(S) ® Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons. priznanje avtorstva 4.0 international. 341 UDK 811.163.6'282 Januška Gostenčnik Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU januska.gostencnik@zrc-sazu.si KRAJEVNI GOVORI OD BABNEGA POLJA DO BOSLJIVE LOKE Prispevek prikaže glavne glasoslovne poteze krajevnih govorov, in sicer na slovenski strani - Babno Polje, Novi Kot, Osilnica, Bosljiva Loka - in na hrvaški strani - Prezid, Tršce, Ravnice, Gerovo, Hrvatsko. Natančneje se prikaže govor Tršca v obliki fonološkega opisa, ki izhaja iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema. Namen prispevka je na osnovi narečnega gradiva potrditi, da so omenjeni krajevni govori del istega narečja. Potrdijo se sledeče delovne hipoteze: državna meja ne predstavlja tudi narečne meje; obravnavani govori ne izkazujejo mešanosti; vse govore moremo umestiti v eno narečje, tj. v zahodni del kostel-skega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezikovnega sistema. Ključne besede: dialektologija, kostelsko narečje, dolenjska narečna skupina, Slovenski lingvistični atlas, fonologija The article outlines the main phonological features of the local dialects Babno Polje, Novi Kot, Osilnica, and Bosljiva Loka from the Slovenian side of the border, and Prezid, Tršce, Ravnice, Gerovo and Hrvatsko from the Croatian side. The local dialect of Tršce is presented in a form of a phonological description where the basic Slovene system is taken as a point of departure. The aim of the paper was to confirm, based on dialectal material, that all of the treated local dialects belong to the same dialect. The study confirmed the following working hypothesis: the national border does not present a dialectal border; the examined local dialects are not mixed; all of them can be classified as a part of the Western local dialects of the Kostel dialect of the Lower Carniolan group of the Slovene language. Keywords: dialectology, Kostel dialect, Lower Carniolan group, Slovenian Linguistic Atlas, phonology Prispevek2 prinaša primerjalno gradivo devetih krajevnih govorov - od Babnega Polja in Novega Kota na slovenski strani čez državno mejo in Prezid v Gorski kotar vzdolž regionalne ceste proti Delnicam do Gerova, na vzhodu pa ob Čabranki do Bosljive Loke - nekateri izmed obravnavanih govorov so točke Slovenskega 1 Prispevek je nastal na podlagi moje doktorske disertacije z naslovom Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja, mentorica red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular in somentorica izr. prof. dr. Jožica Škofic, in v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta ARRS in SAZU L6-4042 Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, ki ga vodila izr. prof. dr. Jožica Škofic. 2 Za pregled prispevka in za vse pripombe se zahvaljujem red. prof. dr. Alenki Šivic-Dular in izr. prof. dr. Jožici Škofic. 0 Uvod1 342 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober lingvističnega atlasa (dalje SLA): Babno Polje (BP) - SLA T279, Novi Kot (NK) -SLA T417, Osilnica (os) - SLA T281, Bosljiva Loka (BL), Prezid (Pr), Tršce (Tr), Ravnice (Ra) - SLA T411, Gerovo (Ge), Hrvatsko (Hr).3 Govore na slovenski strani državne meje uvrščamo v kostelsko narečje dolenjske narečne skupine, krajevne govore hrvaških krajev Prezid, Tršce, Ravnice, Gerovo in Hrvatsko pa hrvaška dialektologija uvršča v zahodnogoransko narečje kajkavske narečne skupine (Lončaric 1996). Vendar pa ti govori ne izkazujejo tipičnih kajkavskih značilnosti - osnovne kajkavske akcentuacije, t. i. OKA, (Ivšic 1936),4 ne izkazujejo sovpadov: Z jsl. (= zahodnojužnoslovanski) *e in *a ter Z jsl. *g in *l (Ivic 1961; Lončaric 1996). Postavlja se vprašanje, kaj obravnavane krajevne govore definira kot kajkavske? V tem prispevku želimo pokazati, da omenjene govore po glasovnih jezikovnih značilnostih lahko uvrstimo v slovenski jezikovni sistem.5 S tem zgolj nadaljujemo že leta 1961 zapisano misel Pavla Ivica (1961: 21): »The dialects of Fužine, Skrad, Gerovo and Čabar in Gorski kotar show a clearcut southern Slovenian (dolenjsko-notranjska) basis.« Območje obravnavanih govorov namreč kljub državni meji kot politični ločnici predstavlja jezikovnozgodovinski kontinuum, kar se danes odraža zlasti v jezikovno-narečni podobi krajevnih govorov. Govori tako ne izkazujejo mešanosti, temveč sistemskost in skupno lingvogenezo. Sociolingvistični vidiki jezikovne ali narodnostne pripadnosti niso bili predmet proučevanja v tem prispevku. 