Driooveduieio sl Kl "ako se je godilo slovenskim fantom pred Antwerpnom. (Pismo slovenskega vojaka Alberta Bergi-i(;a izpred Antvverpi.a svojbn st.iriS.em v Senipolaj.) Ljubi stariši! Prej.el sem Vašo drago zalepko, ki je rabila cel mesec in 15 dnd, predno je prišla tu meni v roke. Potera ni nič čudno, . 6e tudi Vi ne dobite mojih pisem, ko Vam pi&em, 6e č"as dopušCa, še vsaki dan in kakišen dan tudi po dvakrat. Denarja ni na obilo, ali stradal do sedaj še nisem. V Belgiji so prihranili še nekaj za nas.. Kur, prašičev, krav, rac in golobov je dovol], imamo tudi prav lino fj-aucosko viuo. Res, ;ta so :.;¦;; sovrrž il.i •,'V,y.i'v ¦ljali tudi z granatami in šrapneli, toda mi se nismo dali raotiti pri našin gostijali. Na Boga se tudi spominjam, kakor me lepo opominjate. Ne bojte se, te svoje stare navade ne opustim. V.em, da je Bog gospodsir nas vseh. Z vojsko gre imenitno. Do sedaj smo !>iii se ve;li'O zmago\ alci. kj-^r u\a\iix\ t;ri v ;n- hodrije. Sedaj smo bilt dva meseca na BeiLgijskein in v enem kraju na Francoskem. Napravili smo tri okupaci.,0, ki so vss dobro izpaidle: TrdnJave smo rušili, kakor da bi bile iz peska: Maubeuge (Mobež), Namur, Antvverpen. Belgijci in Francozi so kar strmeli, ko so \4deli padati ogromne granate. Upamo, da i ojck! tudi v priiiocl:.:je !ine'iit' o, ker i:o:r. :že rie man.ika. Kam pojdemo sedaj, ne v,em. Z Belgijo smo končali: mislim, da pojdemo na severno Francosko, lofia gotO\o ;:i. Rftd bl si &e i a^-iz oglai! i. ,.i b: -e vcm, 6e pojdemo tja. Nikar se zb, me ne bojte! Mi smo vedno oddaljeni od nasprotnikov, ker streljamo vedno na 10 do 12 km. Res, da imajo tudi oni kanone in da streljajo tudi oni dale&, ali oni preradi z- bežijo pred nami, posebno Angileži. Sedaj šmo se bili s tremi nasprotniki in vseeno smo jim bili kos, ker streljajo jako slabo in imajo tudi glabo municijo. Lahko re&emo, da, se A-vstrija. in Nemcija bijcta s celo Evropo, pa smo še vedno na površju. Za sedaj dovolj. Prosiin, da rai v kra.tkem kaj pišete, ker do sedaj nisem še ničesar clobl. Pred bojem. 'Mladenič, doma iz Št. Petra pri Mariboru, eegar pdsmo ,,Nad Srbe!" smo zadnjiC v ,,Slovenskem Gospodarju" priobčilU piše svojim starišem dne 3. novembra s srbskega bopšča. Potožiti se, kako mi gre, ne smem. Zadnjič sem Vam pisal iz Sarajeva, da odrinemo proti sovražnikut kar tudi smo. Vendar v< ©žjo stiko ž njim še tiismo prišli, ker ga naša brigada, ki je pred nami odšla, preveč iira. Razven dve postaji, fkamor smo ae peljalf. od Sarajeva,, marširamo neprenehoma od zore do mraka. Vreme. je bilo hvala Bogu lepo, razen 29. okt. zvečer. ko je lilo, kt>t iz Iskala. Včasih se me poloti domotož.je.i Odkritosrčno si včasih 'želim priti že do Bovražnika. Ta želia se nii tudi najbrže kmalu izpolni. Zdaj smo v kjer imamo en dan odmo- ra, ker konji ;ne morejo v;e6 napre.j, Ne smete inis'iti, da sem nestrpen ali nepotrpežljiv, Jaz proti drugim vse lahko, oz. Jažje prenašam. Pisma od vas še nisem dobiil. Pisal bi -vam tudi 'ta teden, a karte aU papirja sploh vjjdel nisem. Danes se-m pa boljše živel. Denarja imam še jdovolj, ker niti za drag denar ni6 ne dobimo. Edina. Itolažba mi je, da to stanje ne bo trajalo vso večnost. Zna-nega obraza Še nisein videl nobenega. Kako ste (kat obhajali god Vaeh svetnikov? Sedaj bodem vam pisal že Jpogosteje. Ne j;:mram, a vendar pravim: Blagor )ijim, ki ne vedo, kaj je yojska! Ne bojevanje, ne misel ,na; smrt, je bridko, pia.6 j>a. so druge okolfižčlnie -teža:\ ne. Sedaj vsai nekaj izkusim. Molite za-me, da bom vse voljno prcnesel, Sam moliU' tudi jnisem pozabil. kajti to je Se edina tolažba na bojišču. Pripravljen sem na vse, a upam najboljše, Ttadi vi se ne žcilostite. Kar Boa atori, vse prav stori. Njiegovo' ime ^naj bo čežceno. Pozdravite mi <vse, kakor tudi jaz vas, in vse znance pozdravljam ter ostanem vaš nepozabni $in Fr. Dostavek: V ozki knmrici, vel;kr >4 kv. m., samevam že pol dneva ter pišem in si žep fšivljem, z mislijo na vas, na St, Peter, na boljše čase, vob6e na vse, kar me (je kedaj zanimalo. ,,Slovenski Gospodar" in ,,Straža" se čita tudi na bojišču. Naš vrli somišlienik in gosiibiičar na Ponikvi, g. Franc Žličar, ki služi pri poljskem itopničarskem polku št. , pi.