Na­slov­ure­dništva­­je:­ ­ Zdru­že­nje­za­so­ci­al­no­pe­da­go­gi­ko
Ad­dres­of­the­edi­tors:­ ­ Ure­dništvo­re­vi­je­So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka
­ ­ ­ ­ Kar­de­lje­va­pl.­16­(pri­Pe­da­goški­fa­kul­te­ti)­
­ ­ ­ ­ 1000­Ljub­lja­na­
­ ­ ­ ­ tel:­(01)­589­22­00­;­Fax:­(01)­589­22­33
­ ­ ­ ­ E-mail:­matej.sande@guest.arnes.si
Urednik­/­Editor:­ ­ ­ Matej­Sande­(glav­ni­ure­dnik;­Ljubljana)
To­številko­uredila­/­This­issue­edited­by:­ Darja­Zorc­Maver
Uredniški­odbor­sestavljajo:­ ­ Margot­Lieberkind­(Danska,­Denmark)
Mem­bers­of­the­edi­to­ri­al­bo­ard:­ Marta­Mattingly­(ZDA,­USA)
­ ­ ­ ­ Friedhelm­Peters­(Nemčija,­Germany)
­ ­ ­ ­ Andreas­Walther­(Nemčija,­Germany)
­ ­ ­ ­ Stephan­Sting­(Avstrija,­Austria)
­ ­ ­ ­ Jacek­Pyżalski­(Poljska,­Poland)
­ ­ ­ ­ Walter­Lorenz­(Italija,­Italy)
­ ­ ­ ­ Ali­Rahimi­(Iran,­Iran)
­ ­ ­ ­ Josipa­Bašić­(Hrvaška,­Croatia)
­ ­ ­ ­ Antonija­Žižak­(Hrvaška,­Croatia)
­ ­ ­ ­ Vesna­Zunić­Pavlović­(Srbija,­Serbia)
­ ­ ­ ­ Darja­Zorc­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Jana­Rapuš­Pavel­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Olga­Poljšak­Škraban­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Špela­Razpotnik­­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Mitja­Krajnčan­(Slovenija,­Slovenia)
Obli­ko­va­nje­in­pre­lom:­­ ­ Nenad­Maraš
Naslovnica:­ ­ ­ foto­Tadej­Bernik
Lek­tori­ra­la:­­ ­ ­ Tina­Brilej­in­Tadej­Karoli
Translations­by:­ ­ ­ Urša­Žitnik
Tisk:­ ­ ­ ­ Tiskarna­Vovk
Let­nik­XIV,­2010,­št.­4
Vol.­XIV,­2010,­­No.­4
ISSN­1408-2942
Spletni­naslov:­www.revija.zzsp.org
Revi­jo­So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka­izda­ja­Zdru­že­nje­za­so­ci­al­no­pe­da­go­gi­ko­-­slo­ven­ska­na­ci­onal-
na­sek­ci­ja­FI­CE.­Re­vi­ja­izha­ja­če­tr­tlet­no.­Vse­izda­ja­telj­ske­pra­vi­ce­so­pri­dr­ža­ne.
So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka­is­a­qu­ar­ter­ly­pro­fes­si­onal­jo­ur­nal­pu­blis­hed­by­As­so­ci­ati­on­for­so­ci-
al­pe­da­go­gy­-­Slo­ve­ni­an­na­ti­onal­FI­CE­sec­ti­on.
Na­roč­ni­na­na­re­vi­jo­za­le­to­2010­je­25­EUR­za­prav­ne­ose­be.­Na­roč­ni­na­na­re­vi­jo­je­za­
čla­ne­Zdru­že­nja­vklju­če­na­v­članarino.
Izdajanje­revije­v­letu­2010­finančno­podpirajo­Agencija­za­raziskovalno­dejavnost­
Republike­Slovenije,­Zavod­Republike­Slovenije­za­šolstvo­in­Ministrstvo­za­šolstvo­­
in­šport.
Članke­v­reviji­abstrahirata­in­indeksirata­Family­Studies­Database­in­Sociogical­
Abstracts.
Kazalo/Contents
Mladi - iskalci življenjskih poti in možnosti v družbi tveganj
Young People - Seekers of Life Paths and Opportunities in the Risk Society
Darja­Zorc­Maver
Uvod
Članki
Bojan­Dekleva
Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Olga­Poljšak­Škraban
Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­
dejavniki
Jana­Rapuš­Pavel
Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­
dolgotrajne­brezposelnosti
Špela­Razpotnik
Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­
družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
Darja­Zorc­Maver
Introduction
Articles
Bojan­Dekleva
Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
Olga­Poljšak­Škraban
Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
Jana­Rapuš­Pavel
The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­
During­Long-term­Unemployment
Špela­Razpotnik
They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­
work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Navodila avtorjem
ISSN 1408-2942
Socialna­pedagogika,­2010­vol.14,­številka­4
383
381
405
417
439
471
495
509
531
559
469

381Darja­Zorc­Maver:­Uvod
Pred­nami­je­številka­revije,­ki­predstavlja­raziskovanja­
članov­ Oddelka­ za­ socialno­ pedagogiko­ na­ področju­
mladine.­Mladost­ danes­ zaznamujejo­ na­ eni­ strani­ vse­
bolj­ kompleksne­ nove­ možnosti­ biografskih­ potekov­
in­ stilov­ življenja,­ na­ drugi­ strani­ pa­ jih­ zaznamujejo­
družbene­ spremembe,­ ki­ so­ povezane­ s­ trgom­ dela­
in­ zaposlovanjem,­ kar­ za­ mlade­ pomeni­ tvegane­ in­
negotove­­prehode­v­odraslost.­Socialna­pedagogika­se­
kot­poklic­in­znanstvena­disciplina­ukvarja­z­razmerjem­
med­ posameznikom­ in­ družbo.­Njena­ funkcija­ je­ tako­
‘intermediarna’­ s­ ciljem­ spodbujanja­ avtonomije­
posameznika­ na­ individualni­ ravni­ ­ in­ zavzemanja­ za­
več­pravičnosti­v­družbi­na­ strukturni­ ravni.­Pri­ tem­ je­usmerjena­
tako­na­­analizo­življenjskih­položajev­in­biografij­­kot­na­strukturne,­
družbenosistemske­ okvire­ (različne­ socialne­ politike).­ ­ Socialno­
pedagogiko­tako­zaznamuje­‘integracijsko­delo’,­ki­je­izpostavljeno­
mnogo­ konfliktom,­ ki­ izhajajo­ iz­ odnosa­ med­ posameznikom­ in­
družbo,­kjer­ se­ socialna­pedagogika­zavzema­za­večjo­pravičnost.­
Njena­ naloga­ je­ vključevanje­ izključenih­ na­ področju­ trga­ dela,­
zaposlovanja,­ izobraževanja,­ stanovanjske­ politike,­ zdravstvenega­
zavarovanja­…­ Zdi­ se,­ da­ zaradi­ mnogo­ družbenih­ sprememb­ in­
zmanjševanja­socialne­države­postaja­ta­njena­­funkcija­iz­dneva­v­
dan­bolj­­aktualna.­
Prispevki­ v­ tej­ reviji­ so­ zbrani­ z­ namenom,­ da­ bi­ z­ njimi­
opozorili­ na­ sodobne­ trende­ izključevanja­ mladih­ na­ različnih­
družbenih­področjih­–­trgu­dela­in­zaposlovanja,­sistema­zdravstva,­
izobraževanja­ –­ ter­ s­ tem­ spodbudili­ širšo­ družbeno­ zavest­ in­
odgovornost,­ki­jo­ima­družba­do­teh­mladih.
Prispevek­Bojana­Dekleve­z­naslovom­­Mladinsko­prestopništvo­
v­Sloveniji­ v­mednarodni­primerjavi­predstavlja­ ­ uradne­ statistike­
UVOD
Darja­Zorc­Maver
Darja­Zorc­
Maver,­dr.­
soc.ped.,­
Pedagoška­
fakulteta,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
darja.zorc-
maver@
guest.arnes.
si
382 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 1 ­ - ­ 3 8 2
o­mladoletniškem­prestopništvu­v­Sloveniji­zadnjih­30­let.­Avtor­v­
okviru­mednarodne­ študije­ International­ self-reported­delinquency­
study-II,­ v­ kateri­ je­ sodelovala­ tudi­ Slovenija,­ poda­ primerjalno­
analizo­prestopništva,­na­osnovi­katere­­je­mogoče­oblikovati­sklepe­
o­ obsegu­ mladinskega­ prestopništva­ v­ Sloveniji­ v­ primerjavi­ z­
izbranimi­vzhodno-­in­zahodnoevropskimi­državami.­­
Olga­ Poljšak­ Škraban­ v­ članku­ z­ naslovom­ Zadovoljstvo­ z­
življenjem­ v­ odraslosti­ in­ z­ njim­ povezani­ dejavniki­ predstavlja­
rezultate­longitudinalne­raziskave,­ki­se­osredotoča­na­raziskovanje­
vloge­ interakcij­ v­ družini,­ merjene­ v­ obdobju­ mladostništva.­
Dobljeni­ rezultati­ potrjujejo­ predpostavko,­ da­ je­ za­ napoved­
zadovoljstva­z­življenjem­v­obdobju­odraslosti­pomemben­dejavnik­
ravnanje­mater­s­potrebami­hčerke,­kot­jih­je­zaznala­mati­v­obdobju­
hčerkinega­otroštva­in­adolescence.­­
Članek­ z­ naslovom­ Izkušnje­ socialne­ v-/izključenosti­ mladih­
v­ položaju­ dolgotrajne­ brezposelnosti­ Jane­Rapuš­Pavel­ prikazuje­
izkušnje­ socialne­v-/izključenosti­dolgotrajno­brezposelnih­mladih­
glede­ na­ starost­ in­ doseženo­ izobrazbo.­ Gre­ za­ prikaz­ rezultatov­
kvalitativne­ raziskave,­ ki­ je­ zajela­ 21­ brezposelnih­ mladih­ na­
območju­ Ljubljane­ v­ starosti­ od­ 19­ do­ 26­ let.­ Avtorica­ poudari­
predvsem­sistemske­ovire,­ki­­mladim­otežujejo­­vključevanje­v­delo­
in­izbiro­želenih­biografskih­potekov.­
Špela­ Razpotnik­ se­ v­ članku­ Mladi­ in­ zdravi,­ zakaj­ ne­ gredo­
delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade­
osredotoča­na­vedno­večja­ tveganja,­ki­ so­ jim­mladi­ izpostavljeni­
predvsem­na­področju­dela­in­vključenosti/izključenosti­na­področju­
zdravstvenega­ sistema.­ Na­ osnovi­ podatkov­ različnih­ raziskav­ o­
brezdomstvu­ analizira­ položaj­ mladih­ brezdomnih­ kot­ posebej­
ranljivo­skupino­med­brezdomnimi.
Namen­ tematske­ številke­ bo­ dosežen,­ če­ bodo­ prispevki­
spodbudili­v­različnih­strokovnih­javnostih­ozaveščanje­in­kritično­
refleksijo­ ­ o­ tej­ problematiki­ ­ ter­ potrebe­ po­ institucionalnih­ in­
sistemskih­ spremembah,­ ki­ bodo­ socialno­ ranljivim­ skupinam­
mladih­ ­omogočale­vključevanje­v­ ­ izobraževalni,­ zaposlovalni­ in­
zdravstveni­sistem­ter­s­tem­lažje­prehode­v­odraslost.
Ljubljana,­December­2010
383Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Mladinsko­prestopništvo­
v­Sloveniji­v­mednarodni­
primerjavi
Bojan­Dekleva
Bojan­
Dekleva,­
dr.­psih.,­
Pedagoška­
fakulteta­v­
Ljubljani,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
bojan.
dekleva@
guest.arnes.
si
Povzetek
Članek­ analizira­ uradne­ statistike­ ­ o­ mladoletniškem­
prestopništvu­ v­ Sloveniji­ zadnjih­ 30­ let.­ Pregleduje­
slovenske­ študije­ mladinske­ odklonskosti­ z­ uporabo­
ankete­ samoprijave­ ter­ opisuje­ mednarodno­ študijo­
International­ self-reported­ delinquency­ study-II,­ v­
kateri­ je­sodelovala­tudi­Slovenija.­Na­koncu­analizira­
podatke,­na­osnovi­katerih­je­mogoče­oblikovati­sklepe­
o­ obsegu­ mladinskega­ prestopništva­ v­ Sloveniji­ v­
primerjavi­ z­ izbranimi­vzhodno-­ in­ zahodnoevropskimi­
državami.­Slovenski­podatki­se­pri­tem­nanašajo­na­pet­
mest,­med­katerimi­ sta­posebej­ izpostavljeni­Ljubljana­
in­Celje.­
Ključne besede: mladinsko­prestopništvo,­mladoletniki,­
Slovenija,­metoda­samoprijave,­Ljubljana,­Celje.
384 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Uvod
Izraz­ prestopništvo­ se­ običajno­ uporablja­ za­ označevanje­
celote­prestopniških­vedenj­mladih­oseb.­Prestopniška­vedenja­so­
(v­ širšem­ smislu)­ tista,­ ki­ pomenijo­ 'prestopke',­ namreč­ prestope­
ali­ kršitve­ vedenjskih­ pravil.­ V­ ožjem­ smislu,­ kadar­ govorimo­
o­ tej­ temi­ v­ kontekstu­ kazenskega­ prava­ in­ kazenskega­ pregona­
storilcev,­ pa­ se­ ta­ izraz­ nanaša­ samo­ na­ tiste­ prestopke,­ ki­ so­ v­
kazenskem­pravu­opredeljeni­kot­kazniva­dejanja.­Prestopniškemu­
vedenju­v­ širšem­smislu­bi­ lahko­ rekli­ tudi­odklonskost,­v­ožjem­
smislu­ pa­ kriminaliteta.­ Podobno­ se­ glede­ na­ kontekst­ različno­
uporablja­ starostna­ opredelitev­ tega­ prestopništva.­ Če­ govorimo­
v­ kazenskopravnem­ kontekstu,­ uporabljamo­ izraz­ 'mladoletniško'­
prestopništvo,­ sicer­ pogosto­ 'mladinsko'.­ Prvo­ se­ nanaša­ na­
mladoletnike,­ kazenskopravno­ kategorijo,­ ki­ obsega­ skupino­
mladih,­ (po­ določilih­ slovenskega­ kazenskega­ prava)­ starih­
od­14­do­17­ let­ (torej­ obdobje­ štirih­ let),­ drugo­pa­ je­ precej­ bolj­
neopredeljeno­in­lahko­obsega­tudi­del­­kazensko­pravne­kategorije­
'otrok'­(do­14­let)­in­del­polnoletnih­(od­18­let­dalje,­morda­do­19,­
20,­21­…­let).­
Vsebina­ mladinskega­ prestopništva­ je­ zelo­ heterogena.­ Vanj­
sodi­ vse,­ kar­ v­ nekem­ času­ in­ prostoru­ neka­ družba­ ocenjuje­ kot­
(za­mlade)­nedovoljeno­ali­nesprejemljivo­oz.­kar­kazenski­ zakon­
opredeljuje­kot­kazniva­dejanja.­Poleg­klasičnih­ali­konvencionalnih­
prepovedanih­ ­ dejanj­ (kaznivih­ dejanj­ ali­ takih,­ ki­ predstavljajo­
kršitve­moralnih­pravil),­kot­so­tatvine,­dejanja­telesnega­nasilja­in­
spolno­nasilje,­ sodijo­v­ ta­ krog­ tudi­ vedenja,­ ki­ predstavljajo­bolj­
hitro­ spreminjajoč­ se­ sklop­ značilnosti­ življenjskih­ stilov.­ Vanj­
sodijo­ marsikatera­ vedenja,­ povezana­ z­ uporabo­ drog,­ spolnostjo­
pa­tudi­denimo­oblačenjem­in­priljubljeno­glasbo.­Nekatera­od­teh­
odklonskih­ ali­ kaznivih­ vedenj­ sodijo­ v­ tako­ imenovane­ statusne­
prekrške,­ torej­ v­ prekrške,­ ki­ so­ povezani­ s­ starostnim­ statusom­
storilca.­To­so­vedenja,­ki­so­kazniva­ali­obsojanja­vredna­le,­če­jih­
storijo­(pre)mlade­osebe,­mladoletniki­ali­otroci,­ne­pa­tudi,­če­ jih­
storijo­odrasli/polnoletni.
Zaradi­ zgoraj­ opisane­ heterogenosti­ mladoletniškega/
mladinskega­ prestopništva­ pa­ tudi­ zaradi­ razmeroma­ hitre­
spremenljivosti­ ocen­ o­ tem,­ kaj­ je­ za­ mladostnike­ prepovedano,­
385Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
je­ cilj,­ vsebinsko­ obravnavati­ vsa­ ta­ vedenja­ skupaj,­ največkrat­
preambiciozen­ in­ teoretično­ ne­ najbolj­ smiseln.­ Morda­ pa­ je­ le­
smiselno­ obravnavati­ mladoletniško­ prestopništvo­ kot­ celoto,­ ki­
govori­o­stopnji­in­obsegu­družbene­represije­oz.­kazenskopravnega­
odziva­v­zvezi­s­skupino­mladih.
Mladoletniško prestopništvo v Sloveniji
V­Sloveniji­obstajajo­kazenskopravna­kategorija­mladoletnikov,­
posebna­ določila­ zanje­ v­ kazenskih­ zakonih­ ter­ posebni­ oddelki­
zanje­ v­ okviru­ policije­ in­ v­ sodnem­ sistemu.­ Stopnja­ njihove­
kazenske­odgovornosti­je­drugačna­in­zanje­so­predvidene­drugačne­
vrste­ sankcij­ oz.­ vzgojnih­ ukrepov.­ Najbolj­ običajna­ statistična­
kazalca­mladoletniškega­prestopništva­sta­število­ovadenih­kaznivih­
dejanj­ ter­ število­mladoletnikov,­ ki­ jim­ je­ bila­ izrečena­ kazenska­
sankcija­oz.­vzgojni­ukrep.­Prvi­pokazatelj­ izraža­–­poleg­ samega­
obsega­prestopništva­–­predvsem­delovanje­policije,­na­drugega­pa­
vplivajo­ značilnosti­ celotnega­ sistema­ pregona,­ torej­ značilnosti­
delovanja­policije,­tožilstva­in­sodišč.
Tabela­ 1­ kaže­ štiri­ osnovne­ pokazatelje­ mladoletniškega­
prestopništva­ v­ Sloveniji­ v­ obdobju­ skoraj­ treh­ desetletij­ 1980–
2009.­ Prvi­ trije­ kazalci,­ letno­ število­ ovadenih­ kaznivih­ dejanj­
mladoletnikov,­ letno­ število­ ovadenih­ mladoletnih­ osumljencev­
ter­ delež­ mladoletnih­ osumljencev­ kaznivih­ dejanj­ med­ vsemi­
osumljenci­ kaznivih­ dejanj,­ so­ pridobljeni­ iz­ statističnih­ poročil­
policije.­Pri­kazalcu,­ki­se­v­policijskih­statistikah­imenuje­'ovadeni­
mladoletni­ osumljenci',­ je­ treba­ opozoriti,­ da­ se­ ne­ nanaša­ na­
število­ različnih­ mladoletnih­ oseb,­ ki­ so­ bile­ v­ določenem­ letu­
ovadene,­ temveč­ na­ zmnožek­ števila­ ovadenih­ kaznivih­ dejanj­ in­
števila­ osumljencev­ za­ ta­ dejanja.­Če­ je­ bil­ torej­ nekdo­ osumljen­
petih­ kaznivih­ dejanj­ (in­ zanje­ tudi­ ovaden),­ potem­ je­ to­ število­
znašalo­pet.­Če­so­bili­trije­osumljeni­storitve­istega­dejanja,­je­bilo­
to­ število­ tri.­Težava­ s­ tem­kazalcem­ je,­ da­v­ resnici­ ne­pove­niti­
tega,­koliko­ je­bilo­dejanj,­ niti­ tega,­koliko­ je­bilo­mladoletnikov,­
število­ pa­ vendarle­ oba­ podatka­ na­ neki­ specifični­ način­ izražata.­
Kazalec­ števila­ izrečenih­ kazenskih­ sankcij­ oz.­ vzgojnih­ ukrepov­
je­ pridobljen­ iz­ kazenske­ statistike­ oz.­ iz­ podatkov­ slovenskih­
sodišč.­Zadnja­kolona­tabele­1­kaže­razmerje­med­dvema­ključnima­
386 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
kazalcema­ policije­ in­ sodstva.­Graf­ 1­ kaže­ tri­ od­ kazalcev,­ ki­ jih­
najdemo­v­tabeli­1.
Tabela­1:­Osnovni­statistični­kazalci­mladoletniškega­prestopništva­v­letih­1980–2009.
Leto:
Število 
ovadenih KD 
mladoletnikov 
(A)
Število 
ovadenih 
mladoletnih 
osumljencev
Delež 
mladoletnih 
osumljencev med 
vsemi
Izrečena kazenska 
sankcija oz. 
vzgojni ukrep (B)
Razmerje  
med  
kolonama  
A/B
1980 3.739 4.806 15,3 ­­856 4,4
1981 3.937 5.591 18,0 ­­825 4,8
1982 4.636 6.385 18,1 ­­924 5,0
1983 5.381 6.966 15,7 1164 4,6
1984 4.262 5.552 16,4 1297 3,3
1985 3.751 4.935 15,7 1098 3,4
1986 3.422 4.643 15,4 1043 3,3
1987 3.453 4.806 16,2 1104 3,1
1988 3.802 4.855 16,7 ­­972 3,9
1989 3.938 5.413 17,7 1183 3,3
1990 4.302 6.097 19,3 ­­997 4,3
1991 4.709 6.737 18,9 1076 4,4
1992 6.770 9.333 22,6 1115 6,1
1993 5.554 8.029 21,8 1093 5,1
1994 5.599 7.759 22,3 1027 5,5
1995 4.475 6.657 19,4 499 9,0
1996 4.207 6.347 17,6 500 8,4
1997 3.281 4.616 13,7 617 5,3
1998 4.264 6.070 14,5 636 6,7
1999 4.709 6.291 16,9 705 6,7
2000 4.847 2.937 16,6 590 8,2
2001 4.344 2.671 14,0 571 7,6
2002 4.007 2.337 12,0 728 5,5
2003 3.308 2.147 11,4 568 5,8
2004 3.349 1.912 10,3 612 5,5
2005 2.847 1.631 9,3 479 5,9
2006 2.527 1.550 8,7 511 4,9
2007 2.596 1.508 8,6 459 5,7
2008 2.352 1.439 8,4 489 4,8
2009 2.316 1.525 8,0 418 5,5
387Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Tabela­ 1­ in­ graf­ 1­ pokažeta­ dolgoročno­ zniževanje­ obsega­
obravnavanega­ mladoletniškega­ prestopništva­ v­ skoraj­
tridesetletnem­intervalu.­Pri­policijskih­podatkih­(ovadena­kazniva­
dejanja)­ najdemo­ dva­ izrazita­ vrha,­ in­ sicer­ okrog­ leta­ 1983­ in­
1992,­ po­ tem­ letu­ pa­ kar­ neobičajno­ strmo­ in­ vztrajno­ padanje­
vse­ do­ leta­ 2009.­ Po­ drugi­ stani­ pri­ podatkih­ sodišč­ najdemo­ v­
prvih­ 15­ obravnavanih­ letih­ (1980–1994)­ precejšnjo­ kontinuiteto­
na­ povprečni­ ravni­ okrog­ 1.050­ letno­ izrečenih­ ukrepov/sankcij,­
nato­ pa­ v­ drugih­ obravnavanih­ 15­ letih­ (1995–2009)­ precejšnjo­
kontinuiteto­na­povprečni­ravni­okrog­560­letno­izrečenih­ukrepov/
sankcij,­ kar­ je­ skoraj­ polovico­ manj­ kot­ v­ prejšnji­ petnajstletki.­
Poseben­ vidik­ delovanja­ celotnega­ kazenskega­ sistema­ izraža­
razmerje­ med­ ovadenimi­ kaznivimi­ dejanji­ in­ sankcioniranimi­
mladoletniki­ (zadnja­ kolona­ v­ tabeli­ 1).­ To­ razmerje­ v­ povprečju­
znaša­približno­5,3,­pri­posameznih­letih­pa­najdemo­vrednosti­tega­
razmerja­ vse­med­ 3,1­ in­ 9.­ Poenostavljeno­ –v­ nekem­ letu­ je­ bilo­
(1995)­trikrat­manj­verjetno­kot­v­nekem­drugem­letu­(1987),­da­bo­
neko­ovadeno­kaznivo­dejanje­v­kazenskem­sistemu­pripeljalo­do­
sankcije­oz.­vzgojnega­ukrepa.
Graf­1:­Osnovni­statistični­kazalci­mladoletniškega­prestopništva­v­letih­1980–2009.
388 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Na­ osnovi­ dolgoročnega­ spremljanja­ statističnih­ podatkov,­ ki­
izvirajo­ iz­ različnih­ delov­ sistema,­ je­ mogoče­ (vsaj­ hipotetično)­
razložiti,­kaj­se­je­v­sistemu­dogajalo­in­tudi­kakšno­je­bilo­gibanje­
opazovanega­ pojava­ –­ mladoletniškega­ prestopništva.­ Seveda­ pa­
je­ pri­ tem­ treba­ upoštevati­ tudi­ druga­ spoznanja­ in­ informacije­ o­
strukturnih­ spremembah­ v­ kazenskem­ sistemu­ in­ zunaj­ njega.­Na­
osnovi­vsega­tega­lahko­oblikujemo­naslednje­(hipotetične)­sklepe:
•­ Nenaden­ upad­ števila­ izrečenih­ sankcij/vzgojnih­ ukrepov­
mladoletnikom­v­letu­1995,­ki­pomeni,­da­se­po­letu­1994­izreče­
sankcijo­skoraj­pol­manj­mladoletnikom­kot­do­leta­1994,­ni­v­
nobeni­zvezi­z­gibanjem­mladoletniškega­prestopništva,­temveč­
je­ posledica­ spremembe­ kazenske­ zakonodaje,­ ki­ je­ začela­
veljati­leta­1995­in­je­uvedla­močnejše­procesne­garancije,­večjo­
zaščito­ obtožencev­ ter­ njihovo­ bolj­ zapleteno­ kazensko/sodno­
obravnavanje.­ S­ tem­ se­ je­ zmogljivost­ (v­ smislu­ uspešnega­
procesiranja­ ovadb­ vse­ do­ izreka­ sankcije/vzgojnega­ ukrepa)­
sodnega­ sistema­ zmanjšala­ in­ ob­ enakem­ vnosu­ (inputu)­
ovadenih­v­sistem­jih­je­bilo­lahko­sankcioniranih­le­še­približno­
pol­manj­letno.
•­ Ker­ je­ –­ upoštevajoč­ teoretska­ (Durkheim!)­ in­ empirična­
spoznanja­ o­ delovanju­ socialnih­ sistemov­ –­ tako­ rekoč­
nemogoče,­ da­ bi­ se­ obseg­ nekega­ socialnega­ pojava,­ kot­ je­
prestopništvo,­ v­ obdobju­ nekaj­ let­ kar­ podvojil­ ali­ prepolovil­
(število­ ovadenih­ kaznivih­ dejanj­mladoletnikov­ je­ bilo­ v­ letu­
1992­skoraj­dvakrat­večje­kot­leta­1987,­nato­pa­v­letu­1997­več­
kot­prepolovljeno­v­primerjavi­z­letom­1992),­ob­zelo­živahnem­
gibanju­policijskih­podatkov­ne­moremo­misliti­na­substancialno­
spreminjanje­ pojava­ mladoletniškega­ prestopništva,­ ampak­
prej­na­spremenjen­obseg­odkrivanja,­evidentiranja­in­pregona,­
torej­ kratko­ malo­ spremenjeno­ pozornost,­ ki­ smo­ jo­ pojavu­
namenjali.­Oba­vrha­policijskih­podatkov,­ki­sta­vidna­v­tabeli­
1,­ torej­ v­ obdobjih­ 1982–1984­ ter­ 1992–1994,­ se­ pokrivata­ z­
dvema­ valoma­moralne­ panike­ (Cohen,­ 2002),­ torej­ povečane­
pozornosti­javnih­občil­ter­tudi­strokovnih­in­političnih­teles­tej­
problematiki.­Prvi­val,­v­obdobju­1982–1984,­ je­bil­povezan­s­
pankom­ in­ javnim­ razburjenjem­ v­ zvezi­ z­ novim­mladinskim­
stilom,­ ki­ je­ bil­ izrazito­ in­ izrecno­ protestniški­ in­ na­ katerega­
se­je­policija­sprva­odzvala­s­povečano­represijo.­Pozneje­se­je­
pank­normaliziral­in­celo­kapitaliziral­s­strani­družbenih­gibanj,­
389Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
ki­ so­ so-vzpostavljala­ družbene­ okoliščine­ za­ osamosvajanje­
Slovenije.­Drugi­val,­v­obdobju­1992–1994,­je­povezan­z­javnim­
razburjenjem­ v­ zvezi­ z­ nasilnimi­ ‘cestnimi’­ dejanji­ mladih­
(izsiljevanje,­ grožnje,­ ropi)­ ter­ tudi­ z­ odkritjem­ vrstniškega­
nasilja­ in­ trpinčenja.­Porast­nasilja­ so­v­pomembni­ (čeprav­ne­
izključni)­meri­povezovali­z­zgodnjo­fazo­tranzicije,­kot­odziv­
mladih­ na­ splošno­ ‘brutalizacijo’­ življenja,­ ki­ jo­ je­ prineslo­
uvajanje­kapitalizma.­Zelo­malo­verjetno­je,­da­bi­obseg­nasilja­
tako­ hitro,­ v­ le­ nekajletnem­ obdobju­ tako­ zelo­ narasel,­ nato­
se­ enako­ hitro­ pomiril­ oz.­ upadel.­ Zato­ vrhunec­ policijskih­
podatkov­ v­ letih­ 1992–1994­ lahko­ tolmačimo­ predvsem­ kot­
povezan­ z­ moralno­ paniko,­ obdobje­ skoraj­ dvajsetletnega­
padanja­policijskih­podatkov­pa­kot­obdobje­normalizacije.
•­ Vztrajno­ 18-letno­ padanje­ policijskih­ podatkov­ po­ letu­ 1992­
je­ mogoče­ v­ veliki­ meri­ (hipotetično)­ povezovati­ z­ dvema­
dogajanjema.­ Prvo­ je­ to,­ da­ je­ mladoletniško­ (in­ mladinsko)­
prestopništvo­ v­ tem­ obdobju­ kratko­ malo­ prenehalo­ biti­
pomembna­ družbena­ tema,­ podobno­ kot­ se­ je­ mladina­
pacificirala­ in­ depolitizirala,­ izgubljala­ protestniški­ potencial,­
oz.­ zato,­ ker­ so­ druge­ teme­ postajale­ družbeno­ pomembnejše.­
Vzporedno­s­tem­se­je­domnevno­manjšal­tudi­družbeni­interes­
za­ vzgojo­ oz.­ je­ vzgoja­ kot­ družbena­ tema­ izgubljala­ svojo­
prioriteto.­Drugo­(domnevno)­dogajanje­je­prilagoditev­policije­
na­ spremenjene­ pogoje­ delovanja­ sodstva­ po­ letu­ 1995,­ na­
njegove­ zmanjšane­ zmogljivosti­ oz.­ ‘pretočnost’.­ Razmeroma­
veliko­število­ovadenih­kaznivih­dejanj­ob­razmeroma­majhnem­
številu­ izrečenih­ sankcij/vzgojnih­ ukrepov­ s­ strani­ policije­
kratko­malo­ni­več­moglo­biti­ racionalno­ in­ smiselno,­ zato­ so­
se­ tudi­ v­ policiji­ uvedle­ spremembe­ (verjetno­ ne­ formalne,­
ampak­spremembe­v­dejanskem­diskrecijskem­delovanju),­ki­so­
pripeljale­do­zmanjšanja­števila­ovadenih­kaznivih­dejanj.­­
•­ Skoraj­ dvajsetletno­ obdobje­ zniževanja­ števila­ ovadenih­
kaznivih­ dejanj­ pa­ vseeno­ odpira­ tudi­ vprašanje­ dejanskih­
sprememb­ v­ obsegu­ mladinskega­ prestopništva.­ Informacije­
iz­ več­ držav­ sveta­ namreč­ govorijo­ o­ tem,­ da­ se­ je­ obseg­
mladoletniškega­ prestopništva­ po­ obdobju­ nekaj­ desetletij­
rasti­ stabiliziral­ oziroma­ ponekod­ začel­ celo­ zmanjševati.­ To­
hipotetično­ povezujejo­ z­ virtualizacijo­ življenja­ (ki­ se­ kaže­
v­ tem,­ da­ mladi­ vse­ več­ časa­ preživijo­ za­ računalniki)­ ter­ z­
390 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
izrazito­ izboljšanimi­ nadzorstvenimi­ tehnologijami,­ ki­ močno­
zmanjšujejo­priložnosti­za­izvajanje­nekaterih­tipičnih­kaznivih­
dejanj­mladoletnikov­ (npr.­ tatvine­v­ samopostrežbah).­Menim,­
da­za­odgovarjanje­na­to­‘substancialno’­vprašanje­analiziranje­
uradnih­podatkov­ustanov­pregona­ni­ustrezen­pristop­oz.­da­na­
osnovi­ analiz­ podatkov­ policije­ in­ sodstva­ na­ to­ vprašanje­ ni­
mogoče­odgovoriti.