1 Dosedanje obravnave 1.1 Kostelsko narečje Danes h kostelskemu narečju dolenjske narečne skupine uvrščamo govore med levim bregom Čabranke in levim bregom zgornjega toka reke Kolpe na JZ ter kočevsko planoto na SV, se pravi, da se kostelsko narečje govori od Babnega Polja in Lazca na skrajnem severnem delu, v smeri proti jugovzhodu pa ob reki Kolpi vse do Kostela. Kostelsko narečje je del dolenjske narečne ploskve (Šekli 2009: 307), s svojimi novejšimi jezikovnimi inovacijami pa se loči od preostalih dolenjskih narečij. Vendar pa kostelsko narečje ni enotno. Izguba tonemskih nasprotij in mlajši naglasni premiki so skupni vsem govorom, samoglasniške in soglasniške izofone mlajšega postanka pa predstavljajo ločnico med (severo)zahodnimi in (jugo)vzhodnimi govori (Šekli 2009, Gostenčnik 2013a).6 3 Narečno gradivo za krajevne govore je iz naslednjih virov: Babno Polje, Novi Kot, Ravnice - zapisi za SLA in lastno gradivo, Osilnica - zapis za SLA, Prezid, Tršce - Malnar 2012 in 2013, Gerovo - zapis za HJA in lastno gradivo, Hrvatsko - Muhvič 2009, Bosljiva Loka - Gorše 2010. 4 Stjepan Ivšic goranskih govorov ni vključil v svoj opis kajkavskih govorov. 5 Za nekatere izmed omenjenih krajevnih govorov (Ravnice, Gerovo, Hrvatsko) je to bilo že dokazano, in sicer v Šekli 2013, Gostenčnik 2013a in 2013b ter 2014a. 6 Snop izoglos, ki prestavlja ločnico med temi govori sega nekako od Srobotnika ob Kolpi v smeri proti jugozahodu na Hrvaškem. Za natančnejšo določitev poteka te ločnice bodo potrebne še raziskave na Hrvaškem v krajih med Gerovskim Krajem in Crnim Lugom, ki je najverjetneje že predstavnik vzhodnih Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 343 Kostelske govore so v preteklosti na različne načine obravnavali mnogi slovenski jezikoslovci. Medtem ko je Fran Ramovš razpolagal z malo gradiva (Horvat 1994: 306) predvsem z območja (jugo)vzhodnih kostelskih govorov, je Tine Logar popisoval govore tudi v območju Zgornje Kolpe in Čabranke. Leta 1957 je nastal Logarjev zapis po vprašalnici SLA za Osilnico. V svojem komentarju v rokopisu zapisa za SLA za Osilnico je na podlagi refleksov dolgega vokalizma komentiral, da »v Osilnici govorijo isto kot v Gerovu« (1. stran rokopisa), kar pomeni, da je najverjetneje poznal tudi gerovski govor in druge bližnje govore. V poročilu s terena v kraju Osilnica pa: »Enaka govorica je razširjena tudi po hribih onstran Kolpe na Hrvatskem« (1. stran tipkopisa). Razlogi, da Logar ni natančno imenoval hrvaških krajev, v katerih je, kot izgleda, tudi raziskoval, so bili najverjetneje politično motivirani, saj svojih ugotovitev prav tako ni apliciral na t. i. Logar-Riglerjevi karti slovenskih narečij iz leta 1986, kjer je južna slovenska narečna meja izenačena s politično mejo med Slovenijo in Hrvaško. 1.2 Zahodni goranski govori Gorskokotarske govore obravnava več avtorjev,7 in sicer Božidar Finka, Vida Barac-Grum, Josip Lisac, Mijo Lončaric, med mlajšimi pa Marija Malnar Jurišic in Tijmen Pronk. Hrvaška dialektologija tradicionalno uvršča med gorskokotarske govore vse govore do državne meje s Slovenijo. Odstopanja od glavnih kajkavskih klasifikacijskih kriterijev se razlaga na različne načine, ki jim lahko postavimo skupni imenovalec: »Goranska ili gorskokotarska kajkavština nastala je kao rezultat raznovrsnih dijalekatskih prožimanja pri čemu važnu ulogu imaju dijalekti slovenskoga jezika« (Barac-Grum, Finka 1981: 424). Finka je klasificiral (1974) goranske govore, glede izvora zahodnih goranskih govorov pa delil mnenje z Lončaricem (1996: 32), ki meni, da imajo zahodni goranski govori v osnovi sicer slovenski razvoj, vendar pa je to sekundarno, saj naj bi nastalo kot rezultat priseljevanja v 16. stoletju: »Smatram da rani razvoj nije bio slovenski, kao ni u Beloj krajini, dok je kasniji, nakon migracija, mogao biti u dolenjskom smjeru« (1996: 161-62). Barac-Grum (1993) je krajevne govore Čabra in Gerova (sinhrono gledano) klasificirala v t. i. »makrosustav X.