Poštnina plačana v gotovinl. izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20—. RaČun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Kedakcija in up^ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 23. Celje, petek 20. marca 1931. Leto XIII. Za notranjoosamosvojitev C e 1 j c , 20. marca. Pod tern naslovom je priobčil zgo- dovinar Anton Melik v marčevi šte- vilki »Ljubljanskega Zvotia« na uvodnem niostu razpravo, ki zasluži najveejo pozornost eelokupne sloven- ske znanstveno politične, kulturne in nacijonalno javnosti, saj obravnava izerpno in stvarno ves probiern nern- Ške aspiracije na naše ozemlje, ki je dobila v graškem profcsorju O. Maul- lu v člankih v »Geopolitik« po nem- ški brutalni. niiseliiosti nckako znan- stveno upravieenost. Naš zgodovinar Molik je globoko zai-ezal in odprl mnogo nevarnih ran na slovenskcm lelesu, za kar smo inu dolžni bvalo. Slovcnski dnevni tisk v Ljubljani, ki naj bi bil čuvar slovenskc časti in glasnik naše kulturne samobitnosti, za ta.ka vitalna vprašanja nima že davno vee ne razuinovanja ali niorda celo ne več moraine doraslosti. Zato ta tisk molči ob usodnih tiv- nutkib, ko se v ozeinlju ob Muri, Diavi in Savinji obnavlja star pro- ces oživljanja le navidezno niaskira- nih gerniaiiizatoričnib teženj, kakor so bile značilne za prodvojno nem- ško miselnost in kakor so tipične za tisto nemško kulturno in nacijonal- no inentaliteto, ki po nebroj potib zastruplja ves severni del Slovenijc in ki ji je uspelo, da je danes Ljub- ljana sama bolj vklenjemi v to upliv- no nemško omrežje nego je bila ke- daj v zadnjih 50 letih. Kakor .še ni razčiščen naš sloven- sko problem v Jugoslovenstvu kot kulturno in politieno višji razvojni osnovi, tako šc dolgo ni razčiščeno in rešeno naše slovensko vprašanje na- pram gospoda.rski in kultuini cks- panziji Nemštva s severa, ki išče oslona na pretekli miselnosti in na vseh onih gospodarskih nemških po- stojankah, ki imajo v Jugoslaviji vsled strukturc države lažji in vccv-ji razmah, nego so ga mogle imeti v indu.strijski državi Avstriji. Ob taki ncmški miselnosti, ki pred- postavlja, da se Slovenci prostovoljno podrejamo višji neinški kulturi, in da je plast drugače orientiranih in- telektualcev le redka, ima na naSih tleh nemška pesem, nemAko preda- vanje, nemška gledališka predstava in nemški zvočni film »svojevrsten pomen in svojo posebno vlogo«. To nam Ncinci na vse načine vsak dan znova in v vseb mogočili oblikab do- povedujejo, le da mi tega nočemo razumeti. Če pa postane to nemško dopovedovanje že končno vendarle preglasno in preobčutno, se vsa naša reakcija zlije in konča v zabavlja- nju na Beograd, doma pa grešimo dalje po naučenih metodah in gle- damo s prczirom užaljeno na one ria- ivncže, ki pravijo, da ne smeino ta- ko, Tudi nemška šola v Celju, v I. 1931. ustanovljona za 18 otrok, izmed ka- terih jib- je vcč našega rodu, ima »svojevrsten pomen in svojo poseb- no vlogo«, ki je podČrtana izredno jako še s tern, da ne odgovarja dolo- čilom zakona. Tega dejstva bi se mo- ralo v prvi vrsti v vseh konsekven- cah zavedati slovensko Celje, in tu- di naši beli prestolnici Ljubljani bi ta za.vest ne bila ne v škodo, ne v .-¦ramoto. Država in obrtništvo (Iz obrtniških krogov.) Države opredeljujomo po intere- sih, zaradi katerih so ustanovljene. Ti interesi so nacijonalni, kulturni, Hocijalni, gospodarski in obrambni. Nckatere države slonijo v glavnem lo na enem izrned navedenih intcre- sov, drugo rezultirajo iz več in nekatere iz vseh navedenih intere- sov. Zatlnja vrsta držav je najboljša tvorba in ima. vse predpogoje, da se razvije v jako silo in na vseh pol jib v splošno korist in dobrobit držav- Ijanov in da zavzame v svetu oni j>o- ložaj, ki jo usposobi za usjtcšno med- narod.no tekmovanje. V to vrsio držav z vsemi moeninii jicdpogoji spada. tudi naš;1, država, kraljevina Jugoslavija, ki je v prvi vrsti nacijonalna. Nad 97% vseh dr- ža.vljanov je jugoslovenske narod- nosti. Skcro vcs jugoslovenski narod je združen v naši državi, z izjemo onega dela, ki živi še onkiuj mej. V'zlic neresničnim trditvam naših nasprotnikov ni v naši di-žavi nobe- nih narodnili manjšin, ne na severu in ne na jugu. Vse ono, kar se danes \)vi nas še Sinatra za. drugorodce in hi rado bilo izven jugoslovenskega življa, je naše j)o krvi, a zapeljano, zaslepljeuo in odtujeno vsled nek- daiijih morcbitnih osebnih koristi in velikega, zgodovinsko doknzanega pritiska tuje invazije. Co je našst država v ])ivi vrsti nacijonalna, se mora tudi njena za- konodaja gibati v strogo jugosloven- skem nacijonalnem ])iiavc>u. Tudi vse uaše kuKurno stremljenje mora biti usmerjeno v strogo nacijonalnem jluhu na. podlagi stoletnih zgodovin- skili dejstev in razvoja in v pravcu (•dinstvenosti jugoslovenskega naro- da. Stališčc dižavljanov jugosloven- ske narodnosti napram državljanom drugc. narodnosti, ki živijo v državi kot posnmezniki in priznayajo upra- vißenost nacijonalne usmerjenosti ;držijo rovaijenja proti državi s so- vražnimi faktorji izven mej jugoslo- venske države. '¦ ' . So(.'ijalni in gospodarski interes jugoslovenske države bazira globoko na temclju 80% kmečkega življa z močnim povdarkom obrti, trgovine in industrije. Vsi sloji v državi izha- jajo iz kmečkega ljudstva in se na- našajo manj v vseh gospodarskih panogah. V jugoslovenski državi ni velikega, izrazito meščanskega slo^ ja, kakor ga opazujemo po nekate- rih državah, kjer ta sloj prevladuje. Gospodarski sloji, obrt, trgovina in industrija, morajo imeti v jugoslo- venski državi pol no podporo in mož- nost za osamosvojitev od inozemske- ga vpliva. Postati morajo važen fak- tor jugoslovenskega gospodarstva in upoštevati potrebe kmeCkcga prebi- valstva. Le ob upoštevanju slednjc- ga dejstva je podano dovolj zaneslji- vo jamstvo za njihov obstoj napram vsem eventualnim in često zelo moč- nim vplivom niednarodne in svetov- ne konkurence. Nase delavstvo ima kakor vsi dru- gi sloji velik soeijalni in gospodar- ski interes. Tudi obrtništvo ima inte- res na, torn, da se gospodarski polo- žaj našega. delavstva zboljša, da po- stane njegova socijalna. podlaga trd- na in zanesljiv'a. Obrtništvo nima nobenega. interesa, da se delavstvo proletarizira, saj izhaja delavstvo iz kmcckega. življa in je v njem velika ljubezen do domače grude. Zaščitni zakoni za delavstvo morajo upošteva- ti pravično skladnost z gos.podarskim polozajem gospodarskih slojev. Kulturno stremljenje v nacijonal- nem sniislu je predvsem gojiti v os- novnem žolstvu, v srednjih šolah pa ga usmeriti v pravec za izobrazbo nacijonalnih borcev in voditeljev, kcr narod brez sposobnih in temelji- to naobraženih voditeljev nazaduje in