Raziskovalno zanimanje za mladinsko 
prestopništvo v Sloveniji
Mladoletniško­prestopništvo­je­mogoče­raziskovati­z­več­vidikov.­
Posebno­pozornost­lahko­posvečamo­njegovi­pojavnosti­(pojavnim­
oblikam,­ vrstam,­ načinom­ storitve,­ kraju­ in­ času­ itd.),­ vzročnosti­
(domnevno­ vzročno­ relevantnim­ značilnostim­ osebnosti,­ družine­
in­ drugih­ ­ socializacijskih­ institucij,­ socialnega­ konteksta­ itd.)­ ali­
obravnavanju­oz.­družbenemu­odzivanju.­Zadnje­ se­ lahko­ukvarja­
z­različnimi­­načini­(metodami,­pristopi,­sistemi,­režimi,­izhodišči,­
teorijami,­ itd.)­ dela­ s­ prestopniki,­ vključujoč­ vidike­ odkrivanja,­
kazenskega­ obravnavanja,­ vzgojnega­ ali­ socializacijskega­
delovanja,­podpore,­svetovanja,­pomoči,­itd.­Možni­so­kvantitativni­
pristopi­(temelječ­na­statistiki­in­velikih­vzorcih),­ali­pa­kvalitativni­
(temelječ­ na­ poglobljenem­ obravnavanju­ manjšega­ števila­ enot),­
posebne­vrste­ raziskav­ so­akcijske­ raziskave,­ki­ s­poseganjem­oz.­
vpletanjem­raziskovalcev­v­ stvarnost­ razvijajo­nove­pristope­dela,­
potem­ evalvacijske,­ ki­ vrednotijo­ obstoječe­ načine­ dela,­ nato­
sistemske,­ki­jih­zanima­interakcija­med­­posameznimi­deli­sistema,­
in­druge.­Vse­te­vrste­raziskav­smo­v­Sloveniji­tudi­izvajali.­
Zdi­ pa­ se,­ da­ je­ v­ zadnjih­ desetletjih­ postaja­ mladoletniško­
prestopništvo­ kot­ osrednja­ tema­ raziskovanja­manj­ popularno­ oz.­
pogosto.­ Pregled­ naslovov­ raziskovalnih­ nalog,­ ki­ jih­ je­ izvajal­
Inštitut­ za­ kriminologijo,­ ki­ je­ bil­ v­ prejšnjem­ stoletju­ tako­ rekoč­
edini­izvajalec­kakovostnih­raziskovanj­na­tem­področju,­pokaže,­da­
sta­bili­taki­raziskavi­v­desetletju­1954–1963­dve,­v­desetletju­1964–
1973­jih­je­bilo­deset,­v­desetletju­1974–1983­sedem,­v­naslednjem­
obdobju­1984–1993­šest,­v­zadnjem­zajetem­desetletju­1994–2003­
pa­le­še­ tri.­Res­je,­da­se­ je­v­ tem­času­razvil­oddelek­za­socialno­
pedagogiko,­ katerega­večina­ raziskovalnih­ dejavnosti­ je­ povezana­
391Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
z­odklonskostjo­mladih.­Podobno­sliko­pokaže­COBISS,­ki­zajema­
le­ majhno­ število­ člankov­ ali­ knjig­ na­ temo­ mladoletniškega­
prestopništva,­pri­čemer­ ­ je­ teh­enot­ (če­ izvzamemo­diplomske­ in­
magistrske­ naloge)­ v­ desetletju­ 2001–2010­ le­ devet­ (ali­manj­ kot­
ena­ na­ leto),­ v­ prejšnjem­ desetletju­ 1991–2000­ pa­ 27­ ali­ skoraj­
trikrat­več.­Najpogostejši­trije­avtorji­prispevkov­v­COBBISS-u­na­
temo­mladinskega­prestopništva­in­sorodnih­gesel­so­Alenka­Šelih,­
Vinko­Skalar­in­Bojan­Dekleva.
Opisani­številčni­kazalci­ne­govorijo­samo­o­tem,­da­naj­bi­nas­v­
Sloveniji­mladoletniško­prestopništvo­nehalo­zanimati.­Gotovo­gre­
tudi­ za­ to,­ da­ se­ je­ tvarina,­ ki­ jo­ ta­ koncept­ zajema,­ v­ slovenskih­
raziskavah­in­pisanju­drugače­izdiferencirala,­in­sicer­na­dva­načina.­
Prvič­so­vznikle­nove­teme,­ki­bi­jih­prej­morda­obravnavali­kot­del­
mladoletniškega­prestopništva,­npr.­tema­uporabe­drog­ali­vrstniškega­
nasilja,­zdaj­pa­so­si­pridobile­status­neodvisnih­tem­oz.­tem,­ki­jih­
koncept­prestopništva­ne­zajame­več­dobro.­Podobno­so­se­pojavile­
še­druge­teme,­ki­so­deloma­povezane­s­prejšnjo­tvarino,­vendar­so­
konceptualno­(u)plenile­pozornost­raziskovalcev.­Taka­je­npr.­tema­
otrokovih­(psiholoških)­pravic­in­trpinčenja­otrok.­Po­drugi­strani­pa­
so­se­raziskovalni­interesi­preoblikovali­skladno­z­novimi­koncepti,­
ki­so­se­osredotočali­na­polja,­ki­so­prečila­tudi­polje­prestopniških­
mladoletnikov,­ vendar­ se­ niso­ ukvarjala­ samo­ ali­ predvsem­ z­
njimi.­Takšne­ so­ bile­ npr.­ teme­ hermenevtične­ socialnopedagoške­
diagnostike,­ socialne­ izključenosti,­ brezposelnosti­ (mladih)­ itd.­
Videti­ je,­kot­da­mladoletniško­prestopništvo­kot­osrednji­koncept­
nekako­ni­ več­dovolj­ produktiven­oz.­ značilen­ za­opis­ sodobnega­
ukvarjanja­ s­ tematikami,­ ki­ so­ s­ prestopništvom­ in­ odklonskostjo­
povezane.
V­ analizi­ opravljenega­ raziskovanja­ mladinske­ odklonskosti­ v­
obdobju­1954–1985­(Dekleva,­1985)­sem­našel­ tri­ faze.­Prva­ faza­
(1960–1964)­ naj­ bi­ se­ ukvarjala­ z­ vprašanjem­ Kdo­ in­ kakšen­ je­
mladoletni­ prestopnik?,­ druga­ (1964–1977)­ z­ vprašanjem­ Kako­
bi­ bilo­ najbolje­ prestopnike­ obravnavati­ in­ kakšen­ institucionalni­
sistem­ v­ ta­ namen­ izgraditi?,­ tretja­ faza­ (1977–1985)­ pa­ naj­ bi­
raziskovalni­ interes­ močno­ razširila­ (ali­ razpršila)­ na­ vprašanja,­
Kakšna­so­notranja­protislovja­našega­razumevanja­in­obravnavanja­
prestopništva?,­ Kako­ je­ mladoletniško­ prestopništvo­ povezano­ z­
mnogo­drugimi­področji­življenja,­vključno­z­vsakdanjim­življenjem­
oz.­neformalnimi­sferami­življenja?­Postavljam­tezo,­da­se­je­ta­faza­
392 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
še­naprej­razvijala­v­isto­smer­in­da­je­pripeljala­do­stanja­različnih­
raziskovalnih­ polj­ ali­ fokusov,­ ko­ mladoletniško­ prestopništvo­ ni­
več­prav­zelo­uporabno/osrednje­geslo­v­raziskovanju.­
V­ zadnjih­ treh­ desetletjih­ pa­ se­ je­ začela­ razvijati­ nova­ vrsta­
empiričnega­ raziskovanja,­ ki­ je­ po­ mojem­ mnenju­ bolj­ (kot­ pa­
analiza­uradnih­statističnih­podatkov)­primerna­za­odgovarjanje­na­
vprašanje,­kakšno­je­v­resnici­mladinsko­prestopništvo­in­koliko­ga­
je.­To­je­raziskovanje­na­osnovi­uporabe­tehnike­anketnega­merjenja­
viktimiziranosti­ali­tehnike­anketnega­samoprijavljanja­odklonskih/
prestopniških­vedenj.­Ti­dve­tehniki­dajeta­podatke,­ki­so­praktično­
neodvisni­ od­ delovanja­ uradnih­ ustanov­ in­ občasnih­ moralnih­
panik,­ki­tako­odločilno­usmerjajo­pozornost­javnosti,­posredno­pa­
tudi­vplivajo­na­delovanje­uradnih­ustanov­in­njihovo­proizvajanje­
podatkov.
Prvič­je­bila­tehnika­ankete­za­samoprijavo­prestopniških­dejanj­v­
Sloveniji­uporabljena­leta­1978­(Dekleva,­1978).­Raziskava­je­med­
drugim­z­vzporejanjem­podatkov­iz­samoprijave­s­podatki­policije­
potrdila­veljavnost­metode.­Tehnika­ankete­viktimizacije­pa­je­bila­
v­Sloveniji­uporabljena­v­zgodnjih­osemdesetih­letih­(Pečar,­1981).­
Po­ teh­ začetkih­ je­ bilo­ v­Sloveniji­ opravljenih­ še­ več­ raziskovanj­
z­ uporabo­ tehnike­ samoprijave,­ le­ malo­ (ali­ nobene)­ pa­ je­ bilo­
takih,­ki­so­se­ukvarjale­izrazito­in­osredotočeno­s­celotnim­poljem­
prestopništva,­ se­ nanašale­ na­ celotno­ območje­ Slovenije­ in­ bile­
hkrati­ še­ reprezentativne.­V­zadnjih­15­ letih­ je­bilo­ izvedenih­več­
raziskav,­ki­so­se­ukvarjale­predvsem­z­uporabo­drog­ali­različnimi­
vidiki­zdravja,­med­njimi­na­primer­(navajam­naslove­monografij,­
kjer­so­bili­predstavljeni­rezultati):­
•­ Več­ raziskav­ v­ okviru­ raziskovalnega­ programa­ ESPAD­
Stergarjeve­ in­ sodelavcev­ se­ je­ osredotočalo­ na­ uporabo­ drog­
na­ območju­ cele­ Slovenije­ in­ z­ uporabo­ reprezentativnega­
vzorčenja­(npr.­Stergar,­1995;­Stergar­2005).
•­ Raziskava­ Droge­ med­ srednješolsko­ mladino­ v­ Ljubljani­
(Dekleva,­1998)­se­je­osredotočala­na­uporabo­drog­na­območju­
Ljubljane­in­z­uporabo­reprezentativnega­vzorčenja.
•­ Raziskava­ Na­ spidu­ (Sande,­ 2002)­ se­ je­ osredotočala­ na­
uporabo­ drog­ in­ nekaterih­ tveganih­ vedenj­ med­ obiskovalci­
plesnih­ prireditev­ na­ območju­ Slovenije,­ vendar­ z­ uporabo­
nereprezentativnega­vzorčenja.
393Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
•­ Raziskava­Tri­ leta­kasneje:­uporaba­drog­med­dijaki­ob­koncu­
srednje­ šole­ (Dekleva­ in­ Sande,­ 2003)­ se­ je­ osredotočala­ na­
uporabo­drog­med­starejšimi­srednješolci­na­območju­Ljubljane­
in­z­uporabo­reprezentativnega­vzorčenja.
•­ Raziskava­ Z­ zdravjem­ povezano­ vedenje­ v­ šolskem­ obdobju­
(Jeriček,­ Lavtar­ in­ Pokrajac,­ 2007)­ se­ je­ osredotočala­
predvsem­ na­ z­ zdravjem­ povezana­ tveganja­ (in­ tudi­ deloma­
odklonska­vedenja),­posebej­ tudi­na­duševno­zdravje.­V­tem­ji­
je­bila­podobna­ tudi­ starejša­ raziskava­ ­Dejavniki­ tveganja­pri­
slovenskih­srednješolcih­(Tomori­in­drugi,­1998).­
V­ tem­ obdobju­ je­ bila­ izvedena­ le­ ena­ raziskava,­ ki­ se­ je­
sistematično­ in­ celovito­ posvečala­ prestopniškemu­ vedenju­ z­
uporabo­ ankete­ samoprijave­ ter­ z­ uporabo­ reprezentativnega­
vzorčenja.­ To­ je­ bila­ raziskava­ Odklonskost,­ nasilje­ in­
kriminaliteta­–­problematika­mladine­neslovenske­narodnosti­
oz.­ priseljencev­ druge­ generacije,­ katere­ rezultati­ so­ bili­
objavljeni­v­monografiji­Čefurji­so­bili­rojeni­tu:­življenje­mladih­
priseljencev­ druge­ generacije­ v­ Ljubljani­ (Dekleva­ in­ Razpotnik,­
2002).­Njena­ omejitev­ je­ bila,­ da­ je­ bila­ izvedena­ le­ na­ območju­
Ljubljane.
V­ tem­ času­ (1991–1992)­ pa­ je­ bila­ v­ Evropi­ izvedena­ tudi­
prva­ mednarodna­ primerjalna­ raziskava­ prestopništva­ mladih.­
To­ je­bila­ International­ self-reported­delinquency­study­ (s­kratico­
ISRD;­ Junger-Tass,­ Haen­ Marshall­ in­ Ribeaud,­ 2003),­ v­ kateri­
je­ sodelovalo­ 11­ evropskih­ držav­ in­ ZDA­ (Nebraska)­ ter­ Nova­
Zelandija,­Slovenija­pa­med­njimi­ni­bilo.­ ­V­ letih­2006–2008­ je­
bila­izvedena­druga­ponovitev­te­raziskave­(ISRD-II),­ki­ je­zajela­
že­31­držav.­Od­teh­je­bilo­15­zahodnoevropskih,­12­članic­EU­in­
tri­ druge;­ 10­ vzhodno-­ in­ centralnoevropskih,­ od­ teh­ šest­ novih­
članic­ EU;­ ter­ šest­ drugih,­med­ njimi­Kanada­ in­ ZDA­ (s­ štirimi­
federalnimi­državami)­–­skupni­numerus­anketianih­mladostnikov­
je­ bil­ 71.400­ (Junger-Tass­ in­ drugi,­ 2009).­ Zbiranje­ podatkov­ in­
njihova­obdelava­je­za­šest­držav­novih­pristopnic­(poleg­Slovenije­
še­ Češka,­ Estonija,­ Litva,­ Ciper­ in­ Poljska)­ potekalo­ v­ okviru­
posebne­raziskovalne­naloge­Juvenile­delinquency­in­six­new­EU­
member­states­(Stekatee,­Moll­ in­Kapardis,­2008).­O­rezultatih­te­
raziskave­poročamo­v­nadaljevanju.­­
394 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Namen raziskovanja 
Med­osnovnimi­nameni­raziskave­ISRD-II­so­bili:
•­ ugotoviti­ prevalenco­ in­ incidenco­ prestopništva­ in­
viktimiziranosti­med­12–15-letniki­v­vključenih­državah;
•­ spoznati­ vrstni­ red­ pogostosti­ izvajanja­ posameznih­
prestopniških­vedenj;
•­ ugotoviti,­ s­ katerimi­ dejavniki­ se­ prestopništvo­ povezuje,­ in­
odkriti­mednarodne­pravilnosti­ali­razlike­v­vzorcih­teh­povezav;
•­ ugotoviti­morebitne­povezave­med­prestopništvom­in­socialnim­
nadzorom,­ samonadzorom,­ socialno­ dezorganizacijo­ in­
življenjskimi­stili;
•­ raziskati­ pomen­ družine,­ šole­ in­ soseske­ za­ odklonskost­ te­
starostne­skupine;
•­ prispevati­ k­ razvoju­ mednarodno­ primerljivega­ instrumenta­
merjenja­prestopništva­ter­k­nadaljevanju­tovrstnih­študij.­­
Namena­raziskovanja,­kot­o­njem­poročamo­v­tem­članku,­pa­sta­
bila­dva:
•­ oblikovati­ ocene­ o­ obsegu­ prestopništva­ v­ Sloveniji­ (in­
Ljubljani)­v­primerjavi­z­drugimi­petimi­državami­pristopnicami­
v­EU­in­nekaterimi­izbranimi­starimi­članicami­EU;
•­ oblikovati­primerjano­oceno­o­obsegu­prestopništva­v­ različno­
velikih­slovenskih­mestih.­
Postopek raziskovanja 
Anketiranje­je­bilo­izvedeno­z­enotnim­vprašalnikom.­Ta­je­imel­na­24­
straneh­razporejenih­67­vprašanj­s­podvprašanji.­Vprašanja­so­pokrivala­
tematska­področja­demografije,­družinskega­nadzorovanja,­viktimizacij,­
preživljanja­ prostega­ časa,­ vrstniških­ skupin,­ samonadzorovanja,­
značilnosti­ šole­ in­ soseske,­ predvsem­ pa­ izvajanja­ odklonskih/
prestopniških­ dejanj­ (sam­ in­ vrstniki).­ Tabela­ 2­ kaže­ osnovnih­ 15­
vprašanj/področij,­ki­jih­je­anketa­zajela.­Pri­vsakem­od­vprašanj­so­bila­
navedena­ še­ podvprašanja,­ ki­ so­ se­ nanašala­ na­ to,­ ali­ je­ anketiranec­
določeno­stvar­že­naredil/delal,­kolikokrat­v­zadnjem­mesecu,­sam­ali­s­
kom­v­družbi,­ali­je­bil­pri­tem­odkrit­(in­kdo­ga­je­odkril)­in­kaznovan.
395Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Tabela­2:­Ključna­vprašanja­ankete­samoprijave­v­raziskavi­ISRD-II.
Uporabljeno vprašanje v anketi: Skrajšano:
Si­kdaj­sodeloval/-a­v­skupinskem­pretepu­na­šolskem­igrišču,­
nogometnem­stadionu,­ulici­ali­na­drugem­javnem­prostoru? Skupinski­pretep
Ali­kdaj­nosiš­s­seboj­orožje,­npr.­palico,­nož­(a­ne­samo­
žepni­nožiček)­ali­verigo? Nosil­orožje
Si­že­kdaj­koga­zanalašč­tako­pretepel/-a­ali­ga­poškodoval/-a­
s­palico­ali­nožem,­da­je­moral­iti­k­zdravniku? Napad­na­osebo
Si­že­kdaj­iztrgal/-a­torbico,­torbo­ali­kaj­drugega­od­druge­
osebe­z­namenom,­da­to­ukradeš? Roparska­tatvina
Si­kdaj­komu­grozil/-a­z­orožjem­ali­da­ga­boš­pretepel/-a,­
samo­da­bi­od­njega­dobil/-a­denar­ali­kako­drugo­stvar? Izsiljevanje
Si­že­kdaj­namenoma­kaj­poškodoval/-a­ali­razbil,­npr.­klop­
na­avtobusni­postaji,­telefonsko­govorilnico,­okno,­sedež­na­
avtobusu,­vlaku­ali­avtu?
Vandalizem
Si­že­kdaj­kaj­ukradel/-a­iz­trgovine­ali­veleblagovnice? Kraja­v­trgovini
Si­že­kdaj­ukradel/-a­kolo,­skuter­ali­moped? Kraja­kolesa­ali­mopeda
Si­že­kdaj­ukradel/-a­kaj­iz­avta­ali­na­avtu? Kraja­iz­avta
Si­že­kdaj­vlomil/-a­v­neko­hišo­z­namenom,­­
da­bi­kaj­ukradel/-a? Vlom­v­hišo
Si­že­kdaj­ukradel/-a­motor­ali­avto? Kraja­motorja­ali­avta
Si­že­kdaj­uporabil­svoj­računalnik­za­'hekanje'­–­vdiranje­v­
tuje­računalnike?
Računalniško­
'hekanje'
Si­kdaj­komu­prodal/-a­katerokoli­(mehko­ali­trdo)­drogo­ali­
mu­pomagal­pri­nakupu? Preprodaja­drog
Si­že­kdaj­uporabljal/-a­droge,­kot­sta­ekstazi­in­spid? Uporaba­ekstazija­ali­amfetamina
Si­že­kdaj­uporabljal/-a­droge,­kot­so­LSD,­heroin­ali­kokain? Uporaba­LSD/heroina/kokaina
V­ raziskavi­ je­ bila­ uporabljena­ na­ mestih­ temelječa­ metoda­
vzorčenja­(city-based­sampling).­V­raziskovalnem­timu­mednarodne­
raziskave­je­bilo­dogovorjeno,­da­se­v­vsaki­deželi­vzame­v­vzorec­
največje­mesto,­eno­srednje­veliko­mesto­ter­tri­manjša­mesta­glede­
na­število­prebivalcev.­Pri­tem­naj­bi­bil­kriterij­za­malo­mesto­to,­
da­ima­vsaj­20­tisoč­prebivalcev.­Dodatni­pogoj­je­še­bil,­naj­bodo­
mesta­izbrana­iz­različnih­regij­države.­Glede­na­majhnost­Slovenije­
smo­ ob­ teh­ pogojih­ nujno­ morali­ izbrati­ mesta,­ ki­ se­ med­ seboj­
po­številu­prebivalcev­ razlikujejo­manj­kot­ izbrana­mesta­v­kateri­
od­ večjih­ držav,­ kjer­ imajo­ največja­mesta­ tudi­ po­ več­milijonov­
396 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
prebivalcev.­ V­ Sloveniji­ smo­ tako­ izbrali­ Ljubljano­ kot­ največje­
mesto,­Celje­kot­srednje­veliko­mesto­ter­Jesenice,­Piran­in­Kočevje­
kot­ tri­manjša­mesta.­S­tem­smo­zajeli­naslednje­slovenske­regije:­
ljubljansko,­štajersko,­gorenjsko,­dolenjsko­in­primorsko.­Seveda­s­
tem­še­nismo­izčrpali­vseh­regij,­vendar­smo­zagotovili­razmeroma­
veliko­ geografsko­ razpršenost­ izbranih­ mest.­ Izbrana­ mesta­ so­
bila­ torej­glede­na­število­prebivalcev­po­vrsti­prvo­(Ljubljana)­ in­
četrto­(Celje),­preostala­tri­pa­so­se­razvrščala­bolj­na­repu­lestvice­
velikosti­mest.­
Dogovorjeno­ vodilo­ je­ bilo,­ da­ naj­ bi­ vsak­ od­ treh­ stratumov­
mest­obsegal­vsaj­700­učencev­sedmih­in­devetih­razredov,­vsakih­
pol.­Vzorčenje­učencev­je­bilo­povsem­slučajno,­to­pomeni,­da­je­
imel­vsak­učenec­načelno­enako­možnost,­da­pride­v­vzorec.­Ker­naj­
bi­vsak­stratum­obsegal­vsaj­700­učencev­in­ker­smo­­predvidevali,­
da­ je­ v­ posameznem­ razredu­ v­ povprečju­ 22­ učencev,­ smo­ s­
seznama­vseh­rednih­osnovnih­šol­v­izbranih­mestih­in­razredov­na­
teh­šolah­med­vsemi­sedmimi­in­devetimi­razredi­slučajno­izbrali­
toliko­ razredov,­ da­ bi­ v­ njih­ predvidoma­ zajeli­ nekoliko­ več­ kot­
700­učencev.­
Tako­ smo­ v­ Ljubljani­ med­ 46­ osnovnimi­ šolami­ izvedli­
anketiranje­ na­ 23­ šolah­ in­ v­ 38­ razredih,­ na­ Jesenicah­ smo­ zajeli­
vse­ tri­ šole­ in­ 14­ razredov,­ prav­ tako­ smo­ vse­ tri­ šole­ zajeli­ tudi­
v­ Kočevju,­ kjer­ smo­ anketiranje­ izvedli­ v­ 15­ razredih.­ V­ Piranu­
smo­ med­ štirimi­ šolami­ izvedli­ anketiranje­ le­ v­ dveh,­ saj­ smo­
italijansko­ šolo­ zaradi­ izredno­majhnega­ števila­ učencev­ izpustili,­
ena­osnovna­šola­pa­je­sodelovanje­odklonila.­To­je­povzročilo,­da­
smo­ posledično­ v­ Piranu­ zajeli­manjše­ število­ učencev,­ kar­ pa­ bi­
pomenilo,­da­v­eni­strati,­ki­obsega­Jesenice,­Kočevje­in­Piran,­ne­
bi­anketirali­dovolj­velikega­števila­učencev.­Zato­smo­v­anketiranje­
vključili­še­eno­osnovno­šolo­iz­Izole,­najbližjega­mesta,­in­tako­na­
Obali­skupaj­anketiranje­izvedli­v­11­razredih.­V­Celju1­smo­zajeli­
celotno­populacijo­učencev­in­učenk­sedmih­in­devetih­razredov­na­
vseh­devetih­rednih­osnovnih­šolah­v­39­razredih­(tabela­3).
1­Podatki­te­raziskave­so­bili­tudi­posebej­obdelani­za­območje­Ljubljane­(Dekleva­
in­Grobelšek,­2006b)­in­posebej­za­območje­Celja­(Dekleva­in­Grobelšek,­2006a).­
Pri­ raziskavi­ sta­ v­ posameznih­ fazah­ v­manjši­meri­ sodelovali­ še­Mija­Marija­
Klemenčič­Rozman­in­Špela­Razpotnik,­pri­izvedbi­raziskave­v­Celju­in­pisanju­
zaključnega­poročila­o­Celju­pa­je­v­ključni­meri­sodelovala­Andreja­Grobelšek.­
397Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Tabela­3:­Šole,­razredi­in­učenci­v­petih­obravnavanih­mestih
Mesto: Število vseh osnovnih šol
Število šol, 
kjer je bilo 
anketiranje
Število 
razredov
Število 
vpisanih 
učencev
Celje 9 9 39 838
Ljubljana 46 23 38 853
Jesenice 3 3­ 14 309
Piran 4 3 11 220
Kočevje 3 3 15 312
Skupaj­ 65 41 117 2.532
Po­izvedenem­anketiranju­smo­preverili,­kolikšna­je­bila­stopnja­
odgovarjanja­ na­ vprašalnike­ (torej­ koliko­ od­ ciljanih,­ v­ vzorec­
zajetih­ učencev­ ankete­ ni­ izpolnilo,­ ker­ so­manjkali­ v­ šoli­ ali­ ker­
ankete­ niso­ želeli­ izpolniti)­ ter­ koliko­ vprašalnikov­ je­ bilo­ treba­
zaradi­ neustrezne­ izpolnjenosti­ zavreči.­ Izkazalo­ se­ je,­ da­ smo­ v­
vseh­petih­mestih­skupaj­dosegli­88,4-odstotno­stopnjo­vrnjenih­in­
hkrati­uporabnih­vprašalnikov.
Tabela­4­kaže,­kakšna­je­bila­struktura­anketiranih­učencev­glede­
na­ obiskovani­ razred­ ­ ter­ povprečno­ starost­ v­ petih­ obravnavanih­
mestih.­ Po­ podatkih­ v­ zadnji­ koloni­ bi­ lahko­ sklepali,­ da­ je­
bila­ povprečna­ starost­ anketiranih­ učencev­ 13,44­ leta,­ vendar­
pa­ je­ verjetneje,­ da­ je­ bila­ njihova­ starost­ precej­ bližje­ 14­ letom.­
Vprašanje,­na­osnovi­katerega­so­te­številke­izračunane,­je­namreč­
zahtevalo,­ da­ učenci­ izberejo­ eno­ od­ ponujenih­ številk,­ ki­ naj­
bi­ označevala­ njihovo­ starost­ (npr.­ 13­ ali­ 14).­ Ker­ je­ utemeljena­
domneva,­da­ so­ številko­npr.­14­ izbrali­ tako­ tisti,­ ki­ so­bili­ ravno­
stari­14­let,­kot­tudi­tisti,­ki­so­bili­že­skoraj­15,­moramo­odgovor­14­
razumeti­kot­14,5.­Zato­je­smiselno,­da­k­rezultatu­13,44­prištejemo­
še­0,5­in­tako­pridemo­do­povprečne­starosti­14,96­leta.
Za­ namene­ tega­ članka­ izmed­ vseh­ obdelav­ prikazujemo­
le­ tiste,­ ki­ odgovarjajo­ na­ zastavljena­ vprašanja.­ Prikazujemo­
rezultate­za­15­ključnih­prestopniških­vedenj,­in­sicer­na­en­način­
v­primerjavi­med­izbranimi­državami,­na­drugi­način­v­primerjavi­
med­glavnimi­mesti­izbranih­držav,­na­tretji­način­pa­v­primerjavi­
med­ tremi­ stratumi­ mest­ (glede­ na­ njihovo­ velikost)­ Slovenije.­
Vsi­ rezultati­ so­prikazani­v­%­anketiranih,­ki­ so­določeno­stvar/
vedenje­že­storili.­
398 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Tabela­4:­Struktura­anketiranih­učencev­glede­na­obiskovani­razred­ter­
povprečno­starost­v­petih­obravnavanih­mestih.
Mesto: 
Razred
Skupaj
f:
Povprečna 
starost 
učencev:
7. razred 9. razred
f % f %
Ljubljana 403 53,9 344 46,1 747 13,32
Celje 368 49,9 369 50,1 737 13,50
Jesenice 147 54,0 125 46,0 272 13,48
Piran 109 55,3 88 44,7 197 13,43
Kočevje 142 49,7 144 50,3 286 13,60
Skupaj­ 1.169 52,2 1.070 47,8 2.239 13,44
Rezultati
A.­Primerjava­med­glavnimi­mesti­šestih­novih­članic­EU
Tabela­5­kaže­vseživljenjsko­prevalenco­ izbranih­prestopniških­
vedenj­med­(pretežno)­14–15­let­starimi­mladostniki­v­prestolnicah­
šestih­ novih­ članic­ EU.­ Tabela­ pokaže­ tudi,­ da­ je­ struktura­
prestopniških­ ravnanj­ v­ šestih­ prestolnicah­presenetljivo­podobna.­
To­pomeni,­da­so­večinoma­ravnanja,­ki­so­v­kateri­od­držav­med­
pogostejšimi,­ pogostejša­ tudi­ v­ drugih­ državah,­ in­ obratno.­ Med­
opazovanimi­ ravnanji­ so­ najpogostejša:­ skupinski­ pretep,­ kraje­ v­
trgovinah­in­nošenje­orožja,­med­redkejšimi­pa­kraje­vozil,­ropi­in­
telesni­napadi­na­osebe.­Tudi­za­Slovenijo­(oz.­Ljubljano)­to­pravilo­
v­glavnem­velja.­Zadnja­kolona­tabele­5­kaže,­da­se­rangi­odstotkov­
prevalence­vedenj­ ljubljanskih­mladih­gibljejo­najpogosteje­okrog­
sredine,­ torej­ zasedajo­ (med­ šestimi­ glavnimi­ mesti)­ 3.,­ 4.­ ali­ 5.­
mesto.­Vendar­pa­je­rang­Ljubljane­pri­devetih­od­15­vedenj­–­4.,­5.­
ali­6.­mesto,­kar­pomeni,­da­je­pri­večini­vedenj­njihova­pogostost­
med­ ljubljanskimi­mladimi­manjša­ kot­ pri­mladih­ iz­ drugih­ petih­
prestolnic.­Najbolj­redka­v­primerjavi­z­drugimi­prestolnicami­so­v­
Ljubljani­ dejanja­ skupinskega­ pretepanja­ ter­ še­ posebej­ roparskih­
tatvin.­Dve­dejanji,­ki­jih­mladi­v­Ljubljani­delajo­precej­pogosteje­
kot­ drugod,­ pa­ sta­ vandalizem­–­ poškodovanje­ tuje­ stvari­ –­ in­ še­
posebej­kraja­kolesa­ali­motocikla.
399Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Tabela­­5:­Odstotki­mladih­iz­prestolnic­šestih­držav,­ki­so­kadarkoli­v­življenju­
storili­kakšno­od­15­prestopniških­dejanj.­S­sivo­polnitvijo­sta­označeni­polji,­pri­
katerih­Ljubljana­najbolj­odstopa­od­povprečja­preostalih­glavnih­mest.­
Mesto:
Dejanje: Ni
ko
zi
ja
,
C
ip
er
Pr
ag
a,
Č
eš
ka
Ta
lli
n,
E
st
on
ija
V
iln
iu
s,
L
itv
a
Va
rš
av
a,
Po
ljs
ka
L
ju
bl
ja
na
,
Sl
ov
en
ija
Sk
up
aj
R
an
g
L
ju
bl
ja
ne
Skupinski­pretep 18,7 18,2 15,7 16,8 13,3 9,9 15,4 6.
Nosil­orožje 4,8 13,0 18,0 14,0 12,0 7,6 11,6 5.
Napad­na­osebo 3,3 1,8 3,9 2,3 2,1 2,1 2,6 4.-5.
Roparska­tatvina 1,5 2,5 1,6 1,5 1,2 0,1 1,4 6.
Izsiljevanje 1,3 1,8 0,9 1,1 2,9 1,5 1,6 3.
Vandalizem 7,7 9,6 10,7 5,9 10,0 11,4 9,2 1.
Kraja­v­trgovini 5,7 25,9 12,7 8,3 14,4 16,3 13,9 2.
Kraja­kolesa­ali­
mopeda 2,2 0,1 0,3 0,4 1,1 1,9 1,0 2.
Kraja­iz­avta 1,9 2,4 2,0 3,5 1,8 2,7 2,4 2.
Vlom­v­hišo 1,9 1,4 0,9 0,7 1,7 1,2 1,3 4.
Kraja­motorja­­
ali­avta 1,3 0,3 0,8 0,5 0,9 0,7 0,8 4.
Računalniško­
'hekanje' 4,8 8,4 11,1 7,7 9,2 8,7 8,3 3.
Preprodaja­drog 1,5 3,4 3,9 1,4 2,6 2,1 2,5 4.
Uporaba­
ekstazija­ali­
amfetamina
2,2 1,0 3,7 0,8 2,6 1,1 1,9 4.
Uporaba­LSD/
heroina/kokaina 1,4 1,1 2,8 0,4 2,3 0,7 1,5 5.
B.­Primerjava­med­izbranimi­državami
Tabela­6­kaže­primerjavo­vedenja­slovenskega­vzorca­ ­mladine­
z­vzorci­drugih­petih­vzhodno-­in­centralnoevropskih­držav.­Vzorec­
držav­se­deloma­pokriva­z­vzorcem­prestolnic­ iz­ tabele­5,­ le­da­v­
njem­ni­Cipra,­je­pa­namesto­njega­Madžarska.­
Tabela­ 6­ pokaže­ podobno­ kot­ tabela­ 5,­ da­ je­ prevalenca­
prestopniških­ vedenj­ v­ Sloveniji­ v­ primerjavi­ s­ petimi­ drugimi­
državami­ razmeroma­ majhna,­ kar­ še­ posebej­ velja­ za­ skupinske­
pretepe,­ nošenje­ orožja­ in­ roparske­ tatvine.­ Spet­ pa­ se­ izkaže,­ da­
se­v­Sloveniji­kot­celoti­(torej­tudi­z­upoštevanjem­mladih­srednje­
velikih­in­majhnih­mest)­pogosteje­pojavljajo­kraje­koles­in­motorjev­
pa­tudi­kraje­iz­trgovin.­
400 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Tabela­­6:­Odstotki­mladih­iz­šestih­vzhodno-­in­centralnoevropskih­držav,­ki­so­
kadarkoli­v­življenju­storili­katero­od­15­prestopniških­dejanj.
Država:
Dejanje:
M
ad
ža
rs
ka
Č
eš
ka
E
st
on
ija
L
itv
a
Po
ljs
ka
Sl
ov
en
ija
Sk
up
aj
R
an
g 
SL
O
Skupinski­pretep 17,5 19,8 15,1 15,4 13,1 12,4 13,5 6.
Nosil­orožje 10,4 10,3 15,8 13,1 9,9 6,9 9,9 6.
Napad­na­osebo 2,3 1,3 3,8 2,4 1,9 2,3 2,0 3.-4.
Roparska­tatvina 3,1 2,3 0,8 1,3 1,1 0,5 1,4 6.
Izsiljevanje 0,7 1,4 0,8 1,2 2,6 1,4 1,1 2.-3.
Vandalizem 14,4 11,5 11,9 7,7 8,3 11,5 9,0 3.-4.
Kraja­v­trgovini 11,6 22,5 11,4 9,3 12,0 13,2 11,1 2.
Kraja­kolesa­ali­mopeda 0,9 1,3 0,4 0,5 0,8 1,7 0,7 1.
Kraja­iz­avta 1,3 1,9 2,0 0,8 1,5 1,7 1,3 3.
Vlom­v­hišo 1,1 1,1 1,5 0,7 2,2 0,8 1,1 5.
Kraja­motorja­ali­avta 0,8 0,8 1,3 0,6 0,9 0,5 0,7 6.
Računalniško­'hekanje' 50,9 7,1 10,4 6,7 8,9 10,6 14,0 2.
Preprodaja­drog 2,1 3,8 2,7 1,6 3,1 2,3 2,2 4.
Uporaba­ekstazija­ali­
amfetamina 2,9 1,2 3,1 1,2 3,2 1,4 1,9 4.
Uporaba­LSD/heroina/
kokaina 1,3 0,6 1,5 0,9 1,7 0,8 1,0 5.
Da­ ne­ bi­ ostali­ le­ pri­ primerjavi­ Slovenije­ z­ drugimi­ petimi­
vzhodno-­ oz.­ centralnoevropskimi­ državami­ oz.­ novodošlimi­
državami­ v­ EU,­ si­ lahko­ v­ tabeli­ 7­ ogledamo­ še­ primerjavo­
slovenskih­ podatkov­ s­ podatki­ iz­ petih­ zahodnoevropskih­ držav.­
Te­so­izbrane­med­možnimi­državami­glede­na­intuitivne­možnosti­
primerjave.­Italija­in­Avstrija­sta­slovenski­neposredni­sosedi,­Italija­
in­Španija­sta­mediteranski­državi,­kamor­včasih­pogojno­prištevajo­
tudi­ Slovenijo.­ Nemčija­ in­ Belgija­ pa­ sta­ dve­ celinski­ državi,­ ki­
sodita­med­tiste,­ki­nekako­definirajo­koncept­Evrope­in­evropskega.­
V­primerjavi­teh­šestih­držav­Slovenija­izpade­še­bolje.­Pri­kar­13­
od­15­dejanj­zaseda­5.­ali­6.­ rang.,­ le­pri­enem­4.–5.­ rang,­vendar­
pa­pri­enem­tudi­2.­rang­pogostosti.­To­je­–­presenetljivo­–­dejanje­
‘hekanja’.­Na­drugi­strani­pa­Slovenija­najbolj­odstopa­v­negativno­
smer­(torej­nižje­prevalence)­pri­dejanju­žeparske­tatvine.
401Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Tabela­7:­Odstotki­mladih­iz­Slovenije­ter­petih­zahodnoevropskih­držav,­ki­so­
kadarkoli­v­življenju­storili­katerega­od­15­prestopniških­dejanj.
Država:
Dejanje:
It
al
ija
Šp
an
ija
Av
st
ri
ja
N
em
či
ja
B
el
gi
ja
Sl
ov
en
ija
R
an
g 
SL
O
Skupinski­pretep 27,3 22,1 20,9 12,1 21,6 12,4 5.
Nosil­orožje 10,0 9,3 10,2 10,0 15,0 6,9 6.
Napad­na­osebo 3,1 1,5 4,4 4,7 3,5 2,3 5.
Roparska­tatvina 3,6 1,1 4,8 2,9 2,4 0,5 6.
Izsiljevanje 2,7 1,6 1,8 2,2 2,4 1,4 6.
Vandalizem 15,7 13,0 16,9 13,4 10,7 11,5 5.
Kraja­v­trgovini 18,9 20,9 18,2 7,9 20,1 13,2 5.
Kraja­kolesa­ali­mopeda 4,6 3,7 3,3 2,1 5,1 1,7 5.
Kraja­iz­avta 4,5 3,6 2,3 1,2 1,7 1,7 4.-5.
Vlom­v­hišo 3,6 2,8 1,5 0,9 2,0 0,8 6.
Kraja­motorja­ali­avta 1,1 1,6 0,7 0,5 1,2 0,5 5.-6.
Računalniško­'hekanje' 10,4 31,6 6,7 5,8 6,8 10,6 2.
Preprodaja­drog 3,7 6,1 3,3 3,3 4,3 2,3 6.
Uporaba­ekstazija­ali­amfetamina 1,6 3,8 1,8 1,2 2,3 1,4 5.
Uporaba­LSD/heroina/kokaina 1,8 4,4 1,6 0,9 1,4 0,8 6.
C.­Primerjava­med­različno­velikimi­slovenskimi­mesti­
Razlike­in­podobnosti­med­tabelama­5­in­6­odpirata­vprašanje,­v­
kolikšni­meri­združitev­podatkov­o­mladih­iz­prestolnice­s­podatki­
o­mladih­ iz­ srednje­ velikih­ in­majhnih­ slovenskih­mest­ spremeni­
rezultate­ –­ razvrstitev­ Slovenije­ na­ rang­ lestvici.­ Ker­ primerjava­
tabele­5­in­6­pokaže­na­le­majhne­razlike,­lahko­sklepamo,­da­med­
tremi­skupinami­slovenskih­mest­ne­bomo­našli­velikih­razlik.­Tabela­
8­zares­pokaže,­da­so­razlike­prevalenc­za­posamezna­vedenja­med­
tremi­ velikostmi­ mest­ v­ Sloveniji­ razmeroma­ majhne.­ Nekoliko­
presenetljivo­se­ lahko­celo­zdi,­da­ je­prevalenca­pri­večini­vedenj­
(pri­osmih­od­petnajstih)­v­Ljubljani­manjša­od­povprečja.­Dejansko­
pa­ je­ statistično­ pomembna­ na­ ravni­ tveganja­ 0,05­ le­ razlika­ pri­
eni­ vrsti­ dejanj,­ in­ sicer­ pri­ tatvinah­ iz­ trgovin,­ ki­ se­ pojavljajo­
med­ mladimi­ v­ Ljubljani­ pogosteje­ kot­ drugod.­ Kljub­ statistični­
pomembnosti­pa­je­ta­razlika­v­odstotkih­razmeroma­majhna.
402 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Tabela­­8:­Odstotki­mladih­iz­petih­slovenskih­mest,­ki­so­kadarkoli­v­življenju­
storili­kakega­od­15­prestopniških­dejanj.
Mesto:
Dejanje:
Ljubljana Celje
Piran, 
Jesenice, 
Kočevje
Vsa 
mesta
Skupinski­pretep 9,9 13,2 14,2 12,4
Nosil­orožje 7,6 6,4 6,7 6,9
Napad­na­osebo 2,1 1,8 3,0 2,3
Roparska­tatvina 0,1 0,8 0,5 0,5
Izsiljevanje 1,5 1,2 1,6 1,4
Vandalizem 11,4 10,0 13,2 11,5
Kraja­v­trgovini 16,3 10,4 13,0 13,2
Kraja­kolesa­ali­mopeda 1,9 1,2 1,9 1,7
Kraja­iz­avta 2,7 0,6 1,8 1,7
Vlom­v­hišo 1,2 0,1 1,2 0,8
Kraja­motorja­ali­avta 0,7 0,4 0,4 0,5
Računalniško­'hekanje' 8,7 10,1 13,0 10,6
Preprodaja­drog 2,1 2,5 2,2 2,3
Uporaba­ekstazija­ali­amfetamina 1,1 1,8 1,2 1,4
Uporaba­LSD/heroina/kokaina 0,7 0,4 1,3 0,8
Sklepi
V­najsplošnejšem­raziskava­ISRD-II­kaže­možnosti­mednarodno­
primerljivega­ raziskovanja­ mladinskega­ prestopništva­ z­ metodo­
ankete­ samoprijave.­ Bolj­ specifično­ gledano­ med­ rezultate­ te­
raziskave­ sodijo­ ugotovitve­ o­ tem,­ da­ je­ struktura­ prestopniških­
vedenj­ v­ različnih­ državah­ presenetljivo­ podobna­ in­ da­ so­ s­
pojavljanjem­prestopništva­v­različnih­državah­statistično­povezani­
isti­ ali­ podobni­ (socialno­ nadzorstveni)­ dejavniki­ (česar­ sicer­ v­
tem­prispevku­nismo­podrobneje­prikazovali).­Na­dve­raziskovalni­
vprašanji,­zastavljeni­v­tem­članku,­pa­lahko­oblikujemo­naslednja­
odgovora:­
•­ Prevalenca­ prestopniških­ vedenj­ je­ v­ Sloveniji­ v­ primerjavi­
z­ drugimi­ državami­ razmeroma­majhna.­To­velja­ v­ primerjavi­
s­ šestimi­ drugimi­ državami,­ novimi­ pristopnicami­ k­ EU,­med­
katerimi­jih­pet­sodi­v­krog­t.­i.­vzhodnoevropskih­držav,­ki­so­
pred­približno­dvema­desetletjema­ zamenjale­ družbeni­ sistem,­
403Bojan­Dekleva:­Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
še­ bolj­ pa­ velja­ v­ primerjavi­ z­ izbranimi­ zahodnoevropskimi­
državami,­med­katerimi­sta­tudi­dve­sosedi­Slovenije.
•­ Glede­ prevalence­ izbranih­ 15­ prestopniških­ vedenj­ tako­ rekoč­
ni­razlik­med­tremi­manjšimi­mesti,­srednje­velikim­mestom­in­
največjim­mestom.­Ta­ugotovitev­krepi­pogled­na­Slovenijo­kot­
precej­ enotno­ območje,­ kjer­ se­ značilnosti­ odklonskosti­ (npr.­
uporabe­drog­ali­kriminalitete)­med­regijami­ in­vrstami­okolja­
ne­razlikujejo­prav­zelo.
Empirični­ študij­ obsega­ mladinskega­ prestopništva­ na­ prvi­
pogled­ ne­ daje­ drugega­ kot­ suhoparnih­ številk.­ Njihov­ pomen­ in­
uporabnost­sta­odvisna­od­tega,­kdo­in­kako­ju­hoče­uporabiti.­Če­
drži­teza­o­upadanju­zanimanja­za­mladinsko­prestopništvo,­potem­
te­ številke­ morda­ ne­ bodo­ nikogar­ zanimale.­ Osnovna­ zamisel­
raziskave,­ki­je­tu­prikazana,­pa­je,­prvič,­oblikovanje­mednarodno­
primerljivih­podatkov­ter,­drugič,­kontinuirano­izvajanje­raziskav­z­
enako­metodologijo­skozi­čas.­V­obeh­vidikih­gre­torej­za­nekakšno­
standardizacijo­ znanja­ oz.­ podatkov,­ verjetno­ kot­ osnovo­ za­ bolj­
racionalno­ odločanje.­ Študija­ ISRD­ je­ bila­ v­ letih­ 2005–2007­
v­ Sloveniji­ izvedena­ prvič.­ Zdaj­ pa­ se­ začenja­ tretja­mednarodna­
izvedba­ raziskave,­ ki­ bo­ za­Slovenijo­ druga.­Nosilec­ te­ prihodnje­
izvedbe­bo­v­Sloveniji­predvidoma­Inštitut­za­kriminologijo.­
Literatura
Cohen,­S.­(2002).­Folk­devils­and­moral­panics.­London:­
Routledge.
Dekleva,­B.­(1978).­Samoprijava­prekrškov­in­kaznivih­dejanj­
kot­sredstvo­odkrivanja­temnega­polja­in­kot­individualno­merilo­
prestopništva:­Poskus­validacije.­V­Ličnost­i­društvo­(192-205).­
Sarajevo,­Društvo­psihologa­Bosne­i­Hercegovine­1978.
Dekleva,­B.­(1985).­Raziskovanje­odklonskih­pojavov­v­zvezi­z­
mladino.­Revija­za­kriminalistiko­in­kriminologijo,­36(4),­295–303.
Dekleva,­B.­(1998).­Droge­med­srednješolsko­mladino­v­
Ljubljani.­Ljubljana:­Mestna­občina,­Mestna­uprava,­Oddelek­za­
predšolsko­vzgojo,­izobraževanje­in­šport,­Urad­za­preprečevanje­
zasvojenosti:­Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­fakulteti.
404 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 3 8 3 ­ - ­ 4 0 4
Dekleva,­B.­in­Grobelšek,­A.­(2006a).­Celjski­­del­mednarodne­
študije­prestopništva­mladih­s­pomočjo­metode­samoprijave.­Končno­
poročilo­raziskovalne­naloge.­­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Dekleva,­B.­in­Grobelšek,­A.­(2006b).­Ljubljanski­­del­
mednarodne­študije­prestopništva­mladih­s­pomočjo­metode­
samoprijave.­Končno­poročilo­raziskovalne­naloge.­­Ljubljana:­
Pedagoška­fakulteta.
Dekleva,­B.­in­Razpotnik,­Š.­(ur.)­(2002).­Čefurji­so­bili­rojeni­tu:­
življenje­mladih­priseljencev­druge­generacije­v­Ljubljani.­Ljubljana:­
Pedagoška­fakulteta:­Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­fakulteti.
Dekleva,­B.­in­Sande,­M.­(ur.)­(2003).­Tri­leta­kasneje:­uporaba­
drog­med­dijaki­ob­koncu­srednje­šole.­Ljubljana:­DrogArt.
Jeriček,­H.,­Lavtar,­D.­in­Pokrajac,­T.­(ur.)­(2007).­Z­zdravjem­
povezano­vedenje­v­šolskem­obdobju.­Ljubljana:­Inštitut­za­
varovanje­zdravja­Republike­Slovenije.­
Junger-Tass,­J.,­Haen­Marshall,­I.­in­­Ribeaud,­D.­(2003).­
International­self-reported­delinquency­study.­The­Hague:­Kugler­
Publications.­
Junger-Tass,­J.,­Marshall,­I.H.,­Enzmann,­D.,­Killias,­
M.,­Steketee,­M.­in­Gruszczynska,­B.­(ed.)­(2009).­Juvenile­
delinquency­in­Europe­and­beyond.­London:­Springer.­
Pečar,­J.­(1981).­Neregistrirana­(skrita)­kriminaliteta.­Ljubljana:­
Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­fakulteti.
Sande,­M.­(2002).­Na­spidu.­Ljubljana:­DrogArt.
Stekatee.­M.,­Moll,­M.­in­Kapardis,­A.­(ur.)­(2008).­Juvenile­
delinquency­in­six­new­EU­member­states.­Utrecht:­Verwey-Jonker­
instituut.
Stergar,­E.­(1995).­ESPAD­–­Evropska­raziskava­o­alkoholu­
in­drogah­med­šolsko­mladino:­Poročilo­o­raziskavi­v­Republiki­
Sloveniji­1995.­Ljubljana:­Inštitut­za­varovanje­zdravja.
Stergar,­E.­(2005).­ESPAD:­Evropska­raziskava­o­alkoholu­in­
preostalih­drogah­med­šolsko­mladino,­Slovenija­2003.­Ljubljana:­
Ministrstvo­za­zdravje,­Urad­za­droge.
Tomori,­M.­in­drugi­(ur.)­(1998).­Dejavniki­tveganja­pri­
slovenskih­srednješolcih.­Ljubljana:­Psihiatrična­klinika.
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­avgusta­2010.
405Olga­Poljšak­Škraban:­Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­dejavniki
Zadovoljstvo­z­življenjem­v­
odraslosti­in­z­njim­povezani­
dejavniki
Olga­Poljšak­Škraban
Povzetek
V­ prispevku­ predstavljamo­ rezultate­ longitudinalne­
raziskave,­ ki­ se­ osredotoča­ na­ raziskovanje­ vloge­
interakcij­ v­ družini,­ merjenih­ v­ obdobju­ mladostništva,­
in­ v­ zadovoljstvu­ z­ življenjem­ mladih­ odraslih­ žensk.­
Zadovoljstvo­ z­ življenjem­ smo­ raziskovali­ prek­ dveh­
komponent:­ kognitivne­ komponente­ zadovoljstva,­ ki­ se­
nanaša­na­oceno­posameznika­o­njegovem­življenju,­ter­prek­
emocionalne­ komponente­ zadovoljstva,­ ki­ jo­ sestavljata­
dve­ neodvisni­ komponenti­ –­ pozitivni­ in­ negativni­ afekt.­
Upoštevali­ smo­ tudi­ indeks­ emocionalnega­ zadovoljstva.­
Družinske­ interakcije­ smo­ raziskovali­ preko­ Lewisove­
teorije.­V­raziskavi­je­sodelovalo­66­mladih­odraslih­žensk­
(2.­merjenje)­in­njihovih­staršev­(1.­merjenje,­podatki­zajeti­
pred­10­leti).­Uporabili­smo­naslednje­merske­instrumente:­
Vprašalnik­o­družini­(Lewis,­1988),­Lestvica­zadovoljstva­z­
življenjem­(SWSL,­Diener­et.­al.­1985,­slovenska­verzija)­ter­
Vprašalnik­pozitivne­in­negativne­emocionalnosti­(PANAS,­
Watson­ el­ al.­ 1998,­ slovenska­ verzija).­Dobljeni­ rezultati­
potrjujejo­ predpostavko,­ za­ je­ za­ napoved­ zadovoljstva­
z­ življenjem­ v­ obdobju­ odraslosti­ pomemben­ dejavnik­
ravnanje­mater­s­potrebami­hčerke,­kot­jih­je­zaznala­mati­
v­obdobju­hčerkinega­otroštva­ in­adolescence.­Napovedi,­
povezane­ z­ očetovim­ doživljanjem,­ niso­ bile­ ugotovljene,­
Olga­Poljšak­
Škraban,­
Univerza­v­
Ljubljani,­
Pedagoška­
fakulteta,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
olga.
poljsak-
skraban@
guest.arnes.
si
406 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 0 5 ­ - ­ 4 1 6
prav­ tako­ tudi­ne­ s­ kompetentnostjo­družinskega­sistema.­
V­ članku­ so­ predstavljene­ tudi­ povezave­ zadovoljstva­ z­
življenjem­z­nekaterimi­demografskimi­dejavniki.­
Ključne besede: zadovoljstvo­ z­ življenjem,­ pozitivni­ afekt,­
negativni­afekt,­indeks­emocionalnega­zadovoljstva,­družina.
Uvod
V­zadnjih­desetih­letih­razvoja­pozitivne­psihologije­je­eno­temeljnih­
paradigmatskih­področij­model­subjektivnega­blagra­(Musek­in­Avsec,­
2002),­ki­ga­razvija­Ed­Diener­(1994;­2000;­2005)­s­svojimi­sodelavci.­
Model­ zajema­ osrednjo­ in­ globalno­ spremenljivko­ dobrega­ počutja­
in­ življenjskega­ zadovoljstva,­ ki­ jo­ je­ Ed­ Diener­ označil­ z­ izrazom­
subjective­well-being­(SWB)­pri­čemer­je­hkrati­uporabil­ tudi­pojem­
zadovoljstva­z­življenjem­(satisfaction­with­life)­kot­strokovni­sinonim,­
ki­ga­bomo­uporabljali­mi.­Zadovoljstvo­z­življenjem­je­opredeljeno­
kot­ posameznikovo­ vrednotenje­ lastnega­ življenja,­ kot­ ocena­ tega,­
kako­ doživljamo­ lastno­ življenje­ (Diener,­ 2000).­ Nanaša­ se­ na­
doživljanje­prijetnih­emocij,­nizko­stopnjo­negativnih­emocij­in­visoko­
stopnjo­ zadovoljstva­ z­ življenjem­ (Diener,­ Lucas­ in­ Oishi,­ 2005).­
Musek­in­Avsec­(2002)­menita,­da­je­zadovoljstvo­z­življenjem­krovni­
pojem,­ki­sintetizira­niz­vrednotenj,­nanašajočih­se­na­posameznikovo­
življenje,­kognitivnih­in­emocionalnih,­generalnih­in­bolj­specifičnih.­
Gre­za­strogo­subjektivni,­fenomenalni­konstrukt.­Ocene­zadovoljstva­
z­ življenjem­ so­ odvisne­ od­ preteklih­ izkušenj,­ trenutnih­ stanj­ in­
tudi­ pričakovanj­ v­ prihodnosti.­Vrednotenje­ našega­ življenja­ je­ tako­
pomembno­ povezano­ z­ našimi­ emocionalnimi­ izkušnjami­ in­ seveda­
tudi­z­osebnostnimi­oz.­temperamentnimi­dispozicijami.
Različni­ raziskovalci­ se­ strinjajo­ z­Dienerjevo­ trditvijo­o­obstoju­
dveh­plati­zadovoljstva­z­življenjem.­Prva­je­kognitivna­komponenta­
zadovoljstva,­ ki­ jo­ meri­ tudi­ vprašalnik­ SWLS­ (Satisfaction­ with­
Life­ Scale)­ (Diener,­ Emmons,­ Larsen­ in­ Griffin,­ 1985),­ ki­ smo­ ga­
uporabili­ v­ naši­ raziskavi.­ Zadovoljstvo­ z­ življenjem­ je­ pri­ tem­
definirano­ kot­ globalna­ ocena­ posameznika­ o­ njegovem­ življenju­
(Diener,­ Emmons,­ Larsen­ in­ Griffin,­ 1985,­ po­ Schimmack,­ 2007).­
Pri­ ocenjevanju­ svojega­ življenja­ posameznik­ subjektivno­ (glede­na­
lastno­ doživljanje)­ ovrednoti­ pomembne­ aspekte­ svojega­ življenja,­
407Olga­Poljšak­Škraban:­Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­dejavniki
pretehta­ dobro­ in­ slabo­v­njem­ in­ si­ ustvari­ splošno­ sliko­o­ svojem­
zadovoljstvu­ glede­ na­ standarde,­ ki­ si­ jih­ postavlja.­ Predvideva­
se,­ da­ je­ ta­ ocena­ relativno­ stabilna­ in­ neodvisna­ od­ trenutnega­
razpoloženja­ posameznika.­ Drugi­ faktor­ zadovoljstva­ z­ življenjem­
pa­ je­ emocionalna­ komponenta­ zadovoljstva­ in­ je­ sestavljena­ iz­
dveh­ neodvisnih­ dimenzij­ –­ pozitivnega­ (PA)­ in­ negativnega­ afekta­
(NA).­Diener­(1984,­po­Schimmack,­2007)­meni,­da­je­zadovoljstvo­
z­ življenjem­več­ kot­ le­ odsotnost­ negativnih­ emocij­ in­ razpoloženj.­
Za­visoko­stopnjo­zadovoljstva­z­življenjem­je­pomembna­tudi­visoka­
stopnja­pozitivnih­emocij­in­razpoloženj.­Oba­vidika­čustvovanja­imata­
po­Dienerjevem­mnenju­različne­vzroke­in­posledice,­kar­je­bila­dolgo­
vroča­tema­strokovnih­debat­v­literaturi­(Schimmack,­2007).­Eden­od­
vprašalnikov,­ki­merijo­emocionalni­vidik­zadovoljstva­z­življenjem,­
je­ tudi­ PANAS­ (Positive­ and­ Negative­ Affect­ Scales,­ Watson,­
Clark­ in­Tellegen,­ 1988),­ ki­ smo­ ga­ uporabili­ v­ pričujoči­ raziskavi.­
Kognitivna­ ocena­ zadovoljstva­ z­ življenjem­ je­ v­ odraslosti­ precej­
stabilna,­medtem­ko­je­emocionalna­komponenta­veliko­bolj­povezana­
s­ kontekstom­posameznika­ (Larsen,­ 2009).­Larsen­ (prav­ tam)­uvaja­
indeks­emocionalnega­zadovoljstva­(EWB-­emotional­well-being),­ki­
se­nanaša­na­emocionalni­status­posameznika­v­določenem­trenutku.­
Gre­ za­ centralno­ tendenco­ oz.­ značilno­ stopnjo­ emocionalnega­
zadovoljstva­posameznika,­za­razmerje­med­pozitivnim­in­negativnim­
afektom.­Reaktivnost,­trajanje­in­kognitivna­vpletenost­pri­pozitivnem­
in­negativnem­čustvovanju­so­asimetrične­in­pomembno­prispevajo­k­
razumevanju­odnosa­med­afektoma­in­v­opredeljevanju­razmerja­med­
njima.­Da­bi­posameznik­vzdrževal­pretežno­pozitivno­razmerje­med­
afektoma,­mora­kompenzirati­ negativne­ afekte­ z­večimi­pozitivnimi­
izkušnjami­ali­pa­z­močnejšimi­pozitivnimi­izkušnjami,­saj­oba­vidika­
ne­ prispevata­ enakovredno­ k­ zadovoljstvu­ z­ življenjem.­ Negativni­
afekt­ ima­ vsekakor­ močnejši­ vpliv­ na­ subjektivno­ doživljanje­
zadovoljstva­v­primerjavi­s­pozitivnim.­Zato­je­za­ugodno­emocionalno­
ravnotežje­veliko­bolj­učinkovito­razvijati­samoregulacijske­strategije,­
ki­ omejujejo­ negativna­ stanja,­ kot­ pa­ le­ spodbujati­ enake­ stopnje­
pozitivnih­ doživetij.­ Larsen­ in­ Prizmic­ (2008,­ po­ Larsen,­ 2009)­ na­
osnovi­ različnih­ raziskav­ povzemata,­ da­ se­ giblje­ najpogostejše­
razmerje­med­afektoma­v­ razponu­med­2.3­ in­5.1.­Predlagata,­da­ je­
najboljši­ pokazatelj­ razmerja­ vrednost­ pi­ (3,14).­ Kar­ pomeni,­ da­
negativne­izkušnje­sprožajo­negativna­čustvovanja,­ki­so­v­povprečju­
trikrat­močnejša­kot­pozitivne­izkušnje­z­enako­težo.­
408 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 0 5 ­ - ­ 4 1 6
Za­nas­so­zanimive­tudi­raziskave,­ki­se­nanašajo­na­raziskovanje­
dejavnikov,­povezanih­z­zadovoljstvom­z­življenjem.­Veliko­študij­
se­osredotoča­na­raziskovanje­vloge­pomembnih­socialnih­odnosov.­
Teoretično­ in­ empirično­ so­ različne­ raziskave­ to­ povezanost­ tudi­
potrdile­ (npr.­ Myers,­ 2004,­ Ryff,­ 1995,­ po­ Diener­ in­ Diener­Mc­
Gavran,­ 2008).­ So­ pa­ bližnji­ socialni­ odnosi­ tudi­ pomembno­
povezani­s­psihičnim­zdravjem­(Lewis,­1989;­Gable­in­La­Guardia,­
2007).­Raziskave­ socialnih­ odnosov­ se­ večinoma­ osredotočajo­ na­
vlogo­ partnerskih­ odnosov,­ družinskega­ življenja­ in­ prijateljev­ v­
zadovoljstvu­ z­ življenjem.­Mednarodna­ raziskava­ avtorjev­Diener­
in­Diener­(1995,­po­Diener­in­Diener­Mc­Gavran,­2008)­je­pokazala­
na­ povezanost­ zadovoljstva­ z­ življenjem­ z­ družinskimi­ odnosi­ na­
vzorcu­ iz­ 31­ držav.­ Iz­ različnih­ raziskav­ sledi,­ da­ so­ odnosi­med­
starši­ in­ otroci­ povezani­ z­ otrokovo­ sposobnostjo­ razvijanja­
socialnih­odnosov­sploh­ter­ostajajo­dober­prediktor­zadovoljstva­z­
življenjem­tudi­v­adolescenci­(Diener­in­Diener­Mc­Gavran,­2008).­
Avtorici­ navajata­ rezultate­ različnih­ raziskav­ ki­ potrjujejo,­ da­ je­
najmočnejši­napovednik­mladostnikovega­zadovoljstva­z­življenjem­
emocionalna­ povezanost­ in­ bližina­ z­ obema­ staršema.­ Seveda­ pa­
moramo­ upoštevati,­ da­ so­ dobljene­ povezanosti­ v­ korelacijskih­
študijah­nizke­do­zmerne­in­da­obstajajo­tudi­drugi­vplivi,­ki­prav­
tako­pomembno­vplivajo­na­oblikovanje­zadovoljstva­z­življenjem,­
npr.­temperamentni­oz.­osebnostni­in­drugi­demografski­dejavniki.­
V­ literaturi­ pa­ skoraj­ ne­ najdemo­ longitudinalnih­ raziskav,­
ki­ bi­ raziskovale­ povezanost­ družinskih­ odnosov­ v­ otroštvu­
in­ adolescenci­ z­ zadovoljstvom­ z­ življenjem­ v­ odraslosti.­ V­
naši­ raziskavi­ nas­ bo­ zanimala­ predvsem­ napovedna­ vrednost­
doživljanja­družinskih­interakcij­s­strani­staršev­preizkušank,­ko­so­
bile­v­obdobju­adolescence,­ za­oceno­zadovoljstva­z­ življenjem­v­
odraslosti.­ Osredotočili­ se­ bomo­ predvsem­ na­ raziskovanje­ vloge­
interakcij­med­ hčerko­ in­ obema­ staršema.­ Preliminarna­ raziskava­
(Poljšak­ Škraban,­ 2010)­ je­ pokazala,­ da­ so­ sistemski­ družinski­
dejavniki­(kompetentnost),­merjeni­v­adolescenci,­sicer­povezani­s­
stopnjo­psihosocialnega­razvoja­v­odraslosti,­nimajo­pa­napovedne­
vrednosti­za­zadovoljstvo­z­življenjem.­Dobljen­rezultat­je­skladen­
z­ugotovitvami­Plomina­(po­Bussell­in­Reiss,­1993)­ki­ugotavlja,­da­
je­za­razvoj­otroka­bolj­pomemben­specifičen­odnos­staršev­kot­pa­
splošno­vzdušje­v­družini.­To­ je­bil­ razlog,­da­ smo­spremenljivko­
kompetentnost­družinskega­ sistema­ izločili­ iz­ skupine­napovednih­
409Olga­Poljšak­Škraban:­Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­dejavniki
spremenljivk.­ Vsebinsko­ natančneje­ opisujemo­ interakcije­ med­
staršema­ in­mladostnico­kar­ v­poglavju­o­metodi,­ pri­ predstavitvi­
merskega­instrumenta­in­v­Poljšak­Škraban­(2003;­2008).
