Dopisi. Iz Ljutomera. Po svojem poslu sem te dneve vlekel skoz Ljutomer, pustil sem svojim klusaoi nekoliko poeitka, pa tudi sam sem si hotel nekoliko odehniti. Popraševal seai svoje zaanee za eno in drugo reč, kakor se navadno na potu godi. Se ve, da nisem pozabil pozvedovati za narodno življeaje. Povedalo se mi je na mojo žalost, da med narodno straako zloge ni; in da nemškutarji zobljejo neodločne Slovence in zapirajo v svoj gladovni koš. Eeklo pa se tudi je, da stebra ni, na katerega bi se slabotai aaslanjali, čreda je brez voditelja. Bili so tukaj nekdaj boljši časi. Tukaj je za dalnjo okolico zaeelo izhajati solace naiodnega življenja, ki je budilo in izdramilo — mislim na čase g. dr. Klemeačiča ia na neprestrašene njegove sodelavce, zdaj pa neki začnejo pokrivati obkki mlaenosti narodno polje. Pri volitvah za državni zbor, pokazalo se je koliko in kaj kdo velja. Ako ptice po glasu spoznamo, bolj gotovo spoznamo Ijudi po njihovem glasovaaju, bodi si za kaki boder zastop. Na kmetih se je volilo v Ljutomerškem okraji dobro, konservativno; o tem nihče ai dvomil. Kako pa bo za trge od naših tržanov? Slovenci v trgu še vedno dreraate, mislite li celo zaspati? Se vas nič ne prime, ako pomislite, kako so se lansko leto pri volityi g. Ausserer-ja nemškutarji obnašali ? Ne samo, da so darežljivo v žepe segali, govori se, in dokazano bi rekel, je, da so trije trški Slovenci dobili od njih vsak po goldinarji. Nesramneži so jih vzeli, ter šli v Kležovje na sejem, kjer so jih zapili; ubogali so naše sovražnike, in niso prišli k volitvi. Pripoveduje se tudi od slame in praseev, ki sso šli za darilo. Da so nemčurski liberalci tako darežljivi bili, bi ne zameril, zamerim pa njim, in za eelo življenje njib mora biti sram, ki so z-r goldinar ali za kako bodi drugo darilo svojo slovensko mater zatajili in izdali. Sram jih bodi! Kaj pa so po zmagi nemški liberalci storili ? Odpovedali so zaslužek slovenskim obrtnikom, ki niso hoteli proti svojemu prepričanju za njirai korakati. Tako je storil trški klobuear, popolnoma slovenske krvi, kakoi* sem slišal, od Velike nedelje doma, ki je svojemu poprejšnjemu kovaču kmalu po volitvi delo odpovedal, ker je vkljub prejšnjemu siljenju z odpadniki volil. Baha se neki ta klobučar, izgovarjaje se, ako bi nemški ne znal, bi ne bil nikdar to, karsem. Oloveče! ako bi tudi neraški ne znal, bi bil to, kar si — nič vee in nič menje — klobučar. Enako je storil njegov bližnji — trgoyec — in eden drugi blizo glavarskega poslopja, ime sem pozabil, ki sta taistemu ko?aču zanaprej odpovedala delo. ~~~~~-—-^_ Trški Slovenci in okoličani storite po hjihovem zgledu. Nemčurji le samo vašo mošnjo radi imajo, od vas so se tudi vbogatili, vas in mili vaš naiod pa bi v žlici vode potopili, če bi le mogli. Nesite vaše denarje k yašim Ijudem, k slovenskim trgovcem in obrtnikom, tam dobite enako blago, in še mogoče po boljši ceni, kakor pri sovražnikih našega naroda. Toraj vsak k svojemu! Trški Slovenci, vas pa bi zarotil, da pri prihodnjih yolitvah v obč-inski zastop, pokažete, da ste na doraači zemlji