáli, polem pa upotrebujte sredstva, katera Vam bodemo o pravem času svetovali. Na vsak način treba pa je potem skupnega in resnega postopanja, ker sicer je prav mogoče, da se naci ta škodljivec v toliki meri v naših vinogradih ugnjezdi, da mu z Upa v okom priti ne bodemo mogli. Toraj dolenjski vinogradniki, pozor o pravem časul
Kako se napraTlja prave italjan^ke salame.
Bliža se Čas, ko bodemo začeli preSiče klati, in marsikateremu nagih čitateljev bode vstreženo, ako jim povemo, kako da se prave italjanske salame napravlja ali izdeluje. Storimo toraj to.
Vzame se samega piťčičjega mesa in bolj ko mogoče pustega, ne mastnega. Gnjati in plečeta so za to še najboljša. Vendar stori tudi drugo meso, kateremu se mast, «ko jo je le odveč, od-reíĚe. Meso zreŽe ae na majhne kocke (burfiíce);
na drobno ^a sèsekati, kakor za aaradne mesene klobase, se n« sme. Kakor meso, zreže se na kocke tudi nekoliko Speba. Recimo na pet kilogramov mesa, vzame se dobrega polu do tri ietrt kilograma ipeha. Tako zrezaao meso in ^peh dene se T snažne ne^ke (kodunje) Mi kako drago leseno posodo. V tej se nekoliko boij posoli, kakor meso za naradne mesene klobase, in doda se mn tadi primerno mnoiino prav na debelo stolèenega popra. Česna se ne sme nié dodajati. Vse skupaj pre-meâa se prav dobro in jednakomerno, tako da se ápeh bolj ko mogo6e z meaom pomeša. Tako pripravljeno meio pusti se na hladnem in zračnem prostoru 12 ur na miru. Po preteku dvanajstih ur odlije se alano vodo, l^olikor se jo je okolo mesa nabralo in premeša se meso z nova. Tako postopa se tri dni zaporedoma. Četrti dan viame se gladka debela goveja čevesa, katera se pa ne špili, ampak z motvozem preveže. V ževesa nabaše se meso bolj ko le mogoče (to mora možki delati) in med basanjem se Čevo èez ia čez s kako debelejšo iglo zbada. Italijani imajo za to ubadanje posebne, iz igel narejene, prav majhne krtačice. Zbadali se mora èevo za to, da zamoreta po luknjicah voda in irah odhajati. Tako prav močno nabasane, ter na obedveh konceh z motvozom zavezane salame, pusti se zopet tri do Štiri dni na hladnem in zračnem prostoru na miru leíati. Vsak dan se jih le po jedenkrát preloii, in odlije se slano vodo, ako se jo je kaj nacedilo. Četrti ali peti dan obesi se jih v dim, to da tako, da jih dim le malo doseže. V dimu pusti se jih le 8 dni, da se od zunaj dobro posuâe, ne več. Potem v^ame se jib iz dima, ter obesi pod strop kakega hladnega, pa jako zračnega prostora, toraj prostora, v katerem je vedni prepih. V takem prostoru ostanejo salame notri do spomladi, dokler že toplo tie postane. Ko pa toplo postane, znesti se jih mora T klet, ter tam pod strop obesti, da nekoliko mehki postanejo, posebno pa, da spleanijo. Bolj ko splesnijo, boljši so navadno, vendar jih je pa treba vsak mesec po jedenkrát sè suho ruto dobro obrisati ter nazaj obesiti. Konečno se jih pa se ve da poje, in vsakemu, kdor jih bode jedel, želimo dober tek.
K^ je novega po avstrijskem cesarstrn?
Slovanska kréčansko-narodna zveza, v
kateri so, kakor znano, naSi poslanci, je 24, okt. sklenila, da hoČe vstrajati pri sedanji večini v državnem zboru. Pričakuje pa od nje, da jo bo kar moč najkrepkeje podpirala v njenih opravičenih in nujnih zahtevah. Člani te skupine, ki so v nagodbenem odseku, bodo glasovali za prehod t nadrobno debato o nigodbenih predlogih in za volitev dotiČnega pododseka. Zveza je sklenila,
to vpoatevaje, da imajo Slovenci, Hrvati in Rusini vendar le samo od desnice pričakovati pomoči, da se njihove opravičene zahteve hitro izvedejo. Lahko bi vladno krmilo priâlo v nemške liberalne in naoijonalne roke, če bi grof Thun odstopil, in potem bi bilo za slovenske narode joj. S tem pa, da bo „Zveza" vstrajala pri slovenski večini, bo le ta vtrjena in lahko marsikaj dosegla.
V državnem zboru nacijonalni in liberalni Nemci spet nasprotujejo vladi in večini in sicer na način, da namreč njihovi govorniki strahovito dolgo — cela dva dneva — govore, to se pravi, premlevajo stare fraze. Na ta način hočejo za-vleči delovanje državnega zbora. — Naádr. Krek je govoril lepo in se potegnil za državne sluifcab-nike, da se jim zviéa plaČa.