Metoda
Udeleženci
V­ vzorec­ je­ bilo­ povabljenih­ 92­ žensk­ v­ obdobju­ zgodnje­
odraslosti,­ ki­ so­ sodelovale­ v­ letih­ 1995–1999­ v­ raziskavi­ za­
doktorsko­ disertacijo­ z­ naslovom­ Vloga­ staršev­ in­ interakcij­ v­
družinskem­ sistemu­ pri­ oblikovanju­ identitete­ študentk­ socialne­
pedagogike,­ pri­ kateri­ sta­ sodelovala­ tudi­ oba­ starša­ vključenih­ v­
vzorec.­Na­povabilo­se­je­odzvalo­66­žensk­(60­%­prvotnega­vzorca)­
v­ starosti­ 29–37­ let­ (M­=­ 32,2).­ 95,5­%­ udeleženk­ živi­ v­ lastnem­
gospodinjstvu,­ 98,5­ %­ je­ zaposlenih,­ 88­ %­ je­ poročenih­ oz.­ jih­
živi­ v­ partnerski­ skupnosti,­ 64­%­ jih­ ima­ otroke.­ Podatke­ v­ zvezi­
z­ interakcijami­ v­ družini­ v­ času­ pozne­ adolescence­ smo­ črpali­ iz­
odgovorov­staršev­sodelujočih­v­vzorcu­v­prvotni­raziskavi.­Starši­so­
bili­tedaj­stari­od­36­do­71­let­(M­mama­=­48­let,­M­oče­=­51,1­leta).­
Pripomočki
1.­Vprašalnik­o­družini­(Lewis,­1989)
Z­ vprašalnikom­ o­ družini­ (prav­ tam)­ smo­ raziskovali­ kakovost­
družinskih­ interakcij­ in­ doživljanje­ teh­ s­ strani­ treh­ družinskih­
članov.­Za­ potrebe­ pričujoče­ raziskave­ bomo­upoštevali­ le­ rezultate­
1.­dela­vprašalnika,­ki­ga­je­Lewis­povzel­po­Shereshefsky­in­Yarrow­
(1973,­ po­ Lewis,­ 1989).­ Sestavlja­ ga­ šest­ vprašanj,­ ki­ se­ nanašajo­
na­ interakcije­ med­ staršema­ in­ mladostnico,­ ločeno­ za­ otroštvo­
in­ adolescenco­ (skupaj­ 12­ vprašanj).­ Gre­ za­ pomembne­ kvalitete­
starševstva.­Preizkušanci­odgovarjajo­po­Likertovi­lestvici­od­1­do­5,­
pri­čemer­se­opisi­odgovora­vsebinsko­razlikujejo­glede­na­postavljeno­
vprašanje,­vendar­vedno­v­pomenu­od­zelo­dobro­(1)­do­zelo­slabo­(5).­
V­izvorni­raziskavi­je­bil­vprašalnik­faktoriziran.­Na­podlagi­dobljenih­
rezultatov­ smo­ za­ nadaljnjo­ statistično­ obdelavo­ tvorili­ sestavljene­
spremenljivke,­ki­smo­jih­poimenovali­na­naslednji­način:­
D1­–­zaskrbljenost­staršev­glede­hčerke­(­v­otroštvu­in­adolescenci),­
410 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 0 5 ­ - ­ 4 1 6
D2­–­ ravnanje­ staršev­ s­ potrebami­ hčerke­ (sposobnost­ staršev,­ da­
prepoznajo­ in­zadovoljijo­čustvene­potrebe­hčerke,­medsebojna­
bližina­ hčerke­ in­ staršev­ ter­ zadovoljstvo­ staršev­ v­ roditeljski­
vlogi­–­vse­v­otroštvu­in­adolescenci)
D3­–­oviranje­samostojnosti­mladostnice­
Koeficienti­ notranje­ konsistentnosti­ (Cronbachova­α)­ vseh­ treh­
inačic­vprašalnika­o­družini­se­gibljejo­na­prvem­delu­med­0,70­in­
0,90.­ Za­ potrebe­ raziskave­ bomo­ upoštevali­ le­ ocene­ družinskih­
interakcij­s­strani­mame­in­očeta.
2.­ Lestvica­ zadovoljstva­ z­ življenjem­ (SWLS,­ Diener­ idr.­ 1985­ –­
slovenska­verzija)
Vprašalnik­je­sestavljen­iz­petih­postavk,­preizkušanci­odgovarjajo­
po­ Likertovi­ lestvici­ od­ 1­ (sploh­ ne­ drži)­ do­ 7­ (povsem­ drži).­
Vprašalnik­se­vrednoti­tako,­da­se­sešteje­rezultat­na­vseh­vprašanjih.­
Cronbachova­α­znaša­0,79.­
3.­Vprašalnik­Pozitivne­in­negativne­emocionalnosti­(PANAS,­Watson­
idr.,­1988­–­slovenska­verzija)­
Vprašalnik­je­sestavljen­iz­20­postavk.­Preizkušanci­odgovarjajo­
po­ Likertovi­ lestvici­ od­ 1­ (zelo­ redko)­ do­ 5­ (zelo­ pogosto).­
Vprašalnik­se­vrednoti­tako,­da­se­ločeno­upošteva­seštevke­za­obe­
podlestvici.­ Cronbachova­ α­ znaša­ za­ podlestvico­ pozitivni­ afekt­
(PA)­0,77,­za­podlestvico­negativni­afekt­(NA)­pa­0,90.­
Rezultati 
Za­ugotavljanje,­kateri­dejavniki­v­družini­so­možni­napovedniki­
zadovoljstva­z­življenjem­v­obdobju­zgodnje­odraslosti,­smo­izvedli­
več­ regresijskih­ analiz.­Kot­ že­ omenjeno­ v­ uvodu,­ smo­ pri­ izbiri­
napovednih­spremenljivk­upoštevali­rezultate­preliminarne­raziskave­
(Poljšak­ Škraban,­ 2010),­ kjer­ smo­ ugotovili,­ da­ kompetentnost­
družinskega­sistema,­izmerjena­v­obdobju­adolescence­preizkušank,­
nima­pomembne­napovedne­vrednosti­za­zadovoljstvo­z­življenjem­
v­zgodnji­odraslosti.­Kompetentnost­družinskega­sistema­smo­merili­
tako,­ da­ smo­prek­ taksonomske­ analize,­ pri­ kateri­ smo­upoštevali­
zaznave­ doživljanja­ družinskega­ sistema­ treh­ družinskih­ članov,­
411Olga­Poljšak­Škraban:­Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­dejavniki
dobili­ dve­ skupini­ družin,­ ki­ sta­ se­ razlikovali­ glede­ na­ stopnjo­
kompetentnosti­sistema­(bolj­in­manj­kompetentne­družine­–­več­v­
Poljšak­Škraban,­2002;­2005;­2008).­Glede­na­dejstvo,­da­smo­imeli­
za­ izbiro­napovednikov­na­voljo­precej­neodvisnih­spremenljivk­v­
zvezi­z­družino,­ter­glede­na­relativno­majhen­vzorec­za­raziskavo­
smo­ morali­ pri­ izračunu­ regresij­ paziti,­ da­ zadostimo­ zahtevam­
vseh­ pogojev.­ Zato­ smo­ izvedli­ vrsto­ regresij­ za­ napovedovanje­
zadovoljstva­ z­ življenjem­ ločeno­ za­materine­ in­ očetove­ zaznave­
družinskih­interakcij.­Sprva­smo­uvrstili­v­regresijo­pet­neodvisnih­
sestavljenih­ spremenljivk­ (D1­ –­ zaskrbljenost­ staršev­ glede­
hčerke,­D2­ –­ ravnanje­ staršev­ s­ potrebami­ hčerke,­D3­ –­ oviranje­
samostojnosti­mladostnice,­D4­ –­ komunikacija­ v­ družini­ in­D5­ –­
ravnanje­ s­ čustvi­ v­ družini).­ Preliminarna­ raziskava­ je­ pokazala­
tudi,­da­sta­poleg­kompetentnosti­družinskega­sistema­nepomembni­
za­ napovedovanje­ zadovoljstva­ v­ življenju­ tudi­ spremenljivki­ D4­
in­ D5,­ pri­ katerih­ smo­ spraševali­ družinske­ člane­ po­ tem,­ kako­
doživljajo­družino­kot­sistem.­Tako­so­ostale­med­napovedniki­le­tiste­
spremenljivke,­pri­katerih­smo­spraševali­starše­o­njihovi­medsebojni­
interakciji­ z­ mladostnicami­ (D1,­ D2­ in­ D3).­ Te­ spremenljivke­
so­ natančneje­ opisane­ v­ predstavitvi­ merskih­ instrumentov.­ Kot­
odvisne­ (kriterijske)­ spremenljivke­ pa­ smo­ upoštevali­ naslednje:­
zadovoljstvo­z­življenjem­(SWLS),­pozitivni­afekt­ (PA),­negativni­
afekt­(NA)­in­indeks­emocionalnega­zadovoljstva­(EWB).­Tega­smo­
izračunali­po­formuli,­ki­jo­predlaga­Larsen­(2009),­in­sicer­tako,­da­
smo­vsoto­PA­delili­s­količnikom­med­vsoto­NA­in­3,14­(pi).­
Temeljna­ ugotovitev­ raziskave­ je,­ da­ so­ vse­ napovedi,­ ki­ so­
statistično­pomembne,­povezane­izključno­z­materinimi­zaznavami­
interakcij­s­hčerko,­z­očetovimi­pa­ne.­V­tabeli­1­navajamo­rezultate­
regresijske­ analize­ za­napovedne­ spremenljivke,­ ki­ so­povezane­ z­
materinim­zaznavami.­
Tabela­1:­Multipla­korelacija­(R),­pojasnjena­varianca­(R2)­in­statistična­
pomembnost­regresijske­analize.
Odvisne 
spremenljivke R R 2 F St. svob. p
SWLS 0,313 0,098 2,239 3­(62) 0,093
PA 0,334 0,111 2,593 3­(62) 0,061
NA 0,375 0,141 3,378 3­(62) 0,024
EWB 0,438 0,192 4,908 3­(62) 0,004
412 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 0 5 ­ - ­ 4 1 6
Kakor­ je­ razvidno­ iz­ tabele­ 1,­ je­model­ statistično­ pomemben­
za­zadnji­dve­spremenljivki:­za­negativni­afekt­(NA)­ter­za­indeks­
emocionalnega­ zadovoljstva­ (EWB).­ Za­ drugi­ dve­ spremenljivki­
pa­ je­ model­ blizu­ pomembnosti.­ Pri­ vseh­ štirih­ odvisnih­
spremenljivkah­ (SWLS,­ PA,­ NA,­ EWB)­ dobimo­ ne­ glede­ na­
statistično­pomembnost­napovednega­modela­vedno­kot­pomembno­
napovedno­ spremenljivko­ izključno­ ravnanje­ matere­ s­ potrebami­
hčerke­ (D2).­ Navajamo­ rezultate:­ za­ zadovoljstvo­ z­ življenjem­
(Beta­=­0,303,­t­=­2,483,­p=­0,016),­za­pozitivni­afekt­(Beta­=­0,326,­
t­=­2,689,­p­=­0,009),­za­negativni­afekt­(Beta­=­–2,73,­t­=­–2,29,­p­=­
0,025),­ter­za­indeks­emocionalnega­zadovoljstva­(Beta­=­0,344,­t­=­
2,978,­p­=­0,004).­Kakor­je­razvidno­iz­rezultatov,­so­povsod­razen­
pri­negativnem­afektu­povezanosti­pozitivne,­kar­je­razumljivo,­saj­
pomeni­ manj­ negativnega­ afekta­ več­ zadovoljstva­ z­ življenjem.­
Največjo­težo­ima­model­pri­napovedovanju­indeksa­emocionalnega­
zadovoljstva,­ saj­ pojasnjuje­ skoraj­ 20­ odstotkov­ variance.­ To­ v­
absolutnem­smislu­ni­veliko,­ni­pa­zanemarljivo,­če­pomislimo,­da­
je­zadovoljstvo­z­življenjem­odvisno­od­dolgega­niza­spremenljivk.­
O­vlogi­matere­v­razvoju­mladostnic­sta­pisali­že­Gilligan­(1982)­
in­Josselson­(1987).­Trdita,­da­se­ženske­razvijajo­predvsem­skozi­
odnose­(pomembno­prek­odnosa­z­materjo)­in­s­tem­prek­procesov­
separacije­in­povezanosti.­Za­ženske­je­pomembno­ostati­sama­svoja­
in­ hkrati­ povezana.­ Domnevamo,­ da­ je­ to­ omogočeno­ tudi­ skozi­
občutljivo­ ravnanje­ matere­ s­ potrebami­ hčerke.­ Elium­ in­ Elium­
(2001)­trdita,­da­si­morajo­dekleta­razviti­ ločeni­lastni­ jaz,­ toda­to­
je­ lastni­ jaz,­ ki­ se­ razvija­ v­ vedno­ večji­ kompleksnosti­ odnosov,­
zlasti­odnosov­z­materjo.­Preliminarna­raziskava­(Poljšak­Škraban,­
2010)­ je­ pokazala,­ da­ je­ dobro­ razvit­ jaz­ (merjen­ prek­ stopnje­
psihosocialnega­razvoja)­pomembno­povezan­tako­z­zadovoljstvom­
z­ življenjem­ (r­ =­ 0,64),­ s­ pozitivnim­ (r­ =­ 0,49)­ in­ negativnim­
afektom­(r­=­–0,46)­ter­z­indeksom­emocionalnega­zadovoljstva­(r­
=­0,77).­Vse­omenjene­korelacije­so­pomembne­na­ravni­p­<­0,01.­
Žal­ nismo­ našli­ veliko­ raziskav,­ ki­ bi­ na­ osnovi­ družinskih­
interakcij­ napovedovale­ zadovoljstvo­ z­ življenjem­ v­ obdobju­
odraslosti.­Raziskave,­ki­analizirajo­ interakcije­med­otroki­ in­starši,­
se­ predvsem­ osredotočajo­ na­ obratno­ vprašanje­ –­ koliko­ otroci­
prispevajo­ k­ temu,­ da­ so­ starši­ zadovoljni­ z­ življenjem.­Več­ pa­ je­
raziskav,­ki­se­nanašajo­na­napovedovanje­zadovoljstva­z­življenjem­v­
obdobju­otroštva­in­adolescence.­Diener­in­Diener­Mc­Gavran­(2008)­
413Olga­Poljšak­Škraban:­Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­dejavniki
navajata­rezultate,­ki­potrjujejo­napovedno­vrednost­interakcije­med­
starši­in­otroci­za­zadovoljstvo­z­življenjem­tako­v­otroštvu­kot­tudi­
v­ obdobju­ adolescence.­Avtorja­ navajata,­ da­ je­ mati­ pomembnejša­
za­zadovoljstvo­z­življenjem­otroka,­za­mladostnike­pa­navajata­kot­
pomembne­interakcije­z­obema­staršema­(Ben-Zur,­2003,­po­Diener­in­
Diener­Mc­Gavran,­2008).­Demo­in­Acock­(1996,­prav­tam)­sta­našla­
kot­najmočnejši­in­najbolj­konsistenten­napovednik­nezadovoljstva­z­
življenjem­pri­mladostnikih­nesoglasja­med­materjo­in­mladostnikom.­
Čeprav­se­očetove­zaznave­interakcij­s­hčerko­v­naši­raziskavi­niso­
izkazale­ kot­ pomembne­ za­ napovedovanje­ hčerkinega­ zadovoljstva­
z­ življenjem,­ pa­ najdemo­ med­ omenjenimi­ spremenljivkami­ sicer­
nizke,­ pa­ vendar­ statistično­ pomembne­ korelacije­ na­ ravni­ p­ <­
0,05,­ ki­ se­ gibljejo­ od­ r­=­ –0,26­ za­ negativni­ afekt­ do­ najvišje­ r­ =­
0,34­ za­ indeks­ emocionalnega­zadovoljstva.­Tako­ lahko­dopolnimo­
trditev­avtoric­(prav­tam),­da­veljajo­rezultati­korelacijskih­raziskav,­
ki­ potrjujejo­ pozitivno­ povezanost­ med­ interakcijami­ starši-otrok­
ter­ zadovoljstvom­ z­ življenjem­ v­ otroštvu­ in­ adolescenci­ tudi­ za­
zgodnjo­odraslost.­To­je­tudi­skladno­z­rezultati­raziskave­Guarnieri,­
Ponti­in­Tani­(2010),­ki­so­raziskovale­pomembne­odnose­v­zgodnji­
odraslosti.­Njihovi­rezultati­so­med­več­spremenljivkami­izpostavili­
kot­ pomembne­ v­ napovedovanju­ posameznikovega­ zadovoljstva­ z­
življenjem­le­odnose­s­starši­in­romantičnimi­partnerji.­
Številni­ avtorji­ pa­ seveda­ poudarjajo,­ da­ so­ za­ zadovoljstvo­ z­
življenjem­ pomembni­ tudi­ drugi­ dejavniki,­ zlasti­ temperamentne­
in­ demografske­ komponente.­ Temperamentne­ značilnosti­ smo­
sicer­ v­ naši­ izvorni­ raziskavi­ tudi­ izmerili,­ vendar­ jih­ na­ tem­
mestu­ ne­ bomo­ omenjali.­ Smo­ pa­ dobili­ podobne­ povezanosti­
med­ ekstravertiranostjo­ in­ nevroticizmom­ ter­ različnimi­ vidiki­
zadovoljstva­ z­ življenjem­ skladno­ z­ navedbami­ v­ literaturi­ (glej­
Musek­ in­Avsec,­ 2002).­Demografski­ podatki­ pa­ kažejo,­ da­ se­ je­
v­ življenju­mladih­ žensk­ iz­ našega­ vzorca­ v­ zadnjih­ desetih­ letih­
zgodilo­ veliko­ zanje­ pomembnih­ dogodkov:­ vse­ so­ končale­
visokošolski­ študij,­ ustvarile­ so­ si­ lastni­ dom­ (95,5­%­ udeleženk­
živi­na­svojem),­zaposlile­so­se­(98,5­%),­živijo­v­partnerski­zvezi­
(88­%)­in­imajo­otroke­(64­%).­Predvidevamo,­da­tudi­ti­življenjski­
dogodki­pomembno­prispevajo­k­zadovoljstvu­z­življenjem,­saj­se­
nanašajo­na­temeljne­razvojne­naloge­mladih­odraslih­oseb.­Glede­
na­ višino­ navedenih­ odstotkov­ lahko­ domnevamo,­ da­ so­ vsaj­
nekatere­ od­ razvojnih­ nalog­ pri­ udeleženkah­ raziskave­ uspešno­
414 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 0 5 ­ - ­ 4 1 6
končane.­ Številni­ raziskovalci­ potrjujejo­ pomembno­ povezanost­
med­starostjo,­spolom,­prihodkom,­izobrazbo­in­zakonskim­stanom­
(oz.­partnerstvom),­ki­naj­bi­pojasnjevali­okoli­20­odstotkov­variance­
zadovoljstva­z­življenjem­(Musek­in­Avsec,­2002;­Diener,­2008).­
Sklepi
Socialni­odnosi,­med­katerimi­so­odnosi­s­starši­eni­pomembnejših,­
so­vedno­znova­tako­teoretično­kot­empirično­potrjeni­kot­pomembni­
za­ razvoj­ posameznika.­ Rezultati­ pričujoče­ raziskave­ kažejo,­ da­ so­
nekatere­družinske­značilnosti­pomemben­dejavnik­v­razvoju,­ne­le­v­
zgodnejših­obdobjih,­temveč­tudi­v­obdobju­odraslosti.­V­raziskavi­smo­
se­osredotočili­predvsem­na­raziskovanje­vloge­interakcij­med­obema­
staršema­in­hčerko­v­zadovoljstvu­z­življenjem.­Pokazalo­se­je,­da­je­
za­napoved­zadovoljstva­z­življenjem­v­obdobju­odraslosti­pomemben­
dejavnik­ ravnanje­mater­ s­ potrebami­ hčerke,­ kot­ jih­ je­ zaznala­mati­
v­ obdobju­ hčerkinega­ otroštva­ in­ adolescence.­ Napovedi,­ povezane­
z­ očetovim­ doživljanjem,­ niso­ bile­ ugotovljene,­ prav­ tako­ tudi­ ne­ s­
kompetentnostjo­družinskega­sistema.­V­napovedovanju­zadovoljstva­
z­življenjem­pojasnjujejo­seveda­interakcije­matere­s­hčerko­relativno­
malo­variance,­ki­pa­vseeno­ni­zanemarljiva.­Zadovoljstvo­z­življenjem­
je­odvisno­od­dolgega­niza­spremenljivk,­zlasti­še­od­temperamentnih­
in­demografskih­komponent.­Nekatere­od­teh­smo­tudi­merili­(končan­
študij,­ življenje­ v­ lastnem­ gospodinjstvu,­ zaposlenost,­ partnerstvo­ in­
otroci)­in­predvidevamo,­da­imajo­tudi­ti­dejavniki­precejšnjo­vlogo­v­
pojasnjevanju­zadovoljstva­z­življenjem­v­odraslosti.­
Rezultati­ raziskave­ kažejo­ na­ pomembnost­ preventivnega­ in­
kurativnega­dela­s­ starši­otrok­ in­mladostnikov,­ saj­prek­ tega­dela­
ne­ vplivamo­ le­ na­ zadovoljstvo­ z­ življenjem­ ter­ duševno­ zdravje­
otrok­ in­mladostnikov,­ temveč­ tudi­ dolgoročno­ na­ zadovoljstvo­ z­
življenjem­in­duševno­zdravje­odraslih.­
Naša­raziskava­ima­seveda­nekatere­omejitve,­med­katere­sodita­
gotovo­ velikost­ in­ sestava­ vzorca­ (izključno­ ženski).­ Kar­ nekaj­
raziskav­ potrjuje­ ugotovitve­ Lewisa­ (1989),­ da­ igrajo­ družinski­
dejavniki­različno­vlogo­v­duševnem­zdravju­moških­in­žensk,­zato­
bi­bilo­dobro­raziskavo­razširiti­tudi­na­moške.­Pričujoča­raziskava­
pa­je­longitudinalno­zastavljena,­kar­je­njena­pomembna­prednost,­
saj­ima­napovedovanje­rezultatov­tako­večjo­težo.­
415Olga­Poljšak­Škraban:­Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­dejavniki
Literatura
Bussell,­D.­A.­in­Reiss,­D.­(1993).­Genetic­influences­on­family­
process:­the­emergence­of­a­new­framework­for­family­research.­V­
F.­Walsh,­Normal­family­precesses­(161–184).­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.
Diener,­E.­(1994).­Assessing­subjective­well-being:­Progress­and­
opportunities.­Social­Indicators­Research,­31(2),­103–157.­
Diener,­E.­(2000).­Subjective­well-being:­The­science­
of­happiness­and­a­proposal­for­national­index.­American­
Psychologist,­55(1),­34–43.­
Diener,­E.­(2008).­Myths­in­the­science­of­happiness­and­
directions­for­future­research.­V­M.­Eid­in­R.­J.­Larsen­(ur.),­The­
science­of­subjective­well-being­(493–514).­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.­
Diener,­M.­L.­in­Diener­McGavran,­M.­B.­(2008).­What­makes­
people­happy?­A­developmental­approach­to­the­literature­on­family­
relationships­and­well-being.­V­M.­Eid­in­R.­J.­Larsen­(ur.),­The­
science­of­subjective­well-being­(347–375).­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.­
Diener,­E.,­Emmons,­R.­A.,­Larsen,­R.­J.­in­Griffin.S.­(1985).­
The­satisfaction­with­life­scale.­Journal­of­Personality­Assessment,­
49(1),­71–75.­
Diener,­E.,­Lucas,­R.­E.­in­Oishi,­S.­(2005).­Subjective­well-
being:­The­science­of­happiness­and­life­satisfaction.­V­C.­R.­
Snyder­in­S.­J.­Lopez­(ur.),­Handbook­of­positive­psychology­(63–
73).­Oxford,­New­York:­Oxford­University­Press.­
Elium,­J.­in­Elium,­D.­(2001).­Vzgoja­hčera:­vloga­staršev­v­
razvoju­zdrave­ženske.­Ljubljana:­Orbis.
Gable,­S.­L.­in­La­Guardia,­J.­G.­(2007).­Positive­processes­in­
close­relationships­across­time,­partners­and­context:­A­multilevel­
approach.­V­A.­D.­Ong­in­M.H.M.­Van­Dulmen,­Oxford­handbook­
of­methods­in­positive­psychology­(576–690).­Oxford,­New­York:­
Oxford­University­Press.­
Gilligan,­C.­(1982).­In­a­different­voice.­Cambridge:­Harvard­
University­Press.
416 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 0 5 ­ - ­ 4 1 6
Guarnieri,­S.,­Ponti,­L.­in­Tani,­F.­(2010).­EARA­2010,­The­12th­
Biennial­Conference­of­the­European­Association­for­Research­on­
Adolescence,­Vilnius,­Abstracts,­code­5.04.19.­
Josselson,­R.­(1987).­Finding­herself.­San­Francisco:­Jossey-
Bass­Publishers.
Larsen,­R.­(2009).­The­contributions­of­positive­and­negative­
affect­to­emotional­well-being.­Psychological­Topics,­18(2),­247–266.­
Lewis,­J.­M.­(1989).­The­Birth­of­the­Family.­An­Empirical­
Inquiry.­New­York:­Brunner/Mazel,­inc.­
Musek,­J.­in­Avsec,­A.­(2002).­Pozitivna­psihologija:­Subjektivni­
(emocionalni)­blagor­in­zadovoljstvo­z­življenjem.­Anthropos,­1/3,­41–68.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2002)­.­Mladostnik/ca­v­družini­in­
medsebojno­doživljanje­družinskih­članov.­Socialna­pedagogika,­
6(4),­369–394.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2003).­Razlike­v­doživljanju­družinskih­
interakcij­med­posameznimi­člani­družine­mladostnic.­Socialna­
pedagogika,­7(2),­125–158.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2005).­Percepcija­kompetentnosti­
obiteljskog­sustava­kao­prediktor­psihosocialnog­razvoja­mladih­
djevojaka.­Kriminologija­&­socialna­integracija,­13(2),­51–70.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2008).­Researching­the­identity­
development­of­individuals­within­the­family­system.­Socialna­
pedagogika­(Special­Issue:­Social­Pedagogical­Research­In­
Slovenia),­12(5),­531–546.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2010).­Family­competence,­psychosocial­
development­and­subjective­well-being­in­the­period­of­adolescence­
and­adulthood.­5th­European­conference­on­positive­psychology,­
Copenhagen,­Book­of­abstracts,­108.
Schimmack,­U.­(2007).­Methodological­issues­in­the­assessment­
of­the­affective­component­of­subjective­well-being.­V­A.­D.­Ong­
in­M.H.M.­Van­Dulmen,­Oxford­handbook­of­methods­in­positive­
psychology­(96–110).­Oxford,­New­York:­Oxford­University­Press.
Watson,­D.,­Clark.­L.­A.­in­Tellegen,­A.­(1988).­Development­
and­validation­of­brief­measures­of­positive­and­negative­affect:­
The­PANAS­scales.­Journal­of­Personality­and­Social­Psychology,­
54(6),­1063–1070.­
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­oktobra­2010.­
417Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­
mladih­v­položaju­dolgotrajne­
brezposelnosti
Jana­Rapuš­Pavel
Povzetek 
Prispevek­ prikazuje­ izkušnje­ socialne­ v-/izključenosti­
dolgotrajno­ brezposelnih­ mladih­ glede­ na­ starost­
in­ doseženo­ izobrazbo.­ Gre­ za­ prikaz­ rezultatov­
kvalitativne­raziskave­ z­uporabo­ fokusnih­ skupin,­ki­ je­
zajela­ 21­ brezposelnih­ mladih­ na­ območju­ Ljubljane­
v­ starosti­ od­ 19­ do­ 26­ let.­Mladi­ z­ različno­ doseženo­
izobrazbo­ in­ starostjo­ izpostavljajo­ tako­ individualne­
in­predvsem­sistemske­ovire,­ki­ jim­pomenijo­oviro­pri­
vključevanju­v­delo­in­izbiri­želenih­biografskih­potekov.­
Rezultati­ kažejo,­ da­ bi­ bilo­ treba­ strategije­ pomoči­ in­
podpore­mladim­ v­ položaju­ brezposelnosti­ usmerjati­ v­
vzpostavljanje­ravnotežja­različnih­življenjskih­področij­
posameznika­ in­ tako­ blažiti­ tveganja­ individualnih­
prehodov­v­odraslost­in­zaposlitev.
Ključne besede:­ mladi,­ dolgotrajna­ brezposelnost,­
socialna­v-/izključenost.
