Poštnina plačana v gotovini VIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 22. DECEMBRA 1928. ŠTEV. 24. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana - Rožna dolina, Cesta II 18. — Ček. račun št. 10.995. Ona: «Kaj ti politika celo pri tem skrivnostnem božičnem razpoloženju meša gtavo?» On: «Nič čudnega, saj je ženskega spola ...» 369 Ahaclnova kronika Božiča druh tedn borna Ipo prestavil, kar prej sma premat, borna zdej več molil. Th praznku tolk res vsh sort že imama, de reveži več se iz nh ne spoznamo. Ahaclnu trda za dinarje gre. Pa praznki srn in ti praznki kje, Skrbi za tobak in za šnopc ga zdej treja, še.čiki pu cestah nč več ne ležejo. Eva. «Mamica pravi, da se zdaj, ko imaš pet tisoč dinarjev mesečne plače, že lahko poročiva. To bo za moje obleke baš zadbstovalo. «Draga Mira, jesti tudi morava!* «Ah, ti si prozaičen kakor vsi moški! Vedno misliš le na želodec!* Iz porotne dvorane. Predsednik ubijalcu: «Zakaj ste molili pred umorom rožni venec?* Ubijalec: «No, seveda, da sem se pač malo duševno zbral za to opravilo.* Zemlja. Učitelj: «Kako mi moreš dokazati. Jankec, d'a je zemlja okrogla?* Jankec: «Oprostite, gospod! učitelj, saj jaz nisem tega nikdar trdil...» Sluvenci hudirjeve mama res živce, zatu tud rakordne pr nas mama pivce. Jest litru kar pet lahka tiosm pud kapa in zimska ne vrže na podn me sapa. Pr živceh jekleneh tka čudu nč ni, če kroftneh se tolk na Slovenskem zgodi. Ud celjske porote smo v cajtngah bral na zgodba domača tam blizu Žetal. Sa rožnkranc brumn domač odmolil, a pol na moža sa iz kolam planil. Cev flrkelc sa ure ga tam pobijal, utroc zrovn domači poboj sa gledal * # $c Rumane prov radi Sluvenci berema; ud bratu iz Zagreba zdej jh dubema. Zan dinar tolk «lepga» je v bukucah brajna, de se ud rumanu kar zrniram nam sajna. Lerfantom in punčkam dvanajsth že let ta narlevš rumani dajeja pulet. Tud jest th rumanu vesev sm hudo, ku v moj me šriftšprah podperajo močno. * * * Ulada že naša umira prov dovli, a leben ma trdn ku v. bukovju povh. Davidovič včas se en mal z no pušpasa, pa skrivu nkomur ni revež še lasa. Bojita se Tone in Velja ga zlo, čeprov jima nčesar naredu ne bo. Ta čiča je Ljuba en v el k siromak, in skriva u nem se en prov slab junak. Vzrok smrti. «Zaradi česa je umrla tvoja žena?» «Mislim, da je prehitro živela.* «Ne razumem tega.* «No, ko sem jo poročil, je bila za pet let mlajša kakor jaz, a ob njeni smrti se je ugotovilo, da je že bila za deset let starejša od mene ...» Žena in šundromani. S tistimi zagrebškimi šund-romani je prav tako kakor z mojo ženo. Neumni so ko noč, a vendar vlečejo... On ve. Informator: «Vidite, dragi gospodje, tu sta dVe lobanji: obe sta od celjskega grofa Ulrika: manjša, ko je bil star šest¬ najst let, večja, ko je umrl. 370 MUČILCA JUGOSLAVIJE. Korošec: « Kajne, Velja, moj Smodej je v Nišu dobro povedal, da sta moja in tvoja stranka eno in isto z dvema imenoma ?» Vukičevič: «Tale škorenj, Tone, nama je že eden in isti...» Nereda nerodna. Gospod Zamuda je napravil neke ne¬ delje popoldne izlet na deželo. Zalotila ga je huda ura, da se je moral zateči pod streho* nekega kmeta. Dež je lil in ni .nehal liti. Zamuda prosi za prenoči¬ šče: «Ali imate kakšno sobo prosto?* «Ne», je dejal kmet. «Če hočete, lahko prenočite pri mojih otrokih.* «Tega pa ne maram. Otroci po noči ne dlado miru/ Drugega prostora ni¬ mate?* «V seno lahko! greste.* «Dobro! Rajši v seno kakor k nemir¬ nim otrokom.* Drugega jutra pijeta Zamuda in kmet kavo pri miru. Odpro se vrata in tri čedna dekleta od 16 d'0 20 let se pri¬ kažejo. Kmet vstane in reče: «Tu, gospod Za¬ muda, vam predstavim svoje otroke ...» Ima nadomestilo. Zdravnik: « Gospa, na vsak način bo¬ ste morali nekaj časa živeti ločeno od moža. Ali gre to?» Bolnica: «Seveda gre, saj imam pri¬ jatelja.