Zatiranje preáičje kuge. Vlada je 19. okt. v državnem zboru predložila načrt, kako misli zabraniti in zatreti presičjo kugo. To misli doseči potom pobijanja, iz državnih sredstev se bo pa dajala za to odškodnina. Vlada misli, da bode 80 000 gld. iz državnih sredstev zadostovalo, da se na ta način popolnoma zatre kuga. Potem ludi druge države ne bodo imele povoda za progla-Senje zaprlije. Seveda mora tudi Ogerska storiti potrebne korake za zatiranje. Drugače se ne bo bistveno povišal izvoz prešičev, ki se je v zadnjih letih tako zmanjšal, da je konec 1897. let» znašal le 159 722 gld., dočim je pa leta 1894. znaáal 26'69 milijonov goldinarjev.
Pri deželno-zborski dopolnilni volitvi v Kranju in Skofli Loki je bil izvoljen za poslanca ravnatelj Šiibic,
Ki^ je novega po Širokem svetnî
Med Angleži in Francozi bo morda vojska. V primorskih pristaniéžih obeh držav se silno hitro opravljajo bojne ladije. Gre se za neko pokrajino v Afriki. Radi bi jo imeli Angleži, radi Francozi pa se bodo morda pulili za njo.
Francozko ministerstvo je odstopilo, ker mu zbornica ni izrekla zaupanja.
Špansko tninisterstvo tudi v kratkem odstopi. Španski odposlanci v Parizu pri miiovskem pogajanju i Amerikanci niso dosegli nobenega vspeha. Krivo delajo Spanci seveda dosedanje ministerstvo. Zato bo moralo iti.
Piše se nam:
Iz Črnomlja. ~ Dne 16. oktobra 1.1. vršil se je obĚni zbor zadruge vseh obrtnikov trnomaljskega sodnega okraja v Črnomlji.
Po otvoritvi zborovanja in pozdravljenji gospođa c. kr. vladnega zastopnika, nazaanil je zadružni aaieloik gospod Davorin Franci 6, da jezadružai odbor izrekel pri si. C. kr okr. glavarstva svojo aajglobokejâo udauost do Najviijega prestola povodom nečuveuega umora
Njenega Veličanstva cMarice Eliiabete, tar da se je isti ndeležil tndi sloTesn« ime bt, male, kar so naizoči dmitreniki v znak najudanejšega aožalja stoječi po-«luSftli. Nato se je gostod načelnik zahvalil za obrt-nijski gtan vnetemu pi«l>lag. goap. c. kr. glavarju ter gospoda vladnega zastopnika naprosil, da mu blagovoli zadružuo zahvalo z udano proSnjo sporočiti, áe n& dalje za naš splošni blagor skrbeti.
Iz poročila o denarnem stanji smo uvideli, da BO zadružne razmere jako ugodne. Od ustanovitve, t. j. od 21. junij» 1897 do dne zborovanja je bilo dohodkov 807 gld. 26 kr, izdatkov 366 gld. 54 kr., prebitka 440 gld. 71 kr. Dohodki se sestavijo: pristopnina 737 gld., sprejemnina učencev 30 gld., oprostnina učencev 30 gld., za učna spričevala 6 gld. kr., kazni 6 gld. skupaj 807 gld. 26 kr. Med izdatke so všteti : vatanovni in drugi upravni stroiki 214 gld. 4 kr., plača pomožnemu bsobju 106 gld. 60 kr. in stanarina 46 gld., vkup tedaj 366 gld, 64 kr.
Preskuiaranjo nčencev odobrilo se je po sedaj se vršečem načinu, namreč, da se učenec po prestani učni dobi zglasi pri zadružnem načelniku zaradi oprostitve. Slednji Bkliče potem zadružni odbor k posvetovanji, da se zbere mojster, pri katerem nsj učenec svojo zmožnost dokaže z napravo mojsterskega dela, katero naj potem predloži zadružnemu odboru v presojevanje. K vsaki poakušnji pokličejo «e tudi učni gospodar in dva nepristranska mojstra učencere stroke.
Od začetka poslovanja zadruge zglasilo je pri obrtnem oblastv« 42 obrtnikov svoje obrte, in 20 se jim je odpovedfllo. Vseh zadružnikov je bilo do sedaj 269. Učencev in pomočnikov je bilo do sedaj naznanjenih 16, ravno toliko učencev se je oprostilo.
Zadruga je tudi s trdo nogo stopila na vrat strupeni kači, ki dela v podobi zakotnih obrtnikoy pogabo obrta. Od 132 naznanjenih opmtilo je veliko Bvoje delovanje, mnogo jih je vzelo obrtni list in 47 je ■edaj kaznovanih, ker po dognanih poiivedbah obrt ie vedno brez prayice nadaljujejo.
Za podelitev obrtne pravice odbilo se je 5 prosilcev, ker ni bila ali njihova »poiobnost dokanana (pri rokodelskih obrtih) ali je pa uže preveč obrtnikov dotične obrtne stroke (pri koncesijon'ranih obrtih).