«, krajevni govor Prezida pa v »makrosustav XI«. Klasifikacija sloni na naslednjih razlikah: govor Prezida pozna š, č, ž (slekanje in cakavizem) in ua, medtem ko ima Čabar včasih uo in včasih ua. Kratki vokalizem (1993: 82), tako naglašen kot nenaglašen, pa je enak kot v Prezidu, Gerovu in Čabru. Njena klasifikacija nam torej ničesar ne pove o sami (diahroni) narečni umestitvi govora. Tudi Malnar (2013), ki je proučevala zlasti govora Tršca in Prezida, nadaljuje s tradicionalno hrvaško klasifikacijo. govorov (gradivo za Crni Lug v: Kovač 2015, tam interpretirano kot zahodno goranski govor kajkavskega narečja). Med zahodne kostelske govore pa po svojih značilnostih spada tudi krajevni govor Delnic, ki v tem prispevku ni zajet. 7 Na tem mestu omenjam predvsem hrvaške jezikoslovce. 344 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober Hrvaška dialektologija mestoma tudi neposredno povezuje goransko narečje s slovenskimi narečji oz. slovenskim jezikovnim sistemom. Tako npr. Josip Lisac pravi, da »su kajkavskim goranskim najbliži srodnici najjužniji slovenski govori« (2006: 61), in dalje: »Mislim da necemo pogriješiti povežemo li ipak delnicko stanje s dolenjskim, a tako moramo postupati i s čitavim terenom od Delnica prema Gerovu, Zamostu i Prezidu uključujuci i Babno Polje na slovenskoj strani« (Lisac 2006: 59). Tako posredno tudi Tijmen Pronk (2010: 129), ko zaključi, da ni potrebe, da bi se goranske govore razlagalo kot mešane in da je njihova avtohtona osnova dobro razvidna, sploh če jih gledamo v kontekstu bližnjih južnoslovanskih narečij. Znotraj slovenske dialektologije se govore na obeh straneh politične meje v zadnjem času ponovno začenja obravnavati kot del celote: »Od zahodnih gorskokotarskih govorov med zahodne kostelske govore sodijo na primer govori krajev Čabar (v krajevnem govoru Ceber), Gerovo, Delnice. ... in Ravnice« (Šekli 2013: 38, 42). Tako sta krajevna govora Čabra - SLA T410 in Ravnic - SLA T411 na Hrvaškem tudi regularni točki SLA (prej t. i. kontrolni točki) (SLA 1.2: 22 in SLA 2.2: 20). 2 Umestitev obravnavanih govorov Vse obravnavane govore lahko izpeljujemo iz dolenjske narečne ploskve slovenskega jezikovnega sistema. Med skupne lastnosti obravnavanih govorov tako spadajo (starejše jezikovne spremembe):8 - Zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov -refleksa za stalnodolgi jat in kratkoakutirani jat v nezadnjem zlogu sta enaka (issln. *e/*e- > J sln. *ei > dol. *ei > Z kostel. e:i). Gradivo: BP s'ne:ig, 'le:itu; Pr m'leiku, 'leitu; NK m'le:iku, 'le:itu; Tr c'veit, 'meistu; Ra g're:ix, 'ce:ista; Ge ž'le:ip, sa'se:ida; Os g'nedzdô, 'sedme; Hr pe:isok, 'cedsta; BL 'ledska, 'sedme. - Vzporedni razvoj issln. stalnodolgega jata in stalnodolgega o (issln. *ë in *5 > J sln. *ei in *ou > dol. *ei in *w9 > Z kostel. e:i in u/u:). Gradivo: BP 'medsoc 'mesec', 'nus; Pr 'meisoc 'mesec', 'nus; NK be'se:ida, 'muč; Tr Čreišna, 'must; Ra 'vedtar, kust; Ge be'se:ida, 'must; Os b'redskva, 'nuft; Hr be'se:ida, 'nu:ft; BL b're:iskva, 'mu:st. 8 Gradivo za krajevna govora Prezida in Tršca sem črpala iz hrvaške literature (Malnar 2012 in 2013), zato je bilo potrebno gradivo zaradi lažje primerjave transkribirati iz hrvaške fonetične transkripcije v slovensko nacionalno transkripcijo. Uporabila sem navodila, ki so jih pripravili na Inštitutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje v Zagrebu. Potrebno je omeniti, da so navidezne razlike v kvaliteti (npr. nevtralni e-ji in o-ji) samoglasnikov v primerjavi z narečnim gradivom iz slovenske literature lahko zavajujoči, saj so posledica drugačnega slušnega izhodišča in ne nujno predstavljajo razlike v kvaliteti. 9 Za vzhodne kostelske govore se zaenkrat predvideva, da je najverjetneje prišlo do izostanka monoftongizacije J sln. *ou (< issln. * o) (Šekli 2009: 306 in 2013: 38-39; za govor Banje Loke glej Gostenčnik: 2014b). V zvezi s tem velja omeniti disimilacijo zv ^ zg v leksemih zvon, zvonec, zvoniti, ki jo poznajo zgolj zahodni kostelski govori (npr.: BP z'gun, Tr z'ganc; Raz'go:nc; Ge z'gu:n; Os z'gun, Hr, BL z'gu:n : Vas z'vo:n ~ z'vo:n, Banja Loka z'vo:n). Ta prehod je znotraj celotnega slovenskega jezikovnega prostora omejen predvsem na narečja, ki poznajo prehod *o > u (ali uo), t. j. energično artikulacijo glasu o (Ramovš 1924: 161). Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 345 - Sovpad refleksov stalno dolgega e, novoakutiranega e in e-jevskega nosnika kot posledica zgodnje podaljšave kratkonaglašenih nezadnjih besednih zlogov (issln. *ë/*è- = *q/*q- > dol. *ie > Z kostel. i:aIe:Ié:Ii:). Gradivo: BP piiač, Ziiale, piiast, s'riiaca; Pr 'leit, 'seidon '7', peitok 'petek', s're^a; NK 'pérf, Zéile, péit, ',déitela; Tr 'miit, 'siiden '7', 'riit 'red', s'rïxa; Ra pé^, im. mn.: 'réibra, péitek, s'ré^a; Ge 'šiist ~ 'méit, 'siidon '7'~ péirje, piist, l. os. ed. sed. g'léidan, 'déitalca; Os 'miit, im. mn. 