Splošne vesti. —pov. Učiteljioam ženskih ročnih del na znanje. Ker novi zakon o narodnih šolah ne predvideva učiteljic ženskih ročnih del, smo se na merodajnem mestu zanimali za to, kaj se misli s sedanjimi učiteljicami ženskih rdč> nih del. Izvedeli smo, da se misli za nje uporabiti § 182., to pa predvsem tako. da se zatečene še nadalje obdrže v službi. — Da se podpre to naziranje s stvarnimi razlogi, bo poverjeništvo UJU storilo še potrebne korake na merodajnih mestih, kadar bo za to treba. Reči pa smemo, da imamo vtis, da se zatečenim učiteljicam ženskih ročnih del ni treba ražburjati in skrbeti. »POMETAJ PRED SVOJIM PRAGOM!«* Ne bilo bi dobro, ako bi članka, ki se tičeta obrambe ugleda učiteljskega stanu, za* dela tudi med tovariši na nerazumevanje, ka* kor se je to zgodilo piscu »Jutrovega« odgo= vora. Morebiti je bila res premalo poudarjena misel, da nočemo biti izjema, da ne marumo privilegijev in da ne odklanjamo pravične, dobrohotne kritike, zlasti avtokritike. Da se razjasni stališče glede tega, naj sledi še nc<= kaj besed. Brez stvarne, pozitivne kritike jc vsak napredek nemogoč. Bodisi v moralnem, teh* ničnem ali gospodarskem oziru, bodisi pri poedincih ali družbah. Nujno je potrebno, da gresta oba, posameznik in družba, od časa do časa vase in se ogledata v neizprosnem zrcalu resnice, da nepristransko spoznata m priznata svoje hibe. Težko in neprijetno je to, upira se človeškemu samoljubju, upira se stanovskemu ponosu, ali brez stroge avtokri* tike ni poti naprej in navzgor. Potrebni pa so taki pogledi vase zlasti danes v mrzličnem tempu življenja, ko se niti ne zaveš, kdaj kreneš v negativno smer; potrebni tem bolj, ker bo, kakor k sreči kaže razvoj, v bodoč* nosti še bolj nego doslej, odločala kakovost pred količino. Tudi za nas učitelje velja vse to. Da. pri nas je avtokritika še prav posebno potrebna, ker vršimo v narodu tako važno in daleko* sežno nalogo, da nam je nujria tako neopo* rečnost v zasebnem življenju kakor dovrše* nost v poklicnem delu. Ideala v tem zmislu seveda ne bomo dosegli nikoli, človek je pač slabotna stvar. Vendar pa že spoznanje in volja človeka dvigata in ako se je doseglo to dvoje iz notranjega nagiba, potem je zajam* čen tudi napredek. Prepričan sem, da smo uvidevni in stvar* ni dovolj, da spoznavamo tudi svoje senčne strani in jim napovemo boj. Ta boj je naša interna zadeva, naša interna dolžnost, ako se hočemo uspešno boriti na zunaj za svoje pravice in ugled. Druga stvar pa je kritika, ki prihaja od drugod in ki običajno ne zasle= duje pozitivnih ciljev. K temu je redkokdo upravičen, kajti malo jih je, ki bi mogli reči: jaz sem čist! Ako iznesemo kritike lastnega dejanja in nehanja tudi v naših stanovskih in strokov* nih listih, nam ne more škodovati, za poli* tične časopise seveda to ni. Predpogoj pa je seveda primeren način, stvarnost, tei* kon« kretni napotki, kako se naj kaj izboljša. Sa* mokritiki se dandanes nikakor ne moremo izogniti tudi zaradi tega, ker v borbi za re* formno šolstvo ne gre le za zunanjo organi* zacijo, ampak tudi za vzgojne in učne metode ter za osebno kvaliteto učitelja. Neosnovana pa bi bila pri tem bojazen, da bi nam taka kritika škodovala v javnosti — ako sploh kaj pride v širšo javnost. Pa= * Ta članek je prejelo uredništvo pred današnjim listkom. metni in razsodni ljudje — in le taki pridejo pri tem v poštcv — morajo spoznati težnjo po vsestranskem napredku in viden bo kveč* jemu še migljaj: pojdi in stori tudi ti tako! F. Haberman. — Poziv na sotrudništvo pri Slcv. Šolski JMatici. bsM namerava izdati za ieto 1930. knjigo iz praktičnega dela na srednji stopnji ali pa še eno o osnovnem razredu, po načelih delovne šole seveda. Prosimo cenjcne učite* lje in učiteljice, ki delujejo po