Iz omenjenega je razvidno, da naša zadruga prav vrlo napreduje. Ponosni uniemo biti na to, da nas varuje zadruga pred sIt;pilno konkurenco s tem, da zamore le tisti kot mojster na8to])iti, kedor za obrt popolno sposobnost dokaže Jedino pri zadrugi imamo obrtniki priložnost, da se svojih težav zavedamo in z združenimi močmi branimo proti židovskemu kapitalu, ki nam preti s poginom. Oglejmo si bolj natanjko to židovsko pijavko, ki nam bode kmalo do zadnje kapljice krvi spila, ako bodemo se nadalje roke le križem držali. Nasi predniki so svoje obrtne izdelke dobro in trpežno izdelovali ter po pošteni ceni spečali, tako da sta bila iadovoi;na oba, naročnik in mojster. Nihče drugi se ni vtikal v obrtnikove zadeve, kakor obrtnik sam. Kako pa je danes? Ako pogledamo po mestih in trgih v prodajalnice, k*j vidimo v njih? Tu visijo hlače, tam ao črevlji na prodaj, tretji ima Trhu tega še klobuke in tako dalje, z eno besedo, vse kar Človek potrebuje. Kaki pa so ti izdelki? Ako bi bili domači, ui biM dobro, a vsi ti izdelki so židovski. IVgovci pridejo seveda prav po ceni do omenjenih izdelkov, ker judovski popotniki že t vsako hribovsko vas prihajijo in trgovcem njihovo slabo in netrpežntí blago za ^ «iko slť^po ceno ponujajo in stem ljudstvo slepé, da se ne ^uore zraven tacega trgovca
nobeden doma£ obrtnik pošteno preživeti, akortvno dobro in trpežno blago izdeljuje. S tem je pa tudi nai kmet âkodoTan ; kaj mu pomaga ako kupi za mili denar robo. Če je pa rabiti ne more. A ne samo to, tudi mi obrtniki smo v našem spoštovanji in zaupanji škodováni.
To je tedaj tista naša najhujša konkurenca, katera nam preti s poginom, in katerej sa moramo z vio odločnostjo upreti, ako hočemo nas in naše potomce iz židovske sužnoati rešiti. Nihče nam ne sme v zlo šteti, ako se z vsemi sredstvi in v složnosti branimo, ker naših pravic nihče v poštev ne jemlje. Svoji k svojimi klin ■ klinom! Obrtnik in delavec smeta le tiho biti in pridno davke plačevati. Nekateri naji gospodje so še celo tako prijazni, da pri volitvah delavcem še po svojem prepričanju ne dovolijo voliti. Ako pa bi se drznil kedo v drugi rog trobiti, skuša se ga popolnoma vničiti, akuravno je morebiti njegovo mišljenje bolj pravilno, kakor pa nasprotnikovo. Pri vsem narodnem prepiru pa se naš narodni sovražnik smeja in svojo torbo polni. Kaj imamo Slovenci? Kjer je kako večje podjetje ali industrija, ja vse v tujčevi roki. Tukaj, gospodje, je veliko važnega dela; pre-naredite sedanji krivični obrtni red, da ne bodo imeli kapitalisti drugačnih pravic kakor mi. Prepričani bodite, da si bodete, ako delujete na tem puljn, zaslužili spomenik večne hvaležnosti.
Želeti bi bilo, da bi tudi Vi častiti tovariši t središči Slovenije, v beli Ljubljani, snovali zvezo obrtnih zadrug, katera naj bi vse slovenske obrtnike budila in spodbujala, kako naj bi se rešili našega obupneg» stanja, da pridemo do boljših zaželjenih časov. — Na delo torej, častiti tovariši !
Več obrtnikov.
Domače Testi.
(V bolnišnico Usmilj. bratov vKandiji pri Novem m e s t n ) se je sprejelo meseca septembra 69 bolnikov, koncem avg. jih je ostalo 34, skupaj 103. Od teh se jih je ozdravilo 40, zboljialo 12, nenzdrav-Ijeni bili so 3. Umrli so trije in sicer prvi vsied zlomljenega tilnika, eden vsIed ostarelosti in eden vsled Čevesne tuberkuloze. V oskrbovanji ostalo jih je 45. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1186.
(V šoli „(Jlasbene Matice v Novemme-stu) poučile se sedaj 23 nčencev v igranju na klavir, 16 na gosli, 3 na cello. Čez 60 pač posebe v petju in teoriji. Pouk na Še drup glasbila se prične 7. t. m. Novi učenci se sprejemajo še vsak dan razan ob nedeljah in ponedeljkih pri upravniškem blagajniku g. Jos. Medvedu, trgovcu na mestnem trgu.