'riibra, piitok 'petek', s'rïxa; Hr piič, Ziinska, piitok, prid. ž. s'rixna; BL 'liit 'led', piirje, piitok 'petek'~ za'čé:tçk, g'liidat 'gledati'. - Sovpad refleksov novoakutiranega o in o-jevskega nosnika kot posledica zgodnje podaljšave kratkonaglašenih nezadnjih besednih zlogov (issln. *o- = *ç/*ç- > *ö > dol. *uo > Z kostel. waIoiIóiIuf). Gradivo: BP kufZa, Zuiap, 'guiaba; Pr 'koiža, Zoip; NK prid. m. 'móiker,pa'sóida; Tr se'buita, 'ruibec, ' guiba; Ra kóiZa, 'móiS, 'tó^a; Ge l. os. ed. sed.: Xóidin ~ kuiZa, Zuip, 'tuiča; Os kuiZa, 'ruibac, 'tuiča; Hr kuiZa, Zuip, 'tuiča; BL kuiZa ~ kóiZa, Zuip, 'toiča ~ 'guiba. - Vokalizacija dolgega polglasnika v smeri proti a (issln. *a/*a- = issln. *â/*à- > dol. *ä > Z kostel. âiIai). Gradivo: BP 'vâis, 'tâ^a, v'râit, 'gâbor 'gaber'; Pr 'maix, 'maiša, v'rait, kaimon; NK 'vais, tož. ed. k 'maiši, v'rait, kaman; Tr 'vais, 'maiša, v'raik 'vrag', kaipla; Ra ' taist, ' taišča, na'vaida, pamet; Ge ' dain, 'maiša, x'uait 'hlad', Zaiuost; Os 'taist, 'maiša, t'raiva, jaivar 'javor'; Hr Čaist, 'maiša, d'uain, d'uaika; BL 'vais, 'ta^â, x raist, Zaibâ. Sledijo mlajši jezikovni razvoji (samoglasniški, naglasni in soglasniški). Vzporeden razvoj umičnonaglašenih e in o (Z kostelski govori imajo diftonške reflekse, V monoftonške), izguba tonemskih nasprotij in naglasni umiki, moderna vokalna redukcija (Z govori izkazujejo višjo stopnjo redukcije), prehod *v > f pred nezvenečimi nezvočniki oz. v izglasju, prehod -m > -n in nastop protetičnega v pred u- so značilni za vse govore kostelskega narečja. Preostale značilnosti pa izdvajajo njegov zahodni del. - Vzporeden razvoj umično naglašenih e in o (< Z kostel. ieIie in uoIuoIuo). Gradivo: BP 'sieduo, pa'nuoči; Pr 'siestra, 'nuaga; NK 'sieduu, kuosa; Tr 'tieta, le puota; Ra l. os. ed. sed. riečem, kuosec; Ge Zieimla, p uoitok; Os s tiegnó, ruosa; Hr Čieuo, 'nuoga; BL pieilin, 'guoira. - Izguba tonemskih nasprotij in naglasni umiki: umik na prednaglasno nadkračino; umik z zadnjega dolgega na predhodni zlog (odraz tonema psl. starega dolgega cirkumfleksa in novega dolgega akuta); umik naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga na predhodni zlog. Gradivo: BP 'mogua 'megla', kakuš, 'nebu, 'kavač, 3. os. ed. sed.: 'bali 'boleti', 'abras 'obraz'; Pr 'mogua, 'kakuš, 'mesu, 'mexur, 'vosak 'visok'; NK 'danas, kaZuc 'kozolec', im. mn. peči 'peč', kavač, 3. os. ed. sed. doZari 'dozoreti', 'uatrak; Tr 'denes, prid. 'senin 'senen', mesu, 'mexur, 3. os. ed. 'sedi 'sedeti', prid. 'rajen 'rojen'; Ra 'megua, 'gauóp 'golob', 'nebu, 'pastir, l. os. ed. sed.: se 'patin 'potiti se', Cegan 'cigan'; Ge 'daska, 'kakuš, 'mesu, 'pastir, 3. os. ed. sed.: 'gari 'goreti', 'širak 'širok'; Os 'mogua, 'uobuak 'oblak', 'senu, Zepan 'župan', 3. os. ed. sed. 'rosi 'rositi', 'marleč 'mrlič'; Hr 'doska, 'veičir, 'meisu, l. os. ed. sed.: 'mučin 'molčim', 3. os. ed. sed. 'Zivi, 346 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober 'cigan; BL s'toza, 'kokuš ~ 'ko:kuš, 'me:su, 'pa:stir ~ 'pastir, 3. os. ed. sed. s'mardi, prid. m. šerok. - Pojavi moderne vokalne redukcije. Gradivo: BP pa've:idat, ka'le:inu, se'vâ:nka, ga'se:inca; Pr da'vica 'vdova', pa'ča:se, ka'leinu, nas're:čna, 'ba:pca 'babica'; NKpaga'ri:šče, k'ua:davu, na'va:rnu, pielen, mest. ed. napa'tu:ki 'potok', sta'dienc; Tr da'vica 'vdova', ka'leinu,pa'zabet 'pozabiti', ga'vi:dna; Ra gaspa'dina, pa'le:inu, ste'dienc; Ge ka'le:inó/-o, im. mn. sra'ma:ki, li'sica, šišca 'hišica'; Os k'ua:douu 'kladivo', gaspa'dina, še'va:nka, sa'dienc 'studenec'; Hrpo'uo:žit 'položiti', ko'leinu, 'ži:lca 'žilica'; BL im. mn. ko'ku:ši, del. na -l mn. zapes'ti.ie 'zapustiti', m'le:ikó, se'diemoc 'studenec'. - Ozvenečenje *v > f pred nezv. nezvočniki in v izglasju Gradivo: BP fsak, 'čorf, rod. mn. ž. k'râf.; Pr g'uafca 'glavica', zd'raf, (rod. mn. m. -ox); NK uafsè:na (s'ua:ma), 'ci:rkuf, rod. mn. 'kuašuf 'koš'; Tr pak'rofka, 'karf 'kri', (rod. mn. m. -u); Ra mest. ed. fpa'le:ine 'poleno', 'čarf, (rod. mn. m. -u); Ge žer'ja:fka, žilaf, rod. mn. b'ra:tof; Os 'uofca, 'ci:rkuf, rod. mn. m.: b'ra:tof; Hr 2. os. ed. ftiičeš 'vtakniti', 'ži:f 'živ, BL nafk'rè:br, 'po:tkuf, rod. mn. 