teh načelih, da nam javijo, če so voljni prispevati m kaj bi lahko prispevali. Delo jc lahko celotno (za celo knjigo), ali pa le prinos k zborni knjigi (z več sotrudniki). Blagovohte nam to javiti do konca februarja. Na podlagi prijav se bo= mo odločili za najugodnejšo obliko in ddli sotrudnikom nato primerna navodila. Odbor. — Včlanjenje v Slov. Šolsko Maftco. Ve* lik del učiteljstva je še vedno izven SŠM. To nezanimanje ni škodljivo samo za SSM, tem= več tudi za učiteljski stan. Vzgojstvo postaja danes javna zadeva. O njem pogosto raz* pravljajo lajiki v dnevnem časop:sju, še več se o tem razpravlja med starši. Padajo kri« tike, včasih neupravičene, pogosto upraviče* ne. Potrebno je, da je učitelj v vzgojnem gi* banju vedno na tekočem, saj ga sicer raz* mere prerastejo. Vzgojitelj si mora pridobiti v svojem delokrogu suverenost, ki ga dviga nad lajiško kritiko. Tako si bo utrdil svojo pozicijo i družabno i gmotno. V stro= kovni izobrazbi je moč! SŠM že od svojega početka služi velikemu cilju: dvigu učiteljeve izobrazbe. Njeno delovanje je bilo vedno veren odsev svetovnega pedagoškega gibanja. Tako je tudi zdaj, ko se pedagoška praksa takorekoč v temeljih prenavlja in je nepo* učenemu težko najti orientacije. SŠM ima tudi tu svoje trdne smernice. Kdor se res vglobi v njene knjige in jih skuša po ideji udejstviti, je lahko prepričan. da hodi z du* hom časa. Lahko je prepričan, da dviga svoje poklicno delo in — svoj stan. Vemo, da so učiteljeve gmotne žrtve v razne kulturne na* mene velike in jih učitelj težko zmaguje. A če že mora kje reducirati, pri svoji poklicni ustanovi bi bilo to najmanj umestno. Odbor. — Slovenska Šolska Matica je imela dne 19. januarja t. 1. 7. redno sejo. Dosedanji predsednik dr. Poljanec je prijavil svoj iz* stop iz odbora, kar je vzel odbor soglsano z obžalovanjem na znanje. Predsedstvo pre* vzame dosedanji podpredsednik Fran Gabr* šek. Na mesto tajnika Osterca, ki je odložil svoje tajniške posle, ostal pa v odboru, stopi Albina Zavašnikova. Kot osmi član odbora se kooptira namestnik Ivan Tomažič. sreski šolski nadzornik v Mariboru. Blagajnik po= roča, da še nekateri poverjeniki niso prija= vili članov, mnogi pa so jih prijavili zelo ma« lo. Sklene se, da ponovno pozovemo učiteljstvo na včlanjenje. Banska uprava v LjubIjani je nakazala SŠM izredno podporo v znesku 8000 Din. — Za leto 1930. izda SŠM Zbornik, Jurančičevo »Iz šole za narod« (ki je bila namenjena že za leto 1929.), kot tretjo knjigo pa istotako delo iz šolske prakse, ni pa še tačas določen njen tema. V slučaju gmotne možnosti bi izdali še 4. knjigo. ki bi bila teoretskega značaja. — Sklene se, da se poživi pedagoško delovanje tudi v Ljubljani in v prejšnji ljubljanski oblasti s predavanji, ki se bodo vršila pod imenom SŠM. Iniciativo prevzame prof. dr. Ozvald. — Knjige Slovenske Matice za leto 1930. Zaradi avtorjeve obolelosti izide 2. snopič Kidričeve Zgodovine slov. slovstva šele leta 1931. Letošnji knjižni dar za članarino 50 Din je naslednji: 1. Izidor Cankar, Zgodovina li* kovne umetnosti v zahodni Evropi. II. del: Romanska daba in gotika, 1. snopič (ca. 8 tU skovnih pol). Prevodi iz svetovne književno* sti, in sicer: 2. XI. zvezek: Reymont=Glonar, Kmetje, II. del: (ca. 17 tisk. pol). 3. XII. zve* zek: Calderon de la Barca — Oton Župan* čič, Sodnik zalamejski. Igrokaz v treh dejanjih (ca. 6 tisk. pol). 4. Literarfto delovanje Slo* venske Matice od začetka do leta 1930. Bi= bliografski pregled. Sestavil dr. Janko Šlebin* ger. Letno poročilo Slovenske Matice. 5. Po izberi eno od naslednjih knjig (ozir. ad h] dve): a) Lončar Drag.. Politično življenje Slo« vencev (od 1. 1797.