(Gg. članom kmetijske podružnice novomeške) javimo tem potom, da se je s pobiranjem letniae za 1. 1899. že pričelo in da se mora zvršiti tekom tega meseca. Gg. člani naj blagovole svoje doneske pred ko mogoče izročiti kmetijski podružnici in pri tej priliki povedati svoje želje glede družbenega lista, dobave trt, sadnega drevja, cepičev itd,
(Podružnici sv. Cirila in Metoda v Novem mestu) doàli so sledeči zneski: Iz nabiralnika gospe Tučkové v Novem mestu 3 gld, ; pri gosp. Zurcu vKandiji 6 gld.; pri gosp. Slajpahn na Vel. Loki 1 gld. 96 kr.; pri gospodu Pavlinu v Trebnjem 1 gld. 26 kr. Kolesarska družba povodom dirke v Lašičah po g. Medvedu 6 gld. 80 kr. Kolesarska družba povodom dirke v Noyem mestu po g.
Medvedn 5 gld. T privatni hiši t Novein meitn pri igri po g. Medvedu 42 kr. V veseli dražbi v No-Tem mestu po g, Rohrmaau 2 gld. 60 kr. Skupaj 35 gld. 3 kr. Živeli 1
(Goapod Viljem Pfeifer,) aal državni poslanec, praznoval je minoli teden petin dvajsetletnico svojega delovanja kot državni poilanec. Neumorno delavnemu gospodu, ki se je vedno in pri vsaki priliki vspeàno potegoval in tmdil za blagor kmetskega st&nn, posebno Š6 Dolenjcev, zaklifiemo hvaležno; N& mnogo let!
(Kmetijski pouk v Novem mesta.) Kakor smo že zadnjič na kratko porožali, priredila bode naša podružnica tudi letošno zimo več javDÍh predavanj o caau primernih kmetijskih vprašanjih, in sicer v nedeljo 20. t. m. : ^Ztkaj moramo zanaprej trte tudi žv«plati, ked&j in kako" (vodja Doleuc}^ v nedeljo 27, t. m.: „O zavarovanju živine in napravi take zavarovalnice za novomeški okraj" (pristav Rohrman); v nedeljo 4, decembra: „O napakah in boleznih pri vinu" (vodja Dolenc); v nedeljo 11. dec.; „Kako je ravnati z živino v zimskem Času, da se ohrani pri zdravju" (živinozdravnik Skale); v nedeljo 18 dec.: „S kakosnim drevjem in kako naj se na novo zaaajajo posekani gozdni prostori" (gozdni komisar Guxeíj). Opozarjamo s tem vae naše gospodarje in jih vabimo, da se udeleie v obilnem Številu koristnega pouka.
(Ustanovni shod) draštva „NaSa straža" a« bode vršil v Ljubljani dne 15, noyembra 1898 zvečer ob 8. ari v „katoliškem domu". Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7. pravil 50 odbornikov: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroikega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežel.
(Odbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu) priredi 1. novembra ob poln osmi uri zvečer veliko dramatično predstavo v redntni dvorani gledališča „Politeama Roaseti sè sodelovanjem tambura-škega zbora iz Rojana, govorom in igro. Program je jako zanimiv.
(Podporno društvo za .slovenske yi-sokošolce na Dunaju) ima v sobobto 12. nov. 1.1. svoj 10 občni zbor v hotelu „zur goldenen Ente" na Dunaju I. Biemergaase 4, I. nadstropje. Začetek ob sedmih zvečer. K teran se uljuduo vabijo vsi na Dunaju bivajoči društveni člani,
(Lnkežev semenj) v Novem mestu dne 25. okt. bil je prav dobro obiskan. Na živinskem aemnjišću amo našteli 98 konj, 700 goved in blizo 5000 presičev. Kupčija je bila posebno živahna na prešíčjera eemnjiSču, kjer smo opazili ne samo domače, teitiveč tuđi tuje kupce, tako iz Ljubljane, Tirolske, Dunajskega Novega mesta in od drugod- — Lep dohodek daje presičjareja dolenjskemu kmetovdlcn, vedao lepše se ona razvija in z veseljem o,iaiujemo lep, vedno rastoči razvoj preSiČje trgovine na Doleniskem. Iz uradnih virov posnamemo, da se je letos do oktobra samo po železnici iRvozilo iz Novega mesta 4189, Trebnja 1964, Velike Loke 612, Ridohove vasi 586, iz Zatičine 967, skupaj 8307 prešičev večinoma na Tirolsko, Solno-graiko, Čeiko in Nižje Avstrijsko. Ta napredek t presičjoreji in trgovini pa je zaznamovati od tedaj, ko je vsled preiičje kuge hrvatskimi áčetinarji prepovedan dohod v naio deželo, in je bil naš kmetovalec nehote primoran, da se je z večjo vnemo poprijel svinjoreje, ter tako odprl nov vir dohodkom. Ne moremo si pa kaj, da pri teh okolnoatih odločno ne obsojamo v zadevi neveščega dolenjskega dopisnika.
ki po časnikih z vso vnemo deluje za prost utoz okuženih hrvatskih prešičev, zagovarja tihotapce ter ljudstvo nepotrebno bega. Po njegovih napačnih nazorih spravil bi ljudstvo v neizmerno škodo. Dobro, da njegove besede niso odločilne! Naše prepričanje je: čim dalj Hrvatska za prešičji uvoz zaprta, tem boljše za našega svinjerejoa.