'ko:uuf 'kol'. - Prehod -m > -n pri sklanji samostalniške besede, pri 1. os. ed. glagola in nepregibnih besednih vrstah (ne pri leksičnih morfemih).10 Gradivo: BP 'kâ:n 'kam', or. ed.: se 'sinan, daj. mn.: x'či:aran, 1. os. ed. sed. 'uâ:zen 'lagati'; Pr 'tan 'tam', 'uoson '8', or. ed. 'nuafton 'noht', daj. mn. k 'ba:ban, 1. os. ed.: 'mislen; NK 'tan 'tam', 'uosan '8', or. ed. s k'lučen, daj. mn. puncan, 1. os. ed. sed. 'kó:plen 'kopati'; Tr 'tan 'tam', 'si:den '7', or ed. z b'ra:ten, daj. mn. k 'siestran, 1. os. ed. paznan 'poznati'; Ra 'sè:dan '7', or. ed. s 'kuotlen, daj. mn. 'kuosan 'kosa', 1. os. ed. sed. s'tajin 'stati'; Ge 'tan, z'mi:ron 'zmerom, vedno', or. ed. s sra'ma:kon 'siromak', daj. mn. 'uofcon 'ovca', 1. os. ed. sed. 'vidin 'videti'; Os 'tan, 'si:don '7', or. ed. 'sinon 'sin', daj. mn. 'siestran, 1. os. ed. sed. 'čepin 'čepeti'; Hr z'mi:ron 'zmerom, vedno', 'si:don, mest. ed. za 'xa:rpton, 1. os. ed. sed. s'pystin 'spustiti'; BL 'ka:n 'kam', 'si:don '7', or. ed. s 'tistin 'muo:žen, 1. os. ed. sed. 've:in 'vedeti'. - Nastop protetičnega v pred *u-. Gradivo: BP 'vusta 'usta', 'vexu 'uho'; Pr 'vusta, 'vexu; NK 'vusenje 'usnje'; Tr 'vedret 'udariti', 'vexu 'uho'; Ra 'vuš 'uš', 'vexu; Ge 'vósta 'usta', 'vüxo 'uho'; Os 'vusta, 'vexu; Hr 'vu:sta, 'vy:xu; BL 'vy:sta, 'vexu. - Odraz zlogotvornega l je dvoglasniški (issln. *lj*l- > Z kostel. ou/ou/o:u).11 10 Tipološki pojav, t. i. (hrv.) adrijatizam (oz. dalmatizam), je poznan v hrvaški dialektologiji predvsem v zvezi s čakavskimi govori. Značilen je za vse čakavske, deloma štokavske govore ob obalnem pasu Jadranskega morja in za zahodne goranske govore (vzhodni goranski govori tega pojava ne poznajo). Poznajo pa ta pojav tudi slovenski skrajno vzhodni panonski govori ter skrajno zahodni oz. jugozahodni govori (Lenček 1996: 154) ziljsko, obsoško, rezijansko, tersko, nadiško, briško narečje, zahodni del kraškega narečja, južnonotranjsko (glej Rigler 1963: 157) in istrsko narečje ter celotno kostelsko narečje. Izoglosa -m > -n tako poteka (poleg panonskih govorov) od skrajnega severozahoda slovenskih govorov proti jugu vzdolž Jadranskega morja, proti vzhodu pa je meja v ravnogorskem Starem Varošu (Barac-Grum 1993: 156). Več o tem v: Brozovič 1998: 222, Moguš 1977: 89. 11 Pronk opozarja (2010: 123), da ni naključje, da so diftong ou ohranili prav tisti govori, ki ohranjajo tudi diftong ei iz jata. Predvideva, da je v govorih, ki danes izkazujejo monoftong u (< */), kot je stanje v V kostelskih govorih, le-ta nastal iz nekdanjega *ou, saj ti govori niso trpeli diftongov v svojem sistemu. Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 347 Gradivo: BP 'bornxa, 'vornna, (so'nce); Pr 'vouk, 'vouna, (so'nce); NK rod. ed. 'vornne; Tr 'bouxa, ('sumce); Ra 'žomna, prid. ž. 'domga, ('sumce); Ge 'bo'uxa, 'vo'una, (sofince); Os 'čoun, po'ux, (sonce) ; Hr Zo'una, 'vo'una; BL 'čornn, Ko'upa. - Krajšanje visokih vokalov u in i (issln. *û/*ù-, *ï/*i- > Z kostel. u in i).12 Gradivo: BP 'suša, k'luka, 'sin, 'lipa; Pr 'duša, 'jutro, 'zima, k'niga; NK k'luč, 'ruxa, (sin), b'lizi 'blizu', 'lipa; Tr 'vusta, 'muxa, 'sin, ka'ritu; Ra 'suša ~ 'šuša (star.), rod. ed.: 'kupa, 'vinó,pua'nina; Ge 'suša, 'ruxa, 'sin ~ 'sin, kap'riva ~ 'zi'tu; Os k'luč, 'bukva, glista, s'liva; Hr 'du'ša, 'bwrja, 'vimu ~ 'zima, lupina; BL p'ly'ča ~ p'lyča, 'ryxa 'rjuha', š' či' 'hči', li'sica. - Odraz novoakutiranega polglasnika v zadnjem ali edinem zlogu je o-jevski glas, reduciran e-jevski glas ali polglasnik (issln *-à > dol. *-a > Z kostel. -el-el-a/- o/-o/-o).13 Gradivo: BP 'pos 'pes', 'doš 'dež', 'bok 'bik'; Pr 'pas ~ pos 'pes', 'daš; NK 'bat 'bet', 'bakac 'bikec'; Tr pes, 'deš; Ra 'deš, 'bet 'bet', 'bek 'bik'; Ge 'san 'sen', pas, 'bak; Os 'daš, 'bak~ pos; Hr 'doš 'dež'; BL pos, 'doš. - Prehod *l > u pred Vo (švapanje) (ne pred u < dol. *u < issln. *u). Gradivo: BP d'uâ'ka, del. na -l ž. pas'tiua 'pustiti', ('lukna); Pr g'uava, del. na -l ž.: kepiua 'kupiti', ('luč); NK p'ua'tnu, del. na -l ž. z'uamaua 'zlomiti', ('lukna); Tr s 'uatku, del. na -l ž.: pes 'tiua 'pustiti', (le'pina); Ra x 'uapec, 'kauu, ( 'luč); Ge pua 'nina, del. na -l ž. pa'piua, ( 'lukna); Os d'ua'ka, del. na -l ž.: t'karna, (g'lux); Hr x'uapoc, del. na -l ž. po'vendoua, ('lwe); BL x'uo'dnu, del. na -l ž. ko' si'ua, del. na -l sr.:po'bi'rouó, ('ly'kna). - Depalatalizacija issln. *í v vseh položajih. Gradivo: BP p'luča, 'ziemla, Ziale; Pr p'luča, 'ziemla; NK k'luka, rod. ed. 