prepada.. Izven šolstva je treba po- svoča.ti največjo pažjijo mladini, ki jo kaj rada dovzetna za slabe vplive. Dovajati jo je treba V strogo nacijo- nalne in strokovne organizacije, kjer naj ima vsakdo polog zdrave telesne mm2PMMBQ&^ämi,^m 7OQOOO ZAVITKOV ELI DA SHAM POO PRO DAN IH VZADNJEM LETU! DOKAZ NJEGOVIH O D L I K! Teh 700.000 zavit- kov Elida Sham- poo, položenih eden poleg dru- gega, bi kriSo or- jaški most Beo- grad-Pančevo v dolžini od 1480 m inširini'od10-90m. c\a negovanje EW0ASHAMPOO vzgoje tudi priliko napreclovati du- ševno in se razviti v dobrega, zaved- nega državljana. Obrambni interes naäe države slo- ni na naši narodni vojski, katero je ti'cba varova.ti vseh slabih vplivov zlasti z že prej omenjenimi ]>redpri- pravami v nacijonalnih organizaci- jah. Obrambni interes jugoslovenske države je strogo združen z nacijonal- ni m interesom. Jugoslovcnska drža- va sloni na principu miroljubnosti in niednarodne pravičnosti. To so meiodajni faktorji povdarjali in do- kazali že nestetoki'at. Jugosloveni ne zahtevajo niti pedi tuje zemlje in nikakih tujerodnih narodnih manj- šin, hoCejo pa, da se uresniči popol- na združitev vseh Jugoslovenov. Ju- goslovenski narod je trdno uverjen in prepriCan, da bo ta postulat prej ko slej uresničen in to na podlagi niednarodne pravičnosti in miroljub- nosti. Orisali smo na kratkö bistven zna- čaj jugoslovenskega naroda in drža- vc. V tej državi vidimo vse predpo- gojo zadovoljitve stanov in uspoSno konkurence na mednarodnem gospo- darskem polju. Obrtništvo, ki je zelo važen faktor v državi, vidi v jugoslovenstvu svojo bodočnost in se zaveda svojih dclž- nosti napram narodu it) državi. Obe- ma hoče dati na razpolago vse svoje ustvarjajoče sile, pričakuje pa tudi, da bo upoštevano po principu ena- kosti in pravicnosti. Zakoni morajo biti taki, da bodo varovali nacijonalni značaj obrtni- štva na eni strani, na drugi pa za- ščitili obrtuištvo gospodarsko in ga usposobili v pravcu največje mož- nosti razvoja in napredka. Velike važnosti za vse nacijonalno gospodarstvo je carinska politika, ki mora, zašCititi domačo obrt napram močni inozemski industriji, vendar j pa je treba skrbeti, da se omogoči ugodnostni uvoz onih sirovin, ki nam v državi primanjkujejo. Previsoke cai'ine podražujejo izdelke, kmečko ljudstvo, ki tudi ne živi v izobilju, pa je slab odjemalec, kar povzroča gospodarske krize. V prvi vrsti je gledati, da se ustvarijo doma vsi predpogoji za pridobivanje sirovin. Domačo obi"t morajo vsestransko pospeševati država in njene ustano- ve, pa tudi privatna inicijativa. Od- daja državnih del inozemskim tvrd- kam naj bi bila v največji meri one- mogočena. V tern smislu bi morala imeti obi-tna zakonodaja izrecne in stroge določbe. Veliko pažnjo je tre- ba posvečati usposabljanju domače obrti in treba je pripomoči talentira- nim obrtnikom in pomočnikom, da sc strokovno izpopolnijo v inozem- stvu. Pospeševalni uradi in zavodi morajo biti v te svrhe primerno fi- nančno dotirani. (Konec prih.) Obrtni dan v Celju C e i j e , 20. marca. Včeraj je obhajalo obrtniätvo iz Celja in okolice vsakoletni obrtni dan. Ob 8. zjutraj so se obrtniki ude- lcžili maše v župni cerkvi, ob 10. do- poldne pa se je pričelo v dvorani v Obrtnem domu lepo zborovanje, na katei-em je izčrpno poroCal g. dr. J. Pretner, tajnitk zbornice za TOI v Ljubljani, o vseh vaznejäih obrlniS- kih vprašanjih in nalogali. Nj. Vel. kralju je bila poslana udanostna br~ zojavka. Ob koncu zborovanja so sprejeli zborovalci naslednjo rosolucijo: Obrtništvo, zbrano na zborovanju v Celju ob priliki praznovanja Obrt- niäkega dneva 19. marca. 1931., ugo- lavlja: 1. da hoče in je pripravljeno sode- lovati in pomagati pri urejevanju Stran 2. »Nova Doba« 20. III. 1931. Štev. 23. kraljevino Jugoslavije po smernicah Nj. Vel. kralja in kr. vlade v močno, nacijonalno, kulturno, socijalno in gospodarsko državo; 2. da se zaveda, da so obrtništvu neobhodno potrebne niočne in živah- no stanovske organizaeije, katerih se hoče okleniti s celim srcem in Iju- heznijo; dvigniti hoče svoje organi- zaeije v kulturna in strokovno spo- sobna središča. celokupnega obrt- ništva; 3. da se zaveda. svoje velike dolž- nosti naprani obrtneinu naraščaju, katerega mora voditi po potih, ki naj ga usposobijo za koristne članc človeške družbe in nacijonalno pre- žete državljane kraljevino Jugosla- vije; 4. da. ima popolno zaupanje v kr. vlado, da bo upoštevala obrtniške težnje po pravični ureditvi davčne razdelitve, zaščitnega carinskega za- kona o socijalneni zavarovanju obH- ništva in obrtnega šolstva; 5. da je dolžno podpirati in pospe- ševati z vsemi sredstvi svoj stanov- fiki in strokovni tisk in poziva vse tovariše, da se temu delu priključi- jo; 6. da priznava veliko važnost cen- tral nih organizacij, ki jih sniatra za vodnico v velikem obrtniškem po- kretu; Moderne cevlje 7. da odklanja v svojih organiza- cij ah vsakršno cepljenje in želi od- krito skupnega, dela z vsemi vodite- Iji obrtništva; • * 8. da pozdravlja ustanovitev po- družnice Obrtne banke v Ljubljani in želi,, da bi ta podružnica z vsemi silami pospešila ustanovitev obrtnih kreditnih zadrug, kjer so potrebne; 9. da se zaveda velike važnosti obrtnega stanu v državi in hoče to zavest razširiti med vse obrtništvo. Iz delovanja Gremija trgovcev v Celju (Konee.) Glede potujočih agentov in obiska privatnih strank je gremij napravil vloge na Zbornico, Zvezo, mestno načelstvo v Celju in trg. gremij v Ljubljani, da bi varnostni organi ta- ke agente najstrožje nadzorovali in jib po § 59. o. r. kaznovali v slučaju kršitve, sploh pa da bi banska uprava izdala V tej zadevi podrobne predpise. Dalje se je gremij obrnil na Zbornico in Zvezo, naj se pri potu- jočih trgovcih razveljavi določba, da je obisk zasebnikov dovoljen samo pri posebnem pismenem vabilu z na- vedbo blaga, ker je priložnost za zlo- rabo podana in se ta zloraba tudi iz- vaja. Izšla je naredba g. bana z dne 6. maja 1930. o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic in B tern re vizi j a delovnega časa sploh. Glede enotnega delovnega časa je stremljenje načelstva prej ko slej, da bi bile v 15-kilometerskem okolišu Celja trgovine enako odprte in za- prte. Gremij v Laškem in Sreski gre- mij V Celju sta s« izrckla negativno. Glede delovnega časa v splošnem sc je celo vršil lani izredni obCni zbor gremija. 