še z gališke^a ' bojišča svojemu priiatelju dne 5. novembra sledeče pismo: Predragi! Pred vsemTe na.iprisrčnejše ipozdravljam! Kakor sem :Ti Jže poročal, sem časopise (dne 29. oktobra t. 1. z nr).jvecjlm Meseljem sprejel.. Ko sem jih dobil, to je bilo nekaj posebno novega |in veselega v ivojski, posebno za na^ ]S'lovience. Bilo je na večer. gel sem y platneno celico, prižgail svetilko, dai bi čital naSega ^Gosi^odarJa," in ,,'Strafžo." A kmalu je bilo vse poluo tovariigev-posilbšalcev. Jaz pa sem sedel na sredni (kakor kak minister zunaniih zadev) ter jgital na glas. Zvedeli smo iz listo\i, kako se kaj i>o drugih državah tepejo itd. Želo nevoljni smo bili, ko smo čitali, da se Inapacta 66. duho^Seina radi vojskinih razmer. Sramota! Pogovarjali smo (se potem o tej-le stvari ter tudi pogledat nazaj, 'kiakšne dobrote snio tudi že mi uživali od strani tiuhovšBlne, ' bd strani samdstanov., Evo par slučajev: V Celovcu smo bili tri tedne na&tau.jeaii v ,,,pvlarianunislio[". fsil-e so oč. sestre eeli 6as z nami izredno pri,.;aizne. Dobili smo, kar je kedo rabili, za jako mal denar. Ob jslovesu so se še p-a za nami soizile. Dne 20. septembra .smo bili nastanjenli dva dni v samosjtainu jezuitov (Stara,¦wies pri Rzezo\vu v Galicli). 1>>I il 1 snio tim d akrat kavo in kruh. Bio nas je okoli 150 mož. iNaš vorlja je bil z njfimi. pri obedu itd. Ravno ta dan pa sem imel službo. Peljal sem 'v bliži [jo tažasno bolni™ dvftt moža od našo Ikolone. Tiam so bile 66. sestre uršulinke zelo prijazne. Prednica, ki je znala; nekoliko nemški, se je z menoj delj 6asa. pogovarjala, in dobil sem prav dobro kosilce lin še seboj kos krulia-. Enakih slu6ajev pomnimo vojjaki še Ve6. {Zatorej pa upam. da ne bodo tisM naiSPTOtniki v«6 itako govorili, ki doraa za pe6jo sedijo in ne vedo, kai se po celem svetu>codi. 'Toikaišnjih židov pa nihče ne \idi, kateri nas hočejo odreti. Vsaka obrt^i je v njihovih rokah. Zatorej pa prodatjajo, kakor ho6eio: trikrat dražie, kot je blago ivredno, Zemdje so bile po 10 v, sedil stane.:o že 20 v itd- Dnma^e se imam Po stari naVadT, samo da sem še vedno 6vrst in zdrav. Hvala bodi Bogu! Ve6 dni že ne slišim ve6 gromenja topov. Z pismom prihaiam h koncu, ponavljaL:o6. še enkra,t pri'sr6ne pozdrave in zahvalo za ftasni |ige, za totere ise Ti še j'ripom6am. kajti »Gospodar" in JStraža" sta se 6itala tu I |tiiK-ai v vojril na straži. V«dno še grestt^a iz rok v (roke. Tskrene poadrave! Nevcsta na boiišču. (lz jpisma nekega lioniSkega 6ast'nika.) Naliai:amo se na Poli.skom. Prebivaloi se nas izogiblljeio, kakior plr&ni psi. iČe žel^jo 6osa od nas, nas ponižno prosijo. Vas, k",;er ?e naha;am, obstoM iz za.puš(>on.ili koft, silno znnoiiia.rjenih pmstorov. Dpž Ijje neprestano, kakor da bi lmtelo nidbo oprati vso grehe aveta. Naši koniji >se pogrozajo flo kkilen v \- lovnata tla. 45 ur smo nepresfano prodirali, dok];er se nismo kone6no nastanili v neki vasi. Ko sem hotel odpreti vrata ikmečke koče,' mi skoči nasproti podCastniki giljio veselega obraza, Ujel je ravnokar v gozdu s par ljudmi pol stotnye Rusov^ Caikal je s svojimi vojafci, da so se mu najpra(j približald, nato I a ;pričel streljati. Stopili smo skozi nizka vrata v. skromenj s svečo razsvetljeni prostor in yidel sem kot prvega, na slainnici kakor spečega ležati otro&ko-mkadega ruskega vojaka. Na licih je bil videti lahek nasmeh, Stopili smo bližje. Položilisemi mu roko na čelo, a bllo je ledeno, on je mrtev. Xia;ro6il sein takoj moMvu, naj mu slečejo mokro obleko. V polukrogu smo stali naokoli «K'a.r naenkrat nastane nekak šum in moje hrabre vojake, ki sa niso strašili nobene premo6i, je popaula nekaka groza. Bra' |li so se izvršiti moj ukaz. Tu stopi eden izmed njih k meni |in prfo(vi: 'JJavljam pokorno, rusfci ivojak je deklica!" To se je zgodilo leta 1914. Kakor smo izvedeli, je bila nevesta nekiega ruskega 6*astnika in se je povsod borila gkupaj p njim. Dan poprej je ^ila zadeta v prsa i.n se je takbj zgrudilli, mrtva na tla. Dal sem tega juna&kega ženskega vojaka pokopati še istega dne. Siicer (morajo rartvi sovražnik} ležati toliko pasa<, da imamo dovolj prilike, diai jih pokopljemo in zasadimo na njihove grobove lesene križe.