(Podporno društvo za slovenske viso-koâolce na Dunaju) je zadnji čas prejelo sledeča darila; Od gosp. Vilj. Pfeifer-ja, državnega poslanca itd. 41 gold,; k tej svoti so darovali: Neimenovana gospa v Krškem, 20 gl ; g. dr. Ferd. Trenz, c. in kr. štabni zdravnik v Toplicah, 10 gld. ; g. dr. Josip Unterlugauer, viadnt svetnik v Sarajevu, 10 gld.; g. dr Tomaž Romih, župan itd. v Krškem, 1 gld. Gosp. Ivan Škerlj, c, kr. dež, sodišča svetnik v Novem mestu, poslal je v imenu si. Čitalnice t Novem mestu polovico čistega dohodka s pomočjo gg. visokoaolcev prirejene besede, 24 gld. 46 kr. Gosp. Francrt Novak, pravnik, polovico čistega dohodk» veselice v Idriji 32 gld.; slavna upravništva „Slovenskega Naroda", „Ljublj. Zvona" in „Rodoljuba" v Ljubljani 24 gld. ; dalje so društvu darovali: VĆ. gg. : Janez Bab nik, župnik v Toplicah, 5 gld. ; Jos. Rozman, mestni kaplan, tajnik družbe 3V. Mohor» v Celovcu, 2 gld, ; Mihael Šmid, župnik v Solčavi, 2 gld ; slavna posojilnica vLogatci, 10 gld ; gg.: Wanous, trgovec v Radgoni, 5 gld.; Jos, Javorník, trgovec in posestnik v Žalni, 6gld.; dr, Jos. Kolsek, odvetnik v La.škem trgu, 1 gld,; Jos. Boncelj, trgovec v Železnikih, 1 gld. ; Egidij F u x, c. kr. poštar v Ljubnem, 1 gl. ; Jos. Premera, c. kr. uradnik poštne hranilnice na Dunaju, 3 gld. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem in nabiralcem ! Daljne darove sprejema vč. gd. Fr, Jančar, moo-signor, papeski častni kamornik, župnik nemškega vit. reda na Dunaju, I. Singerstr. 7.
(Za IV. zasedanje porotnih obravnav), kátere se bodo začele 21. novembra pri tukajšnjem okrožnem sodišča, izžrebani ao glavnim porotnikom naslednji gg. ; Peidire Marko, pos. iz Metlike; Stipa* nič Jan,, pos, iz Gradaca; Slivnik Vino, pos. iz Št. Vida; Podlesiik Dav,, trg. iz Radeč; Kramarič Jan,, pos. iz Radovice; Gatscb A]., trg, iz Kostanjevice; Škubic Jan., poa. iz Police ; Skušek Frid., trgovec iz Metlike; Skufca Jan,, pos. iz Drage; Poterbuješ Jos,, pos. iz Tibaboj; Vehovec Jan., poa, iz Žužemberka; Fngina Jurij, poa. iz Star. trga; Tomšič Em,, pos. iz Trebnja; Pele Jog., pos. iz Ribnice; Majzelj Ant. pos. iz St, Jerneja ; Repovš Jan., trg, iz Dvora ; Bučar Leop,, pos. iz Kostanjevice; ^Poiek Miko, pos, iz Gribelj ; Nemanič Mart,, po«, iz Žulebej ; Ilc Jan., pos. iz Gorenje vasi; Omahen Slih, trgov, iz Dedendola; Podboj Andr., pos. iz Ribnice; Pakiž Mat., pos. ix Ribnice; Vrtin Mat., pos. iz Doblič; Hočevar Jan,, pos, iz Vel, LaSič ; Makar Dako, pos, in gost. iz Metlike; Majzelj Fr,, pos, in mesar iz Bele cerkve; Zupančič Jan., pos. iz Jezera; Slajpab Al., poa, iz Vel, Loke; Novak Kari, pos. iz Trebnjega; Spendal Anton, pos. iz Biške vasi; Zaje Ferd., posest, iz Podboršta; Stermole Al., pos. iz Hudega; MalneriČ Martin, poa. iz Krupe; Pirker Fr,, pos. iz Ribnice; Strk Jurij, trg. iz Vinice, — Nadomestnim porotnikom izžrebani so sledeči gg,: Zurc Jos., pos. iz Kandije; Gregore Jurij, pos.. Končan Jan,, trgDvec, Pintar Jan., sobni slikar, Nimrod Nestor, pos,, Seidl Fr., trg,, Mramor Mihael, usnjar, Košiček Fr,, pos. iz Novega mesta in Hrovat Jos., pos. iz Birčne vasi.