1. septembra 1930. je stopil v veljavo delovni Cas od *A%. do ^13. in od 14. do 18., ob sobotah in dne- vih pred prazniki pa od 14. do 19. za vse trgovine. Izšel je tudi zakon o pobijanju ne- lojalne konkurence dne 4. aprila 1930., na katerega težke posledice je načelstvo opozorilo vse člane potom okrožnice, kljub temu pa se često do- gaja, da ga posamezni člani kršijo posebno z raznimi nedopustnimi le- paki, časopisnimi reklamami itd., tako da ima načelstvo gremija pogo- stoma povod nastopati proti njim. Pri Zvezi trg1. gromijev v Ljubljani se je ustanovila posebna sekcija les- nih trgovcev, katere namen je v prvi vrsti Sčititi lesno trgovino, ki je v zadnjem Casu v hudi krizi, dalje pro- ti šušmarstvu, ki se je razpaslo v tej stroki. Mestno načelstvo v Celju je bilo glede prodaje poljskih pridelkov na ti'gu naprošeno, da se enako posto- pa z domačini in kmetovalci iz dru- gih krajev, da se zahteva dokaz o lastnem pridelku in se varujejo splošni zdravstveni predpisi. Tudi je poslal gremij vlogo mestnemu načel- stvu, da se zavzame za uVedbo av- tomatskega, telefona v Celju, ker se- danji obrabljeni telefon ne odgovar- ja več zahtevam naročnikov, dalje viofio radi združitve mestne in oko- lifike občine in poročilo o nedostat- kih, ki so se pojavili po ukinitvi ca rinarnice v Celju. Direkcija državnih železnic je bila naproSena, da bi se uvedli di- rektni vlaki Krapina—Grobelno—Ce- lje, da se na progi Št. IIj—Rakek uvede še po en osebni vlak okoli 10. in. 14., istotako na progi Dravograd— Velenje—Celje direktna zveza za vse vlake in ne samo v Velenje ali od tarn. Glede cen za ležarinske prosto- re na kolodvorih v celjskem okolišu je gremij poročal Zvezi, ki namera- va izposlovati poconitev teh prosto- rov. Glede nabavljalnih zadrug in konzumnih društcv je zahteval gre- mij, da bi bila prodaja omejena sa- mo na. Clane, kakor je v ätatutih do- ločeno, sicei1 naj bi se predpisal da- vek. Banska uprava je izdala okrožni- co, da se mora jo vajenci zaposlovati samo v obi'atu. Sestavil se je preiz- kuševalni red za trgovske vajence, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem Dobre čevlje 1931. V to svrho je načelstvo po na- logu banske uprave določilo izpraše- valno komisijo za vajeniške preiz- kušnje za 3-letno doboril931—33. V izdelavi je noy obrtni zakon. Osnutek tega zakona, ki se zelo malo razlikuje od dosedanjega, je v sploš- ucm dober in sprejemljiv. Naši izseljenci v Belgiji za kralja in Jugoslavijo Jugoslovenski poslanlk lfMKbelgij- skem dvoru dr. Milojevic je v sprem- stvu jugoslovenskega delegata za socialno i)olitiko Kranjca v avtomo- bilu nekega belgijskega inženjerja obiskal naše delavske kolonije v pro- vinci Limburg. Dr. Milojeviču je bil prirejen navdušen sprejem od slo- venske delavske kolonije v Vichtel- burgu, kjer je zaposlenih 700 naših delavcev. Predsednik Društva sv. Barbare Kumer je v živih besedali izrazil svojo zvestobo do Jugoslavije. Prav tako svečan sprejem je do- živel poslanik v Vatrietu, kjer živi okoli tisoč slovenskih delavcev in imajo tarn svoje jugoslovensko de- lavsko podporno društvo. Poslanika so sprejeli s svojo društveno zastavo. Predsednik društva Kavčič je po- zdravil poslanika v iincnu delavcev ter mu iziazil neoinajno zvestobo do kralja in domovine. Najlepši spi'ojem pa je bil v Au- stenu, kjer šteje slovenska delavska kolonija 1500 članov. Tarn sta dve naši društvi. Poslanika dr. Milojevi- ča in delegata Kranjca so sprejeli v dvorani, ki je bila okrašena s sliko kralja Aleksandra ter z belgijskiini in jugoslovenskimi zastavami. Oba predsednika društev sta naprosila g. dr. Milojeviča, naj bo na najvišjeni mestu tolmač čustev neomajne zve- stobe do kralja, kraljevskega doma, i kraljevske vlade in vse Jugoslavije. Sprejema se je udoležilo do (500 na- ših rudarjev z ženami in otroki. Po govorih obeli i)redsednikov in dr. Milojeviča se je vršil koncertni del svečanosti. Delavci so zajjeli državno himno, poseben delavski tamburaSki zbor pa je sviral narodne pesmi. I V nedeljo 22. t. m. se bo vršila v i Scraingu svečana posvelitev zastave 1 tamoSnje jugoslovenske kolonije. Pri | tej priliki bo društvu »Edinstvo« i })redana slika Nj. Vel. kralja v pri- : sotnosti članov 'našega poslaništva, j delcgatov ministrstva za socijalno politiko, jugoslovenskih oficirjev, ki se müde v študijsko svrlie v Belgiji, nasili cast nih konzulo'v v Belgiji in zastopnikov državhih oblasti v Lie- geu. TRENCHOATI po Din 580-—, 850-, 1100'— pri tvrdki Franc Kolbezen, Celje. 50 letnica Prostovoljnega gasilnega društva v Zalcu Hodoljub Janez Hausenbichler ni bil samo ustanovitelj Savinjske po- sojilnice v Žalcu, temveč je ustvaril v istem letu, to je 1. 1881., tudi »Po- žarno brambo« v Žalcu. Ustanovni obeni zbor pa jo sklical že 5. junija 1880. Prisostvovali so tudi dr. Miha- el Bergmann, Jakob Janič, Josip Lor- ber st, Anton Petriček, Josip Širca, Josip Žigan i\) Karol Žuža. Od inie- novanili sta docakala zgodovinski ju- bilej gasilnega društva le gg. Josip Sirca in Anton Petriček. Prvi občni zbor je bil sklican na dan 20. julija 1880. Navzočih je bilo 41 izvršujočih članov od 44 društve- nikov. Za načelnika je bil soglasno izvoljen Janez Hausenbichler, za na- mestnika Josip Siira, za tajnika in blagajnika pa Anton Petriček. Bivša deželna vlada v Gradcu je potrdila pravila sole januarja 1881. To leto se smatra za leto ustanovitve. V svi-ho nabave potrebnega. gasil- nega orodja je storil uspešne korake še živeči g. Ivan Naraks, posestnik v Žalcu, in nabral v graščini Novo (lelje ob priliki rodbinskega slavja 500 goldinarjev. Prvotno nemško po- Cenene cevlje 'veljevanje je bilo po sedemletnem .društvoneni obstoju ukinjeno. V tern loxiru je storil velik korak naprej g. j Josip öirca, ki jo spisal 1. 1888. »Vež- 'bovnik« za slovensko poveljevanje. L. 1891. je društvo nabavilo sne- ' mal no biizgalivo. Po sinrti ustanovi- telja JaiVe|a^Hdusenbichlerja 1. 1890. je prevzib?'tlruStveno vodstvo g. Josi]) Širca, ki mu je bil zvest sodelavec pokojni žalski občinski tajnik Ivan Kač. übu sta si prizadevala \istano- viti »Zvezo slovenskih prostovoljnih požarnih bramb«, kar se je urcsniči- lo lota 1902. in je bil tudi g. Josip Siira prvi načelnik do leta 1911., ko je g. Josip Širca pdložil zvezno na- je odložil zvezno riačelstvo, ki je pre- šlo na pok. dr. Kiharda Bergmanna. L. 1912, je odložil g. Josip Širca imčelstvo gasilnega društva v Žalcu, ko je imelo društvo že trdno podla- go. Za njegovega naslednika je bil iz- voljon gospod Eflvard Kukec. Gospod Josip Širca j a j c © prej po Din 115*—. 135—. ai50'"~: sedaj enotna cena Di« 98*— pri tvrdki Ft^asa« Jt«ulbe*«n, Celj«*, Izkoristite to priliko, dokler je zaloga velika. d Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani... Vodstvo Vodnikove druž- bo v Ljubljani sporoča, da se bo vršil letošnji, 6&fcnffzbor druŽbe v torek 31. marca ob 18. v prostorih Zveze štev. 23. »Nova Dobn« 20. III. 1931. Stran 3. kulliirnili društov v Ljubljani, Kazi- na, II. nadstropjo, z naslednjini dnev- nini redom: 1. Poročilo odbora. 