Jana­Rapuš­
Pavel,­dr.­
soc.­ped.,­
Pedagoška­
fakulteta­v­
Ljubljani,­
Kardeljeva­
ploščad­
16,­1000­
Ljubljana,­
jana.rapus-
pavel@
guest.arnes.
si
418 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Uvod 
»Mislim,­da­se­večina­mladih,­ki­so­brezposelni,­počuti­izgubljene.­
Nekako­ne­vedo,­kaj­bi­sploh­počeli­sami­s­seboj.­Morda­bi­bilo­bolj­
smiselno­ vključiti­ v­ program­ zavoda­ za­ zaposlovanje­ tudi­ kakšne­
delavnice­bolj­osebnega­tipa,­ki­bi­mlade­spodbudile­k­raziskovanju­
notranjega­ bistva­ osebnosti­ –­ od­ tu­ vzklijejo­ želje­ in­ s­ tem­ vizija­
prihodnosti.­Verjamem,­da­bi­moral­vsak­človek­opravljati­delo,­ki­
ga­osebno­izpolnjuje­in­mu­ponuja­izzive,­da­preseže­samega­sebe.­
Država­vse­premalo­podpira/ščiti­samoiniciativne­mlade­ljudi,­ki­si­
želijo­sami­ustvariti­delovno­mesto,­vse­preveč­je­zaposlovanja­prek­
družinskih­vezi­–­prijateljstev.«­(Komentar­anketiranca,­2004)
Brezposelnost­mladih­je­danes­pereč­problem­v­večini­evropskih­
držav­in­ tudi­v­Sloveniji.­Brezposelne­mlade­lahko­opredelimo­kot­
bolj­ogroženo­populacijo,­saj­danes­že­številne­raziskave­opozarjajo­
na­negativne­posledice,­ki­ji­brezposelnost­sproža­na­zdravstvenem,­
socialnem­področju;­brezposelnost­je­tveganje­za­revščino­in­socialno­
izključenost,­odvisnost­od­socialnih­pomoči­in­družinskih­vezi.
Walter­ in­ Schlathoff­ (2001)­ pregledujeta­ različne­ vire­ in­
ugotavljata,­da­se­v­evropskih­državah­pojav­brezposelnosti­mladih­
pomembno­ izraža­ tudi­ kot­ posledica­ spremenjenih­ tranzicij­ in­ na­
drugi­ strani­ še­ vedno­ tradicionalnega­ odziva­ programskih­ politik.­
Navajata­naslednje­ugotovitve­(prav­tam,­2001,­str.­106):
•­ Brezposelnost­mladih­po­Evropi­ima­na­formalnem­trgu­delovne­
sile­ različno­ relevantnost.­Zaradi­pomanjkanja­dela­ se­politike­
zaposlovanja­ usmerjajo­ k­ spodbujanju­ samoodgovornosti­
posameznikov­(European­commission,­1999).
•­ V­procesih­izobraževanja­in­zaposlovanja­se­dogajajo­strukturne­
spremembe;­ raznovrstnost­ izobraževanj­ in­ usposabljanj­ je­
odločilni­ dejavnik­ razlik­ v­ prilagajanju­ spremembam­ na­ trgu­
dela­(Shavit­in­Muller,­1998).
•­ Brezposelnost­ je­ strukturno­ različno­ pogojena­ glede­ na­ spol.­
Razlike­glede­na­spol­se­izražajo­skozi­segmente­izobraževanja,­
usposabljanja­in­trg­dela.­
•­ Problem­ specifičnih­ skupin­ mladih­ brezposelnih:­ migrantov,­
osipnikov,­ mladih­ z­ nižjo­ izobrazbo,­ mladih­ s­ kriminalno­
zgodovino­ idr.­ se­kaže­v­kombinaciji­pomanjkanja­ resursov­ in­
ustreznih­institucionalnih­postopkov.
419Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
•­ Skrita­ brezposelnost­ in­ črna­ ekonomija­ sta­ sestavni­ del­
kompleksnosti­ pojava­ tranzicije­ v­ delo­ in­ zaposlitev,­ ki­ je­
uradna­ statistika­ ne­ zazna,­ ugotavlja­ pa­ se,­ da­ narašča­ v­ vseh­
delih­Evrope­(Mingione,­1994;­MacDonald,­1998).
Socialne­neenakosti­pri­dostopu­do­virov­in­možnosti­se­kažejo­
v­ individualiziranih­prehodih­ in­ različnih­biografskih­priložnostih.­
Sposobnost­ posameznika­ za­ pogajanje­ v­ tranziciji­ v­ odraslost­ in­
zaposlitev­ je­ odvisna­ od­ njegovega­ kulturnega­ kapitala,­ podpore­
v­ družini,­ možnosti­ in­ omejitev­ v­ procesu­ izobraževanja,­ spolne,­
socialne­ter­etnične­pripadnosti.­Ta­divergentna­konstelacija­vodi­k­
različnim­oblikam­ tranzicij­ v­ zaposlitev.­Du­Bois-Reymondova­ in­
Lopez­Blasco­(2003,­str.­23)­izpostavita­naslednje:­
•­ mladi­ z­ omejenimi­ resursi,­ ki­ so­ pod­ pritiskom­ negotovih­
zaposlitev,­brezposelnosti­in­večkratnega­usposabljanja;
•­ mladi­z­znatnimi­resursi,­ki­jim­omogočajo­svobodno­odločanje­
glede­na­lastne­potrebe­in­preference;
•­ mladi­odrasli,­ki­bi­želeli­poskusiti­nove­možnosti­v­povezavi­z­
delom­in­ izobraževanjem,­a­so­pod­vplivom­različnih­pritiskov­
prisiljeni­ svoje­ poklicne­ in­ izobraževalne­ želje­ prilagajati­
standardiziranim­in­restriktivnim­potem­usposabljanja;
•­ mladi­ odrasli,­ ki­ podaljšujejo­ odvisnost­ od­ staršev,­ v­ kar­ jih­
prisiljujeta­nezadostna­socialna­varnost­in­položaj­brezposelnosti.
Walther­ in­ Schlathoff­ (2001,­ str.­ 102)­ prav­ tako­ menita,­ da­
se­ zaradi­ neenake­ porazdeljenosti­ ekonomskega,­ kulturnega­ in­
socialnega­ kapitala­ ter­ drugih­ virov­ mladi­ soočajo­ z­ naslednjimi­
oblikami­prehodov­v­zaposlitev:­
•­ prehodi­ tveganih­ biografij,­ marginalnih­ biografij,­ kar­ pomeni,­
da­mladi­ zaradi­ slabe­ izobrazbe­ in­ slabih­ razmer­ na­ trgu­ dela­
nimajo­možnosti­priti­do­avtonomnih­življenjskih­projektov­ in­
konvencionalnega­statusa­odraslosti;­
•­ prehodi,­usmerjeni­k­tradicionalnim,­'normalnim'­biografijam;­
•­ prehodi­ izbirnih­ biografij,­ avtonomni­ življenjski­ projekti,­
sledenje­individualni­življenjski­poti.
Ob­ pojavu­ sodobnih­ značilnosti­ tranzicij­ v­ odraslost­
prepoznavamo­ spregledan­ odnos­ različnih­ institucij­ do­ temeljnih­
sprememb­ tega­ družbenega­ procesa.­ Posledice­ se­ kažejo­ v­ tem,­
da­ mladi­ z­ uporabo­ socialno­ dostopnih­ virov­ in­ javnih­ podpor­
420 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
(izobraževanje,­usposabljanje,­svetovanje­ter­različne­oblike­podpor­
in­pomoči)­postajajo­vse­bolj­odvisni,­strokovnjaki­različnih­ustanov­
pa­ vztrajajo­ v­ vlogi,­ da­ jim­ ponujajo­ nove­ izzive,­ jih­ usmerjajo­
ter­ premeščajo­ glede­ na­ njihove­ (z)možnosti­ in­ programe,­ ki­ jih­
določajo­programske­politike­(Walter­in­Schlathoff,­2001,­str.­108).­
Ugotovitve­komparativnih­evropskih­študij­opozorijo­na­naslednje­
kontradiktornosti,­ do­ katerih­ prihaja,­ ker­ strokovni­ programi­ politik­
na­področju­zaposlovanja­ne­upoštevajo­fenomenov­sodobnih­tranzicij­
mladih­(Du­Bois-Reymond­in­Lopez­Blasco,­2003,­str.­35–37):
•­ Trend­zaposljivosti­se­določa­glede­na­poznejše­možne­zaposlitve,­
kar­je­v­nasprotju­s­številnimi­koncepti­o­transverzalnosti­veščin­
in­ s­ kontekstualnim­ razvojem­ kompetenc­ v­ okviru­ diskurza­ o­
vseživljenjskem­učenju.
•­ Koncept­ vseživljenjskega­ učenja­ daje­ poudarek­ neformalnemu­
učenju­ ter­ njegovi­ integraciji­ v­ formalno­ izobraževanje­ in­
usposabljanje.­ V­ programih­ politik­ pa­ se­ teži­ k­ temu,­ da­ bi­
neformalne­oblike­učenja­ formalizirali,­kar­ spodkopava­njihov­
temeljni­motivacijski­pomen­in­značaj.­
•­ Da­bi­prilagodili­merila­spremenjenim­tranzicijam­na­področje­
dela,­ narašča­ pomen­ individualnega­ svetovanja.­ Individualno­
svetovanje­ pa­ še­ ni­ zagotovilo,­ da­ so­ resnično­ upoštevane­
individualne­ potrebe­ posameznika,­ zato­ so­ tovrstni­ programi­
velikokrat­ le­ nadomestni­ pripomoček­ socialne­ kontrole­ in­
normalizacije.
•­ V­ različnih­ evropskih­ državah­ se­ kaže­ težavnost­ pri­ doseganju­
populacije,­ ki­ je­ v­ najbolj­ neugodnem­ položaju­ glede­
zaposlovanja;­medtem­ko­so­najbolj­uspešni­in­privlačni­programi­
tisti,­ki­povečujejo­možnosti­nezaposlenim­in­zadostijo­merilom­
uspešnosti,­ določenim­ s­ programskimi­ politikami.­ Ta­ merila­
morajo­dosegati­tudi­tisti,­ki­so­v­najbolj­neugodnem­položaju­na­
trgu­dela.­Tovrstne­intervencije­lahko­pripeljejo­do­reprodukcije­
segmentacije­in­stigmatizacije­uporabnikov­programov.
•­ Fleksibilnost­ je­ načelo,­ ki­ se­ univerzalno­ upošteva­ pri­
spodbujanju­ posameznikov­ v­ procesih­ izobraževanja,­
usposabljanja­ in­ zaposlovanja.­ Uveljavljanje­ tega­ načela­
dejansko­pomeni­ avtonomijo,­ ta­ pa­nadzor­nad­viri.­Če­v­ tem­
pogledu­ni­vzpostavljeno­ravnotežje­z­upoštevanjem­značilnosti­
posameznika,­so­rezultati­fleksibilnosti­omejeni­zgolj­na­tiste,­ki­
421Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
posedujejo­višji­ekonomski,­socialni­in­kulturni­kapital,­medtem­
ko­se­tisti,­ki­so­na­trgu­dela­v­najslabšem­položaju,­znajdejo­v­
še­bolj­neugodnih­in­tveganih­okoliščinah.
Raziskave­mladine­in­trga­dela­(prim.­Furlong­in­Cartmel,­1997,­
2003;­Harslǿf,­2003;­Walther­ in­drugi,­2002)­kažejo­na­prisotnost­
usmerjanja­mladih­ v­ izbiranje­ šolanja,­ ki­ jih­ ne­ vodi­ v­ trajno­ oz.­
stabilno­zaposlitev­ali­jim­ne­omogoča­socialno­ugodnega­statusnega­
položaja.­Nekateri­mladi­ se­na­ tovrstne­ intervencije­odzovejo­ tudi­
tako,­ da­ izstopijo­ ali­ se­ umaknejo­ iz­ sistema­ javnih­ institucij­ in­
podpor,­raje­sprejmejo­položaj­'brez­statusa'­('status­zero')­ter­ob­tem­
doživljajo­odtujenost­in­ponižanje.
Negotovost­ na­ trgu­ dela­ je­ torej­ ena­ izrazitejših­ značilnosti­
položaja­mladih­v­Evropi.­Tveganju­socialne­izključenosti­in­socialne­
neenakosti­ so­ izpostavljeni­ na­ različnih­ področjih.­ Tranzicija­ v­
odraslost­ je­ pogojena,­ opredeljena­ s­ programi­ vladnih­ in­ nevladnih­
institucij,­z­izobraževanjem­in­usposabljanjem­ter­dostopi­do­trga­dela.­
Usmeritve­različnih­ustanov­mladim­pomenijo­neke­vrste­tranzicijske­
režime,­ki­jim­določajo­orientacijo­za­zavzemanje­stališč,­vrednotenje­
spolnih­specifik­in­zaznamujejo­značilnosti­življenjskih­potekov.
Namen raziskave in metodološki pristop 
V­ prispevku­ prikazujemo­ del­ rezultatov­ kvalitativnega­ dela­
študije, ki­ je­ nadgradila­ kvantitativno­ raziskavo­ z­ naslovom­
Socialna­ v-/izključenost­ in­ psihosocialno­ zdravje­ mladih­ z­
izkušnjami­ brezposelnosti­ (Dekleva­ in­ Rapuš­ Pavel,­ 2004).1­
Kvalitativni­ del­ poglobi­ razumevanje­ pojava­ marginalizacije­ in­
socialne­ v-/izključenosti­ med­ mladimi­ brezposelnimi.­ Zanimalo­
nas­ je,­ kako­ mladi­ različnih­ starostnih­ razredov­ z­ izkušnjami­
dolgotrajne­ brezposelnosti­ in­ z­ dokončano­ ali­ nedokončano­
izobrazbo­opredeljujejo­ranljivost­svojega­življenjskega­položaja­v­
zvezi­s­socialno­v-/izključenostjo­ter­kje­doživljajo­ključne­ovire­in­
omejitve­ter­podporo­pri­prehodu­na­področje­dela.
1­V­tem­prispevku­prikazujemo­delne­rezultate­raziskovalnega­projekta­z­
naslovom­Socialna­v/izključenost­in­psihosocialno­zdravje­mladih­z­izkušnjami­
brezposelnosti,­Dekleva­in­Rapuš­Pavel­(2004).­Projekt­je­finančno­podprla­
Mestna­občina­Ljubljana.
422 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Vzorec
V­vzorec­smo­vključili­21­dolgotrajno­brezposelnih­mladih­ (na­
Zavodu­ za­ zaposlovanje­ so­ bili­ prijavljeni­ več­ kot­ 12­ mesecev)­
ter­ jih­po­kriteriju­ starosti­ in­dokončane­ izobrazbe­ razdelili­v­ štiri­
skupine.­ Vzorec­ je­ bil­ izbran­ naključno.­ Svetovalke­ so­ dobile­ iz­
registra­iskalcev­prve­zaposlitve­seznam­oseb,­ki­so­ustrezale­našim­
kriterijem.­Nato­so­ jih­ telefonsko­ in­pozneje­pisno­začele­vabiti­k­
vključitvi­v­fokusne­skupine­po­vrstnem­redu,­kakor­so­bili­navedeni­
v­ seznamu.­ Udeležba­ je­ bila­ načeloma­ prostovoljna.­ Spolna­
struktura­ vzorca­ vključuje­ v­ vsaki­ skupini­ več­ deklet­ kot­ fantov­
in­ s­ tem­ ustreza­ razmerju­ spolov­ v­ registru­ podatkov­ po­ izbranih­
kriterijih­oblikovanja­skupin.­Oblikovali­smo­naslednje­skupine:
1.­ skupina:­mladi­brez­dokončane­poklicne­ali­ srednje­ izobrazbe,­
stari­do­23­ let,­v­kategoriji­ iskalcev­prve­zaposlitve­prijavljeni­
več­ kot­ 12­ mesecev­ (to­ skupino­ v­ nadaljevanju­ tehnično­
poimenujemo­mlajši­osipniki);
2.­ skupina:­mladi­z­dokončano­poklicno­ali­srednjo­izobrazbo,­stari­
do­23­let,­v­kategoriji­iskalcev­prve­zaposlitve­prijavljeni­več­kot­
12­mesecev­(to­skupino­v­nadaljevanju­tehnično­poimenujemo­
mlajši­šolski­uspešniki2);
3.­ skupina:­mladi­brez­dokončane­poklicne­ali­ srednje­ izobrazbe,­
stari­ od­ 24­ do­ 26­ let,­ v­ kategoriji­ iskalcev­ prve­ zaposlitve­
prijavljeni­ več­ kot­ 12­ mesecev­ (to­ skupino­ v­ nadaljevanju­
tehnično­poimenujemo­starejši­osipniki);
4.­ skupina:­mladi­z­dokončano­poklicno­ali­srednjo­izobrazbo,­stari­
od­24­do­26­let,­v­kategoriji­iskalcev­prve­zaposlitve­prijavljeni­
več­ kot­ 12­ mesecev­ (to­ skupino­ v­ nadaljevanju­ tehnično­
poimenujemo­starejši­šolski­uspešniki).
Sprva­ smo­ želeli­ v­ raziskavo­ vključiti­ tudi­ peto­ skupino­ z­
dokončano­ fakultetno­ izobrazbo.­ Po­ pregledu­ registra­ podatkov­
pa­se­je­izkazalo,­da­je­bilo­takšnih­iskalcev­prve­zaposlitve­v­času­
raziskave­zelo­malo,­zato­smo­se­naknadno­odločili,­da­to­skupino­
izpustimo­iz­obdelave.
2­Z­malce­nenavadnim­izrazom­'šolski­uspešniki'­želimo­povedati­samo­to,­da­
naj­bi­mladi­iz­te­skupine­uspešno­končali­neko­poklicno­ali­drugo­srednjo­šolo.­
To­je­v­mnogo­primerih­le­dvoletni­poklicni­program,­ki­ga­seveda­sami­ne­
doživljajo­kot­poseben­šolski­dosežek­oz.­uspeh.­
423Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
Zbiranje in obdelava podatkov
Podatke­smo­zbirali­z­metodo­fokusnih­skupin,­v­katerih­smo­se­
z­mladimi­pogovarjali­o­problematiki­brezposelnosti.­Pri­ tem­smo­
zajeli­naslednja­vsebinska­področja:3
•­ Delo­ iz­ zaposlitev:­ Kakšne­ so­ vaše­ izkušnje­ z­ delom­ in­
zaposlitvijo?­ Kaj­ za­ vas­ pomeni­ zaposlenost/brezposelnost?­
Kaj­ vam­ pomeni­ delo?­ Kakšne­ izkušnje­ imate­ v­ odnosu­ z­
delodajalci?­ Na­ kakšne­ načine­ iščete­ zaposlitev?­ Koliko­ in­
katera­ dela­ ste­ v­ preteklosti­ že­ opravljali?­ Je­ za­ vas­ problem­
spremeniti­kvalifikacijo,­se­odločiti­za­drugo­šolo?­Kakšno­vizijo­
imate­glede­dela­in­zaposlitve­v­prihodnosti?­Na­katere­ustanove­
se­obrnete­pri­razreševanju­sedanjega­položaja?...
•­ Ekonomski­ položaj:­ Kako­ se­ preživljate?­ Ali­ se­ v­ sedanjem­
položaju­počutite­prikrajšane­za­materialne­dobrine,­katere?­V­
kakšnih­razmerah­živite,­kako­ste­zadovoljni?­Čemu­se­odrekate,­
kaj­ je­ za­ vas­ najtežje?­ Ali­ vam­ kdo­ materialno­ in­ finančno­
pomaga­ pri­ preživetju?­ Kaj­ naredite­ za­ to,­ da­ bi­ se­ finančno­
osamosvojili?­ Kako­ ocenjujete­ svoje­ možnosti,­ da­ postanete­
materialno­ neodvisni­ od­ staršev?­ Kje­ vidite­ največje­ ovire?­
Koliko­je­za­vas­v­prihodnosti­pomembna­stalna­zaposlitev,­ki­jo­
vidite­kot­pogoj,­da­bi­si­lahko­ustvarili­družino?
•­ Podpore­ bližnjih:­ Kakšna­ je­ v­ tem­ položaju­ podpora­ staršev­
(materialna,­socialna,­se­zanimajo­za­vaš­položaj,­so­zaskrbljeni,­
dajejo­ nasvete)?­ Kakšno­ pomoč­ pričakujete­ od­ staršev­ v­
sedanjem­položaju?­Ali­sedanja­pomoč­staršev­prispeva­k­temu,­
da­ postajate­ bolj­ samostojni­ in­ neodvisni,­ ali­ vas­ zadržuje­ v­
odvisnosti­ in­ pasivnosti?­ Kakšna­ je­ njihova­ vloga?­ Koliko­ je­
za­ vas­pomembna­ in­učinkovita­podpora­ vrstnikov,­ prijateljev,­
sorodnikov­–­za­nadaljnje­šolanje,­prehod­v­zaposlitev?­
Fokusne­skupine­omogočajo,­da­udeleženci­spregovorijo­o­svojih­
stališčih,­prepričanjih­in­obnašanjih,­izrablja­se­možnosti­skupinske­
dinamike,­udeleženci­s­svojimi­razlagami­vplivajo­na­druge­in­drugi­
s­svojimi­pogledi­vplivajo­nanje­(Sim,­1998).
Izvajanje­fokusnih­skupin­je­potekalo­v­februarju­2004­v­prostorih­
zavoda­za­zaposlovanje­OE­Ljubljana.­Pogovor­je­trajal­v­povprečju­
3­Osnutek­vprašanj,­ki­smo­si­jih­vnaprej­pripravili,­je­v­spletnem­materialu­
projekta.
424 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
dve­uri­ in­pol.­Izvajanje­fokusnih­skupin­je­potekalo­tako,­da­smo­
udeležence­ spodbujali­ k­ izražanju­ mnenj,­ stališč­ in­ prepričanj­ o­
njihovem­ življenjskem­ položaju,­ ki­ ga­ opredeljuje­ brezposelnost.­
Skupinska­dinamika­je­omogočala,­da­so­udeleženci­lahko­razmislili­
o­svojih­stališčih,­prepričanjih,­zaznavah­in­v­pogovoru­vplivali­na­
druge­udeležence,­hkrati­pa­so­drugi­vplivali­na­njihove­poglede­v­
zvezi­z­različnimi­izkušnjami­in­posledicami,­ki­jih­prinaša­položaj­
brezposelnosti.­ Pri­ vodenju­ pogovora­ smo­ uporabili­ analitične­
tehnike,­ povzemanje,­ soočanje­ mnenj,­ v­ diskusiji­ smo­ različna­
življenjska­področja­povezovali­z­delom­in­zaposlovanjem.­
Pri­analizi­pogovorov­v­fokusnih­skupinah­smo­bili­pozorni,­kako­
mladi­ brezposelni­ doživljajo­ dejavnike­ (vire,­ okoliščine,­ pogoje,­
značilnosti),­ ki­ jih­ vodijo­ bodisi­ v­ socialno­ vključenost­ bodisi­ v­
socialno­obrobnost,­prikrajšanost,­izključenost.­Obdelava­zbranega­
gradiva­ je­ potekala­ tako,­ da­ smo­označili­ vse­ izjave,­ v­ katerih­ so­
intervjuvanci­ izražali­ svoje­ mnenje­ o­ teh­ temah.­ Ta­ stališča­ smo­
nato­za­vsako­skupino­posebej­razvrstili­v­dve­skupini,­negativno­in­
pozitivno­glede­na­njihov­vpliv­na­proces­socialnega­vključevanja.­
Znotraj­vsakega­od­polov­smo­izjave­oz.­vrste­dejavnikov­razvrščali­
v­ tri­ podskupine:­ na­ takšne,­ ki­ so­ povezane­ s­ trgom­ dela,­ z­
ekonomskim­položajem­in­s­podporami­bližnjih.­
Rezultati 
Tabele­št.­1–4­kažejo­razvrstitev­dejavnikov­v-/izključevanja,­ki­
so­ bili­ v­ posameznih­ podskupinah­ izpostavljeni­ na­ ekonomskem­
področju,­trgu­dela­in­na­področju­podpore­bližnjih.
V­ skupini­ mlajših­ osipnikov­ mladi­ prihajajo­ v­ stik­ z­ delom­
predvsem­prek­ dela­ na­ tuje­ študentske­ napotnice,­ aktivni­ so­ na­ t.­
i.­črnem­trgu­dela.­V­prizadevanjih­za­avtonomijo­so­zainteresirani­
za­ vsakršna­ začasna­ dela,­ ob­ tem­ izpostavijo­ primere­ lastne­
iniciative­ in­ iznajdljivost­pri­ iskanju­ tržnih­niš­ ter­koriščenju­zvez­
in­poznanstev­za­pridobitev­začasnega­dela.­V­materialnem­smislu­
so­odvisni­od­podpore­staršev,­ki­v­večini­primerov­ne­razpolagajo­z­
ugodnim­finančnim­stanjem.­Tako­jih­več­pove,­da­jih­finančno­bolj­
podpirajo­ partnerji.­Delitev­ bivalnih­ stroškov­ s­ partnerji­ omogoča­
ureditev­ bivanja­ zunaj­ izvorne­ družine.­ Poročajo,­ da­ finančne­
omejitve­vplivajo­na­krčenje­socialnih­stikov­in­oženje­prijateljskih­
425Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
mrež.­ V­ okviru­ prijateljskih­ mrež­ izpostavijo­ pomen­ predvsem­
moralne­ opore,­ družabnosti­ in­ sprostitve.­V­ sistemskih­ omejitvah­
mladi­izpostavijo­problem­dostopa­do­začasnih­del­in­pridobivanja­
delovnih­ izkušenj,­ kar­ jih­ usmerja­ na­ črni­ trg­ dela.­Opozarjajo­ še­
na­ pomanjkanje­ sistemskih­ ukrepov­ za­ razreševanje­ stanovanjske­
problematike­ samskih­ brezposelnih­ mladih.­ Biografski­ poteki­
te­ skupine­ mladih­ opozarjajo­ na­ daljšo­ zgodovino­ družinskih­
problemov,­ pomanjkanje­ družinskih­ in­ vrstniških­ podpor­ v­
preteklosti­ in­sedanjosti­ ter­posledično­opuščanje­ in­nedokončanje­
šolanja,­dovzetnost­za­slabe­vplive­družbe.­Menijo,­da­so­omenjene­
okoliščine­ značilno­ prispevale­ k­ sedanjemu­ brezstatusnemu­
položaju.
Motivacija­ za­ nadaljevanje­ izobraževanja­ je­ v­ tej­ skupini­
mladih­ tesno­ povezana­ z­ vizijo­ zaposlovanja­ v­ javnem­ sektorju.­
Zaposlovanje­ v­ javnem­ sektorju­ (npr.­ delovna­mesta­ v­ zdravstvu)­
domnevno­prinaša­več­socialne­varnosti­ in­reden­zaslužek­iz­dela.­
Mladi­menijo,­da­so­fleksibilni­pri­ iskanju­dela.­Zanimajo­ jih­ tudi­
možnosti­ zaposlovanja­ v­ tujini.­ Opirajo­ se­ predvsem­ na­ lastne­
zmožnosti­in­kompetence,­s­strani­staršev,­partnerjev,­prijateljev­pa­
pričakujejo­predvsem­moralno­podporo,­spodbudo­za­izobraževanje;­
poudarijo­ prizadevanja­ po­ finančni­ samostojnosti­ in­ neodvisnosti.­
To­si­zagotavljajo­iz­zaslužka­dela­na­črno,­s­prejemanjem­socialne­
podpore,­ pazljivim­ ravnanjem­ z­ denarjem­ in­ varčevanjem.­
Razloge­ za­ strukturne­ vidike­ izključenosti­ vidijo­ v­ pomanjkanju­
sistemsko­ urejenih­ možnosti­ za­ pridobivanje­ delovnih­ izkušenj­
in­v­zagotavljanju­ socialne­varnosti­pri­delu­v­zasebnem­sektorju.­
Opozorijo­ na­ neurejenost­ evidentiranja­ začasnih­ in­ sezonskih­ del,­
kar­ bi­ lahko­ prispevalo­ k­ reševanju­ problema­ delovnih­ izkušenj­
in­na­težave­v­dostopnosti­do­začasnih­del.­Prav­tako­država­nima­
izdelanih­mehanizmov­in­ukrepov,­ki­bi­mladim­materam­omogočali­
primeren­dostop­do­dela.­Mnenja­so,­da­zakonodaja­o­podaljševanju­
delovne­dobe­mlade­izrinja­in­še­dodatno­ovira­pri­vstopu­na­formalni­
trg­ dela.­ Med­ individualnimi­ dejavniki­ izključevanja­ posamično­
izpostavijo­ pomanjkanje­ družinskih­ podpor,­ težave­ z­ odvisnostjo­
od­drog,­doživljanje­občutkov­manjvrednosti­od­sovrstnikov­zaradi­
položaja­brezposelnosti,­težave­z­urejanjem­državljanstva,­finančno­
in­ bivalno­ stisko.­Ob­ soočanju­ s­ tovrstnimi­ težavami­ imajo­ slabe­
izkušnje­pomoči­ s­ strani­državnih­ institucij­ in­ so­ tudi­v­prihodnje­
skeptični­do­učinkovitosti­pomoči­na­teh­področjih.
426 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Tabela­1:­Tri­področja­dejavnikov­v-/izključevanja,­o­katerih­poročajo­udeleženci­
prve­skupine­–­mlajši­osipniki.
DEJAVNIKI­VKLJUČEVANJA DEJAVNIKI­IZKLJUČEVANJA
Tr
g­
de
la
–­lastna­aktivnost­in­
pripravljenost­za­iskanje­
kakršnekoli­zaposlitve
–­kreativnost­v­ponudbi­
dejavnosti­in­storitev­
–­sposobnost­koriščenja­
poznanstev­in­zvez­za­pridobitev­
začasnih­del
–­delo­prek­ŠS­na­tuje­napotnice
–­motivacija­za­izobraževanje­v­
smeri­potreb­trga­dela­
–­iskanje­tržnih­niš
–­interes­za­samozaposlitev
–­pomanjkanje­delovnih­izkušenj
–­pomanjkanje­sistemskih­možnosti­za­
pridobivanje­delovnih­izkušenj
–­nizka,­nedokončana­izobrazba
–­oviranost­dostopa­do­začasnih­del­prek­
ŠS
–­izkoriščevalski­odnos­delodajalcev­v­
gostinski­panogi
–­slaba­uporabnost­znanj,­pridobljenih­v­
poklicnem­izobraževanju
–­prezgodnje­odločanje­o­poklicni­karieri
–­zahtevni­pogoji­delodajalcev
–­omejen­dostop­do­različnih­vrst­dela­
–­manj­ponudb­dela­za­ženske­kot­za­
moške
Ek
on
om
sk
i­p
ol
ož
aj
–­delna­zmožnost­plačila­stroškov­
izrednega­šolanja­in­finančna­
participacija­v­družinski­proračun
–­prizadevanje­za­neodvisno­
življenje­od­izvorne­družine
–­spretnost­pri­ravnanju­z­
denarjem
–­iznajdljivost­v­denarnih­
zadevah
–­materialna­podpora­staršev
–­prihodki­iz­dela­na­črno
–­prostorska­stiska­in­posledično­ovirana­
zasebnost­bivanja
–­visoke­cene­najemnin­
–­odsotnost­sistemske­podpore­in­
možnosti­za­reševanje­stanovanjskega­
problema
–­kontinuirano­ogrožena­osnovna­
eksistenca­(prehrana,­stanovanje)
–­finančne­omejitve­vplivajo­na­omejitev­
vrstniškega­druženja
–­nezmožnost/težave­z­zagotavljanjem­
plačila­šolanja,­najemnin
–­selitve­in­nenehno­reševanje­
stanovanjske­stiske
Po
dp
or
e­
bl
iž
nj
ih
–­moralna­opora­prijateljev­in­
spodbuda­za­samostojno­življenje­
–­sobivanje­s­prijatelji­in­partnerji
–­podpora­in­razumevanje­s­strani­
staršev
–­pomen­sprostitve­in­zabave­v­
družbi­prijateljev­
–­nelagodje­ob­doživljanju­drugačnosti­s­
strani­vrstnikov,­ki­so­končali­šolanje
–­slab­vpliv­družbe­v­preteklosti­
–­trganje­in­oženje­prijateljskih­vezi­
427Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
Tabela­2:­Tri­področja­dejavnikov­v-/izključevanja,­o­katerih­poročajo­udeleženci­
druge­skupine­–­mlajši­šolski­uspešniki.