'vóde, 'zé'le; Tr k'luč, 'vuda, 'zide; Ra p 'luča, ne 'denla, 'zéde; Ge im. mn. k'luči, 'di'tela, 'zéde; Os p 'luča, 'dentela, 'zide; Hr p 'luča, 'vuda ~ ( 'ziemla, žud), 'zide; BL p 'l^ča 'pljuča' ~ brav'linoc 'mravljinec', 3. os. ed. sed. 'mide 'mleti' ~ 'pude 'polje', 'zide ~ ' vogoíe 'oglje'. - Depalatalizacija issln. *n v vseh položajih. Razpad sekundarnega issln. *n (< *-nbj-) na -in- (delno). Gradivo: BP 'niva, 'lukna, s'vina, 'kareini 'korenje'; Pr tož. mn. 'lukne, 'uagon 'ogenj', 'kamajni; NK tož. ed. na 'nivo, 'lukna prid. mn. s'vinske (š'tadce); Tr 'niva, k'niga, 'uagen, koupeini 'kópanje'; Ra 'niua, s'keden, 'lukna,pe'čannje 'pečenje'; Ge 'uogan, 'lukna, ze'lenni 'zelenje'; Os 'niva, s'kodon, uog'nišče, z'namonié; Hr ('nkva), 'lukna ~ (k'niga), tož. ed. f'uogon; BL 'niva ~ 'niva, gospo'dima ~ lo'banna, 'sy'kna ~ k'ruo^ña. Diftonški odraz jata pa je ohranjen v tistih govorih, kjer je le-ta prišel v par z refleksom */. 12 Nekateri govori kažejo delne odklone (Novi Kot, Gerovo), v govoru Hrvatskega deloma kračino izkazuje samo še etimološki i, govor Bosljive Loke pa krajšanja visokih vokalov ne pozna. Tudi stopnja moderne vokalne redukcije je v Bosljivi Loki že nižja. Slednje in (ne)krajšanje visokih vokalov predstavlja prehod k vzhodnim kostelskim govorom, ki ne poznajo niti omenjenega krajšanja, stopnja moderne vokalne redukcija pa je nižja v primerjavi z govori, obravnavanimi v tem prispevku. 13 Gradivo za leksem bik izkazuje različne prevojne stopnje (ESSJ I: 20), in sicer ga moremo v zahodnih govorih izpeljevati iz psl. *btki, v vzhodnih govorih, vključujoč Bosljivo Loko, pa iz *byki (> BL 'bik, Vas 'bi:k, Banja Loka 'bik). 348 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober - Nastop protetičnih glasovj (pred vzglasnim i) in deloma u (pred vzglasnim o).14 Gradivo: BP 'jemi 'ime', 'uodor 'oder'; Pr jemi 'ime', 'uaku 'oko'; NK jezba 'izba', uobar'ša:č 'brisača'; Tr jeg'ra:ča 'igrača', 'uofcet 'ohcet'; Ra 'jegua 'igla' 'uabras 'obraz'; Ge 'jigua, uob'ua:čno; Os 'jemi 'ime', uopajok 'pajek'; Hr jemet 'imeti', tož. mn. 'uo'ru:dje 'orodje'; BL 'jigua 'igla', uob'ua:čno. 3 Fonološki opis govora kraja Tršce 3.1 Inventar 3.1.1 Vokalizem 3.1.1.1 Dolgi naglašeni i: u: ei ou ie ua 3.1.1.2 Kratki naglašeni i e e (r) 3.1.1.3 Nenaglašeni u a u e a 14 V govoru Babnega Polja in Prezida ne pride do nastopa protetičnega u v tistih leksemih, kjer je pred umikom naglasa že prišlo do akanja (npr. BP 'atrak). Kronološko gledano je torej akanje starejše od proteze. Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 349 3.1.2 Kon/onanti/em 3.1.2.1 Zvočniki v m u l r n j 3.1.2.2 Ne/vočniki P b f t d c s z č š ž k g x 3.1.3 Pro/odija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozicije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('V, 'V) ter nenaglašeno kračino (V). 3.2 Distribucija 3.2.1 Vokalizem Dolgi vokali lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki vokali lahko nastopajo samo v zadnjem oz. edinem zlogu, v nezadnjem vedno kot posledica (mlajšega) naglasnega umika. Fonem i ni mogoč v vzglasju zaradi protetičnega j, ki nastopa pred njim. Fonem o ni mogoč v vzglasju zaradi protetičnega u, ki nastopa pred njim. Fonem u ni mogoč v vzglasju zaradi protetičnega v, ki nastopa pred njim. 3.2.2 Kon/onanti/em 3.2.2.1 Zvočniki Zvočnik v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki ni mogoč, ker se tu premenjuje s fonemom f. Vzglasni o ni mogoč, ker se pred njim govori protetični u. Vzglasni i ni mogoč, ker se pred njim govori protetični j. Vzglasni u ni mogoč, ker se pred njim govori protetični v. 350 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober 3.2.2.2 Nezvočniki Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v položaju pred pavzo premenjujejo v nezveneče nezvočnike. 3.2.3 Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu. Dolgi vokali so vedno naglašeni, kratki pa bodisi naglašeni bodisi nenaglašeni. Govor ne pozna ponaglasnih dolžin. 3.3 Izvor 3.3.1 Vokalizem 3.3.1.1 Dolgi naglašeni issln. < *e < *q- < *e < *e- < *i < *i-< *é- v položaju pred r v položaju pred r v položaju pred r gradivo pi:t,pa'či:tek 'začetek', 'ti:čen 'tečen', s'vi:t 'prid. sveti',p'ri:st 'presti'; 'ri:p 'rep', 'ri:t 'red', pi:tek 'petek', k'li:tva,pa'ri:den 'poreden', k'li:t 'kleti', g'li:dat, klicat 'klecati', del. na -l m. t'ri:su 'tresti', del. na -l ž. mn.: z'vi:zale,p'li:sale, del. na -l sr. Zibuo 'zebsti'; ga'vi:dna 'govedina' 1. os. ed. 