sami gospodarji, in da se ne date voditi od kakih pet mož, ki se za Nemce imajo, in pa od njihovih privržencev, slovenskih odpadnikov, ki po sili hočejo biti Nemci, pa nikoli ne bodo, ker n.jih je rodila mati slovenska, to svedocijo krstne bukve. Ljutomerski Slovenci ne hodite rakovo pot, ampak naprej. Tako imenovanim Nemcem pa bi zapel staro slovensko pesera : Erjav kakor Judež bodi, Naj ga pes za plotom je, Med Slovence naj ne hodi, v Kdor je namv pravičen ne ! Iz Crešnjevca, Čast in hvala vrlira narodnim poštenjakom Črešnjevskim naj bo pred poštenim svetom. Vender so enkrat premagali nemčurje pri volitvj volilnih mož 23. t. m. Bil je ta dan, dan rešitve iz nemčurske sužnjosti. Napenjali so neračurji yse moči. Prišlo je iz Maribora nemčurjem na pomoč sodec žganjiee, dva sodca pive in dva kozla v gostilno vrlega poprejšnjega narodnjaka pri farni cerkvi, ali žalibog da se je zdaj zazabil, desertiral in smuknil v nemčunski koš. Znani S. pridigoval je po Starem logu, da izvira človek iz mrkayce (gotovo 011 in jegovi pajdaši); po Lukanji yesi prodaval je prah za svinjsko bolezen, kupoval krompir, obetal denarjo po 1, 4, in 5 gld. — ali seveda dal ni nič. — Toda vse je bilo zastonj. — Propali so in sieer za vselej. Ko je bila zraaga Sloveneem vidna, obšla je S. slabost, da se je moral iti za nekaj časa za grmovje in na trato na pelin — past. Tudi glasovanje nadučitelja ni hotelo poinagati, — tresel se mu je život, da je komaj in komaj zamogel več pisati. Veselje Slovencev bilo je veliko. Cesarska zastava s eerkvenega stolpa oznanjevala je zmago. Še enkrat čast in hvala vrlim narodnjakom. ki se borijo za pravico, vero, narod in cesarja. Vsem omahljivcem in deserterjem pa naj bo rečeno, da se spokorijo in se k svojim vrnejo. — Od Poborja. ,,Za Sloveiice niraam denarja, vini mi, kar si mi dolžun!" tako je rekel zagrizen nemeur kmetu, ki je volil po svojem prepričanju, in ni hotel potegnoti z nernč-ursko stranko. Zapomnite si to dobro, posebno vi zapeljani slovenski kmeti, ki še vedno mislite, da so nemčurji vaši prijatelji. Ob času volitev se jim res usta kar slinijo od same dobrote, od samih sladkih besed in praznih obljub. Takrat lazijo za vami, vas vabijo k sebi, se vam prilizujejo in sladkajo na vso mou ter tako marsikaterega izmed vas vjamejo v svojo mrežo. Ko pa nimajo volitve, pa se takoj zopet pokažejo stari lisjaki. Svoje zagriznjeno sovraštvo do Slovencev zdaj oeitno kažejo, krohotajo se vara in vas zanifujejo, da ste slovenski norei, buteljni, troteljni in kar je več takih ljubeznjivih besed. Spametujte se vendai* enkrat, in ne dajte se več od teh ljudi za nos voditi. Ako oni za vas ne marajo, pokažite, da tudi yi za nje ne marate. S kakoršno mero nam meiijo oni, s tako jim merimo tudi mi. ,,Za Slovenee nimamo denarjev" pravijo nemčurski mogotci, da bi pa od Slovencev ne hoteli denarjev imeti, tega pa nikdai* ne rečejo. Od koga pa imajo ti velikaši svoj denar, svoje bogatstvo, ako ne od Slovencev? Slovenee za nje dela in jim pomaga do premoženja in v zahvalo ga potem povsod zaničujejo in obrekujejo. Nemcurji