DEJAVNIKI­VKLJUČEVANJA DEJAVNIKI­IZKLJUČEVANJA
Tr
g­
de
la
–­motivacija­za­
prekvalifikacijo­v­poklice,­
ki­odpirajo­možnost­
zaposlovanja­v­javnem­
sektorju­
–­motivacija­za­smeri­šolanja,­
ki­nudijo­več­možnosti­za­
zaposlitev­
–­delo­na­črno­
–­iskanje­dela­v­tujini
–­izvajanje­sezonskih­del­v­
poletnem­času,­ko­ni­šolanja
–­iskanje­tržnih­niš­
–­pomoč­CIPS-a
–­pomanjkanje­delovnih­izkušenj
–­prezahtevni­pogoji­delodajalcev­
–­izkoriščevalski­odnos­s­strani­
delodajalcev
–­oviran­dostop­do­začasnih­del­prek­ŠS
–­težave­opravljanja­dela­zaradi­posledic­
odvisnosti­od­drog
–­težave­zagotavljanja­varstva­otrok
–­nizka­izobrazba­
–­problem,­da­se­sezonska­in­začasna­dela­
ne­evidentirajo­kot­delovne­izkušnje
–­slabo­plačano­delo
–­več­možnosti­zaposlovanja­v­mestu­kot­
na­vasi
–­zakon­o­podaljšanju­delovne­dobe­mladim­
zmanjšuje­možnosti­za­redno­zaposlitev
Ek
on
om
sk
i­p
ol
ož
aj
–­pomen­prihodkov­socialne­
podpore
–­lastni­prispevki­v­družinski­
proračun­
–­racionalizacija­stroškov­
šolanja
–­sobivanje­s­(starimi)­starši­
lajša­ekonomsko­preživetje
–­pomen­denarne­podpore­
zavoda­za­zaposlovanje­pri­
šolanju
–­varčevanje­v­različnih­
shemah­za­boljše­življenje­v­
prihodnosti
–­priložnostni­zaslužki­iz­
hobijev
–­nezaupanje­v­podporo­države
–­stanovanjski­problemi
–­neurejeno­državljanstvo
–­socialna­podpora­omogoča­preživetje,­a­
tudi­odvrača­od­iskanja­zaposlitve­
–­finančne­omejitve­pri­vpisu­na­želene­
smeri­šolanja
–­omejevanje­nakupov­pri­osnovnih­
življenjskih­dobrinah
–­materialna­in­prostorska­odvisnosti­od­
staršev,­sorodnikov
–­odrekanje­hobijem­in­kulturnim­dobrinam
–­zaradi­nerednih­prihodkov­in­finančnih­
težav­številne­selitve
–­problem­pomanjkanja­nadzora­nad­
zviševanjem­najemnin
Po
dp
or
e­
bl
iž
nj
ih
–­spodbuda­prijateljev­za­
dokončanje­šolanja
–­moralna­podpora­staršev,­
prijateljev
–­doživljanje­drugačnosti­in­slabo­
počutje­ob­vrstnikih,­ki­imajo­urejeno­in­
ekonomsko­stabilno­življenje
–­pomanjkanje­podpore­staršev­v­preteklosti
–­nerazumevanje­in­malo­posluha­rejnikov­
v­času­odraščanja
–­doživljanje­osamljenosti­in­socialne­
izključenosti
428 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Tabela­3:­Tri­področja­dejavnikov­v-/izključevanja,­o­katerih­poročajo­udeleženci­
tretje­skupine­–­starejši­osipniki.
DEJAVNIKI­VKLJUČEVANJA DEJAVNIKI­IZKLJUČEVANJA
Tr
g­
de
la
–­interes­za­znanja,­ki­
povečujejo­konkurenčnost­na­
trgu­dela
–­vključenost­v­podporne­
programe­za­iskanje­
zaposlitve­in­poklicno­
usmeritev
–­učinkovitost­iskanja­
zaposlitve­prek­neposrednega­
stika­z­delodajalci
–­usmerjenost­v­iskanje­
del,­ki­so­opredeljena­z­
zaposlitvenim­načrtom
–­usmerjenost­v­vertikalno­
nadgrajevanje­dosežene­
izobrazbe
–­štipendiranje­s­strani­
delodajalca
–­zavajajoči­razpisi­za­delo­v­nekaterih­
časopisnih­medijih
–­pesimistična­naravnanost,­pričakovanje­
neuspeha­pri­iskanju­dela
–­pomanjkanje­motivacije­za­iskanje­
zaposlitve­zaradi­dosedanjih­neuspehov
–­odklanjanje­težaških­in­neprimernih;­del,­
ki­niso­skladna­z­osebnimi­vrednotami
–­ne­iščejo­dela­zaradi­usmerjenosti­v­šolanje
–­pomanjkanje­delovnih­izkušenj
–­pogoji,­ki­omejujejo­vstop­v­zaposlitev:­
stroški­zdravniškega­pregleda,­potrebno­
osebno­vozilo,­mobilni­telefon­ipd.
–­pomanjkanje­dodatnih­znanj,­ki­jih­
zahtevajo­delodajalci­(jeziki,­obvladovanje­
računalniške­tehnologije­ipd.)
–­odpor­do­koriščenja­zvez­in­poznanstev,­
podredljivosti­v­odnosu­do­delodajalcev
–­pritiski­za­prekvalifikacijo
–­spremenljive­in­negotove­razmere­na­trgu­
dela­odvračajo­prizadevanje­za­zaposlovanje
–­odklonilni­odnos­do­priložnostnih­del­v­
gostinstvu­
Ek
on
om
sk
i­p
ol
ož
aj
–­finančne­ugodnosti,­ki­jih­
prinaša­status­brezposelne­
osebe­–­brezplačne­članarine­
v­knjižnicah­ipd.­
–­nenasedanje­reklamam­in­
potrošništvu
–­finančna­podpora­
staršev,starih­staršev­–­redno­
prejemanje­žepnine­od­
staršev
–­prihodki­soc.­podpore­v­
namen­plačila­šolnine
–­prikrajšanost­za­nekatere­olajšave­
(ni­mogoče­imeti­študentske­mesečne­
vozovnice,­lahko­imaš­le­delavsko)
–­finančne­stiske­v­primeru­potrebnih­
zdravstvenih­storitev­(ne­moreš­prekiniti­
plačevanja­dodatnega­zavarovanja,­če­se­
prijaviš)
–­ni­možnosti­za­razreševanje­
stanovanjskega­problema­samskih­
brezposelnih­mladih­
–­bivanjske­stiske­–­prisiljeni­sobivati­pri­
(starih)­starših,­
Po
dp
or
e­
bl
iž
nj
ih
–­občasna­finančna/
materialna­podpora­staršev/
starih­staršev
–­prijatelji­obrnili­hrbet,­umik
–­omejitve­stikov­s­prijatelji
–­velikokrat­gre­ven­sam­
–­ostajanje­doma,­ker­ni­potrebe­hoditi­ven
–­pritiski­in­konflikti­v­družini­–­doživljanje­
nerazumevanja
429Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
Mladi­ iz­ skupine­ starejši­ osipniki­ pri­ vstopanju­ na­ trg­ dela­
izpostavijo­ izkušnjo­ učinkovitosti­ neposrednega­ pristopa­ do­
delodajalcev­ ob­ usmerjanju­ in­ podpori­ svetovalcev­ Zavoda­
za­ zaposlovanje.­ Usmerjanje­ na­ trg­ dela­ je­ opredeljeno­ z­
zaposlitvenim­ načrtom­ ter­ vezano­ na­ njihove­ dosežene­
kompetence­ dela­ in­ izobraževanja.­ Načrtujejo­ izobraževalne­
kariere,­ ki­ so­ v­ večini­ primerov­ usmerjene­ v­ nadgrajevanje­
dosežene­ izobrazbe.­ Motivirani­ so­ predvsem­ za­ vertikalno­
napredovanje­ v­ izobraževanju,­ manj­ pa­ naklonjeni­
prekvalifikacijam.­Materialni­in­finančni­položaj­si­zagotavljajo­
z­zniževanjem­in­omejevanjem­materialnih­potreb,­varčevanjem­
iz­ občasnih­ zaslužkov­ in­ prejemki­ socialne­ podpore.­ S­ strani­
staršev­prejemajo­tako­emocionalno­kot­instrumentalno­podporo.­
V­ individualnih­ biografijah­ se­ izpostavi­ pretežno­ pesimistična­
naravnanost­ za­ zaposlovanje,­ ki­ ­ je­ povezana­ s­ ponavljanjem­
izkušnje­ neuspeha­ pri­ iskanju­ dela­ s­ področja­ dosežene­
izobrazbe.­ Mladi­ te­ skupine­ opozarjajo­ na­ stisko­ moralnih­
vrednot­–­odklanjajo­dela,­ki­niso­skladna­z­njihovimi­osebnimi­
vrednotami­(npr.­akviziterska­dela),­ imajo­odpor­do­ tega,­da­bi­
se­ pri­ iskanju­ dela­ posluževali­ zvez­ in­ poznanstev.­Tako­kot­ v­
drugih­ skupinah­ opozarjajo­ na­ problem­ pomanjkanja­ delovnih­
izkušenj­ in­dodatnih­znanj,­ki­ jih­zahtevajo­delodajalci.­Zaradi­
samoizključevanja­ s­ trga­ dela­ iz­ omenjenih­ razlogov­ nekateri­
posamezniki­povedo,­da­nimajo­realne­slike­o­možnostih­na­trgu­
dela.­V­okviru­dejavnikov­ izključevanja­ izpostavijo­ zavajajoče­
razpise­ in­ oglaševanje­ za­ delo­ v­ različnih­ medijih­ (npr.­ v­
Salomonovem­oglasniku),­pritiske­svetovalcev­za­zaposlovanje­
v­ smeri­ prekvalifikacij,­ prezahtevne­ pogoje­ delodajalcev,­
nepripravljenost­ delodajalcev­ sprejeti­ del­ finančnih­ stroškov­
ob­ nastopu­ zaposlitve,­ spremenljive­ in­ negotove­ razmere­ tako­
v­ sistemu­ izobraževanja­ kot­ na­ trgu­ dela.­ Izpostavijo­ problem­
neurejenosti­ ukrepov­ v­ zvezi­ s­ stanovanjsko­ problematiko,­
zdravstvom,­ udeležbo­ v­ javnem­ prevozu.­ V­ svojem­ ožjem­
socialnem­okolju­pa­poročajo­o­šibkih­ali­prekinjenih­socialnih­
mrežah,­ kar­ dodatno­ prispeva­ k­ njihovi­ socialni­ izolaciji.­ Pri­
tem­ posebej­ izpostavijo­ težave­ nerazumevanja­ in­ konfliktnosti­
s­ starejšo­ generacijo,­ s­ strani­ katere­ so­ zaradi­ položaja­
brezposelnosti­deležni­pogostih­pritiskov­in­nestrpnosti.
430 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Tabela­4:­Tri­področja­dejavnikov­v-/izključevanja,­o­katerih­poročajo­udeleženci­
skupine­starejši­šolski­uspešniki.
DEJAVNIKI­
VKLJUČEVANJA DEJAVNIKI­IZKLJUČEVANJA
Tr
g­
de
la
–­delo­na­črno
–­konkuriranje­in­trženje­
dejavnosti­ter­storitev­na­
črnem­trgu­dela
–­vzpostavljanje­mreže­
strank­
–­spodbudna­je­potrditev­za­
kakovostno­delo
–­občasno­iskanje­
priložnostnih­del,­izbiranje­
lažjih­priložnostnih­del
–­interes­za­pridobitev­
fakultetne­izobrazbe
–­delo,­ki­te­veseli,­je­
zagotovilo­za­uspeh
–­delo,­opredeljeno­z­
zaposlitvenim­načrtom
–­prekvalifikacija­‘v­
rezervi’
–­interes­za­zasebno­
dejavnost­
–­iskanje­dela,­ki­je­
kompatibilno­študiju­
–­imeti­prave­informacije
–­znanje­jezikov
–­poznanstva­‘pravih’­ljudi
–­zveze­prek­staršev
–­podkupnine
–­odklonilni­odnos­do­del­v­gostinstvu­
–­poostren­inšpekcijski­nadzor­za­delo­na­črno
–­spolna­diskriminacija­(npr.­v­veterinarskem­poklicu)
–­konservativna­družbena­klima,­ki­ne­zna­izkoristiti­
potencialov­in­znanja­mladih
–­predsodki­delodajalcev­do­zunanjega­videza­mladih
–­drage­šolnine­v­zasebnih­šolah
–­nepriznavanje­kakovostnih­študijskih­programov­
zasebnih­šol
–­zavod­usmerja­v­neučinkovit­način­iskanja­
zaposlitve­(pošiljanje­prošenj)­–­delodajalci­se­ne­
odzivajo­na­pisanje­prošenj
–­neprofesionalni­odnos­delavcev­CSD­ob­
uveljavljanju­pravice­do­socialne­podpore
–­ni­sistemskih­možnosti­za­pridobivanje­delovnih­
izkušenj
–­znanja­mladih­delodajalec­doživlja­konkurenčno­
–­manj­možnosti­za­trajno­delo
–­premajhen­trg­dela­za­posamezne­storitve­
–­tekmovalnost­na­delovnem­mestu
–­poniževalni­in­izkoriščevalski­odnos­delodajalcev,­
nepravičnost­in­avtoritativnost­delodajalcev
–­ni­možnosti­pokazati­in­dokazati­svoje­znanje
–­problem­podzaposlenosti
–­pripravljenost­za­vključevanje­le­v­dela,­primerna­
doseženi­izobrazbi
–­nezaupanje­v­koristnost­prekvalifikacij­za­pridobitev­
dela
Ek
on
om
sk
i­p
ol
ož
aj –­finančna­podpora­
sorodnikov­v­tujini
–­sami­materialno­skrbijo­
le­za­nekatere­dobrine­(npr.­
nakup­obleke)
–­zadovoljiva­materialna­
podpora­staršev
–­nizki­in­nezadostni­lastni­prihodki
–­finančna­negotovost­in­odvisnost­od­drugih
Po
dp
or
e­
bl
iž
nj
ih –­tolerantni­starši,­razumevanje­s­strani­
staršev:­spodbude­za­
družabno­življenje,­
izkoristiti­obdobje­mladosti
–­moralna­podpora­staršev­
za­razvijanje­osebnih­in­
profesionalnih­potencialov
–­zaradi­negotovih­služb­se­ne­spuščajo­v­kohabitacije­
s­prijatelji­ali­partnerji
–­dolgočasenje,­odsotnost­tem­za­pogovor­v­družbi­
prijateljev,­ki­so­zaposleni­in­imajo­drugačne­
življenjske­izkušnje
431Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
Individualni­ viri­ vključevanja­ v­ skupini­ starejših­ šolskih­
uspešnikov­ se­ kažejo­ v­ motivaciji­ za­ delo­ in­ poklic,­ ki­ mlade­
veseli,­zanima,­kjer­lahko­izkažejo­svoja­znanja.­Mladi­v­tej­skupini­
redkeje­iščejo­začasno­in­priložnostno­delo­in­tudi­v­teh­primerih­je­
to­delo­takšno,­da­je­v­prvi­vrsti­povezano­z­njihovimi­interesi­oz.­
je­sorodno­delu,­ki­ga­želijo­v­prihodnosti­opravljati.­Na­ponudbo­
del­ se­odzivajo­ skladno­z­opredeljenim­zaposlitvenim­načrtom,­ki­
so­ ga­ pripravili­ skupaj­ s­ svetovalcem­ zaposlitve.­ Večina­ dela­ na­
črno,­pri­tem­si­ustvarjajo­mrežo­strank­ter­skrbijo­za­konkurenčno­
in­kakovostno­opravljeno­delo­oz.­storitev.­V­prihodnosti­je­njihov­
interes­usmerjen­v­zasebno­dejavnost.­Motivacija­za­izobraževanje­
je­ usmerjena­ v­ specializacijo­ oz.­ nadgradnjo­ že­ doseženega­
poklicnega­ znanja.­ Mladi­ povedo,­ da­ so­ pri­ vključevanju­ v­ delo­
pomembne­predvsem­zveze­in­poznanstva­'pravih'­ljudi.­V­pogledu­
individualnih­biografij­je­za­to­skupino­mladih­značilno,­da­večina­
prihaja­ iz­ dobro­ socialno-ekonomsko­ situiranih­ družin,­ imajo­
zelo­ dobro­ materialno­ in­ finančno­ podporo­ staršev,­ nekateri­ tudi­
sorodnikov­v­tujini.­Ob­tem­pa­tudi­spretno­koristijo­vse­možnosti­
finančnih­podpor,­ki­jih­lahko­v­tem­položaju­pridobijo­od­državnih­
institucij.­Ob­ poskusu­ vstopanja­ na­ formalni­ trg­ dela­ se­ srečujejo­
z­ visoko­ konkurenčnostjo,­ tekmovalnostjo,­ z­ razvrednotenjem­
in­ neupoštevanjem­ dela,­ z­ izkoriščevalskim,­ nepravičnim­ in­
avtoritarnim­odnosom­s­strani­delodajalcev.­To­so­ključni­razlogi,­ki­
odvračajo­ interes­mladih­za­zaposlovanje­na­ formalnem­trgu­dela.­
Z­ vidika­ izkušenj­ sodelovanja­ z­ različnimi­ institucijami­ pomoči­
so­kritični­do­neprimernega­odnosa­delavcev­s­CSD,­prav­ tako­so­
kritični­do­spodbujanja­delavcev­s­strani­Zavoda­za­zaposlovanje­v­
smeri­izobraževanja,­kjer­v­prihodnosti­ne­vidijo­dobre­perspektive­
zaposlovanja.­Kritičnost­izražajo­do­družbe,­ki­ne­izkorišča­virov,­ki­
jih­ponazarjajo­mladi.­
Sklepi
Strnjeno­ lahko­ sklenemo,­ da­ predvsem­ mlajši­ intervjuvanci­
nelegalno­vstopajo­na­študentski­trg­dela,­mladi­s­poklicno­in­srednjo­
šolo­pa­si­ustvarjajo­socialne­mreže,­prek­katerih­prav­ tako­ iščejo­
delo­na­ črno;­ sicer­ si­ hkrati­ prizadevajo­ za­vstop­na­ formalni­ trg,­
vendar­so­sistemski­pogoji­zelo­neugodni,­kar­jih­od­tega­odvrača.­
432 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Ignjatović­ (2002)­ meni,­ da­ reintegracija­ prek­ fleksibilnih­ oblik­
zaposlovanja­ (zaposlitve­ za­ določen­ čas,­ s­ skrajšanim­ delovnim­
časom­ idr.)­ ne­ pomeni­ dolgoročne­ reintegracije­ brez­ sistemske­
ureditve­ njihovega­ položaja­ in­ integracije­ fleksibilnih­ oblik­
zaposlovanja­ v­ trg­ delovne­ sile­ in­ socialno­ politiko,­ kar­ pomeni,­
da­ je­mladim­ treba­ omogočiti­ dostop­ do­ temeljnih­ virov­ socialne­
varnosti:­ dodatno­ izobraževanje,­ varno­ zaposlitev,­ stanovanje,­
zdravstveno­varstvo­idr.,­na­kar­opozarjajo­tudi­naši­ intervjuvanci.­
Hammer­in­Julkunen­(2003)­kritično­ugotavljata,­da­modeli­socialne­
varnosti­ ob­ vstopu­ na­ trg­ dela­ zanemarjajo­ participatorno­ vlogo­
mladih­ kot­ polnopravnih­ državljanov.­ Celo­ v­ univerzalističnem­
modelu­ socialne­ varnosti,­ ki­ zastopa­ in­ poudarja­ koncept­
polnopravnega­ državljanstva­ ter­ vključuje­ številne­ mehanizme­
in­ podpore­ mladim­ pri­ osamosvajanju­ od­ staršev,­ dostopu­ do­
zaposlitve­ in­ podpore­ v­ primeru­ brezposelnosti,­ se­ kaže­ problem­
uveljavljanja­polnopravnega­državljanstva,­ko­gre­za­zagotavljanje­
socialne­ varnosti­mladih­ pri­ integraciji­ na­ trg­ dela.­Najbolj­ pereč­
pa­ je­ ta­ problem­ v­ južnoevropskih­ državah,­ kjer­ mladi­ nimajo­
dostopa­ –­ ali­ pa­ le­minimalno­ –­ do­ javnih­ podpor­ države,­ zato­ v­
teh­primerih­ne­gre­ le­za­problem­revščine,­materialne­ in­socialne­
prikrajšanosti,­ temveč­primarno­za­problem­vzdrževanja­mladih­v­
položaju­permanentne­odvisnosti.­Pri­nas­je­na­ta­problem­opozorila­
tudi­ raziskava­o­socialni­ ranljivosti­mladih­ (Ule,­2000,­ str.­13),­ki­
opozarja­na­povečevanje­paternalizma­in­oženje­avtonomije­mladih,­
kar­ zmanjšuje­ njihovo­ obrambo,­ participatorne­ in­ ustvarjalne­
sposobnosti.­
Vstop­na­formalni­trg­dela­v­sedanjih­okoliščinah­bi­po­besedah­
za­večino­mladih,­ki­živijo­v­težjih­materialnih­razmerah,­pomenil­
izgubo­ kontinuitete­ denarnih­ podpor­ institucij,­ v­ tem­ pa­ nekateri­
mladi­ vidijo­ veliko­ tveganje­ za­ svoj­ že­ tako­ negotovi­ življenjski­
položaj.­ Temeljni­ razlogi,­ ki­ jih­ za­ odmik­ ali­ gibanje­ na­ obrobju­
formalnega­trga­dela­navajajo­v­vseh­skupinah,­so:­prenizko­plačilo­
za­ osnovno­ preživetje,­ izkušnje­ z­ izkoriščevalskim­ in­ nepoštenim­
odnosom­delodajalcev,­predvsem­v­zasebnem­sektorju,­pomanjkanje­
delovnih­ izkušenj,­ slabe­ možnosti­ za­ dostop­ do­ začasnih­ del.­
Vključenost­v­začasna­dela­pa­je­lahko­tudi­rizični­dejavnik­socialne­
izključenosti,­ ker­ mlade­ pogosto­ vstopanje­ v­ začasna­ delovna­
razmerja­ izpostavlja­ tveganju­ zaporednih­ obdobij­ brezposelnosti.­
Hkrati­ pa­ so­ lahko­ začasna­ dela­ varovalni­ dejavnik,­ če­ gre­ za­
433Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
prostovoljne­izbire­in­odločitve,­ker­si­s­tem­mladi­širijo­izbire,­kar­
je­ izraz­ sodobnih­ individualiziranih­ prehodov­ v­ odraslost­ (Rapuš­
Pavel,­2005).
Sodobni­ družbeni­ sistem­ kot­ temeljne­ vrednote­ poudarja­ delo,­
kapital,­sodobni­posameznik­pa­naj­bi­se­oddaljeval­od­sfere­dela­in­
se­usmerjal­v­vrednote,­ki­celo­nasprotujejo­družbenim,­k­hedonizmu­
in­ nedeloholizmu.­ V­ tem­ smislu­ Ignjatović­ (2002)­ meni,­ da­ je­
delo­ kot­ vrednota­ v­ strukturah­ bolj­ razvitih­ držav­ tudi­ sistemsko­
vzdrževano,­medtem­ko­ je­ iz­vrednostnih­ sistemov­posameznikov­
razvidno,­da­zapušča­osrednje­mesto.­Naši­rezultati­kažejo,­da­mladi­
poleg­ tega,­ da­v­delu­vidijo­ eksistenčno­nujo,­ na­ zelo­pomembno­
mesto­postavljajo­ tudi­doživljanje­zadovoljstva­ob­delu.­Predvsem­
starejši­ intervjuvanci­ z­ nedokončano­ srednjo­ ali­ višjo­ šolo,­ ki­
se­ najmanj­ vključujejo­ na­ formalni­ trg­ dela,­ še­ vedno­ postavljajo­
delo­ kot­ vrednoto­ med­ prioritete­ v­ svojem­ življenju.­ Opisujejo­
ga­ predvsem­ skozi­ poklic,­ ki­ pomeni­ njegovo­ konkretizacijo­ in­
pomemben­del­njihove­lastne­identitete.­
Ugotavljamo,­ da­ so­ ekonomsko­ najbolj­ ogroženi­ mlajši­
udeleženci­ z­ (ne)dokončano­ šolo,­ ki­ največ­ poročajo­ o­ težavah­
vzdrževanja­temeljne­eksistence.­Materialno­stisko­izražajo­v­zvezi­
s­plačilom­stroškov­šolanja,­ reševanjem­stanovanjskega­problema,­
z­ odrekanjem­ druženju­ z­ vrstniki­ in­ udeležbi­ na­ raznih­ kulturnih­
prireditvah.­Mlajši­ z­ dokončano­ šolo­ se­ raje­ kot­ za­ zaposlitev­ na­
formalnem­ trgu­dela­odločajo­ za­preživetje­ob­denarnih­podporah­
državnih­ ustanov­ in­ delo­ na­ črnem­ trgu,­ ker­ jim­ z­ doseženo­
izobrazbo­slabo­plačano­delo­na­ formalnem­trgu­ne­bi­omogočalo­
dovolj­ prihodkov­ za­ preživetje,­ še­ predvsem­ če­ so­ si­ že­ ustvarili­
družino.­Zdi­se,­da­starejši­udeleženci­z­nedokončano­izobrazbo­v­
nasprotju­z­drugimi­podskupinami­bolj­vdano­sprejemajo­materialno­
odvisnost­ od­ staršev­ in­ države,­ izražajo­ sprijaznjenost­ z­ danostjo,­
ne­ vidijo­ in­ ne­ iščejo­možnosti,­ da­ bi­ se­ osamosvojili,­ skušajo­ se­
prilagoditi­ z­ zniževanjem­ ravni­ življenjskega­ standarda­ na­ vseh­
področjih­ življenja.­ Starejši­ udeleženci­ z­ dokončano­ izobrazbo­pa­
poročajo,­ da­ finančne­ vire­ pridobijo­ z­ delom­ na­ črno,­ pomembna­
pa­ je­ tudi­ redna­finančna­podpora­staršev.­Večjo­materialno­stisko­
v­položaju­brezposelnosti­ta­podskupina­izraža­predvsem­v­zvezi­s­
prostorsko­mobilnostjo.
Ugotavljamo,­ da­ se­ tudi­ na­ ekonomskem­ področju­ dosežena­
izobrazba­ in­ socialno-ekonomski­ status­ družine­ pokažeta­ kot­
434 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
najvplivnejša­ dejavnika­ marginalizacije­ (prim.­ Dekleva,­ Rapuš­
Pavel,­ 2004).­ Rezultati­ opozorijo­ na­materialno­ stisko­ osnovnega­
preživetja­ predvsem­ pri­ mlajših­ intervjuvancih,­ starejši­ z­
nedokončano­ srednjo­ šolo­ omenjajo­ prilagodljivost­ življenjskega­
sloga­ razmeram,­ znižanje­ življenjskega­ standarda,­ starejši­ mladi­
z­ dokončano­ srednjo­ ali­ višjo­ šolo­ pa­ materialno­ stisko­ izražajo­
predvsem­v­težavah­prostorske­mobilnosti.
Avtorji­ ugotavljajo,­ da­ različni­ modeli­ blaginje­ v­ evropskih­
državah­ bolj­ ali­ manj­ blažijo­ ekonomsko­marginalizacijo­mladih.­
S­ spreminjanjem­ strukturnega­ konteksta­ in­ trga­ dela­ se­ spreminja­
tudi­pojav­revščine.­Revščina­med­mladimi­v­evropskih­državah­je­
danes­že­splošen­ trend,­ izjema­je­ le­Velika­Britanija,­kjer­ je­pojav­
revščine­ še­ vedno­ bolj­ značilen­ za­ populacijo­ srednjih­ let.­Trajna­
brezposelnost­ vodi­mlade­ v­ revščino­ in­ odvisnost­ od­ socialnih­ in­
drugih­državnih­oblik­pomoči­(v­Rapuš­Pavel,­2005).
Podpore,­ki­ jih­prejemajo­mladi,­so­povezane­tako­s­socialnimi­
kot­ z­ individualnimi­ dejavniki.­ Uletova­ (2002,­ str.­ 33)­ meni,­
da­ je­ danes­ eden­ izmed­ najpomembnejših­ dejavnikov­ socialne­
diferenciacije­ mladih­ obstoj­ družinskih­ podpor,­ torej­ ali­ je­ mladi­
človek­deležen­družinske­podpore­ in­kako­kakovostna­ je.­Pri­ tem­
so­ odločilnega­ pomena­ družinske­ čustvene­ podpore­ in­ družinske­
socialne­ mreže.­ Ob­ današnji­ zaostreni­ tekmovalnosti­ in­ vse­
hujši­ selekciji­ pri­ vstopu­ v­ prestižne­ šole­ in­ zaposlitev­ postaja­
ta­ diferenciacija­ usodna.­Avtorica­ pravi,­ da­ se­ skozi­ zadnji­ vpliv­
vtihotapijo­socialne­razlike,­saj­družine­na­zgornjem­delu­družbene­
lestvice­ zaradi­ boljše­ materialne­ preskrbljenosti­ otrokom­ lažje­
ponudijo­ takšno­ podporo­ kot­ tiste­ na­ spodnjem­ delu­ družbene­
lestvice,­ na­ kar­ opozorijo­ tudi­ naši­ rezultati.­ Rezultati­ kažejo,­ da­
več­ podpore­ staršev­ prejemajo­ starejši­ intervjuvanci, ki­ poročajo­
tudi­o­boljših­ socialno-ekonomskih­ razmerah­ in­boljših­odnosih­v­
družini,­ o­ boljšem­ razumevanju­ staršev­ za­njihov­ sedanji­ položaj.­
Podpore­so­bili­deležni­že­v­preteklosti­in­tudi­danes,­ko­se­soočajo­
z­brezposelnostjo.­Sprejeti­dogovori­v­zvezi­s­študijem­in­finančno­
participacijo preprečujejo,­ da­ bi­ prihajalo­ do­ konfliktov,­ kar­ kaže­
na­pomen­dobre­komunikacije­v­družini.­V­takih­okoliščinah­lahko­
manj­ obremenjeno­ eksperimentirajo­ z­ različnimi­ vrstami­ del­ in­
oblikami­ zaposlitve,­ se­ dodatno­ izobražujejo­ in­ nabirajo­ druge­
vrste­kompetenc­za­boljše­možnosti­vstopa­v­zaposlitev.­Medtem­pa­
mlajši­intervjuvanci­v­naši­raziskavi­pogosteje­poročajo­o­odsotnosti­
435Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
instrumentalnih­in­emocionalnih­družinskih­podpor­že­v­preteklosti,­
kar­ je­ bistveno­ zaznamovalo­ njihov­ sedanji­ položaj.­Več­ podpore­
nekateri­ dobijo­ pri­ starih­ starših,­ največ­ podpore­ pa­ doživljajo­ s­
strani­partnerjev.­V­tej­skupini­je­izpostavljen­problem komunikacije­
v­družini,­pogosto­prihaja­do­konfliktov,­saj­tako­starši­kot­stari­starši­
in­ sorodniki­ kažejo­manj­ razumevanja­ za­ sedanji­ položaj­mladih.­
Kjer­v­primarni­družini­ni­razumevanja,­emocionalne­in­materialne­
podpore,­ lahko­ rečemo,­ da­ se­ srečujemo­ z­ bolj­ ranljivo­ skupino­
mladih,­ki­se­sooča­z­večjimi­psihosocialnimi­stiskami­in­stiskami­
osnovnega­ preživetja.­ Pri­ opisu­ razmer­ v­ družini­ se­ pri­ večini­
mlajših­ intervjuvancev­ pokažejo­ naslednji­ obremenilni­ dejavniki:­
slabše­ socialno-ekonomske­ razmere,­ neurejeni­ bivanjski­ pogoji,­
razdrte­družine­in­nasilje­v­družini.­Nekateri­mlajši­intervjuvanci­ob­
tem­navajajo­še­individualne­probleme:­lažjo­invalidnost­(posledica­
prometne­ nesreče),­ težave­ s­ posledicami­ uživanja­ drog­ in­ težave­
z­ duševnim­ zdravjem,­ ki­ so­ posledica­ daljše­ izpostavljenosti­
obremenitvam­v­neurejenih­družinskih­razmerah.­Mladi,­pri­katerih­
se­ zaradi­ položaja­ brezposelnosti­ težave­ z­ duševnim­ zdravjem­
pokažejo­izraziteje,­spregovorijo­o­pomanjkanju­volje,­depresivnem­
razpoloženju,­poskusih­samomora,­strahu­pred­neuspehom,­občutkih­
krivde­ipd.­
Kieselbach­(2003)­v­raziskavi­o­položaju­brezposelnosti­mladih­
ugotavlja,­da­je­tveganje­socialne­izključenosti­brezposelnih­mladih­
manjše,­če­so­ti­zadovoljni­s­socialnimi­podporami­družine­in­ožjih­
socialnih­ mrež.­ Rezultati­ njegove­ študije­ kažejo,­ da­ je­ tveganje­
socialne­ izključenosti­ manjše­ v­ južni­ Evropi­ in­ Skandinaviji.­ V­
prvem­primeru­je­zaradi­visoke­podpore­družine­zmanjšano­tveganje­
socialne­izključenosti­med­mladimi­brez­dela,­v­poznejšem­obdobju­
pa­ jih­ lahko­ podpora­ staršev­ ovira­ pri­ integraciji­ v­ širše­ socialne­
mreže.­ Pri­ preučevanju­ brezposelnosti­ v­ povezavi­ z­ značilnostmi­
družine­ se­ še­ pokaže­ značilen­ vzorec­ medgeneracijskega­
prevzemanja­podobne­problematike­in­ovir­v­življenjskem­poteku,­iz­
česar­avtor­sklepa,­da­tesni­odnosi­in­povezanost­v­družini­v­primeru­
brezposelnosti­ niso­ vselej­ varovalni­ dejavnik­ in­ preventiva­ pred­
socialno­ izključenostjo.­K­problematiki­ brezposelnosti­ v­ povezavi­
z­ družinskimi­ podporami­ je­ treba­ pristopiti­ skozi­ samoevalvacijo­
izkušenj­ mladih­ ter­ tako­ pridobiti­ njihov­ pogled­ zaznavanja­
socialne­podpore­in­kakovosti­socialnih­stikov­z­družino­in­drugimi­
socialnimi­mrežami.