2. llaeunski zaključok za lelo 1930. iu poročilo nadzorstva. X Proraeun za, leto 1931. in določitcv članarine za. leto 1932. 4, Določitev knjižnega pro- grama za leto 1932. 5. Volitev nadzor- stva. (>. Samostojni predlogi. 7. Slu- Cajnosti. d Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in proti- nu, katarju žclodoa in črevesa, obo- lenjih danke odpravi naravna »Franc Jožefova« ßrencica zastaja- nja. v trebušnih organih liitro in brez bolečin. Dolgoletne izkusnjo po bolnišnicali nčo, da uravna »Franc Jožefova« voda izborno delovanjo Crevcsa. »Franc Jožefova« voda so dobi v vseli leknrnah, drogerijah in špoecrijskih trgovinah. d Dimajska vremenska napoved za sobcto 21. marca: V scvernili Al- pah južno, jasno, podnevi toplo, v drugih pokrajinah Avstrije oblae- nost nesigurna, morda nadaljno Sir- jenje oblakov. Celje in okolica c Predavanje o Poljski. V soboto 18. t. in. je prcdaval v veliki clvora- ni Narodnega doma v Celju g. dr. F. ilešič o nad vse važni temi — Polj- ski in njenem maršalu Pilsudskem. Razveseljivo je, da je bila velika dvoiana Narodnega doma nabito pol- na, kar priča o velikem zanimanju Celjanov za brate Poljake, ki pred- stavljajo mogočno silo slovanskoga telesa. Poslušaloi niso prišli zaman v tako odlienorn številu poslu.šat go- voi' simpatičnega apostola jugoslo- vensko-poljsltega pobratimstva. Od početka do konoa so z vidno pazlji- vostjo sledili izvajanjem priznanega predavalelja, i)osobno So, ker je pre- davateJj od])J'l skoro vsein še nezna- nc strain' i/. življenja našega sever- ncga brata, in marsikdo se je začu- dil, da ima povsem napačno lvmcnje o Poljakih, zlasti še o njihovem mar- šalu Pilsudskem. Predavanje, .dasi stvavno in znanstveno, je bilo ven- dar tako ])oljudno, da ga jo vsakdo z užitkom poslušal. Poljska je živa veja slovanstva. Nikjer ne caste slo- vanske lipe tako kakor na Poljskem. Poljaki so od vseli Slovanov najvne- tejši rodoljubi, imajo pa tudi naj- slavnejšo tradicijo. Pilsudski je po- osebljena. sila svojega naroda, nese- bičen, čist značaj. S svojimi dobro- voljei je ustvaril dnnaSnjo Poljsko. Narod ga obozujo. Upravičeno je te- daj g. predavalelj zakljueil svoje predavanje z besedanii: »Slovani, bo- dimo optiinisti, dokler iinamo možo kakoi" so naš kralj Aleksander, Ma- saryk in inaršal Pilsudski!« Ofočin- stvo jc nagradilo g. predavatolja / dolgotrajnim in bui'iiim odobrava- njem. Upajmo, da smo na pravi poti v slovansko bodočnost, vcndar si za- ])omnimo, da samo od sel)e ne na- staja nič, kvečjemu zlo, in da. mora- mo za slovansko bodoenost dolati in ski'beti, da bodo l)ra.tske vezi mod Slovani vedno bolj čvrste in prisrc- ne. V Jugoslaviji imarno češko-jugo- slovensko in poljsko-jugoslovensko ligo. Ko se bodo izboljšali odnošaji z Bolgari in z lUisijo — (ali naj ustano- vimo še bolgarsko-jugoslovcnsko in rusko-jugoslovensko ligo? Misliti bo treba na to, da ustanovimo enotno slovansko ligo, da osredolocimo svo- je delovanje v eni organizaoiji in da čini nianj cepimo svojc sile. c Mcrjanje inteligence. O tern prod- metu bo prodaval v okviru Ljudske- ga vsoučilišča g. univ. prof. dr. Ra- iniro ßujas iz Zagreba v pondeljek 23. t. in. ob 20. v risalnici meščanske sole. Predavanje bo s poizkusi in skioptičninii slikami. o Ljudsko vseučilišče. V pondeljek je predaval g. inz. Ciril Jeglic o so- dobivi urcdbi zasebnih vrtov in jav- nib nasadov. Gosp. predavatclj je govo'ril najprej o. vrtnaiski umetno- sti v prejšnjih dobab in prešel konč- no na uredbo sodobnega domaCega vrta, ki naj nudi meščanu kos nepo- tvorjene narave, miren kotiček, Ujer se laliko nemoteno odpočije. Ui-ejen bodi onoslavno, da ga je labko oskr- bovati, a. vcndar po nnietniskib vi- dikib. Tiidi deca mora. dobiti svoje igrišoe, peščcnico in trato, kjcr se laliko neovirano razgiblje. Drugi del ]>redavanja je foil posvečen javnim nasadom. Ti imajo v današnji dobi industrije in velemest vedno večje socijalne naloge. Urejeni inorajo biti tako, da nudijo meščanu j)oleg umet- ni.škili nžitkov tudi nadomestilo za. pi sane livade in zelene gozdove. KončiH) smo obfudovali številne sli- ke domačib vrtov in javnih nasadov iz Nizozemske in Nemeije. Predava- nje je bilo prav dobro obiskano. c Molitve za naše brate v Italiji. I>oleg številnih krajev v državi se je v smislu poslanice jugoslovcnskib škofov včeraj tudi Celje spominjalo z molitvami naših bratov v Italiji. Molitvi, ki se je vršila ob 14. v župni cerkvi, je prisostvovalo izredno inno- go občinstva iz Celja in okolice. Ob 15. je sledila molitev v kapucinski oeikvi, ob 10. pa v cerkvi sv. Jožefa. c Franosko predavanje. Francoski krožek v Celju bo priredil v soboto 21. t. m. ob 18.15 francosko predava- nje v Narodnem domu. Predaval bo g. prof. Marc Vey, lektor na Ijubljan- skeni vseučilišču, o današnjem Pari- 2u in njegovih gledališčih. Vsto]) jo Ysakoinur pi'ost. o Kruli tudi v Celju cenejši. Po otl- i'odbi banske uprave so bile v sobo- to 14. t. m. tudi v Celju znižane cone krulia, in sicer bolega ki'ulia od 4.50 na 4 Din in črnega ki-uha od 3.75 na 3.50 Din kg. Kruh se prodaja sedaj v blebib in štrurab ])o 'A in 1 kg. •• Prihudnja seja okoliškega občin- skega sveta se \)o vršila v soboto ^J. I. ni. ob JO. v občinski posvotovalniri nn Rrogu. c Mesfno avtobusno pcdjetje jo za- čelo danes s poskusno vožnjo na pro- gi Celje—Kozjc—Podsreda, na vseli ostalih jii-ogab pa, se vr.ši proinet ]io dosedanjem voznem redu. o Občni zbor podružnice Slov. lov- skega drušiva v Celju se l)o vršil v sredo, dne 25. t, m. ob Ki. v liotelu »Hubertus«. Na dnevnem redu so po- ročila odboi'a in preglednikov, volit- ve novega odbora, izprememba pra- vil, samostojni prerllogi, slučajnosti. Vabljoni vsi, da bo udeležba obi Ina! o Lovski pies. Vseni cenj. damam, ki so blagovolile sodolovati pi'i ples- ni prireditvi podružnice SLD in s tern pripomogle k sijajnemu moralnemu in ginoinemu uspehu, se ])odružnioa iskrono zalivaljuje. Zabvaljuje se pa tudi vsom oslali.ni, ki so na kateri- kcli način podprli priroditev bodisi s sodolovanjem pri dekoraciji, bodisi s io ali ono uslužnostjo. Lovski po- zdrav! c Ljudsko štetje. ()l)činski popisni odbor za mesto Celjo opozarja na na- slodnji razglas banskega popisnega odbora: Lotos se bo izvedlo v vsej kraljovini splošno ljudsko štetje. Po- pisalo se bo prebivalsivo, kmetijska gospodarstva in domača živina iio slanju o polnoči mod 31. marcom in 1. aprilom. Namen popisovanja je W rujavi», jrovcju koŽa črua (elerja koia § mm urnl bohr. rujavi boks Vsi čGvlji so solidtio izdclani! Oglejte si izložbe in posetitc trgovino ! TrgoYski dom Stermecki, Celje la, da dobi jo državna