za nas nimajo denarjev, mi pa recimo : tudi mi jih za vas nimamo. Zahajajmo tedaj odsihdob le k svojim ljudera, kupujmo le pri domačinih ali pa vsaj pri tistih poštenih Nemcih, ki nas ne sovražijo zato, ker smo Sloveuci. Tistih grdih neničurjev pa, ki za nas še priiaznega pogleda nimajo, se izogibljimo kolikor je mogoče. Za denar se vse dobi, povsod in ne samo pri naših nemčurskih velikaših. Iz Kozjanskega okraja. G. Joh. Stadler veleposestnik in poštar v Št. Petru pod gorami kandidoval je proti Mih. Vošnjaku za državnega poslanca. — J. Stadler se je nekdaj za narodnjaka hlinil, in imeli so ga za tacega; bil je eenilni komisar, nekdaj tudi župan, zdaj še odbornik ne,je pa pravcati ud in ,,šoteiliferant" Kozjanskega okrajnega zastopa, ki nas od nekdaj z visoeimi procenti osrečava, ter ,,Eeblauskomissiir". Da bi bil za občni blagor kaj koristnega storil, nana ni znano. V tej zadevi stoji daleč za svojim protikandidatom. Pogrešamo pri njem sposobaosti državnega poslaaca, in po ajem bi se v državnera zboiu le število kimavcev poraaožilo. — S tem, da so ga Celjani priporočali, da je Suppaae — reaegat ,,vom reinstea Wasser" — njegov glavai agitator, je pač dokazano: da stoji v vrsti aeraških lažiliberalcev, izmed kojih je eden grenke besede izustil: naša dolžnost je, da kmeta na nič spravimo (,,es ist unsere Pflicht, dass wir den Bauer zu Grunde richten"); nek drugi pa: Dekl bodem na to, da bodo trije kmetje eno suknjo imeli. To je hudo. Od sv. Benedikta v Slov. goricah. Naši kmetje so bili in še so vseskozi narodai ter so tudi pri poprejšajih yolitvah volili tukajšnjega narodnjaka, obče spoštovanega ia priljabljenega 6. g. župnika za volilnega moža. Ali kaj stori letos tukajšnji občinski predstojnik, o katerem se je že delj časa mislilo, da cika na liberalno stran ? Oa aamreč imena čč. gg. župnika ia kaplaaa ni zapisal v iraeaik volilnih mož, kakor da bi ona voliti praviee ne imela. Močao so se torej čudili nazoči volilci, ko prideta ob določeai uii volitve tudi omenjeaa čč. gg., da bi spolnila svojo dolžnost in ko se zdaj izve, da ujih imeni aiste v imeniku volikev in da torej voliti ae smeta. Gospod predstojnik, ali se vjema tako ravnanje s pravicoljubnostjo, katero Vara vaša služba nalaga? Ako pa je istina to, s eemer ste Vi svoje ravnanje zagovarjati mislili, rekoč, da ste — pozabili (!) na e. g. župnika, kateri je vendar vaš najbližnji sosed, ki pkčujp v Benediuki občini 96 fi. davka; in če aiste vedeli, da iraajo tudi čč. gg. kaplaai ia gosp. učitelji pravico voliti, poteta vam je svetovati, da bi svojo službo kot občinski predstojaik pri prvi priliki kakerau spretnejšemu možu prepustili. Celo dozdevno pa je to, da ste s svojim ravnanjem mislili, da bi volilei vas volili za volilaega moža, pa vam je spodletelo, kajti bila sta izvoljena narodaa 2 moža. Iz Trbovelj. V našej obeini imamo štiri ljudske šole: 1. pri sv. Katarini, 2. pri faraej eerkvi v Trbovljah, 3. v Hrastniku, 4. v Vodah. Tri šole tedaj so bolj ali aianj oddaljene od župnijsko cerkve in se otroci teh treh šol le o posebnih prilikah, kakor