* Dekolte. Gospod Brdon je komercijalni svetnik in prireja pogostokrat domače večerne zabave, na katere morajo priti gostje elegantno oblečeni. Seveda, dekolteji dam so včasih, dd, zelo globoki. Kot veljak svojega okrožja povabi Brdon na večerne prireditve tudi go¬ spoda kanonika. Gospa komercijalna svetnica, kot dostojna dama, se mora pastirju opravičiti glede dekoltejev. «Ntkar, nikar, milostljiva gospa*, je odvrnil na njeno opravičilo gospod ka¬ nonik, «Vi veste, da sem bil dolga leta misijonar med črnci, in tam sem se na¬ vadil gledati še vse drugačne dekol¬ teje ...» Modrovanje o zakonu. A: «Ge se bom kedaj ženil, moram dobiti ženo, ki bo štedljiva, sramežljiva in molčeča.* B: «Tedaj vzemi mojo ženo! Ona je tako štedljiva, da mi sproti izpuli iz žepa vsako paro, in tako sramežljiva, da se celo pred menoj skriva. Molčeča pa je tako, da se že pet let zastonj prizade¬ vam dognati, od koga sta njena dva otroka...» 37 / ZGODBE KUHARICE MICE BEG PRED KOŠTRUNOM. Prekrasen mlad parček čez polje se vije, Matičku pri Miciki lice kar sije. V polsnu se sprehajata srečna človeka, za njima pa leze ropata pokveka. Ljubezni pijana ne vidita pač, da hodi za njima koštrun postopač. Še v pravem se času obrne Matic in vidi, kak njima pripravlja se vic. Čez travnik navila sta hitre si krake, široko Matic razteguje korake. Drevo tam v daljavi rešilno stoji in k njemu zaljubljeni parček drvi. Koštrun ves nesrečen peni se od besa, ker hitro dovolj ne prenaša telesa. Uhajata sproti Matic mu in Mica, da v znoju obema prelepa so lica. 372 K drevesu begunca sta že prihitela, na levo in desno sta fronto si vzela. Koštrun, ki po sredi je besno drvel, še besnefše slepo v drevo je zadel. Kar trop se koštrum je zvezd naredil, ko v trdem si lesu rogovje je zbil. Smejita bedaku se Mica, Matic, ker njima, ne sebi, napravil je vic. Obzirno. V kavarni «Pri petelinu® sede trije go¬ spodje in igrajo tarok. Nenadoma zadene enega kvartopircev, gospoda Smolina kap. Mož pade na tla in je mrtev. Eden gledalcev, Veselin, se ponudi, da bo o tem žalostnem dogodku čim naj- obzimeje obvestil nesrečno! vdovo. Veselin pride k njemu popolnoma ne¬ znani Smolinovi ženi, potrka in reče: «Oprostite, ali stanuje tu vdova Smoli- nova?» «Kaj se to pravi, vdova Smolinova? Moj mož vendar še živi.» Veselin ponudi vdovi roko in reče: «No, staviva, da nič več!» Pozna jo. Gospod se vozi v vlaku z zelo' lahko¬ živo 1 damico in si dovoli napram njej ne¬ kaj dvoumnih opazk. «Gospod, za koga me smatrate? Jaz sem poštena ženska!® «Tako? Nisem vedel, da potujete in- kognito.» Iskra. Kdor ima smolo, zmrzne celo v parni kopeli. Krivicam Major zaloti nekega dne na ..svoje veliko začudenje svojo ljubica Rozalko v intimni zabavi s svojim slugo 1 . «Ali se ne sramujete,® ji ves jezen očita, «da se spozabljate z navadnim prostakom?® «Ah, gospod major, če bi se sodilo po čvrstosti objemov, bi moral biti vaš sluga najmanj general.® Talent. Pred policijskega ravnatelja stopi mož ter prosi, da bi ga sprejel za detektiva. Ravnatelj: «Ali mislite, da imate po¬ sebne zmožnosti za ta poklic?« Prosilec: «Da! Nekoč sem odkril na podstrešju nekega morilca.® Ravnatelj: «Tako? kakšnega morilca pa?» - u Prosilec: «No, nekega samomorilca...» Živa Venera. Stari skopuh Oderin vidi pri slikarju sliko Venere in vpraša po ceni. «Pet tisoč dinarjev«, reče umetnik. «Pet tisoč? Za ta denar si lahko ku- pim živo Venero...» ' 373 NEUMNO VPRAŠANJE. <- «Ni mogoče! Jaz od ljubezni živini ...» 