in samouprav- na oblastva ter vse javne in privatne gospodarsko, socijalne in kulturne ustanove statistično podatke, ki so i jim za. us])ošno delovanje neobhod- i:o poliebni. Popisovanjo je torej iz- Vedno važno delo, od katerega bo imel posredno korist vsak posamez- nik. Zakon o popisovanju določa iz- j rečno, da se smejo uporabiti pri po- ])isovanju zbrani podatki samo za cbčc statistične naniene in da se zla- sti ne smejo uporabljati za kakršno- koli obremenjevanje prebivalstva, ne z davki, ne z dokladami. Čuvati se inorajo kot stioga uradna tajnost. Zato se ni treba nikonmr bati, da l)i si mogcl z odkrito navedbo od nje- I ga zahtevanib podatkov kakorkoli škodovati. Podatke bodo zbirali ob- činski popisni odbori potom popiso- valcev. Zbrano popisno gradivo bodo prcdložile selske občine potom sres- kib načelstev, avtonomna mesta pa j neposredno državnemu statistične- niii uradu v Zagrebu, ki bo gradivo zbi'al in uporabil v zgoraj omen jene namene. Vsak pismen državljan je dolžan prevzeti popisovalno delo, ki mu ga bo poverilo občinsko ali dr- žavno oblastvo. Popisovalni organi so v času, ko opravljajo popisovanje, javni uslužbenci in uživajo kot taki jiosebno zaščito zakona. Upraviceni so vstopiti v svojem popisnem okoli- su v vsako hišo in v vsako stanova- nje in pregledati vsako poljedelsko gospodarstvo. Opremljeni bodo s po- sebno, od občine izdano legitimacijo, v kateri bo točno opisano popisno področjo, in s katero se morajo iz- kazali. Vsakdo je dolžan povedati resnico o vsem, kai' bo od popisoval- ir in })retep. Na domaCcm dvoriSCu sta med ruvanjem pad I a, v tern pa. je Košnik izvlekel nož in zabodcl Krka, nad levo ključnico v prsiu) votlino in v levi ])redlaket. Tožko pcškodovanega Krka so pre- peljali v bolnico, Košnika pa so ob 21. aretira.li. Košnik se zagovarja. s silobranom. c Napad zaradi konkurence. Kt> so je peljal 2(>-letni raznasalec kruha Ivan (.1. v sredo 18. t. m. okrog 1). do- pe I dne s kolesom iz Trnovelj v Bu- kovžlak, ga je dohitel s kolesom 23- lotni pekovski pomočnik Stanko K., ga sunil s kolesa in podrl na. tla Lor ga obdeloval s pestmi in peto po gla- \\. Ivan (i. je dobil občutne poškod- bo ))0 obrazu in glavi. Gre za nevosč- Ijivost zaradi konkuronoo. K. pravi, da. ga je G. izzval. c Dinamitna patrona je eksplodi- rala v desni roki 23-lolneinu Karlu Godlarju na Polzeli, ko jo je hotel v sredo 18. t. m. zvečer vžgati v cast nekemu godovniku. Patrona je raz- mesarila Godlarju roko. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer so mu morali roko amputirati nad zapest- jem. o Nesiečen padec. 50-letna strežni- ( a Helena Žekarjeva iz Celja si je 17. t. in. pri padcu zlomila desno roko. Zdravi se v celjski bolnici. c Težke izolacijske škarje so padle 21-lelneinu monterju Vinku Pretnar- ju iz Zg. Grušovelj pri delu na levo stran prsnega koša in mu zlomile 11. rebro. Pretnar je poiskal pomoči v celjski bolnici. c Najdena denarnica. Kakor zna- no, je nekdo na sredpostnem šejmu v Celju ukradel posestnici Pogladi- čevi ua Glavnem trgu denarnico s 1.472 Din goto vine. To denarnico so našli v nedeljo 15. t. m. ob 11. dopol- dne pod klopjo v župni cerkvi. V de- narnici so bile sicer So listine, denar pa je tat obdržal. c Izguba. Dne 17. t. m. od 15. do 17. je bil izgubljen na poti od Cankar- jeve ceste po Kralj a Petra in Mari- borski cesti do Jarmerjeve vile zlat poročni prstan z gravuro »Ivan 2. XL 1924.« Najditelj naj odda prstan v upravi lista in do))i nagrado. c Nalezijive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo sLanje nalezljivih bolezni v me- stu Celju in celjskem srezu od 1. do 7. t. m. naslednje: tifuzne bolezni: v celjskem srezu je ostal edini bol- nik se dalje v oskrbi, v mestu Celju sta ostala od prej 2 bolnika, 1 jc ozdravel, 1 je še ostal v oskrbi; da- vica: v celjskem srezu so ostali 3 bolniki so dalje v oskrbi; šen: v celj- skem srezu je ostal edini bolnik so dalje v oskrbi. c Celjska posojilnica d. d. v Celju je darovala moški podružnici CMD v Celju 500 Din in ženski podružnici C.MI) 500 Din. Odbora podružnie iz- rekala zavodu iskreno zabvalo. c Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju jo naklonila (Celjska j)osojilnica 500 Din, za, kar ji odbor izreka, iskreno zahvalo. < Nočno lekarniško službo ima od sobote 21. t. ni. do vstetega polka 27. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem Irgu. c Gasilno društvo v Celju. Toden- skf) službo ima. oil nedclje 22. t. m. do sobote 28. t. m. IV. vod pod povelj- slvom g. B. Schlosserja. Teles. 09. Gledališče „Glavni dobitek4* (Gostovanje ljubljauske drame v Ce- lju dne 17. t. m.) Lipahov »Glavni dobitek«, s kate- rim je gostovala Ijubljanska drama v torek 17. t. nj. v Mestnem gledali- šču v Celju, jo komedija brez lite- rarnili pretonzij, njen edini namen jo, da se ponorcuje iz nekaterih jirav posrečenih sodobnih tipov in da za- bava občinstvo. Več menda avtor ni nameraval, hotel je nuditi Slovon- cem užitno veseloigro — in to mu je uspelo. Igro je režiral avtor sain in io z rutino in učinkovitim temponi. lzvrstne so bile kreacijc ge. Polon- ce Juvano v e (branjevke Marjete), M e d v e d o v e (profesorjeve žene) in gdc\ P» a k a r j e v e (krojačeve žene) ter gg. Cesarja (profesorja Brvar- ja) in K r a 1 j a (krojača Kocjančiča). Tudi ostali igralci: gdč. Mira Danilo- va in Boltarjeva ter gg. Levar, Jan in Pint so se uveljavili. Glodališče jo bilo le srednjo obis- kano. Značilno je, da so bile zlasti lože vecMnoma prazne. — rp — Ko je Oskar Wilde pred 50. leti pri- sel v Ameriko, ga je ustavil kordon carinikov. Naöelnik ga je vpraSal: »lmate kaj carini podvrženega pre- povedanoga uvoznega. blaga?« Oskar Wilde pa je ponosno odgovoril: »Svoj — gonij!« Sfcran 4. »Nova Doba« 20. III. 1931. Štev. 23. L Jubl janska kredltna banka podružnica Celje, ctleksandrova ulica Centra la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 j Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 10,000.000.— Brzojavi: Lfubllanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyie, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Kino Mestni kino Celje. V petek 20. t. m. ob 20.30 so predvaja zadnjikrat kras- ni zvočni film »Pot k slavi«. V glav- ni ulogi Rihard Tauber. Predigva: Foxov zvočni žurnal. — Sobota 21., nedclja 22., pondcljek 23. in torck 24. marea: »Sinji angel«. Drama značaj- nega profesorja, ki ga upropnsti lah- komiselna. ženska. 