'li:žen 'leči', 1. os. mn. g'li:damo 'gledati', del. na -l ž. g'li:daua 'gledati'; s'ri:ča; 'li:t, pi:č, 'mi:t, ši:st; 'zi.ie, 'ži:nska, rod ed. pepi:ua, rod. mn. že'bi:l 'čebela', tož. mn. 'ri:bra, prid. ž. de'bi:ua, del. na -l m.: 'ri:ku 'reči', pi:ku 'peči', 'ti:ku 'teči', 'si:den, t'ri:tje; 'mi:r, ši:ret 'širiti'; seki:ra, š'ti:re; 'mi:ra 'mera', 'vi:ra 'vera'; Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 351 ei < *e < *e- < *e- v položaju za r ie < umično nagl. e < *a po asimilaciji15 e:16 < *-è < *-q a: < *ä < * à- < *a < *3- ua < umično nagl. o 'meix, 'reič, s'meix, sVeit, z'leip, s'neik, cVeit, g'neizdu, b'leit, 'leip, Vleič; sVeiča, 'ceipet 'cepiti'; 'veiter, č'reišna; pan'deilek, 'ceista, ne'deila, neVeista, 'reipa, st'reixa, ka'leinu, 'I'eitu, ze'leizu, 'meistu, Veidet 'vedeti', 'meiset 'mesiti', s'ceipat 'izcepati'; Vreime; 'čieu, mest. ed. f'čiele 'čelo', 'sieu 'selo', 'siestra, tieta, žiena, Ziemla, rod. ed. 'siebe, 'diebou, 'liežat, 1. os. ed. 'piečen 'peči', del. na -l ž.: spiekua, 'niesua, del. na -l m. mn. ž. 'riekle; 'dieleč 'daleč'; 'te:č '(voda) teče', 'neist; 'ze:t 'vzeti'; g'uais, st'raix, v'rait, 'maist, s'raip, Vraik, tož. ed. st'rain, d'uain, 'maivra, b'rait 'brati', spait, paist 'pasti (živino)', ja:k 'močan'; st'ra:ža, rod. ed. gaspa'dairja, na'mairen 'nemaren'; uo'taiva 'otava', 'maička, rod. ed. kašaire, or. ed. s k'raivo, x'uaipec, zd'raivje, dol. prid. k'raivje; 'raik, 'kaimen, b'uiatu, jaijnček, 'maičexa, 'kaiša, k'uaida, 'kaiča, jaibuka, k'raiva, jaigada, 'kaipla, tož. ed. d'uaiko, im. mn. 'uaistavce 'lastovica', s'tairast, paimet, Vairvat 'varovati', uota'baiVlat 'obotavljati'; paijn, 'dain, 'maix, 'taist, 'Vais, mest. ed Vaise, 'uaiš 'laž'; 'maiša, prid. m. paisje; 'uasu 'osel', 'kuatu, rod. ed.: 'kuaša, puada, s'tuala, 'mala, z'guanca 'zvonec', tož. ed. v 'uagen, 'uasa, 'guara, 'nuaga, 'suaVa, 'kuasa ~ 'kasa, 'uafca, 'kuaza, lepuota, prid. ž. de'buaka, prid. ž. 'buasa, 'mualet, 'kuaset, 3. os. ed. buade 'bosti'; analogija po stranskih sklonih: 'buap 'bob', 'kuajn ~ ' kajn; 15 Rigler 1963: 76. 16 Dolgi široki e se pojavlja samo v nedoločnikih (etimološki supini). Ta dolžina je nepričakovana, saj bi sicer pričakovali kračino. Dolžina ima pri nekaterih glagolih pomenskorazlikovalno funkcijo, tako da je do nje lahko prišlo tudi sekundarno. Prim.: 'te:č '(voda) teče' - 'tečteči, curire'. Pri 'neist 'nesti' te opozicije ne najdemo. 352 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober QV u: < */ < *-/ < umično naglašeni o < *Q < *o < *Q- < *o- < *o < *w- v položaju ob zvočniku 'vouk, 'volk', 'kouk, 'žouna, 'souza, 'bouxa, 3. os. ed. koune 'kleti'; 'poux, prid. 'douk; v primeru: del. na -l sr. 'mouguo 'moči'; v primeru: 'koupat 'kopati'; k'ru:k, 'ku:s 'kos', 'mu:š, 'zu:p, t'ru:t 'trot', pa'su:da 'posoda', prid. 'gu:st, 'nu:tre 'notri'; pu:t 'pot', 'ru:bec 'robec', v'ru:ča; 'mu:ka 'moka'; pu:pek 'popek'; 'gu:ba; 'ku:ža, 'du:ta, Vu:la, se'bu:ta, g'ru:bje 'groblje', 'mu:ker, 'mu:der, 'du:ber, 1. os. ed. p'ru:sen 'prositi', 3. os. ed. Vu:ze, 1. os. mn. Vu:zmo 'voziti'; v primerih: 'xu:r 'dihur', 'mu:rje 'morje', ju:k 'jok'; v položaju pred r v primeru: 'bu:rja\ 3.3.1.2 Kratki naglašeni issln. i < *i < *i- < *i pod terc. naglas. < *i po umiku novega akuta < *f po umiku novega akuta gradivo 'list, 'sin, k'riš, k'rif; g'rič, 'lice, 'listje, p'riden, 1. os. ed. 'pišeš, t'ri; g'lista, 'šivat, 'xiter; ma'tika, 2. os. ed. 'misleš 'misliti'; rod. ed 'miša 'miš', ka'ritu, k'niga, 'niva, 'riba, 'šiba, z'lica, pre'sica, še'nica, lepina, le'sica, da'vica 'vdova', ka'biua, 'bister, 'lipaf 'lipov', 'mislet, 'videt, k'licat, 1. os. mn. 'spati' spimo, del. na -l m. 'mislu 'misliti'; 'viset 'viseti', 1. os. ed. iman, 3. os. ed. 'ima 'imeti'; 2. os ed.: živeš 'živeti', 'dešiš 'dišati', 3. os. ed. ževi 'živeti'; v primeru: spit 'spet'; Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 353 e < *-i < *-e < *-u < *-a < umično nagl. 3 < *i po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga < *i po umiku s sred. zloga < *e pod terc. nagl. < *e po umiku novega akuta < *e po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga < *-e < *u pod terc. nagl. < *u po umiku novega akuta < *u < *i pod terc. nagl. v položaju za prot. j < *i v položaju ob zvočniku < *f v položaju ob zvočniku < umično nagl. e 'teč 'ptič', 'bek 'bik', 'meš, 'ret, 'neč, 'pet 'piti'; 'sen 'sem', 'det 'deti', 'jest 'jesti'; k'rex, 'kep 'kup', s'kep 'skupaj'; 'deš, 'pes, prid. 