374 ZARADI SLABE KUPČIJE S SUKAMI. Tilw... Tilio... Ker ne' morem razpečati slik... Sicer pa še ni gorelo, nego šele bo ...» Imenitna družina. «No, gospod Savnik, kako je z zdrav¬ jem vaše družine?« «HvaIa! Moja družina je internacio¬ nalno bolna.« «Kaj hočete reči?« «No, da! Moj sinček ima angleško bo¬ lezen, moja hčerka špansko, jaz pa kitaj¬ sko mrzlico!« Po sebi sodi. «Vaša. knjižnica je pa res lepa m bo¬ gata. Ali mi ne bi posodili kakšno knjigo?« «Ne, dragi prijatelj, knjig načelno ne izposojujem, kajti nihče jih ne vrača... Vidite, to so tudi same izposojene knjige...» Prevec. Zaljubljeni metuljček Zinka čita v knjigi, da traja v polarnih krajih noč 3400 ur. Nekaj časa premišljuje, na kar vzdihne: «0, to bi pa vendarle bilo preveč ...» Napačno razumela. Slugo so obdolžili, da je okradel svo¬ jega gospodarja. Pri sodni obravnavi so zasliševali vso služinčad. Sodnik vpraša sobarico: «No, Rozika, ali je France tudi vam kaj vzel?« Rozika (sramežljivo): «Ah, ne maram pred vsemi govoriti...» Odkritosrčna služkinja. Gospodar (novi služkinji): «Ali Vam je moja žena že povedala, kaj vse imate delati zjutraj?« Služkinja: «Da! Milostljiva so rekli, da moram najprej skuhati kavo, potem pa očistiti Vašo obleko in čevlje, da Vi pač čimprej odidete od doma ...» Zmešani pojmi. Mlad gospod pride na policijo in javi, da mu je bila ponoči v hotelu ukradena listnica. «Kakšna je bila?« vpraša uradnik. «0, prav čedna! Imela je svileno oble¬ ko in rdeč baržunast klobuček z modrimi okraski.« 375 MOŽ SITUACIJE. «Davidovlč: «Jaz bom rešil položaj tako , kakor bo pokazal gumb ... Da.. ne.. da . . No, pa že moram malo počakati, da se ne prenaglim ...» Kuharica: «Gnadliva sa m djal, de je ro¬ man «0svetmk» sam šnt, pa sa m ga vzel, de b ga sežgal... Jejhata, zdej ga pa sami bereja... Kaka točja sovze ...» Klin s klinom. Pri ženitovanjskem posredovalcu. «Ali že imate za mene mlado nevesto, gospod ženitovanjski posredovalec,» sprašuje mlad gizdalin. «Imam jo, prav mlado.» «In je dovolj olikana?*' «GotovoU «Dobra gospodinja?* «Seveda.» «Biti mora, tudi lepa!* , «Prava krasotica je.» «In kar je glavno, imeti mora tudi mnogo denarja!* «No, ljubi mladi mož, mlada deklica, ki je olikana, gospodinjska, lepa in bo¬ gata, pa Vas vzame za moža, mora biti prav kratke pameti.* «Nič ne dene, gospod ženitovanjski posredovalec, tudi neumna je lahko.* Zdravilo za ponočevaice. Gospa Matilda je odvadila svojega moža ponočevanja tako, da je nekoč, ko je prišel pozno domov, zašepetala skozi ključavnico: «Ali si ti Gašper?* Njenemu možu pa je ime Melhijor in Melhijor prihaja sedaj vsak večer zefo zgodaj domov, spi samo z enim očesom ter čaka z revolverjem v roki na prihod Gašperja. Kljukec: «Moj oče je zgradil Triglav.* Smuk: «To ni nič! Ali poznate Mrtvo morje?* »Kljukec: «Seveda.» Smuk: «Vidite, mej. oče ga je umoril!* Prometna ovira. » «Aronček, zakaj piakaš?» «Mrhec mi je dejal v šoli židovska svinja. Zaradi tega sem ga udaril fn On je potem mene pretepel.» «Tako, tako,* reče oče Izak. «Bom že govoril z Miličevim očetom. To se ne'bo več zgodilo.* Aron se malo potolaži, nato pa reče: «Povej, oče, zakaj nam vedno pravijo' .židovske svinje‘.» «No,» reče oče Izak, «ker smo Izra¬ elki/. De ber štedilnik. Hišni lastnik poviša najemnino svoji stranki Česnu. Česen protestira, plača in reče: «Če mi že povišate najemnino, mi dajte popraviti tudi štedilnik, ki je ves preluknjan.* Hišni lastnik: «Čuden človek ste. Že štirideset let je ta štedilnik vi stanovanju in Vi ste prvi, ki se pritožujete zaradi njega...» Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini.— Urejuje Milko Bambič v Ljubljani. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).