436 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Rezultati­ kažejo,­ da­gre­v­večini­ primerov­ za­nezadovoljstvo­ s­
sedanjim­položajem­ter­manj­za­svobodno­izbiro­eksperimentiranja­
z­ različnimi­ zaposlitvami­ in­ življenjskimi­ stili.­ Kljub­ omejitvam­
individualnih­ in­ sistemskih­ virov­ mladi­ želijo­ poskusiti­ nove­
možnosti­v­povezavi­z­delom,­izobraževanjem,­so­pa­pod­vplivom­
različnih­ pritiskov­ prisiljeni­ svoje­ poklicne­ in­ izobraževalne­ želje­
prilagajati­ uveljavljenim­ in­ restriktivnim­ potem­ usposabljanja.­
Gre­ tudi­ za­ mlade,­ ki­ podaljšujejo­ svojo­ odvisnost­ od­ staršev,­
v­ kar­ jih­ prisiljujeta­ nezadostna­ socialna­ varnost­ in­ položaj­
brezposelnosti.­Aktivnosti­ in­ dejavna­ orientacija­ v­ vsakodnevnem­
življenju­mladih­ kažejo­ izbire­ različnih­ subjektivnih­ indentitetnih­
strategij­ –­ od­ konvencionalne­ naravnanosti­ in­ samoiskanja­ do­
neokonservativnih­drž.­Ugotavljamo,­da­se­mladi­zavedajo­pomena­
akumulacije­ kulturnega­ kapitala­ na­ eni­ strani,­ na­ drugi­ strani­ pa­
je­ prisotno­ pomanjkanje­ individualne­ in­ sistemske­ fleksibilnosti.­
Mladi­z­različno­doseženo­izobrazbo­in­starostjo­izpostavljajo­tako­
individualne­ in­ predvsem­ sistemske­ ovire,­ ki­ jim­ predstavljajo­
oviro­ pri­ izbiri­ želenih­ biografskih­ potekov.­ Predvsem­ tisti­ z­
nižjo­ izobrazbo­ imajo­ višja­ pričakovanja­ glede­ profesionalnih­ in­
poklicnih­ karier,­ izražajo­ pa­ težave­ pri­ njihovem­ uresničevanju­
zaradi­ekonomskih­(npr.­plačilo­študija)­in­socialnih­razlogov­(npr.­
varstvo­ otrok).­ Strategije­ pomoči­ in­ podpore­ mladim­ v­ položaju­
brezposelnosti­ bi­ bilo­ treba­ usmerjati­ v­ vzpostavljanje­ ravnotežja­
različnih­življenjskih­področij­posameznika­in­tako­blažiti­tveganja­
prehodov­ v­ odraslost,­ ki­ jih­ prinaša­ modernizacija.­ To­ pomeni,­
da­ bi­ moralo­ biti­ obravnavanje­ mladih­ bolj­ individualizirano­ ter­
prilagojeno­ različnim­ položajem­ in­ potrebam­ posameznikov,­ kot­
je­ zdaj.­Morali­ bi­ razmišljati­ o­ strategijah­ usmerjanja­ in­ podpore­
mladim­(v­zaposlitev)­prek­mehanizmov­in­ukrepov,­ki­bi­omogočali­
participacijo,­ uveljavljanje­ in­ potrditev­ resursov­ znanja,­ ki­ jih­
posedujejo.­ Realistične­ perspektive­ poklicnih­ karier­ bi­ se­ morale­
razvijati­ skupaj­ z­ upoštevanjem­ posameznikovega­ trenutnega­
življenjskega­ položaja.­ Pred­ vključevanjem­ v­ programe­ politike­
zaposlovanja­ bi­ morali­ biti­ na­ voljo­ še­ drugi­ bolj­ reintegracijsko­
in­motivacijsko­ usmerjeni­ programi,­ psihosocialna­ stabilizacija­ in­
individualni­ razvoj­posameznika­pa­bi­morala­ imeti­prednost­pred­
integracijo­v­zaposlitvene­treninge­ali­izobraževanje.­
437Jana­Rapuš­Pavel:­Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­dolgotrajne­brezposelnosti
Literatura
Dekleva,­B.­in­Rapuš­Pavel,­J.­(2004).­Socialna­v-/izključenost­
in­psihosocialno­zdravje­mladih­z­izkušnjami­brezposelnosti.­
Raziskovalno­poročilo.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani­
in­Mestna­občina­Ljubljana.
Du­Bois-Reymond,­M.­in­Lopez­Blasco,­A.­(2003).­Yo-Yo­
transition­and­misleading­trajectories:­toward­Integrated­Transition­
Policies­for­young­adults­in­Europe.­V­A.­L.­­­Blasco,­W.­Mc­Neish­
in­A.­Walther­(ur.),­Young­People­and­contradiction­of­Inclusion­
(19–43).­Bristol:­Policy­Press.
Furlong,­A.­in­Cartmel,­F.­(1997).­Young­People­and­
Social­Change.­Individualization­and­Risk­in­Late­Modernity.­
Buckingham:­Open­University­Press.
Hammer,­T,­Julkunen,­I.­(2003).­Surviving­unemployment:­
a­question­of­money­or­families?.­V:­T.­Hammer­(ur.),­Youth­
unemployment­and­social­exclusion­in­Europe­(135–155).­Bristol:­
Policy­Press.
Harslǿf,­I.­(2003).­Processes­of­marginalization­at­work:­
integration­of­young­people­in­the­labour­market­trough­temporary­
employment.­V­T.­Hammer­(ur.),­Youth­unemployment­and­social­
exclusion­in­Europe­(45–67).­Bristol:­Policy­Press.
Ignjatović,­M.­(2002).­Družbene­posledice­povečanja­prožnosti­
trga­delovne­sile.­Ljubljana:­Znanstvena­knjižnica,­FDV.
Kieselbach,­T.­(2003).­Youth­unemployment­and­the­risk­of­
social­exclusion:­comaparative­analysis­of­qualitative­data.­V­
A.­L.­Blasco,­W.­McNeish­in­A.­Walther­(ur.),­Young­people­and­
contradictions­of­inclusion­(43–65).­Bristol:­Policy­Press.
Rapuš­Pavel,­J.­(2005).­Delo­je­luksuz­–­mladi­o­izkušnjah­
brezposelnosti.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani.
Sim,­J.­(1998).­Collecting­and­analysing­qualitative­data:­issues­
raised­by­the­focus­group.­Journal­of­Advanced­Nursing,­28(2),­
345–353.
Ule,­M.­(2000).­Ranljivost,­mladi­in­zasebno­okolje.­V:­M.­Ule­
(ur.)­Socialna­ranljivost­mladih.­Ljubljana:­Aristej.
438 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 1 7 ­ - ­ 4 3 8
Ule,­M.­(2002).­Spremembe­odraščanja­v­sodobnih­družbah­
tveganj.­Socialna­pedagogika,­6(3),­str.­221–236.
Walther,­A.­in­Schlathof,­A.­(2001).­Misleading­Trajectories:­
Transition­Dilemmas­of­Young­Adults­in­Europe.­Journal­of­Youth­
Studies,­4(1),­101–118.
Walther,­A.,­Stauber,­B.,­Biggart,­A.,­du­Bois-Reymond,­M.,­
Furlong,­A.,­Lopez­Blasco,­Morch,­S.­in­Pais,­J.­M.­(2002).­
Misleading­trajectories:­Integration­policies­for­young­adults­in­
Europe?­Opladen:­Leske­+­Budrich.
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­decembra­2010.
439Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
Mladi­in­zdravi,­­
zakaj­ne­gredo­delat?!­
Problematiziranje­družbenega­
pogleda­na­brezdomne­mlade
Špela­Razpotnik
Špela­
Razpotnik,­
dr.­soc.­ped.,­
Pedagoška­
fakulteta­v­
Ljubljani,­
Kardeljeva­
ploščad­
16,­1000­
Ljubljana,­
spela.
razpotnik@
guest.arnes.
si
Povzetek
Članek­se­ukvarja­z­eno­od­ izključenih­družbenih­skupin­
pri­nas,­brezdomnimi­mladimi.­Položaj­te­skupine­postavi­
v­ kontekst­ tveganja­ trajnejše­ dezintegracije­ družbenih­
skupin,­ki­so­izpostavljene­medgeneracijski­revščini.­V­zvezi­
s­ tem­ v­ diskusijo­ vključi­ koncept­ podrazreda­ in­ pretehta­
njegove­ različne­ konotacije.­ Opisuje­ sodobne­ pojave,­ ki­
so­ za­ skupino­ mladih­ vse­ večje­ tveganje,­ osredotoči­ se­
predvsem­na­prehod­v­svet­dela­in­vključenost­v­zdravstveni­
sistem.­Za­ilustracijo­vključuje­podatke­iz­dveh­dosedanjih­
raziskav­o­brezdomstvu,­Brezdomstvo­v­Ljubljani­(Dekleva­
in­Razpotnik,­2007)­ter­Brezdomstvo,­zdravje­in­dostopnost­
zdravstvenih­ storitev­ (Razpotnik­ in­ Dekleva,­ 2009).­
Rezultati­ opozarjajo­ na­ trend,­ da­ so­mlajši­ brezdomni­ v­
povprečju­ nižje­ izobraženi­ celo­ znotraj­ celotnega­ vzorca­
brezdomnih,­ nihče­ od­ mladih­ brezdomnih,­ vključenih­
v­ raziskavo­ (2009),­ v­ času­ anketiranja­ ni­ bil­ v­ rednem­
delovnem­ razmerju,­ drastično­ pa­ med­ drugim­ izstopa­
podatek­ o­ izključitvi­ iz­ šole,­ o­ kateri­ skupina­ mladih­
brezdomnih­poroča­več­kot­dvakrat­pogosteje­kot­celotni­
vzorec­ brezdomnih.­ S­ tem­ mladi­ brezdomni­ v­ Sloveniji­
ustrezajo­konceptom­'ničelnega­statusa­mladih'.
­
Ključne besede: mladi,­brezdomni,­postmoderna,­delo,­
zdravje,­ učinek­ vrtljivih­ vrat,­ podrazred,­ ničelni­ status­
mladih,­medgeneracijska­revščina,­tveganje.
440 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
Uvod in namen
Brezdomstvo­ v­ Sloveniji,­ posebej­ v­ smislu­ večje­množičnosti,­
vidnosti­ in­ heterogenosti,­ je­ relativno­ nov­ pojav.­ Vse­ več­
različnih­ posameznikov­ se­ znajde­ v­ razmerah­ ekstremne­ socialne­
izključenosti,­ med­ njimi­ tudi­ vse­ več­ mladih.­ Temi­ brezdomstva­
mladih­do­zdaj­pri­nas­ni­bilo­namenjene­posebne­pozornosti,­niti­o­
njej­ni­bilo­narejenih­analiz,­z­izjemo­redkih­člankov,­katerih­avtorici­
sta­Leskošek­(2002)­ in­Razpotnik­(2007).­V­pričujočem­članku­se­
problematike­brezdomstva­mladih­lotevam­z­dveh­vidikov,­in­sicer­z­
vidika­prehoda­v­svet­dela­in­zdravstvenega­sistema.­Pojasnjujem­in­
osvetljujem,­kako­sta­oba­vidika­povezana­z­brezdomstvom­mladih.­
Po­različnih­javnih­odzivih­sodeč,­je­ljudem­težko­razumeti,­kako­
so­lahko­brez­doma­ter­na­milost­in­nemilost­prepuščeni­cesti­tudi­
mladi­ljudje.­V­svojem­ukvarjanju­z­brezdomstvom­se­avtorica­tega­
članka­ vse­ pogosteje­ srečujem­ z­ izjavami­ pripadnikov­ različnih­
delov­ javnosti,­ ki­ izražajo­ nerazumevanje­ do­ tega,­ da­ so­ na­ cesti­
mladi­ljudje.­Intenzivnost­in­pogostost­tovrstnih­izjav­je­tudi­povod­
za­pričujoči­članek,­ki­poskuša­razgrniti­ozadja­pojava­brezdomstva­
mladih,­ s­ posebnim­ fokusom­ na­ prehodu­ v­ svet­ dela­ in­ vidikom­
zdravja­oz.­vključenosti­v­zdravstveni­sistem.­
Odnos­nerazumevanja,­kako­so­lahko­mladi­na­cesti,­je­mogoče­
zaslediti­ tudi­med­ delom­ strokovne­ javnosti.­Vsebina­ čudenja­ oz.­
nerazumevanja­ je­ najpogosteje­ vezana­ na­ predpostavko,­ da­mladi­
vendar­ne­bi­smeli­biti­odvisni­od­takih­ali­drugačnih­miloščin,­saj­
so­predvidoma­zaradi­svoje­mladosti­zdravi,­iz­česar­naj­bi­sledilo,­
da­bi­bili­ lahko­produktivni­ ter­ aktivni­ člani­družbe.­V­ozadju­ sta­
dve­predpostavki­ javnosti.­Prva,­da­ je­brezdomne,­posebej­cestne,­
vidne,­ izpostavljene,­ javnosti­na­očem,­ treba­gledati­ skozi­diskurz­
usmiljenja.­ To,­ ali­ si­ milost­ mimoidočih­ tudi­ zaslužijo,­ pa­ naj­ bi­
bilo­vidno­že­navzven.­Kako­zdrav­in­močan­je­videti­posameznik,­
naj­ bi­ govorilo­ o­ njegovi­ zaslužnosti.­ Najočitnejši­ problem­ take­
argumentacije­ je,­ da­ teža­ socialne­ izključenosti­ določenega­
posameznika­ni­vselej­vidna­navzven.­Nadalje­so­sodbe­ljudi­o­tem,­
kdo­je­'zaslužen'­in­kdo­ne,­obarvane­s­podležečimi­nereflektiranimi­
diskurzi,­ ki­ pogosteje­ odsevajo­ tradicionalna­ verjetja­ o­ položaju­
različnih­ skupin,­ kot­ pa­ izražajo­ trenutno­ empirično­ realnost.­
Ne­ nazadnje­ bi­ lahko­ odprli­ tudi­ diskusijo­ o­ pomenu­ in­ smislu­
441Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
diskurza­usmiljenja,­a­prihranimo­to­diskusijo­za­drugo­priložnost.­
Druga­ predpostavka­ v­ ozadju­ čudenja­ nad­ mladimi,­ ki­ izkušajo­
brezdomstvo,­ je,­ da­ mladi­ naj­ ne­ bi­ bili­ v­ položaju­ ekstremne­
izključenosti,­ domnevno­ zaradi­ svoje­mladosti­ in­ z­ njo­ povezane­
domnevne­telesne­moči­in­zdravja.­V­komentarjih­ljudi­je­čutiti­sum,­
da­ti­mladi­nemoč­le­igrajo­in­so­v­nasprotju­s­tradicionalno­milost­
'zaslužnimi'­(ostarelimi,­bolnimi,­fizično­hendikepiranimi­ali­otroki)­
neke­vrste­prevaranti,­pogosto­pa­v­javnih­diskurzih­nastopajo­celo­
kot­moralni­demoni,­saj­se,­čeprav­se­ jim­ težave­priznajo,­z­njimi­
prav­ gotovo­ soočajo­ na­ družbeno­ nesprejemljive­ načine­ (pogosto­
povezane­ z­ umikom­ v­ pasivnost,­ neredko­ z­ zasvojenostjo,­ ki­
prinašajo­s­seboj­ne­le­zdravstvene,­ampak­tudi­socialne­posledice).­
Kot­ že­ tolikokrat­ do­ zdaj­ je­ tudi­ tukaj­ še­ kako­ na­mestu­ sicer­ že­
skorajda­ pregovorna­ Cohenova­ misel:­ Še­ več­ moralne­ panike­ bo­
ustvarjene­ v­ družbi­ in­ zdaj­ še­ neimenovani­ javni­ demoni­ bodo­
ustvarjeni.­Pa­ne­zaradi­tega,­ker­bi­bil­tak­razvoj­družbe­neizbežen­
zaradi­neke­neizprosne­notranje­logike,­ampak­zato,­ker­bo­tako,­kot­
je­naša­družba­trenutno­strukturirana,­še­naprej­generirala­probleme­
za­nekatere­svoje­člane,­npr.­adolescente­nižjega­razreda,­in­potem­
obsodila­vsako­rešitev,­ki­bi­jo­ta­skupina­lahko­našla­(Cohen,­1973).­
Redkeje­kot­na­posameznike­pa­ je­pogled­ javnosti­ (pogosto­pa­
žal­tudi­stroke)­usmerjen­na­analizo­in­kritiko­socialne,­mladinske,­
zaposlovalne,­ stanovanjske­ ali­ zdravstvene­ politike­ v­ državi,­ ki­
vse­uokvirjajo­možnosti­mladih,­kako­bodo­ti­uspeli­na­prehodih­v­
odraslost.­Celo­več.­Z­nerazumevanjem,­da­mlade­njihova­socialna­
izključenost­ lahko­ vodi­ v­ brezdomstvo,­ je­ prežeto­ tudi­ politično­
razpoloženje,­ki­to­problematiko­za­zdaj­bolj­ko­ne­spregleduje.
Ker­družbeni­pogled­na­brezdomne­mlade­pogojuje­ in­oblikuje­
sklop­nereflektiranih­predpostavk­brez­prave­empirične­utemeljitve,­
je­namen­pričujočega­članka­pretehtati­obstoječe­trende­in­diskurze­
ter­predstaviti­nekatere­ilustrativne­podatke,­povezane­z­mladimi­in­
njihovo­izključenostjo­s­trga­dela­ter­iz­zdravstvenega­sistema.­Ti­dve­
področji­­sicer­nista­edini­kritični,­še­pred­tem­je,­takoj­ko­je­govora­
o­brezdomstvu,­vsekakor­vprašanje­stanovanjske­politike,­vseeno­pa­
sta­ključni,­ sta­pa­ tudi­bistvena­elementa­zgoraj­omenjenih­ javnih­
očitkov­brezdomnim­mladim.­Namen­članka­je­orisati­spremenjene­
družbene­ razmere­ in­ osvetliti,­ kako­ te­ pomenijo­ tveganja­ tudi­ za­
mlade,­da­se­ti­znajdejo­v­položaju­ekstremne­socialne­izključenosti,­
brezdomstva.­
442 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
Postmoderno zamegljevanje, pluralizirana 
podzaposlenost in podrazred 
Onkraj­ klasičnega­ industrijskega­ dizajna­ se­ je­ porodila­ nova­
moderna,­ kot­ to­ zgodovinsko­ obdobje­ poimenuje­ Beck­ (1992)­ v­
svojem­delu­Družba­tveganja.­Če­je­industrijska­moderna­klasična,­
je­ ta,­ki­prihaja­za­njo,­ refleksivna­moderna.­Če­je­bila­zadnji­dve­
desetletij­ nova­ moderna­ za­ nas­ novost,­ obetajoča­ in­ strašljiva­
obenem,­je­dandanes­v­družboslovnih­razpravah­že­malone­z­vseh­
strani­ obdelana­ tema,­ ki­ ni­ prinesla­ ne­ konca­ zgodovine­ in­ ne­
osvoboditve,­ temveč­ predvsem­ vsakodnevno­ nove­ izzive,­ ki­ se­
porajajo­ iz­ negotovosti.­ Prav­ tako­ pa­ so­ se­ v­ teh­ dveh­ desetletjih­
dodobra­ začrtale­ nove­ delitve­ in­ včasih­ komaj­ vidno­ izoblikovale­
nove­ družbene­ skupine­ glede­ na­ privilegiranost­ dostopov­ do­
pomembnih­ virov,­ količino­ družbene­ moči,­ ki­ jo­ posedujejo,­
oziroma­glede­na­odpornost­soočanja­s­tveganji.­
Ne­ glede­ na­ to,­ da­ nova­moderna­ dandanes­ ni­ več­ tako­ nova,­
pa­ smo­ še­ vedno­ priče­ prepletanju­ kontinuitete­ z­ diskontinuiteto­
(Beck,­ 1992),­ pri­ čemer­ industrijska­ družba­ sama­ nosi­ v­ sebi­
razloge­za­diskontinuiteto­–­prek­svoje­vzpostavitve­se­pravzaprav­
že­destabilizira.­Kontinuiteta­tako­postaja­vzrok­za­diskontinuiteto.­
Koncept­industrijske­družbe­namreč­počiva­na­notranji­kontradikciji­
med­ univerzalnimi­ principi­ moderne,­ civilnimi­ pravicami­ in­
enakostjo­ ter­ na­ drugi­ strani­ ekskluzivno­ strukturo­ institucij,­ v­
katerih­se­vsi­ti­principi­lahko­le­delno­uresničujejo­(prav­tam).­
V­industrijski­družbi­je­družbeno­življenje­temeljilo­na­nuklearni­
družini,­ki­je­postala­normativna­in­standardizirana.­Po­drugi­strani­
pa­nuklearna­družina­ temelji­na­–­kot­se­ izrazi­Beck­(prav­ tam)­–­
'fevdalnih'­ spolnih­ vlogah,­ ki­ so­ začele­ postopoma­ razpadati­ v­
modernizacijskih­ procesih,­ kot­ so­ vključevanje­ žensk­ v­ procese­
dela,­povečana­stopnja­ločitev­itd.­S­tem­se­je­odnos­med­produkcijo­
in­ reprodukcijo­ začel­ premikati,­ kot­ so­ se­ začeli­ majati­ tudi­ vsi­
preostali­procesi,­vezani­na­industrijsko­tradicijo­nuklearne­družine:­
poroka,­ starševstvo,­ spolnost,­ ljubezen,­ intimnost­ (Giddens,­2000)­
pa­tudi­odraščanje­ter­statusni­prehodi.
V­ urbanih­ industrializiranih­ družbah,­ za­ katere­ je­ značilna­
kompleksna­delitev­dela,­ postaja­prepad­med­bogatimi­ in­ revnimi­
vse­globlji.­Tisti,­ki­so­pri­vrhu­družbene­lestvice,­si­lahko­priskrbijo­
443Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
privilegije­ in­ moč­ ter­ nesorazmeren­ delež­ družbenega­ bogastva.­
Te­socialne­hierarhije­so­lahko­po­mnenju­avtorice­Bradley­(2003)­
osnovane­ na­ vojaškem­ osvajanju,­ lastnini,­ zaposlitvi,­ družinskem­
ozadju,­ etničnem­ poreklu,­ verski­ pripadnosti,­ izobrazbenih­
kvalifikacijah,­ spolu­ in­ starosti.­ Za­ sodobni­ čas­ je­ po­ njenem­
značilno,­ da­ socialna­ hierarhizacija­ sloni­ na­ kompleksni­mešanici­
mnogo­ izmed­ naštetih­ dejavnikov.­ Tudi­ Beck­ (1992)­ piše,­ da­
se­ sistemske­ koordinate,­ v­ katere­ je­ vpeto­ in­ na­ katere­ pritrjeno­
življenje­oz.­način­mišljenja­v­industrijski­moderni,­torej­osi­spola,­
generacije,­družine,­zaposlitve,­religije­in­znanosti­začenjajo­tresti,­
iz­ njih­ pa­ se,­ kot­ pravi,­ v­ somraku­ porajajo­ nove­ priložnosti­ in­
nove­nevarnosti.­Kaj­so­te­nove­priložnosti­ in­kaj­nove­nevarnosti­
na­ primeru­ družbene­ skupine­ mladih,­ ali­ če­ vprašanje­ postavimo­
drugače,­za­koga­spremenjene­razmere­pomenijo­priložnost,­za­koga­
pa­so­predvsem­grožnja?
Ugotovimo­lahko,­da­je­mladina­vsekakor­družbena­skupina,­ki­
je­veliko­pridobila­od­sodobne­države­blaginje.­Pridobila­ je­boljše­
in­ enakopravnejše­oblike­ izobraževanja,­možnost­polne­zaposlitve­
ob­ koncu­ izobraževanja,­ socialno­ in­ zdravstveno­ zavarovanje,­
posebno­pravno­varstvo,­številne­institucije,­ki­so­se­začele­poklicno­
ukvarjati­ s­ problemi­ mladih­ (Mizen,­ 2004;­ po­ Ule,­ 2008).­ A­ v­
zadnjih­ dveh­ desetletjih,­ kot­ ugotavlja­ avtorica­ (Ule,­ 2008),­ se­ je­
položaj­mladih­ pri­ nas­ temeljito­ spremenil.­ Za­manjši­ del­mladih­
so­ spremembe­ odprle­ možnosti­ za­ uspeh,­ kariero,­ materialni­
standard,­življenjski­stil,­ki­si­jih­prej­ni­bilo­mogoče­zamisliti.­Za­
večino­mladih­pa­so­posledice­družbenih­sprememb,­ki­jih­opisujeta­
npr.­ Beck­ (2003)­ in­ Giddens­ (2000),­ podaljšana­ odvisnost­ od­
staršev,­ povečevanje­ stroškov­ življenja­ in­ vsesplošna­ negotovost­
–­ če­ ne­ že­ strah­ –­ glede­ prihodnosti.­Vse­ več­mladih­ se­ spopada­
z­ negotovim­ delom­ za­ določen­ čas,­ s­ podaljšano­ odvisnostjo­ od­
primarnih­družin,­povečanjem­izobraževalnih­in­delovnih­zahtev,­z­
institucionaliziranjem­nižjih­dohodkov,­umikanjem­državnih­pomoči­
in­ z­ znatnim­ povečanjem­ stroškov­ za­ zagotavljanje­ vsaj­ razumne­
stopnje­neodvisnosti,­če­stanovanjske­problematike­oz.­zagotavljanja­
varnega­ in­ stabilnega­ prostora­ bivanja­ sploh­ ne­ načenjamo.­ Tudi­
udeležbo­ vse­ večjega­ števila­ mladih­ v­ terciarnem­ izobraževanju­
avtorica­(Ule,­2008)­interpretira­kot­odsev­manjših­možnosti­na­trgu­
delovne­sile,­prej­kot­pa­večjih­možnosti­v­izobraževanju.­Po­drugi­
strani­so­s­porastom­zahtev­po­bolj­kvalificirani­delovni­sili­na­trgu­
444 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
dela­mladi­ iz­ srednjih­ in­ višjih­ slojev­ spet­ pridobili­ največ:­ če­ so­
bili­namreč­v­preteklosti­ tudi­nekvalificirani­ali­nizko­kvalificirani­
delavci­sposobni­najti­delo,­danes­zahteva­prestrukturirano­in­tržno­
naravnano­gospodarstvo­predvsem­višje­kvalificirano­delovno­silo.­
Tako­se­tudi­v­naši­družbi­utrjujeta­dve­skupini,­slikovito­imenovani­
tudi­zmagovalci­in­poraženci,­torej­na­eni­strani­mladi,­ki­s­pridom­
uporabljajo­ možnosti,­ ki­ jim­ jih­ ponuja­ sodobna­ tehnološko­
razvijajoča­se­družba,­in­na­drugi­strani­mladi,­ki­se­v­teh­procesih­
izgubljajo,­ker­nimajo­dovolj­virov­in­podpore,­da­bi­bili­v­tekmujoči­
družbi­uspešni.­
Če­ je­ avtorica­ Ule­ (2008)­ govorila­ o­ manjšem­ številu­ t.­ i.­
zmagovalcev­in­večini­mladih,­ki­ jim­tveganja­ne­pomenijo­ toliko­
izziv­kot­grožnjo,­pa­lahko­temu­dodamo­še­manjši­del­mladih,­ki­
jih­teža­tveganj­izvrže­na­robove­ali­celo­zunaj­dostopov.­
Za­ boljše­ razumevanje­ spreminjajoče­ se­ narave­ trga­ dela­ in­
zaposlovanja­ je­ pomembno­ poudariti,­ da­ se­ v­ svetu­ približno­ od­
sredine­sedemdesetih­let­dalje­začnejo­dolgoročni­trendi­gospodarske­
recesije­–­nastopi­konec­ekonomske­ rasti­ in­ ideje­brezmejne­ rasti.­
Ta­ obrat­ je­ spremljal­ prihod­ otrok­ generacije­ baby­ boom­ na­ trg­
dela,­kar­ je­oboje­ sprožilo­ rast­nezaposlenosti,­ še­posebej­mladih.­
Tudi­ Bradley­ (2003)­ ugotavlja,­ da­ so­ v­ zadnjih­ dveh­ desetletjih­
mladi­ posebej­ ranljiva­ skupina­ z­ vidika­ recesije­ in­ dolgotrajne­
nezaposlenosti.­ Mladi­ vsekakor­ nosijo­ nesorazmerno­ velik­ delež­
bremena­nezaposlenosti­ in­marsikje­predstavljajo­ tretjino­ ali­ večji­
delež­vseh­brezposelnih.­Tudi­Keiselbach­(2003)­v­primerjalni­študiji­
nezaposlenosti­ in­ tveganja­ za­ socialno­ izključenost­ pri­ mladih­ v­
šestih­evropskih­državah­ugotavlja,­da­je­v­vseh­sodelujočih­državah­
z­izjemo­ene­nezaposlenost­mladih­pomembno­višja,­kot­je­stopnja­
nezaposlenosti­ v­ splošni­ populaciji.­ V­ zadnjem­ času­ se­ trendu­
nezaposlenosti­pridružuje­še­pojav­fleksibilizacije­zaposlovanja,­ki­
prinaša­ nove­ negotovosti­ in­ dodatne­ težave­ pri­ prehajanju­mladih­
v­ svet­ dela.­ Fleksibilizacija­ dela­ pa­ pomeni­ tudi­ fleksibilizacijo­
delovnega­ časa­ in­ prostora.­ Prav­ ta­ fleksibilizacija­ pa­ zamegljuje­
tudi­meje­med­ delom­ in­ ne-delom.­Nekdanje­ legalne­ in­ družbene­
premise­dela­ in­ sistema­zaposlovanja­postajajo­pozabljene,­ali­kot­
to­ poimenuje­ Beck­ (1992),­ jih­ je­ odnesla­ preteklost­ ('modernised­
away').­Množična­nezaposlenost­se­je­v­zaposlovalni­sistem­vključila­
pod­geslom­pluralizirana­podzaposlenost,­skupaj­z­vsemi­tveganji­in­
priložnostmi,­ki­jih­take­razmere­za­posameznike­prinašajo.­
445Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
Podatki­Statističnega­urada­RS­opozarjajo,­da­ je­v­Sloveniji­od­
skupno­6,7­%­brezposelnih­med­aktivnim­prebivalstvom,­starim­15­
let­ali­več,­41,7­%­takih,­ki­imajo­nepopolno­osnovno­šolo­ali­pa­imajo­
končano­ le­ osnovno­ šolo.­Ko­ govorimo­ o­mladih,­ je­ vključitev­ v­
svet­dela­tesno­povezana­s­koncem­izobraževalne­poti.­Mladostniki,­
ki­pred­koncem­šolanja­izpadejo­iz­šolskega­sistema,­imajo­seveda­
več­težav­pri­iskanju­zadovoljujoče­in­ekonomsko­varne­zaposlitve­
kot­ njihovi­ vrstniki­ s­ končano­ šolo.­ Po­ navadi­ se­ zaposlujejo­ na­
nizko­kvalificiranih­ in­ slabo­plačanih­ delovnih­mestih.­ Imajo­ tudi­
več­težav­pri­prilagajanju­na­delovno­sfero­in­socialni­sistem­(Ule,­
2008).­ Ista­ avtorica­ poroča­ o­ stopnjah­ mladinske­ brezposelnosti,­
ki­ so­ bile­ v­Sloveniji­ najvišje­ v­ začetku­devetdesetih­ let,­ ko­ je­ ta­
dosegala­kar­24,2­%.­V­drugi­polovici­devetdesetih­let­in­še­posebej­
po­ letu­2000­so­ se­ stopnje­brezposelnosti­mladih­začasno­znižale,­
ekonomska­ kriza­ pa­ spet­ ogroža­ možnosti­ mladih­ in­ izostruje­
tveganja­za­nezaposlenost.­
V­ nadaljevanju­ bom­ obstoječo­ debato­ prepletla­ s­ konceptom­
podrazreda.­Vse­več­avtorjev­s­področja­Evrope­in­širše­ugotavlja,­
da­ je­ vedno­ več­ mladih­ ljudi­ sistematično­ pognanih­ na­ robove­
konvencionalnih­ in­ legitimnih­ poti­ v­ odraslost­ (Wilkinson,­
1995;­ Williamson,­ 1993;­ oboje­ po­ Williamson,­ 2003).­ Tudi­ če­
o­ popolni­ disociaciji­ od­ priložnosti­ in­ možnosti­ v­ družbi­ težko­
govorimo,­ vseeno­ mnogo­ ljudi­ do­ znatnega­ števila­ pomembnih­
virov­ nima­ dostopa.­ Podrazred­ lahko­ očrtamo­ kot­ gibanje­ ljudi­
med­nezaposlenostjo­ter­začasnimi­in­delnimi­zaposlitvami,­ujetost­
v­ cikel­ nizkega­ dohodka,­ iz­ katerega­ se­ je­ izjemno­ težko­ prebiti­
(Williamson,­2003).