100% zvočni volo- silm. V glavni ulogi sloviti Emil Jannings. Pi odigra: izvrstna /vorna enodejanka. Gospodarstvo p; Koini sejem, /adnji v tekočem lelu, .so bo višil 23. t. in. v prostorih ljubljanskega volesejma. Lovci, ki še razpolagajo s kožami, naj jili nemu- doma. odpošljejo na »Divjo kožo«, Ljubljana — velcsojom. Tstoga due bo priredil »Klub Ijubitoljev jamar- jev« o-l) pol osmib družalmi večer v salonu restavracije pri »Lovu-«, (lo- spcsvetska cesta, pri pogrnjenih mi- zah siiokovno predavanje »O lovu s psom jamarjem«. Vstopnina prosla. i\> predavanju se bo razvil zabavni del s petjem in Saljiviini točkanii. Vabijo se vsi člani kluba in oslalili kinolcških organizacij ter prijatelji psov. Posebno dobrodošli so rodbin- ski člani lovcev. j RAJKO VRTCČER: i Večer slovenskega komponista Rista Savina Ž a I e c , 18. marca. Sinoči smo sedeli številni poslušal- ci pri radio-sprejemnikih in poslu- šali neka.tera glasbena dela svojoga i'ojaka R i s t a Savina kateremu na. čast je pH red i I a. ljubljanska ra- dio-postaja odlicen umetniški veeer. Uvodno besedo je imel skladatelj in piofesor Ijubljanskoga konserva- iorija g. Slavko Ost ore, čigar sinifonična skladba je bila nedavno na s])oreclu koneei ta češko lilharmo- nije v Pragi. Osterc nani je slikal ttista Savina in p,:vdarjal, da ga od- likuje predvsein serijoznost, da je smer njegovib skladl) romantika, podčrtal je pa. tudi dramatsko slika- nje in formo Savinovih skladb. Osteir je nadalje podal življenjepis odličnega našega. rojaka in dejal, da je »prava žalska korenina«. Pove- dal nam je tudi, kdo so bili Savinovi glasbeni ueitolji, donia, na Dimaju in v Pi'agi. iJi va Savinova. sklaill>a je bila cer- kvena. pesem, ki ki so jo peli tudi v žalski župni cerkvi. Ko je bil 1. 1894. Savin prvir v Pragi — kot ml ad častnik - je uglasbil dve serenadi in »Pavlibo na potovanju\<. Izmed skladb, ki so izšle v »Novih Akor- dib«, je na prvem niestii pesem »Ska- la v Savini«, solospev s spremljeva- njem klavirja, na besedilo Antona Aškerra, ki jo bil osebni Savinov pri- jatelj. Vse pesmi preveva močna. dra- niatska koncepdja. Slovenski narod- ni kolorit pa je posebno izrazit v nje- govi sonati za Colo in klavir iz leta 1910. Savin je stremel vedno navzgor in dosegel višek dramatske glasbe v operi in baletu. Za oder jo napisal šest del in su-or 1. »Poslednja stra- ža«, dramatična scena, I. 1898. izva- jana v Zagrebu. 2. Lepa Vida«, opera iz leta 1908., ki se je izvajala mnogo- krat v Ljubljani. 3. »Plesna legendi- ca«, izvajana v letih 1918. in 1919. v Ljubljani. i. Opera »Gosposvetski sen«, izvajana v Ljubljani, komponi- rana 1. 1921. f>. Cajeva punčica«, ba- let iz leta 1922. (>. Velika romantična opera »Matija Gubec« iz leta 1923. Risto Savin je plodovit skladatelj. Njegova dela imajo veliko notranjo viednost, ki je izražena v barvitosti njegove harmonije in pristni sloven- ski roinantiki, ki ji je simbol klic po sročnejšib Casih našega naroda, kl if po svobodi. teptanib. Savin je oboro- s.cn z najnovcjžimi pridobitvami in kra.siio slika v operab motive posa- meznib oseb. Uazen »Matije Gubca« in. »C.ajcve punčice« so se izvajala \sa njegova dela, upati pa je, da bo ludi »Matija. Gubeo« kmalu imel svo- jo krstno slavo na. ljubljanskem odru (čeludi je uprizoritev zvezana z velikimi stroški; op. kronista). (Konec prih.) Dvojni jubilej celjskega obrtnika Julri sliivi v Celju 75letnico rojstva cj. Franc Šribar, hišni posestnik in klo- bučar na Glavncm trgu. Rojcn je bil v znani narodni Sribnrjcvi rodbini na Ložnici pri Celju. Obencm slavi 501et- nico, odkar jß kot edini .slovenski obrlnik te stroke otvoril v Celju de- javnico in trgovino klobukov. Jubilant je clan stare sloveaske obrtniške gar- de in je bil vedno zavedcu narodiijak. K dvojnemu jubileju mu niiji^kreneje čestitamo! Dopi^i žnlec. Žalski moški zbor obnavlja zo{)ot svoje delovanje in prično s povskimi vnjanii v soboto 21. t.¦ m. v posebni sobi gostilne g. Pikla. v Žal- fii. Gojila so bo v začetku zgolj na- I rodna pesem, da. se uvede v zbor tu- di naraščnj, ki bi se naj odzval v ver- ¦ jem štovilu iz trga in bližnje oko- ! lire. Inserent!, poslužujte se „NOVE DOBE"! Ali ste že naročnik „NOVE DOBE6i? James Oliver Curwootl: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boiis Rilitorsic 2 »Po vseb pravilib sem pi-ed slarim jiičvrednežem zdikriü na kolena«, je odgovoiil Keilb. »Tako ponizno sem prosjačil za življenje svojega očeta, kakor še nilire ni prosjačil, suženjsko sem pi'osil Kirkstona za tistib boiib par besed, ki bi bile vrnile očetu ]>ro- stost. Vse sem mu ponudil za to, kar sem imel, tudi svoje telo, tudi svojo dušo. Moj Bog, nikdar ne po- zabim one noči! Tarn je sedol, tolst in zalit, z dvema velikima prstanoma. na debelib kratkib prstib, kakor ügromna krastača v človeški podobi — in klokal in se režal ves vesel nad menoj, kakor nacl sejmskiin umetnikom, ki mu kaže zabavne čarovnije — jaz pa sem ležal pred njim na kolenib in krvavel iz duše pied njegovimi oč.iui! In potem je prišel še njegov sin in mr, zasmclioval. Niscm vedel, da je tako so- vraštvo na svetu mogoče, nisein slutil, da more biti maščevanje tak peklenski užitek. Njun poi-ogljiv režaj mi je ostal v ušesih, ko sem se opotekel ven v noč. Podil se je za mano. Čul sem ga v drevju. Z vrLioni je pribajal. Vsa glava mi ga je bila polna. In nenadoma sem se obrnil in stekel nazaj v hišo Jud- gea Kirkstona. Nisem poti-kal. Pogledal sem jima spet iz obraza v obraz in bil z njima sam v isti sobi. To da prižel sem z golimi rokaini. V kljueavnici je tičal ključ. Obrnil sem ga. Potem sem zabteval. Ni- sem izgubljal besed . . .« Keith ,je vstal izza. mize in jel hoditi po koči iz kota v kot. Spet je ponehal vibar in čula sta vekanje lisie in oddaljeno grmenje ledu. »Sin je začel s tem, da je padel po meni. Ruvala sva. sc. Potem je sei stari zlodej name z orožjem. Nisein mogel videti, kaj je imel, bilo pa je nekaj tež- kega. S prvim udaroem mi je skoraj razčesnil pleca. V metežu .sem mu orožje izvil iz pesti in dognal, da je bil bakren kipec, ki ga je imel za obtežitcv pisem. Isti trenutek sem videl prav tako reč v sinovih ro- Icah. Potem je mladi sunil v svetiljko na mizi in jo prevrnil na tla. Borili smo se v temi. Zdelo se nii je, da se ne (bojujem zljudmi. Bila sta ini dva nagnusna plazilca. in imel sem zoprni obculek, da. so v temi boi'im /. zvijajoeinia se kačama. Da, trdo sem udaril. Tudi sin je treščil in nibee ni mogel videti kam. Cutil sem, da je moje orožje zadelo, in potem se je Kirkstone zavalil na tla z tnastnim klokanjem in Jiropenjein. Kaj se je potem zgodilo, veš. Zjutraj so našli samo en bakren kipec v sobi, di'ugega je sin spravil pros'. In na oiicm, ki je ostal, je lepela Kirk- stonova kri in njegovi lasje. Tu ni bilo vee upanja zame. Takoj sem vzel pot pod noge in izginil. Sest incsecev nato je moj oče v jeci umrl. Tri leta so se podili za menoj kakor psi za lisieo. To je vse Conni- slon. Co sein spravil Judgea Kirkstona na oni svet? i'a tudi ee sem ga ubil, ali liiisliš, da si zaradi tega belim lase? In fefirav me za. to obesijo!