C „Der Sûden.") Organ fur die politùchen, cuUarelleu nad wirtschafiichen Interesseii der Kroaten nnd Slovenen. Zadnja številka (8.) tpga Saaopîsa naa je prijetno iznenadila. V njej se nazoanuje, da bode ta ćasopia od 1. noyembra 1.1, izhajal trikrat na mcaec in sicer 1., 10. in 20. Konaoreij tega lista je atoril ta korak, ker ae je ogromno gradiva nakopièîlo ter jp bilo vsekako potrebno, da ta list izide večkrat. ŽeJji mnogo prijateljev lista, ki si jih je pridobil v kratkem fiaeu avojsga obstanka, se je deloma vstreglo. Da bode mogel ta list — kakor znano, glasilo slovenakih in hrvatskih državnih poslancev — popolnoma zadostiti svoji nalogi, _ treba mn je vsestranske podpore z obilnim naroievanjem. St^ri vsak rodoljnb svojo dolžnost, delajte za list povsod, nabirajte naročnike in inserente, pa bode lahko vsak Tittrezal svoji nalfjgi v Hrediščn avstrijskem. — Uredništvo i» upravniátvo „DerSuden," Dunaj I. Phnken-gaHse 4. Naročnina znaia za celo leto 3 gld., za po) leta 1 gld. 65 kr.
Razne vesti.
* (Kuga na Dunaju,) Predpreteceni teden se je po naši državi, in po veem svetn razSirila strašna novica, da je na Dunaju zbolel sluga v bolnišnici. Baria, za strašno boleznijo, za kugo. Kako se je to zgodilo. Lani poslali so se namreč itiri mladi doktorji z Dunaja na vahodno Indijo, da študirajo kugo, ki je tam hudo razsajala. Zdravniki so ae kljub veliki nevarnosti, v kateri so bili, zdravi povrnili domn. Da bi pa tudi doma to bolezen preštudirali, prinesli so seboj povzročitelje kuge, to je ono otrovno snov (baccile), po kteri se kuga naleze. S temi so delali na Dunaju avoje znanstvene poskušaje na ta način, da 80 to bolezen prenesli na živali, na priliko zajce. pod^Ane itd. in take na kugi obolele živali skušali zdraviti, da bi tako zdravila proti kugi našli. Služabnik Anton Bariš je imel pri tem opravka, in h , e v siibi, v kateri so delali poskuŠnje, naležel strašno )olezen. Djali so ga, takoj koso bolezen apoznali, v posebno sobico, kjer sta mu stregli dve postrežnici in dr. Millier, ki je bil lani v Indiji, feluga Bariš je kmalu umrl, a po njegovi smrti je obolela tudi njegova strežnica Pecha, in kmalu za njo tudi zdravnik dr. Millier sam. Vsled tega obolenja je nastal med ljudmi velik strah. Lošcna od vsega sveta ležala sta bolnika v čisto oaamljeneni poslopju. Stregli sta jima dve usmiljeni sestri in dr. Poch, ki je tudi bil v Indiji. V petek ivečer so obema bolnikoma prinesli sv. popotnico. Dr. Millier je po hudem trpljenju umri v nedeljo 23. oktobra zjutraj. Bolne so sedaj Pecha, Hoc'hegger in Gosclil- Za prvo ni upanja ozdrav-Ijeiya. Da razSirjanje kuge varujejo na vse mogoče načine, je ob sebi umevno.
V Novd Mesto vračajoča se pisma:
Stamptl Aloisia, Ljubljana — Kubenik Jura, S&mobor — Dauernd 33053,' Rudolfsheim — Jordan Johann, Bart,helma il kr.) — Spatzek Maria, Liebe-nau — Hočevar Fani, St. Paulo — Seaek Alois, Ra-dolca — Psnlič Anton, Velkiolej — Bajuk Anna, Fužina — Mihalovič Eduard, Veldes — Dollenc Lu-diJvik, Ljubljana — Simc Franc, Leoben — Jazbec Franc, Leoben — Petrič Anton, Triest — Dragelj Josef, Ried — Pleskovic Franc, Zagreb — Spurger Antonia, Graz (rec.) — Rohaček Martin, Gorz — Muren Josef, Lourjem — Bolte Frančiška, Laibach —
Darovi za novomtško dljaiko kuhinjo.
G. dr. J. Scheguk za pol letu IK gld., ■). ,dijaško podporno druitvo 50 gld., g, Jak. Mikoliě mMéÉm donesek 60 kr^-g. k. Čebula 1 gld. Živil «o daroTali: g. J. JakSe, ç. gtaááak K- (íerm, g. Fr. Pintar in g. Job. Windiachor lo podarili kron»-pirja, g. naittĚitelj J. Barle «elj»; iz Brusnic lo posUli vob ras-lifnih živil, v Cnioin^ju p» je Dabr&l g. kaplan J. Earjiii velik voï iitft, fižola in krompirja, katerega pa je g. poStar ŠnStetžiě breiplaíno pripeljal v Novo meato.
Bodi gospodom dobrotnikom, prav poiebno pa ie goepodii poStarjn Snstersiftn tiBoĚera zahvak sa Uko veliko poirtovalnoitl Bog plftĚaj !
Proflim pa vnovia prav priarĚno, «pominjajte se dijaiSk« kuliinje, ki daje zdravo in tečno hrano toLoerau Steviln dijakov. Ako ne dojde vefja podpora v živilih ali v novcih, hode nemogoče vse podpirane vzdržati,
__Dr. las. Marmk«
Loterijske «tevitke.