v sv. Alojzija god, v cesaija rojstveni dan, ob časih spovedi in nekaterih malih drugih prilikah zamorejo skupno vdeleževati svete maše. To je žalostno, pa o šolskih dnevih, tedaj ob delavaikih, skoraj ne more drugače biti. Bolj žalostno za naš kraj pa je, da je pri nas ob nedeljah in zapovedaaih praznikih šokke olroke po vseh gričih, hribih in prisojah v razgrajanji in vpitji povsod polno, a v cerkvi pri službi božji je jih le malo videti. Toda saj ni čada, da je tako. Nekaterim starišem je tleveta briga, gredo li ajih otroci kedaj v cerkev k službi božji ali nikoli. Zato imeli bi se gospodje učitelji nekoliko bolj pobrignoli, saj imajo tudi nalog otroke k aravnosti in pobožaosti izrejevati. Toda opaziti morara žalibože, da aekateii gospodje učitelji v tej zadevi veliko, veliko premalo store. Evo tu imate dokaz: Učitelj naznanjujoč otrokom binkoštne praznike, govori jim tako-le: ,,Otroci, od jutri do prihodaje srede imate binkoštne praznike, nimate tedaj šole. Učite se v tern prostem času sami doma, hodite pa v tem času tudi pridno v — grmovje, nabirajte tam marljivo kebre, pokončujte gosenice, pobijajte metuije in drugo tako golazen!" Vse to je prav, gospod učitelj, ali v tem prostera čaen, o binkoštnih šolskih praznikih, imarao tudi dva zapovedana praznika; ali naj na ta dva zapevedana prazaika otroci tudi v šumo beže in tani oni sree žlahtneci posel opravljajo? Kaj pa, gospod učitelj, ko bi bili Vi otrokora tudi rekli: nHodite pa v tem prostem casu, posebno na oba biakoštna praznika, pridno v cerkev k sv. službi božji? — z.— Od Sotle. Dne 26. t. m. bil je t Sktini volilai zbor, sklieau od č. g. B. Eaič-a. Lepo število slušateljev se je nabralo, tudi iz sosednjih župnij: Smarije, sv. Peter, Eogatec itd. Da je bil govor č. g, kandidata izvrsten, da se najbolje iz tega sklepati, ker so možaki vkljub vročiai čez poldrugo uvo govornika pazljivo poslušali in mu z burnimi živio-klici pritrjevali. Zborovanje se je od g. predsednika zaključilo s trikratnim živio-klieem na milo našo Slovensko domoviao, na Avstrijo in Ijubljeaega aašega vladarja. Med tem smo dobili iz Smarija telegram: ,,Kakor do zdaj, naj bode rspešno deloyanje zaslužnega gospoda Eaič-a tudi v noyi dobi; pomagajte vedao a tistim bistrim umom in neutrudljivim delovanjem tudi rokodelskej zadrugi v Smariji." Po koaeaaera zborovanju se še je pri kupici veeelo razgovaijalo, tudi nekatere slovenske pesrai smo zaslišali, — obžalovalo se je, da domačih nekaterih dobrih pevcev, ki sieer radi pojejo, ni bilo navzoeih. Govnr č. g. kandidata daje mi povod tukaj še par besedic spregovoriti. Kakor se vidi, še je veliko traja na Sloveaskih tleh ! C. g. govornik jo je dobro zadel, rekši, da naš pšeničak tujci jedo, našiaci pa se moiejo po tujem kktiti in ako so že doma, še dostikrat ovseajaka aemajo. To se posebno aa Slatini vidi. Vsako spomlad boš videl tja prihajati tuje Ijudi — večiaoma iz mest —, ki vsi tukaj dobijo mastaa službe (pšenifak). Cez leto si aabero penez, v jeseni pa kakor lastavice odletijo, da nabraai pšeaičak mirao v kakem kotiču zavživajo; a