« »Sedi!« Angležev glas je zvenel ukazovalno. Keitli se je spustil t(>žko sopec na svoj sedež. Videl jo eudno bliskanje v sivib Connistonovih očcb. »Co človek misli, da bo še živel, je za kopico rcCi slop in gluh, Keith. Co ve, da bo moral kmalu umreti, pa. jjostane stvar di'iigarna. Ce bi mi bil to povest povcdal pred meseeem dni, bi te bil prav tako go- tovo izrosiil krvniku, kakor Ce bi bil molčal. Moja dolžnost bi bila. Saj ves, kako je to. In prod samim seboj bi se bil izgovoril, da si mi morda lagal. Zdaj }>a mi ne lažeš, vein, ni rnogoče, da bi lagal. Kirk- stone je bil smrti vreilen. In tako sem zdaj odločil, kaj storiš. Ne boš se vrnil v Coronationski zaliv, proti jugu pojdeS. Spet boš živel na zeleni božji zpmlji, ne kot John Keith, morilec, ampak kot Der- vvont (lonniston, član konjeniške polieije Njegovega lcraljevega Veličanstva. Ali si sledil mojim mislim, Keith? Ali si razumel?« Keitli ni odgovoril. Topo je sedel in na široko odprl ofi. Anglež si je vi I brke in v oeeh mu je čudno veselo žai-elo. Že dolgo je koval ta načrt in je na- tanko j>remislil, kako bo Keiiha spot ])ostavil na noge. »Ali ni dobor načrt, fant? Ali sö ti ne zdi? Had to imam, in ne braniin sc priznati, da. dosti nate dam. No vidim pametnega l-azloga, zakaj ne bi ti v mojih eevljili živel naprej. Niti enega tehtnega mo- ralnega. zadržka ni. Nilire me ne bo pogrešil- Piej v Angliji, takral sem bil črna. ovea, nilajši brat, in vse, kar je s torn ,v zvezi. In ko sem imel izbero mod Ka- nado in Afriko, sem se odloeil za Kanado. Angleški ponos je najbolj neupogljiva in najbolj nora stvar na torn svetu, Keith. Sodim, da so oni tarn preko lidno })i'oj)]'iča.ni, da sem mrtev. ftost ali sod(>m let niso ničesar čuli o meni. Pozabljen sem. In najlepše na najini potegavšeini je to, da sva si tako pieklolo pcdo])na.()breži si brado in popravi nekolikanj brko, narcdi si ko.šček brazgotino nad dosniin osicsoin in potem se pokaži. Sta vim, da plane sam stari McDo- well pokouci, ko stopiš pi-edenj, in ]ioi-ero: »Bog mi pomagaj, če ni to Conniston!« To je vse, kar ti nio- J'oin zapustiti, Keith - obleko mrtvega inoža in nje- govo ime. O pravem easu jirideš, da prevzameš de- diščino, kei1 jaz vsega toga pojutrišnjein no bom niC- več potreboval.« »To ni mogoče!« je zahropel Keith. »Ali veš, kaj si prav za prav rekel, Conniston?« »Na las mitanko vein, fant. Stejem in tohtani besodc, ker me vsaka bolj, in zato mi tudi ne bos (jporekal. To jo najlepše, kar mi je kdaj pri.šlo na ,nisei. Mrtev bom. Moje truplo zakoplješ tu spodaj v tla, da no pridejo lisice do njega, moje ime pa bo živolo iiapj-oj in tj boš mo jo uniformo spet prinesel mod onrikano Ijudi. Povedal boš McDowellu, da si pi-ijel svojega moža in da je tain gori umrl na zmrzliJi r>ljučih. Kot dokaz prineseš s seboj v /.avojvi svojo lastno obleko in nekaj drugih svojili reči, ki so po- Irebnc za ugotovitev istovetnosti. Še eelo cast ser- žanta mo čakn! McDowell me dve letj in tri mesece ni imel pred očmi, tako da so nobeni izpremembi ne bi cudii, kajti oba sva živela v ostrem predeln sveta, oba in dolgo časa. Imenitna in zabavna stran vsega je to, da sva si tako podobna. Hočem ti, moja misel je Cudovita.« Conniston je obvladul gi0Zu m ei| biižajočo so smrtjo v razburjenosti veliko igre, ki jo je zaPol jgrati. In Keith, ki mu je sree divje butalo v rebra, jo prepled«! z l)liskovito naglicd cudovito predrzni nasii-t. ki ga jr ime! Conniston v mislih. p0 tern pre- gledu je poskiisil izračunati vse možnosti izvršitve. Nitl eden tain doli ne bo spoznal v «Jem nekdanjega Johna Keitlm. Takrat jo bil gladkih lie, bolj suh in slaboton fant z nialce ukrivljenimi pleči. Zdaj je bil širok kakor konj, moCan deCko. Skoraj štiri leta boja z najhujšo bedo v življenju so ga. napravila lakšnega. Slednji \rMcv na njem so je mogel meriti s (lonnistonom. Ko sta si sodola tako drug drugemu nasproti, sta bila podobna dvojčkoma. Kakor da jo C.onniston bral misli v Kcithovih možgauih. Njegove oei so so zadnvoljno svotlikalo. Štev. 28; »Nova Doba« 20. III. 1931. Stran 5. Po svetu >-¦ Prebivalstvo Berlina pada. lVejš- nji nagli porast noinško prestolnii'e je vsled silne krize popolno'ma zastal. Berlin zaznamuje napram lanskonui letu ceio nazadovanje. Dftfe 31. de- ccinbra imo. jt» štel Berlin po uratlni statistiki 4,8:^.034 prebivalccv, /a 14.403 inanj nego 31. dec. 1929. Lani sc je doselilo v Berlin 283.471, izseli- lo pa 292.003 dseb. Rodilo se je 62.820 ot.rok, vunvlo jo 48.(570 oseb. s V trenutku sta postala milijonar- ja. Iz-.;J-ohaniiesburga v zapadnem Transvaalu javljajo, da. sta, dva is- kalca 'tfijainantov, Dutoit in Botha, ki .sta rele inesece zaman iskala jt^&^jf 1 m2 po Dm ly— TovarniŠko platno po-Din 6"— Platno za prtiče 140 cm Siroko po Din 18'— Za Vetiko noč po prav nizkih cenali rozine, orehe, ore- hova jedrea, sine vrste kave|, žganein su- rove, riž in drugo specerijo Jsupite pri Josipu Jagodiču, Ccljc, Glavni trg Kaljiva semena. Lepo stanovanje z 2—3 sobami s pritiklinami se išče. Ponudbe na upravo lista. Dva vajenca za stavbno in strojno ključavničarstvo za tovarno se sprejmeta takoj Prednost imajo oni, ki so absolvirali najmanj dva razreda jneščanske Sole. Naslov v upravi lista. obstoječe iz 2 sob, predsobe, I kuhitije in balkona s pritiklinami, se takoj odd a v I. nastropiu, občinska hiša Št. 31 naTeharju, v najem. Vsak petek razne sveže morske ribe (Ranjo), kava, Caj, rum, kuhano in svgžg maslo, banatska moka, pristna dalmatinska vina v steklenicah „Opolo" Din 9*—, „Ružica" Din 10.-, belo „Zutina4* Din 11'— liter R. Mcstrov, trgovina z mešanim blagom, Celje, Za kresijo 6 Vinho HuhoPEC, obi feonces.niBstiii tesars^i moisten na Mi nnj r.&lj» |zvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostreSia za pi I W&IJM hiSe, vile, tovarne in ecrkve, strope in razna tla pnviljonc vg- rande, stopnice, lcdenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parnajaga in iesna trgovina, Lava pri Celju. ci?