Sradec 16 oktobra 62 74 6 12 19 Trst 22. „ 90 63 41 64 65 Bradée 29, „ 54 20 42 39 43
Oznanilo.
Dne 12, novembra 1898 ob 9. url dopoldne se bode višiJa v Koroški vasi št. 7
prostovoljna javna dražba
v zapuščino Martina in Ane Gaxvoda upadajočih posestev vlož. st. 76 in 76 kat. obž. Lakovnlce, obstoječa iz hišnih in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in malegfi vjnrgrada z zidanco.
Ponudniki imajo založiti 10% vadija in Vs kupnine, ostanek pa po posebnem dogovoru.
C. kr. okr, aoduija Noto mesto, oddelek I.
dne 26. oktobra 1898.	g49>
Wjê&w M^m
po 30 kr. komad ponudi vodstvo kranjske kmetijske àols na Grmu vsem tistim, kteri žele taista že na jesen nasaditi.	(aija-i)
TTříiklIPÍ* ^^	j® dovršil štirirazredno
^Jl^tvIlCl^j Ijuîlpko golo, se sprejme takoj v trgovino 2 mešanim bhgoin lanko Puheka v Crnomlji.
Velika njiva JS^r^ri^
lepem in pripravnem kraju za zidanje hiSe, v katerej se napravi kak» prav lepa in velika trgOTinska obrt, ter je od farne cerkve do šole 33 metrov in od šole do njive 19 metrov daljave. Kedor želi to njivo kupiti, naj sezglasi pri posestnici Mariji Pire pri sv. Duhu nad Krškem h. št. 4, Dolenjsko. — Cens in drugi natanineji pogoji se izvedo ravno tam.	,251)
HiSa na prodaj
mesta. V hiši se nahaja gostilna. K hiši pripadaj« vsa potrebna gospodarska poslopja, trije novi svinjaki in tudi njive ter nekaj travnika. Cena je 22Ú0 gld. — Vež pove lastnik Franc Saje v Zalogu št. (D., pofita Novo mesto,	(260-i>
"Hlín	prodaj iiziroraa st» odda v najtim yd
Jako ugodnimi pogoji v Žužemberku št 143. V hiši se že mntigo let izvrsiije mesarski in krótíiht ki obi v — Natanrnejň se iíve pri lastniku Mstîja SrĚen v Žužemberku št 143.	[254^
JP. T.
Podpisani ae priporofcam predaat. duhov-â&ini íb sUvnemD občinstvu za vsakovrBtna
podobarska naročila,
katera bodem liíno, toíno ter po dťJu primernih cenah izyrâil,
Narisek predložim že preje, predno se prične kaj đ«lati, da v slućaju, ako bi prvi ne ngajal, lahko z drugim postrežem
Velespoitovanjem
JVanc Ciber,
(218- 3)	podobar.
Novo mesto, LjalljarisTca ce»la êt. 41.
Vele pipe za mU sode,
brez napake, z železnim obročkom, ter 9 — 11 palcev dolge, dobe se pri trgovca Gašper Maurer-]u na Raki pri Krškem.
tadi žlahtna namizna jabolka 80 na predaj v grajSčini Srebrnlče pošla Novo mesto.
Lepa jabelkiij
mm fia oroda
na
Poljanah blizo okrajne ceste, ki
drži od Trebnjega na Statemberg. K tema pripada lepa zidana hiša s čnmnato in kletjo, živinska stala, svinjski Lier, novo zasajeni sadni vrt ter njiva, na ktero >e vseje 7—8 mernikov rži. Vgeje v dobrem stanu. Ceni se od 600 do 700 flld. — Več se poizvé pri lastniku Matiju Retel na Poljanah, fara Mirna pe& pri Novem mestu.	(248)
Janez Schindler,
imejitelj privilegija Dunaj, 111. Erdbergstrasse štev. 12.
po£Uja zastonj in franko
cenike t slovenskem jeziku
9 TM kalem 300 podobami o vseU vrstah etrojev in potrebščin la gospodarje itd. itd.
ICeae nižje Mor povsod drugod i
Pošilja tudi na poskušnjo. Jamči za dobro postrežbo. Dopisuje slovensko. lâie spodobne, kršćanske agente.
Obraua «a naj naravnost na
Janeza Schindlerja,
Bunaj III/l. ErdbergstrasHe atev. 12.
Novo zidaua liiSa
z opeko krita, obstoječa iz velike dvorane, ene bolj velike sobe in iz ene bolj majhne ; verande, kahinje, iz dveh obokanih kleti, velike ledenice in iz lepega vrta, kateri leži ob vodi, je na prodaj. Kar hiáa atoji, je ▼edno v njej gostilna, katera je piav dobro obiskana in je na dobrem glasn. Prevzame se tudi lahko vsa priprava za gostilno. — Ravno tam je na prodaj áe đmga
zidana z opeko krita hiša,
katera obstoji iz dveh sob, jedilne shrambe, kuhinje, lepe kleti, hleva in iz velikega sadnega vrta, kjer sem letos dobil vuliko mernikov jabolk in nad 30 veder XQoáta. Hiâa ima dobro pitno vodo, je pri kraju mesta prav na zraku. Pri kupu so ugodni pogoji! Kupiti je proti gotovi plači, ali pa se plača takoj ssmo peti del kupa, ostanek Vs »e bo obrestoval po B%. — Več se iive pri vredniâtvu „Dol. Not." {238—2)
„Slovarček", (204-4)
jako priprhvna knjiga, se oemáčine, in
„Anglež",
se angleščine za potrebo naglo in brez učitelja priučiti. Dobi f^tf. po 55 kr. pri izdajate^u Jos. Paulin-u v Ljubljani Marijin trg at. I., kakor tudi v mnogih dmph knjigBniHh, poňtnine povsod prosto. Plačilo naroČilu v pismenih markah pridjati, je najpripravneje.