—1919.) ali b) Kovačič Fr., Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodovin« ski opis. c) Mencinger I., Izbrani spisi, III. z%rezek: Povesti. satire in članki, č) isti, IV. zvezek: Abadon. d) Knezova knjižnica, XXII. zvezek, Juš Kozak: Razori; Rado Murnik: Tu= jec itd. e) Lermontovsdr. Vlad. Borštnik, Ju= nak našega časa. f) Jerajeva Vida, iz Ljub^ ljane čez poljane. g. Lah Iv.. Ceška antologija. h) Golia Pavel, Pesmi o zlatolaskah in Ve< černa pesmarica. Glede izbere pete knjige naj služi vsem poverjenikom in članom v vednost dejstvo, da ni nobene teh knjig v tolikem številu v zalogi, da bi si mogli izbrati vsi člani ali njih velika večina eno in isto knji* go. Iz tega vzroka se mora omejiti izbera le na obvestilo, katere navedenih knjig posa= mezni člani ne žele, oziroma katero kn.iigo pred vsem žele. V tem primeru pa je treba navesti vsaj tri knjige, da je upravi dana možnost odločitve po razpoložljivosti. Pri« poroča se, da sporoče člani svoje želje poverjenikom. poverjeniki pa izpolnijo prilože* no vprašalno polo. Clani izven poverjeništev morejo sporočiti svoje želje glede izbere pete knjige naravnost društvu po dopisnici ali pa na zadnji strani položnice. Za člane, ki pri= stopijo v letu 1930., ali pozneje, se zniža cena za cclotni prvi del Cankarjeve Zgodovine Hkovne umetnosti (1. snop. slikarstvo, 2. sno* pič skulptura, 3. snop. arhitektura, skupno 316 strani s 141 slikami) na 88 Din, vezan v najfinejše platno 100 Din. Tudi na obroke do sprejema knjig. Vsak snopič pa je zase celota. Ta zgodovina, delo velike vrednosti, izide v petih delih. Za letos pristopivše čla« ne prihaja v poštev pred vsem v letu 1929. izdani I. del romana »Kmetje« (Jesen). Cena 50 Din se zniža za te člane na 20 Din. Izvirna vezava vsake knjige v najfinejše platno stane 12 Din. Zgodovina likovne umetnosti se veže skupno po posameznih delih, torej ne po sno= pičih. Tudi dr. Kidričeva Zgodovina slovens skega slovstva se bo vezala skupno v eno knjigo. Kdor želi imeti vezane knjige, naj to naznani poverjeniku ali pa društvu. Vežejo se knjige pod 2., 3. in 5. Clanarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu knjig. knjige izidejo o Veliki noči. Gg. poverjeniki se naprošajo, da pošljejo seznam članov in izpolnjeno vprašalno polo najkasneje do 1. aprila t. 1. Vabimo k pristopu. ki ga je ja* viti ali poverjenikom, ali društvu po dopis= nici, nakar se pošlje položnica za poravnavo članarine. — Slovenska Matica. — Clanom(icam) radovljiškega učiteljske* ga društva sem razposlal te dni položnice. Prosim, da poravnate članarino zanesljivo do 15. februarja t. 1. Clani dolgujejo na članarini približno 3900 Din. Neka tovarišica dolguje doslej 341"80 Din. Prisiljeni bomo objaviti vse dolžnike. Ne odlašajte torej! — S tova« riškim pozdravom Golobič Peter, blagajnik. — Učiteljski dom v Ljubljani. Darovali so: Učiteljstvo na Viču 60 Din, Šker; janec Mara iz Trnja 150 Din in P1 e š k o M a r i j a z Vrhnike 100 Din, skupaj 210 Din. Vsem hvala lepa! — Jos. Kobal, blagajnik. — Nov uspeh Anacot pastil. Z najno* vejšimi deli na dunajski kliniki za bolezni v vratu in ustih, je dokazano, da je za desinfekcijo grla uporaba trdega desinfek* cijskega sredstva (pastile) mnogo uspešnej* ša nego uporaba tekočega, ki se uporablja za grgranje, to pa s tega razloga, ker teko= čina za grgranje ne more prodreti do vseh onih delov v grlu, ki jih moramo desinfis cirati. Kot desinfekcšjsko sredstvo v trdi obliki so se uporabljale Anacot=pastile, ka^ terih baktericidni učinek je bil popolnoma dokazan. Anacotspastile, raztopljene v ustih razvi= jajo formaldehvdne pare, ki so dobro razku« ževalno sredstvo in imajo zelo ugoden okus. Kot posebno njihovo prednost se mora po« udariti to. da ne mažejo zob kot druga desinfekcijska sredstva. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.