kaj je z našimi domačini? Videl boš dekleta na Slatini stekleniee napolajevati se sktino, celi dea se trudi za 26 do 28 kr. ia s tem se še mora prehraaiti! to še ovseajak ni! Slovenee je pač ponižna in potrpežljiva duša; njegova ponižaost gre še predaleč, ker on celo svoje sovražnike ee svojimi žuljavimi rokami podpira. Kedaj že bode tako daleč došlo, da bode Slovenec sam na srojih tleh svoj pšeničak jedel ?! Upajmo ! Z Ribnice. (Šulvereinska glorija), ki je lani tako mogočao se šopirila po celi Dravski dolini, letos že jako ponehuje in ne bo dolgo, da se bo slišalo le samo nemškutarsko jamraaje zopet pri nas, katerega smo bili že prej navajeni. V dokaz temu so narn letošnje volitve v občinah Janževi vrh-Arlica in Hudikot-Eibniea. Prva, prej zmiraj vrlo narodna obeina je kni vsled pritiska šulvereiaskega izvolila za volilce nasprotnike, a slava ji! letos je to napako popravila. IzvoliJa je izmed treh volilnih mož dva izvnstna narodnjaka, namreč g. Grabeljnika in Vomerja. Da je zmagal tudi aasprotnik g. Grogl, tega nikakor ni povzročila njegova strastna agitaeija, temuč kmetje, aekatere ,,dobre daše", le preveč se boje zamere komu in zarad razaih zrez z njim kot trgovcera, je marsikateri mu glas privoščil; ne kot nasprotniku, temuč kot dobremu prijatelju in sosedu. Naj bi on te prijaznosti ne zlorabil in se diugikrat t volitvenih rečeh preveč za uiojstra ne vtikal; sicer utogne še njemu se zgoditi eauko, kot njegovira tovaršern! Vrlim narodnim Tolilcem pa prisrčna hvala za veliki trud, ki so ga imeli pri slabem vremenu, da so se volitve vdeležili tako mnogoštevilno in tako k zmagi aarodne naše stvari pripomagali. Posebno narodao hvalo po zaslužijo vrli gg. Grubeljnik, Voniei-, Kozjak in Uran, kateri smejo biti res ponosai na srečai vspeh, katerega so aajveč oni povzroeili. Slava jim! — V občiai Eibnica-Hudikot so zmagali, kakor navadno, aasprotaiki in sicer z večino 8 glasov. Skbo vreme, nestanovitnost volilcev in strastaa brezobzirna agitacija nasprotnikov, vae to je povzročilo, da so sicer izvrstni volilci naši propali Zraven pa so nasprotniki tudi se poslužili vsakojakih eredstev, da so aekatere narodne volilee volitvi odtegnili, svesti si svoje skbosti. Da bi bila njihova reč pravi<_a, ne bilo bi treba volilne pravice raarsikorau kratiti, kakor je storil mojster naših aemeureekov g. T., pa tako je neki že treba bilo. Mislim, da se bodo mu dotični že sami zahvalili za to prijaznost. Sicer pa tudi zaslužijo vrli narodnjaki v Eibnici vso hvalo, da so držali tako strogo diseiplino in nasprotnikora toliko skrbi ia strahu napravili, posebao č. g- kaplan so storili vse, da so zbudili kmete k pravični reči naši. Hvala lepa jim v imenu naših narodnjakov iu kmetov! Dalje so se tudi izvrstno trudili gg. Hartman, Miklavec in Pivec, za kar jina gre vaa hvala. Niste ljubi moji sramotno piopali, saj ničesar niste iraeli zgubiti, ker še v Ribnici nikoli niste zmagali; pa narodno zavest ste veadar že precej zbudili in to Vam bodi ponos pri vašem trudapolnem delu. Le tako naprej iu zmaga bo diugikrat naša! Doinobranski.