Službo mlinarja,
kteri je v tej stroki dobro izurjen ter lahko takoj nastopi pri J. Lenardu v Ba Štajerskem.
e neoženjen, henburgu na
(246-2)
IJi^jl Z vsem goHiiodarskiai poslopjem odda se t Al^ina najem sama za se alt pa z njivami. Ista oddaljena V^ ure cd Mokronoga. — Natančneje se zve pri Ustniku Ignac-u Majcen v Mokronosu.
i:'lll I I II "lir
l\ n.
XTeojava se s tem dati najuljudneje na znanje, da odprev* t mesecu novembm pod firmo
& MiEcâinis
v špitulskih ulicah t novozgrnjeni palaèi mešcanakega bolniàkega zaklada (Lin^erjeve ulice)
trgovino 5Í maiiiifiikturnim, suknenim, platnenim in modnim blagom.
Opozarjava p. n. občinstvo na najino najbt^lje Rsortirano zalogo najnoTejiih vrat blaga zi obleke, barhantov, modnega blaga za goipode, plstna, belega blaga, kotonov in podSi^'uega blaga ter prosiva za prav obilen obisk.
Zagotavljava strogo solidno in reelno postrežbo ter le priporočavA.
z veleipoštovanjem
flešnik & JHUavec.
IMT (Vzorce vseh vrst razpoilljava franko.) -"M	(247)
mmmmemmmmmmmmm^mmmw^mmmm^mmmmmmmmi
Julija Murgelj
izvrševala bode *opet
Sř^ posel izprašane babice
ter se v to blagorodnim gospem uljudno priporoč».
Grajština Pogance pri Novem mestu e takoj veščega oprevnika,
oženjen ter nemški dobro razume. Pisane ponudb« naj se poà-Ijeiio osIcrbnlStvu imenovane grajićine.	(24b)
Grajšíina
Tll^ aprejm,
..IL IřŤ
ITlífl "	stanu, z dvenia sobama^
lJ.ina kletjo in Trtom, v kat«rem Bť pridela čez 6 mernikov krompirja, je na prodaj v Bmihelu. ~ Vei se izvé pri Valentin-u Žura v émihelu. «223—3)
Prođajalnica in soba
pripravna za kacega urarja ali usnjarja, ali aploh z» tacega, ki rabi malo prostora, se odda s 1, jan. 1899 v najem. Ista je na najlepšem prostoru n» glavnem trgu. Za trgovino z mešanim blagom se ne odda. — Vf4 B« izvé pri Martinu Mainerić v Črnomlju,

V Ljubljani, Dvorni trg Št. 3
sprejema lu izplačuje liraiiilno vločce vsak dan, obresti 4V27o polu-meseCno aU 4% od dneva vložitve do dneva vzdige.
V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige z» zditj po íÍVa^/o.
PoNojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5'/!% in po 5%, brez
vsakih troàkov ali prispevkov PoMno-liranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarn! ali po p-jstl.
im^ Člani se sprejemajo iz nabili pokrajin, potrebno |e le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gld se želi.
TTradne ure od 9, —12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne
(289-91
zimskega blagâ najbolje vrste, kakor tudi šivalne stroje
priporoča
T If O^EM ME©*:!»!!.
ÎM



(24G)
V Ljubljani, Grradisce h. St. 1.
Soglasen sklep nsčeÍBtva. z doé 13. oktobra: Odslej se menice eskomptujejo po
i/'/fl
□e da bi se zahteval kak upraven prispevek, toraj popoinotna brez stroškov.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan.
Do 10. ure dopoldan vložene meigice se isti dan ob 12. uri izplačajo odnoeno vrnejo. Pozneje vložene menice izplačnjo, odnosno vrnejo se dru^i dan ,ob 10, uri dopoldan. Le T nujnih sluiajih dopuàÎJijo se izjeme.




aa t Q ©'g X i ^
trgovec v Novem mestu na glavnem trgu št. 87
priporoča
p. n. slavnemu občinstvu posebno gg. pohiševalceni (Hausirer) ŽS svojo bogato /alogo svežega
zimskega perila (Jagerwasche),
ter druzega manufaktumega blaga po najnižjih cenah.
(233-2)
-O-

VoTtMtnto; Ohromi vwbdk, UáajkteU, «âMaik i> MAH I.