'ves; 'megua, 'deska, jezba, 'peku, 'denes; 'cegan 'cigan', šerak, 'vesak 'visok', pejan 'pijan'; peščanc 'piščanec';17 'senu, č'revu, d'revu, prid. 'senin 'senen', 'lepu,preCedit 'precediti'; 'mexur, 3. os. ed.: 'sedi 'sedeti', 'beži 'bežati'; 'sedet 'sedeti'; v primeru: prid. ž. b'reja; 'vexu, 'ledi 'ljudje', pestet 'pustiti', z'gebet 'izgubiti', 'xedu 'hudo', 'suxu; 'xedič 'hudič'; v primeru: 'kena 'kuna'; jemi 'ime'; v primeru: 'devje 'divji'; v primeru: 'žeja; v primeru: 'meja; 17 Psl. *piščanbcb. 354 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september-oktober e < *-q < *-e < pod terc. nagl. < *e pod terc. nagl. < *-a v položaju ob j < *-a v položaju ob j < *-e v položaju ob r < * -n v južnoslovanskih narečjih. Izbrane razprave in eseji. Ur. Marta Pirnat-Greenberg. Ljubljana: Slovenska matica. Mijo Lončarič, 1996: Kajkavsko narječje. Zagreb: Školska knjiga. Milan Moguš, 1977: Čakavsko narječje. Zagreb: Školska knjiga. Tijmen Pronk, 2010: Rani razvoj goranskih govora: Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36/1. 97-133. Fran Ramovš, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. --, 1931: Dialektološka karta slovenskega jezika, Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Aleksandra I. SLA 1.1 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: Atlas. Ur. J. Škofic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: Komentarji. Ur. J. Škofic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 2.1 = Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 1: Atlas. Ur. J. Škofic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke 363 SLA 2.2 = Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 2: Komentarji. Ur. J. Škofic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). Matej Šekli, 2009: Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ur. Vera Smole. Ljubljana: FF (Obdobja, 26). 291-318. Matej Šekli, 2013: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik Slovene linguistic studies 9. 3-53. Zapis za SLA T281 Osilnica, 1957. Rokopis. Poročilo s terena. Tipkopis. Shranjeno v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Summary This article outlines the main phonological features of nine local dialects: from Babno Polje and Novi Kot on the Slovenian side; across the state border from Prezid to Gorski kotar, along the regional road towards Delnice to Gerovo; on the East side along the Čabranka river to Bosljiva Loka. Some of the speeches treated in the article are part of the data-point network for the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, SLA). In Slovenia: Babno Polje (BP) - SLA T279, Novi Kot (NK) - SLA T417, Osilnica (Os) - SLA T281, Bosljiva Loka (BL); in Croatia: Prezid (Pr), Tršce (Tr), Ravnice (Ra) - SLA T411, Gerovo (Ge), Hrvatsko (Hr). The local dialect of Tršce is presented in a form of a phonological description where the basic Slovene system is taken as a point of departure. Despite the national border, the examined area and its local dialects present a language continuum. The aim of the paper was to confirm, based on dialectal material, that all of the treated local dialects belong to the same dialect, since the local dialects on the Croatian side do not display definitive Kajkavian features. The study confirmed the following working hypothesis: the national border does not present a dialectal border; the examined local dialects are not mixed; all of them can be classified as a part of the Western local dialects of the Kostel dialect of the Lower Carniolan group of the Slovene language. The change in classification is particularly important for those local dialects that were previously classified as part the Western mountain subdialect of the mountain dialect in the Kajkavian dialect group of Croatian, i.e., the local dialects of Ravnice, Gerovo, Hrvatsko, Prezid, and Tršce. It has particular significance for the local dialects of Prezid and Tršce that have not been treated as Slovene local dialects of the Lower Carniolan dialect group. Sociolinguistic aspects of language or ethnic identity were not the subject of this study.