™i.J7a3č7uv 'Zfetäb/ioc/ze č/o/>/s/z/ce kakor tudi voSCilne cvetlice, pokraiinske brom in francoske dopisnice v veliki izbiri po nizkih ccnah. Nadalje priporočarno: Krcp papir, svilcn in barvan papir, pcrcsa za rožo, angelske qlave zlate zvGzde. evetje za rože, papirnate vrečc za digave in d,ugo _f Növosti piseraskega papirja v mapah. Knjigapnajn ^releti?go^inL*, s papirjem Goričar & Leskovšek, Ceije, Kralja Petra cesta 7-9 Kaj je v Celju novega? Senzacijonalno nizke cene pri tvrdki Brata ŠumeR 8 Glavni trg CELJE Glavni trg 8 (lastnika Martin Šumer, trgovec, Konjice Avgust Sumer, trgovec, Celje) in sicer: šifon belo in rjavo plaino modno blago za dame in gospode platno za rjuhe 150 in 180 cm siroko gradl za madrace razne brisače nogavice wum vse drugo v zalogi nahajajoče se blago. Priporočamo se za obilen obisk. Ufl7Mfl9liinl Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam da sem kup- NHlNHIiILU • nim potom prevzel v Gaberju pri Celju v nisi MIZflRSKO DELAVNICO g. Žohcrja se nahajajočo s strojnlm obratom, katero bom vodil na lasten račun. lzvršcva! bom vsa dela, ki spadajo v mizarsko stroko, tako raznovrstno pohiStvo kakor spalnice, jedilnice, kuhinjske oprave, predsobno pohiStvo, cerkvene stole in drueo cerkveno opravo, pohiStvo za klnematografe, gledalisca, kavarne, hotele i. t. d. Vse po poljubnih načrtih, v izbranem lesu po najnižjih cenah od priprnste do najfinejše izpeljave v/. suhega tu- in mozemskega lesa po želji c. naroaiikov, raznovrstna stavbna mizar- ska dela, kakor okna, vrata, st pmšča, verande, ograje, stenske obode, polaganje parketov izložbeno okna, portale ltd. - Na zalogi bom inie! raznovrstno pohištvo in mrtvaSke krste! Zahtevajte prontun. I - Strokovnl nasvetl po željU - proti goloveBm jamstvu odduai blago tlldi na obrok.. Za dobro in vestno dclo ja.nC.m I Za Cenjena naroCUa se najv,judncjc priporoCa FRANJO JURIC, splošno stavbno in pohiStveno mizarstwo s strojnlm obratom Celje — G<*.bex>je, !VIai>ii3ojc»sIia cesta, 52. VMM ¦ "T^V ^ t/ kleparstvo, vodovodne iiištalacije I I I I I V strelovodne naprave. I i 1/1 nirtlA I B A I s7 si VI CELJE, ZA KRESIJO 4. rvlilJIllll llfllr#>lll Prevzema vsa v zgoraj navedene 111 /1 11 III |||||#fl||| stroke spadajoCa dela in popravila. I I IB II I I V I # 1 F I #il III Postrežba točna in solidna. Cene L k vLlil V U VALJ\Ä»JUL zmerne. 50-50 PrdlSFiČait^ SGI Ce4.o^instvovUudnoopozarjam,daimamv WT A %5^A IVajiV WVJ svoji hižj v CELJU, KBALJA PETHÄ 3 c. 7 lastno mesarijo, prekanevalnico in gosillno pri „Jelenu" z izborno kuliinjo. Cerie konkureiične. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaia blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se piiporoč'a Josip Goreniak. 2fc^ Velilco no&Z Edina Jugoslovenska tvornica gramofonov in plošč Edison Bell Penkala Gramofoni od Din 740— dalje Plošče od Din 26— dilje N&. mesečno odplačilo po Din 1OO-. Zahtevajte naše b-rczplačne kataloge in ccnike! ^e^ Goričar & Leskovšek, kJ*i*^ Celje Inserirajte v „NOVI DOBI"! tftran 6. »Nova Doba« 20. III. 1931. Štev. 23. VßliliQiiocno dorilo Anforc Lectiik ZLATO URE SRE3R0 Ceije Moške ofoteke pomiadanski plašči in čevlii se pro- dajo zaradi smitne^a slučaja. Ceije Vegova ulica 6. Po ceni mesečna scba z 1 ev. 2 posteljaina se odda. Ceije, Vegova ulica 6. Krojaški pomočnik prvovrstna moč kot dnevničar, se takoj sprejme. Moini atelje MEŠKO, Ceije. Steklo Porcelan Jedilno orodfe ORviri po znižanih cenah zaradi odprodaje starih zalog. M. RAUCH, Celje, PreSernova ulica 4. Kina vino z železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabt:!e in rekonvalescente. Stara lekarna ,Pri Orlu1 Mr* Ph. Iwo Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ul. Mnogim je neznano da se pojavljajo želodčne, črevesne in bolečine v glavi, ncrvoznost, pomanjka- nje tek* in hemoroidi vsled slabe pre- hrane. To zlo odpravlja in zdravi vsak fas znani eliksir Figol. Poskusite tudi Vi zdravilno špecijaliteto. Eliksir Figol urejuje prebavc in vrača zdravje. Figol izdeluje in razpošilja z navodilom o porabi lekarna Mr. Z. Semelič, Dubrov- nik 2. Originalen zaboj s 3 stekl. z ovoj- nino in poštninc 105 Din, z 8 stekl. 245 I)in, 1 stekl, 40 Din. Vsak dan pri- hajajo številna zafryalna pisma glede zdravilnosti Pigola", Pentlie za nagrobne vence zelene (lovskt), kakor tudi v vsc-h drug'h barvz»h izdeluie točno in ceno 9 Kramae» & Mislej, Celje 14 Nagrobni venci trakovi in vso žaliie potrebSčine ter velika zaSr.ga m»»tvask»h kfst Franc Karbeutz manufaktuma hi modna trsovina Ce-je, K«»^li4ä Peilst c. 3» Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje In pro* c1^ljL3l devize in valute, Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za isti popolno var- nost in usodno o- brestovanje. Podružnici; Maribor, Šoštanj Sadna drevesca mala, komad od Din 2 -- naprej. Celjo, Ipavčeva ul. 14. Loka li urejeni za kuhinjo in gostilno s s t a- novanjem na prometnem kraju se oddajo. Stranke, ki želijo obrt, naj se javijo v Delavski pekarni, Gaberje 107. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da bom otvoril s 1. aprilom krojasko rielawnico za dame in gospode v Ob* tnem domu v Vod'tihov ulici nasproti sole Solskih sester. Potrudil se bom, da bom cenj. strankam še nadalje najbolje postregel s prvovrstnim delom in z nizkimi cenami. Ivan Biziak, krojaški mojster, Cclje. Pisarna in skladišče na dvorišču na Cankarjevi cesti St. 7, sedaj tvrdka ,,F. Palme" se odd2. 2 postelji, ena s pokrovom, in pisalna miza, s«^ prodajo. Naslov v upravi. SEMENA vsa sveža poljska in vrtna od- r>rta ter v vrečicah samo Din 0*50, umetna gnojila vseh vrst za travnike, pol;a in vrtove tlobite pri tvrdki I. RAVNIKAR, Celje, *"¦'«¦ Pet-a ^» Zahvalo izrekamo vsem, ki so s tako mnoKobrojnc udeležbo pripomogii, da je imel na3 iskrenoljubljeni in nepozabt i soprog, atek, stari atek, stric, brat in tast, gospod Jože Mam mcstni oskrbnik in ielezniski vratar* w p. tako veličasten pogreb, Posebno zahvalo izrekamo častiti du- hovščini, osobju mestnega riMČelstva za darovani venec, želez- niškim upokojencem, požarni brambi ter vsem darovalcem vencev in prekrasnega cveija Prisrčno zahvalo izrekamo tudi tistim, ki so izrazili 5;o Žalje in spremljali dragega pokojnika na njcgovi poslednji poti. ( CELJE, dne 18. marca 1931. Žalujoča eoproga, otroci In vkI ostali sorodniki. Tvrdka Valentin Hlaifiin v Celju naznanja, da je nje dolgoletna, dobra in marljiva uslužbenka, gospa Mil Verderber roj. Stepišnik trgovska pomočnica dnc 18. marca 1931 ob pol 9. dop. po dolgi, težki in mučni bolezni v starosti 24 let, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage in marljive pokojnice bo v petck ob 3. pop. \z hiše žalosti, Zavodna St. 115 (pri Skalni kleti), na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto ob pol 7. zjutraj v cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 18. marca 1931. Tvrdka Valentin Hl€*ciin< KMETSKA ^JIL]NA€A V (MJU regiwtpovana acadn*UQu z neomejeno «ave.-o Pisarna v Presernovi uüci S Hranilne vloge ofcrestuje po jg^gj^, čisitli, torez renfnega davfea^ Pri naložbi Din SO*- se dobi nabiraJnik na dom. Urejujo Rado Pečnik. — Odgovoren /a konzorcij »Novo />obe« in Zvezno t'.skurno Milan Četina. ~ Oba v Celju.