Debata­ o­ podrazredu­ ima­ dolgo­ zgodovino,­ njena­ trenutna­
aktualnost,­ posebej­ še­ v­ angleško­ govorečem­ območju­ (Velika­
Britanija),­ pa­ je­ spodbujena­ s­ strani­ nove­ desnice,­ konservativno­
usmerjenih­družboslovnih­avtorjev,­ki­želijo­izpostaviti­individualne­
značilnosti­tako­imenovanih­brezupnih­članov­družbe­­z­namenom­
poudariti­individualno­odgovornost­oz.­krivdo­teh­posameznikov­za­
njihov­marginaliziran­družbeni­položaj­in­s­tem­zavrniti­skupnostno­
oz.­državno­odgovornost­med­drugim­tudi­za­reševanje­teh­težav­kot­
družbenih­(Jones,­2003).­­Gre­za­diskurz,­ki­revne­krivi­za­njihovo­
revščino,­ nezaposlene­ za­ njihovo­ nezaposlenost­ in­ brezdomne­ za­
njihovo­ brezdomnost,­ namreč­ »zavrača­ potrebo­ po­ posredovanju­
družbe­ter­pomoči­prizadetim­ljudem­in­skupinam.­Izziva­meščansko­
446 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
moralno­ paniko­ pred­ revnimi­ in­ izključenimi­ in­ s­ tem­ prikriva­
dejanske­vzroke­revščine­in­probleme­revnih«­(Ule,­2008,­s.­218).­
Za­ tako­ ideologijo­ se­ skriva­monetarna­ logika­krčenja­ sredstev­
in­ pridobivanja­ političnih­ točk­ s­ prihranki­ na­ kratki­ rok,­ na­ dolgi­
rok­ pa­ prav­ taka­ politika­ ustvarja­ velike­ tako­ finančne­ kot­ tudi­
socialne­ stroške,­ saj­ poskuša­ 'problematične'­ posameznike­ izriniti­
na­ robove,­ stran­ od­moralne­ večine,­ namesto­ da­ bi­ s­ sistemskimi­
vzroki­ revščine­ kakorkoli­ opravila.­ Podrazred­ se­ je­ v­ preteklosti­
enačilo­ z­ 'ostankom'­ (residuum)­ (Stedman,­ Jones,­ 1971,­ po­
Williamson,­ 2003);­ s­ kulturo­ revežev­ (Lewis,­ 1966);­ z­ 'divjim',­
deloma­ali­v­celoti­s­kriminalnimi­aktivnostmi­povezanim­razredom­
ljudi­ (Booth,­ Thompson,­ Yeo,­ 1973,­ po­ Williamson,­ 2003).­
Gledano­z­bolj­strukturnega­vidika­gre­za­ljudi,­(medgeneracijsko)­
ujete­ v­ krogotoke­ prikrajšanosti,­ nestabilne­ zaposlitve­ in­ socialno­
dezorganizacijo.­V­to­kategorijo­različni­avtorji,­npr.­Jones­(2003),­
umeščajo­ ­ dolgotrajno­ nezaposlene,­ nekvalificirane­ delavce­ brez­
redne­ zaposlitve­ in­ matere­ samohranilke,­ Baldwin,­ Coles­ in­
Mitchel­ (2003)­pa­ še­hendikepirane­mlade­ in­mlade,­ki­ zapuščajo­
skrbstvene­ institucije.­ Kljub­ temu­ pa­ ni­ strokovnega­ soglasja,­ ali­
imajo­ te­ skupine­ res­ toliko­ skupnega,­ da­ jih­ lahko­ sistematično­
povežemo­ v­ koncept­ 'razreda',­ glede­ na­ to,­ da­ je­ znotraj­ diskurza­
podrazreda­ značilno­ prav­ pomanjkanje,­ če­ ne­ odsotnost­ 'razredne­
zavesti',­ o­ kateri­ smo­ lahko­ govorili­ pri­ delavskem­ razredu.­
Podrazred­ je­ namreč­ v­ nasprotju­ z­ razredom­ pravzaprav­ difuzna­
kategorija,­s­katero­se,­skladno­z­individualizirano­in­pluralizirano­
naravno­ sodobnih­družb,­ nihče­ ne­ identificira­ ali­ v­ njej­ prepozna.­
To­je­skladno­s­sodobnim­pogledom­na­identiteto.­Avtorica­Bradley­
(2003)­ s­ tem­ v­ zvezi­ govori­ o­ fragmentaciji,­ ki­ pomeni,­ da­ se­
kategorije,­kot­je­kategorija­razreda,­dandanes­med­seboj­mešajo­z­
drugimi­vidiki­neenakosti,­kot­so­starost,­etničnost,­spol­…­in­tako­
tvorijo­multitudo­prekrivajočih­se­grupacij.­
Kot­ 'trda'­ kategorija­ je­ podrazred­ vsekakor­ problematičen,­ saj­
je­ težko­ govoriti­ o­ trdni­ skupini­ ljudi­ z­ lastno­ kulturo,­ ko­ gre­ za­
raznovrstne­pojave­in­raznovrstno­populacijo.­Podrazred­kot­'mehka'­
kategorija,­torej­stanje­s­prepustnimi­mejami,­v­katero­in­iz­katerega­
ljudje­prehajajo,­je­prepričljivejša­različica­tega­koncepta.­
Mladi­ pripadniki­ podrazreda,­ tisti,­ ki­ se­ izgubijo­v­obdobju,­ ki­
naj­bi­bilo­namenjeno­prehodu­v­odraslost,­padejo­skozi­varovalne­
mreže­ na­ poti­ iz­ izobraževanja­ v­ delo,­ pa­ so­ relativno­ nov­ pojav,­
447Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
kot­piše­Williamson­ (2003)­ za­ situacijo­v­Veliki­Britaniji.­Znotraj­
koncepta­ podrazreda­ nekoliko­ bolj­ konsistentna,­ a­ še­ vseeno­
seveda­ zelo­ razpršena­ kategorija,­ pa­ so­ mladi­ brez­ statusa,­ avtor­
Williamson­ (2003)­ jih­ poimenuje­ 'status­ zer0­ youth',­ Ule­ (2008)­
pa­ to­poimenovanje­prevede­v­ 'ničelni­ status­mladih'.­Na­prostoru­
Velike­ Britanije­ se­ je­ ta­ izraz­ uveljavil­ za­ tiste­ mlade,­ ki­ niso­
vključeni­v­nobeno­obliko­izobraževanja,­usposabljanja­ali­treninga­
niti­niso­zaposleni.­Gre­za­status,­ki­naj­bi­v­veliki­meri­napovedoval­
marginalizirano­ ekonomsko­ prihodnost.­ Lahko­ bi­ rekli,­ da­ je­
ničelni­status­slaba­napoved­v­smislu­t.­i.­podrazreda­–­prav­trajna­
izključenost­ iz­ trga­ dela­ naj­ bi­ bila­ namreč­ centralna­ značilnost­
pripadnikov­podrazreda.­
Podobne­ koordinate­ zavzema­ tudi­ definicija­ socialne­
izključenosti,­katere­avtor­je­Kronauer­(1998)­ter­ki­jo­povzema­in­
predlaga­ v­ uporabo­Keiselbach­ (2003).­ Omenjeni­ avtor­ definicijo­
postavi­ v­ kontekst­ aktualne­ zaposlovalne­ krize,­ ki­ še­ posebej­
prizadene­ nizkokvalificirane­ delavce.­ Po­ njegovem­ mnenju­
naraščajoča­ stopnja­nezaposlenosti­ tako­za­nekatere­postaja­ stalna­
realnost­ s­ posledicami,­ ki­ za­ vse­ več­ ljudi­ pomeni,­ da­ ne­morejo­
živeti­ po­ standardih­ materialnega­ in­ socialnega­ blagostanja,­
obstoječih­v­družbi.­Nova­značilnost­ tega­kroga­nezaposlenosti­ in­
revščine­zahteva­terminologijo,­ki­ne­bo­poudarjala­le­monetarnega­
vidika­ (kot­ ga­ odpira­ pojem­ revščina),­ ­ temveč­ bo­ zajemala­ tudi­
nemonetarne­ vidike.­ Tako­ Keiselbach­ v­ tem­ kontekstu­ ponudi­
definicijo­ socialne­ izključenosti,­ kjer­ je­ ta­ pojav­ razumljen­ kot­
dinamičen­ in­multidimenzionalen­ proces,­ ki­ vključuje­ socialne­ in­
ekonomske­ vidike­ življenja,­ subjektivne­ izkušnje­ ter­ objektivne­
situacije­in­ki­je­odvisen­od­dostopnih­osebnih­in­družbenih­virov.­
Avtor­ Williamson­ (2003)­ mlade­ pripadnike­ podrazreda­
povezuje­ z­ zavezanostjo­ kratkoročnim­ ciljem­ oz.­ preferiranjem­
kratkoročnosti­ pri­ načrtovanju,­ nenehno­ preokupacijo­ s­ finančnim­
stanjem,­ razpetostjo­med­ denarne­ podpore,­ začasne­ zaposlitve­ ter­
–­ posebej­ ko­ jim­ne­ starši­ ne­država­finančno­ne­ stojijo­ ob­ strani­
–­ tudi­ priložnostna­ kriminalna­ dejanja,­ od­ katerih­ nekateri­ od­ teh­
mladih­ preidejo­ tudi­ v­ bolj­ preračunljiv­ in­ organiziran­ kriminal.­
Pogosta­ med­ temi­ mladimi­ sta­ tudi­ razočaranje­ in­ odklonilen­
odnos­ do­ izobraževalnih­ sistemov­ in­ različnih­ treningov,­ ki­ so­
nekvalificiranim­ mladim­ morda­ na­ voljo.­ Neredko­ iz­ različnih­
razlogov­ (konec­ bivanja­ v­ ustanovi,­ nestabilni­ odnosi­ z­ družino,­
448 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
pomanjkanje­ sredstev,­ pomanjkanje­ življenjskih­vizij­ itd.)­ postane­
vprašljiva­ in­ negotova­ tudi­ njihova­ nastanitev.­ Roberts­ (1981,­ po­
Williamsson,­2003)­v­zvezi­s­to­skupino­mladih­govori­o­t.­i.­učinku 
vrtljivih vrat­ (revolving­ door­ effect),­ ki­ pomeni­ brezuspešno­
prehajanje­od­enega­stanja­ali­oblike­navidezne­pomoči­v­drugo,­torej­
od­nezaposlenosti­in­vključevanja­v­sheme­poklicnega­usposabljanja­
do­kratkih­obdobij­zaposlitev­in­poskusov­znajti­se­v­drugih,­pogosto­
nelegitimnih­ekonomijah.­Mladi­se­med­temi­in­še­drugimi­oblikami­
nekako­vrtijo­v­začaranem­krogu­in­si­poskušajo­najti­alternativne­
načine­preživetja,­njihovo­vrtenje­med­različnimi­stanji­pa­ je­prav­
znak­ neuspešnosti­ in­ brezupnosti­ teh­ oblik,­ poti,­ izhodov,­ ki­ niso­
izhodi.­Vrtljiva­vrata­kot­koncept­opozarjajo­stroko­ in­oblikovalce­
politik­na­neučinkovit­državni­in­civilni­sistem­soočanja­z­določeno­
problematiko,­vezano­na­marginalizirano­skupino­ljudi.­­
Za­mlade­nezaposlene,­ki­so­pod­grožnjo­socialne­izključenosti,­
je­ glavni­ ogrožajoči­ faktor­ ravno­ nizka­ stopnja­ kvalificiranosti­
(Keiselbach,­ 2003).­ Avtor­ tudi­ ugotavlja,­ da­ je­ nezaposlenost­
osrednji­ dejavnik­ tveganja­ za­ mlade,­ ki­ jim­ na­ dolgi­ rok­ lahko­
ogrozi­celostno­ integracijo.­Tudi­v­Sloveniji­–­kot­drugod­–­velja,­
da­ vse­ več­ mladih­ iz­ revnejših­ družin­ in­ marginaliziranih­ okolij­
odpoveduje­ v­ šolah­ in­ da­ so­ mladi­ iz­ dobro­ situiranih­ družin­
praviloma­ uspešnejši­ v­ šoli­ (Ule,­ 2008).­ Pravkar­ omenjena­
avtorica­se­sprašuje­po­razlogih­za­tako­sliko­glede­na­to,­da­seveda­
nobena­študija­do­zdaj­še­ni­dokazala­manjše­sposobnosti­ali­nižje­
inteligentnosti­otrok­iz­revnejših­družin.­Pri­nas­za­zdaj­izraz­ničelni­
status­mladih­še­ni­uveljavljen,­govorimo­pa­o­osipnikih­oz.­mladih,­
ki­ izpadejo­ iz­ sistema­ šolanja.­ Ule­ (prav­ tam)­ navaja­ definicijo­
(Bucchi­ idr.,­2000),­ ­ki­za­osipnike definira­ tiste,­ki­zapustijo­šolo­
pred­ koncem­ izobraževalnega­ programa,­ ne­ da­ bi­ se­ prepisali­ na­
drugo­šolo­ali­v­katero­drugo­izobraževalno­ustanovo.­V­Sloveniji­
je­ delež­ osipnikov­ približno­ 15-odstoten,­ podobno­ kot­ v­ Italiji­ in­
Nemčiji­ (Eurostat,­2005),­čeprav­so­primerjave­ težke­zaradi­ težko­
primerljivih­ šolskih­ sistemov­ (Walther,­2006).­Posledice­ izpada­ iz­
izobraževalnega­ sistema­ so­ drage­ za­ posameznika­ in­ za­ družbo,­
trdi­Ule­(2008)­in­jih­razdeli­v­individualne,­socialne,­zdravstvene,­
izobrazbene­ in­ ekonomske.­ Izpad­ iz­ šolskega­ sistema,­ ki­ ga­
pogosto­spremljajo­izključenosti­tudi­iz­drugih­sfer,­se­lahko­izteče­
tudi­ v­ brezdomstvo.­Če­ se­ problematiko­ zanika,­ odreka­ družbeno­
odgovornost­ zanjo­ in­ resno­ ukrepanje­ (tako­ kurativno­ kot­ tudi­
449Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
preventivno),­ se­ brezdomstvo­ in­ ekstremna­ socialna­ izključenost­
mladih­ lahko­ kronificirata,­ poglablja­ pa­ se­ tudi­ dolgoročnejše­
tveganje­ za­ medgeneracijsko­ ohranjanje­ skupine­ ekstremno­
izključenih.­
Keiselbach­(2003)­povezuje­nezaposlenost­mladih­in­zdravje.­V­
primerjalni­študiji­šestih­evropskih­držav­ugotavljajo,­da­je­tveganje­
za­zdravstvene­težave­mnogo­večje­v­skupini­nezaposlenih­mladih­v­
primerjavi­z­njihovimi­zaposlenimi­vrstniki.­To­še­posebej­velja­za­
duševno­ zdravje­ in­ psihosocialne­ težave,­ večjo­ splošno­ ranljivost,­
občutek­ manjvrednosti,­ neuporabnosti,­ depresije­ in­ zmanjšano­
samozavest­ ter­manjše­ zadovoljstvo­z­ življenjem­na­ splošno.­S­ to­
problematiko­se­je­v­našem­okolju­ukvarjala­avtorica­Rapuš­Pavel­
(2005)­za­Slovenijo.­Pri­tej­skupini­pa­je­večja­tudi­stopnja­tveganja­
za­ samomorilno­ vedenje,­ še­ dodaja­ Keiselbach­ (2003).­ Omeniti­
je­ treba­ tudi­ pomanjkanje­ podpornih­ družbenih­ vezi,­ ki­ obenem­
lahko­izvirajo­iz­zaposlenosti,­po­drugi­strani­pa­so­podporne­vezi­
lahko­ varovalni­ dejavnik­ ob­ izkušnji­ dolgotrajne­ nezaposlenosti.­
Problematiko­zdravja­razdela­poglavje,­ki­sledi.­
Brezdomstvo, zdravje, kombinirane težave in 
dostop do storitev1
Obraz­brezdomstva­se­je­na­ravni­vsega­sveta­v­zadnjih­desetletjih­
spremenil,­ in­ sicer­ razširil­ s­ prej­ prevladujoče­ slike­ brezdomca,­
odraslega­moškega,­na­vse­več­različnih­delov­populacije­s­tudi­vse­
bolj­kompleksnimi­zdravstvenimi­ in­drugimi­potrebami­ (Turnbull,­
Muckle­ in­Masters,­2007).­Pravkar­omenjeni­avtorji­napovedujejo­
povečanje­ in­ še­ nadaljnjo­ heterogenizacijo­ števila­ brezdomnih­ v­
prihodnje,­ kar­ je­ seveda­ pogojeno­ tudi­ s­ svetovno­ finančno­ krizo­
in­njenim­ne-reševanjem,­ki­podlega­ekonomskim­imperativom­ter­
jim­daje­očitno­prednost­pred­socialno­in­zdravstveno­blaginjo­vseh­
državljanov.­
Tudi­ brezdomstvo­ je­ posledica­ mnogo­ socialno-demografskih­
sprememb­ v­ zadnjih­ desetletjih,­ povečanih­ tveganj­ in­ procesa­
individualizacije.­Nanj­lahko­gledamo­kot­na­posledico­manjkajočih,­
1­Del­tega­poglavja­je­že­bil­objavljen­v­raziskovalnem­poročilu­z­naslovom­Brezdomstvo,­
zdravje­in­dostopnost­zdravstvenih­storitev,­Razpotnik­in­Dekleva­(2009)
450 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
razpadlih­ ali­ prešibkih­ socialnih­ mrež,­ ki­ bi­ lahko­ amortizirale­
primanjkljaje­ drugih­ resursov­ in­ ki­ bi­ pomenile­ potrebno­ stopnjo­
družbenega­ varovala­ pred­ izključenostjo.­ Pri­ povečevanju­ in­
heterogenizaciji­ pojava­ brezdomstva­ igra­ pomembno­ vlogo­ tudi­
spremenjena­ slika­ družine,­ naraščanje­ deleža­ enostarševskih­
družin­ in­ spremenjeni­ vzorci­ odhajanja­ mladih­ od­ doma.­ Poleg­
spreminjajoče­se­narave­socialnih­omrežij­je­za­sliko­brezdomstva­
odločilna­ tudi­ interakcija­ med­ kulturno-demografskimi­
spremembami­ in­ stanovanjskim­ sektorjem.­ Naraščanje­ deleža­
nuklearnih­ in­enostarševskih­družin­ ter­samskega­načina­življenja­
pomeni,­da­močno­narašča­povpraševanje­po­majhnih­stanovanjih­
oz.­da­rast­stanovanjskega­trga­ne­sledi­hitro­večajočim­se­potrebam­
po­ samostojnih­ stanovanjskih­ enotah.­ Posledica­ je­ pomanjkanje­
stanovanj­ oz.­ rast­ njihovih­ najemnin.­V­ splošnem­ pa­marsikje­ v­
Evropi­ trend­ ekonomske­ recesije­ spremljajo­ dolgoročni­ trendi­
zmanjševanja­ socialnih­ pomoči,­ ki­ se­ prav­ v­ sedanjem­ času­ še­
intenzivirajo.­ Tema­ je­ v­ danem­ trenutku­ še­ kako­ aktualna­ tudi­
v­ Sloveniji.­ V­ tem­ smislu­ so­ praviloma­ najbolj­ prikrajšani­ oz.­
prizadeti­ prav­mladi­ ljudje,­ ki­marsikdaj­ ne­ sodijo­ v­ skupine,­ ki­
jih­ socialna­ politika­ poimenuje­ za­ prioritetne.­ S­ tem­ je­ povezana­
aktualna­ ideologija­ prelaganja­ vse­ več­ odgovornosti­ na­ družine.­
Taka­ usmeritev­ postane­ problem­ v­ primerih,­ ko­ gre­ za­ ranljive­
družine­s­šibkimi­viri­in­z­malo­družbene­moči,­ki­svojim­članom­
niso­zmožne­nuditi­zadostne­opore­ in­zavetja.­Za­ te­ je­v­viharnih­
časih­ krčenja­ skupnega­ dobrega­ taka­ usmeritev­ oz.­ ideologija­
kontraproduktivna­ in­ lahko­ vodi­ v­ medgeneracijsko­ ohranjanje­
ekstremne­ socialne­ izključenosti­ (glej­ razpravo­ o­ podrazredu­ v­
prejšnjem­poglavju).­
Poglejmo­zdaj­na­brezdomstvo­z­vidika­zdravja.­Z­brezdomstvom­
se­najpogosteje­povezujejo­težave­v­duševnem­zdravju,­po­nekaterih­
avtorjih­je­med­­brezdomnimi­ta­problematika­prisotna­kar­v­80–95­
odstotkih­(Riley­ idr.,­2003).­Drugi­avtorji­poročajo­o­deležu­ težav­
z­ duševnim­ zdravjem­ (pogosto­ merjenih­ s­ prevalenco­ prejšnjih­
psihiatričnih­ hospitalizacij­ ali­ obravnav)­ v­ intervalu­ od­ 10­ do­ 60­
odstotkov­ vse­ brezdomne­ populacije­ ter­ o­ prevalenci­ različnih­
zasvojenosti­ s­ psihoaktivnimi­ substancami­ vse­ do­ 70­ odstotkov­
in­ več­ (Scott,­ 1993;­ Savage­ idr.,­ 2006).­Razširjeno­ je­ verjetje,­ da­
je­ bistvo­ tako­ velike­ razširjenosti­ težav­ v­ duševnem­ zdravju­med­
brezdomnimi­ v­ razpadu­ sistema­ institucij,­ ki­ so­ bile­ še­ desetletja­
451Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
nazaj­ namenjene­ dolgotrajnemu­ bivanju­ ljudi­ s­ težavami­ v­
duševnem­zdravju.­Craig­ in­Timms­(1992)­menita,­da­so­korenine­
problema­ mnogo­ kompleksnejše­ kot­ le­ de-institucionalizacija­ oz.­
zlom­azilov.­Menita,­da­je­k­povečanemu­obsegu­težav­v­duševnem­
zdravju­med­ brezdomnimi­ prispeval­ pomik­ k­ čim­ krajšim­ in­ čim­
intenzivnejšim­obravnavam,­in­to­tudi­v­primerih­resnih,­dolgotrajnih­
in­ kompleksnih­ težav­ v­ duševnem­zdravju,­ z­ drugimi­ besedami­ –­
varčevanje­pri­izdatkih­za­javno­zdravstvo.­Potreba­po­srednjeročni­
in­dolgoročni­oskrbi­tovrstnih­težav­v­duševnem­zdravju­ter­tudi­po­
socialni­rehabilitaciji­pa­ostaja­nezadovoljena.­In­brezdomni­pacienti­
s­ težavami­ v­ duševnem­ zdravju,­ ki­ bi­ potrebovali­ dolgotrajnejšo­
rehabilitacijo,­ predvsem­ pa­ kontinuirano­ socialno­ oskrbo,­ so­
pogosto­dojeti­kot­ tisti,­ki­polnijo­postelje­v­dandanes­marsikje­že­
tako­natrpanem­zdravstvenem­sistemu,­kar­je­še­kako­aktualno­tudi­
v­Sloveniji.­ Ista­avtorja­(prav­tam)­kot­poglaviten­razlog­težav­pri­
dostopanju­brezdomnih­ ljudi­ (s­ težavami­v­duševnem­zdravju)­do­
ustreznih­zdravstvenih­storitev­vidita­tudi­v­pomanjkanju­asertivnih­
terenskih­ služb.­ Podobno­ piše­Melvin­ (2004),­ ki­ ugotavlja,­ da­ je­
učinkovito­terensko­delo­dandanes­s­strani­mnogo­avtorjev­v­stroki­
prepoznano­kot­najuspešnejša­oblika­za­angažiranje­in­vključevanje­
sicer­skritega­dela­uporabnikov.­
Raziskave­z­brezdomstvom­najpogosteje­povezujejo­ogrožajoče­
dejavnike,­ kot­ so:­ zlorabe­ v­ otroštvu­ (Mounier­ in­ Andujo,­
2003),­ disfunkcionalne­ (ranljive,­ marginalizirane,­ obremenjene­
z­ mnogo­ težavami)­ družine­ (Tyler,­ Cauce­ in­ Whitbeck,­ 2004).­
Na­ Škotskem­ na­ primer­ je­ med­ brezdomnimi­ mladimi­ tretjina­
takih,­ ki­ so­ bili­ v­ svojem­ otroštvu­ v­ zunajdružinski­ obravnavi,­
zavodu­ali­ rejniški­družini­ (Jones,­2003).­Pogosto­so­posebej­med­
mladimi­s­problematiko­brezdomstva­in­uporabo­različnih­substanc­
ter­ zasvojenostjo­ povezana­ povečana­ zdravstvena­ tveganja­ ter­
rizično­ spolno­ vedenje,­ ki­ povečuje­ tveganje­ te­ populacije­ za­
okužbo­z­virusom­HIV­(Bell­ idr.,­2003).­S­ tem­je­ lahko­povezana­
tudi­ prostitucija­ (Gwadz­ idr.,­ 2004),­ ki­ je­ pogosto­ za­ ekstremno­
ogrožene­mlade­odvisnike­od­nedovoljenih­drog­izhod­v­sili­z­vidika­
zagotavljanja­potrebnih­financ.­Whitbeck­idr.­(2004)­s­problematiko­
brezdomstva­ povezujejo­ pripadnost­ subkulturam­ (etničnim,­
kulturnim,­ glede­na­ spolno­usmeritev­ ali­ drugim).­Razlike­ seveda­
izhajajo­ iz­ neenakega­ položaja­ različnih­ družbenih­ skupin­ znotraj­
različnih­ družb,­ se­ povezujejo­ z­ ovirami­ v­ njihovem­ pristopanju­
452 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
k­ pomembnim­ družbenim­ virom­ ter­ z­ diskriminacijo,­ ki­ so­ je­ te­
ali­ one­ subkulturne­ skupine­ pri­ (ne)obravnavi­ znotraj­ sistema­
deležne.­ Posledice­ mnogo­ zgoraj­ naštetih­ sistemskih­ ovir­ oz.­
neenakih­dostopov­pa­se­navzven­velikokrat­kažejo­kot­psihološke­
posebnosti­posameznika,­ki­ga­ovirajo­pri­vzpostavljanju­trajnih­in­
zadovoljujočih­ družbenih­ odnosov­ z­ drugimi,­ posredno­ pa­ tudi­ v­
življenjskem­slogu,­ki­prinaša­zdravstvena­in­socialna­tveganja­ter­
otežuje­dostop­do­storitev,­zaposlitve­in­drugih­virov.­
Avtorji­ Turnbull,­ Muckle­ in­ Masters­ (2007)­ ugotavljajo,­ da­
kljub­večji­stopnji­ različnih­obolenj­ in­bolezni­brezdomni­pogosto­
iz­ različnih­ razlogov­ ne­ dostopajo­ k­ zdravstvenim­ storitvam­ oz.­
občutijo­ pomanjkanje­ zanje­ učinkovitih­ zdravstvenih­ servisov.­
Pomanjkanje­ zdravstvene­oskrbe,­ ki­ bi­ jo­ obravnavana­populacija­
čutila­ za­ ustrezno,­ se­ kaže­ v­ tem,­ da­ brezdomni­ redkeje,­ kot­ bi­
bilo­ treba,­ obiskujejo­ zdravstvene­ ustanove,­ njihove­ zdravstvene­
težave­ se­ tako­ kopičijo­ in­ so­ nezdravljene,­ pogosto­ zastarane­
in­ posledično­ težje­ rešljive.­ Pomanjkanje­ dostopne­ zdravstvene­
oskrbe­pa­se­kaže­tudi­v­pogosto­omenjanem­pojavu­(npr.­Savage,­
idr.­ 2006),­ uporabi­ nujne­ pomoči­ ('urgence')­ kot­ vira­ osnovne­
oz.­ sploh­ kakršnekoli­ zdravstvene­ nege.­ To­ z­ drugimi­ besedami­
pomeni,­da­brezdomni­iz­različnih­razlogov­do­zdravstvene­oskrbe­
pridejo­šele,­ko­je­njihovo­zdravstveno­stanje­tako­slabo,­da­jih­tja­
pripeljejo­drugi­ali­se­v­stiski­po­nujno­pomoč­zatečejo­sami.­Široko­
po­ svetu­ se­ v­ tovrstni­ strokovni­ literaturi­ pojavlja­ tema­ potrebe­
po­ prilagoditvi­ sicer­ marsikje­ vse­ bolj­ razsojevalno­ usmerjenega­
zdravstvenega­ sistema­ najranljivejšemu­ in­ zdravstvu­ najtežje­
dostopnemu­ delu­ prebivalstva.­ Ta­ potreba­ se­ po­ svetu­ realizira­
v­ oblikovanju­ brezdomnim­ in­ drugim­ izključenim­ dostopnih,­ v­
skupnost­ vključenih­ proaktivnih­ služb,­ torej­ takih,­ ki­ ne­ čakajo,­
kdaj­bodo­uporabniki­do­storitev­dostopili­sami,­temveč­delavci­prvi­
naredijo­korak­in­k­pomoči­potrebnim­pristopijo­v­njihovem­okolju.­
Take­službe­bi­morale­ temeljiti­na­ individualiziranih,­v­življenjski­
prostor­integriranih­in­na­nediskriminatornih­paradigmah­temelječih­
oblikah­dela.­
S­ spreminjanjem­ družbenih­ razmer­ se­ ne­ spreminja­ le­
struktura­ populacije,­ ogrožene­ v­ smislu­ brezdomstva,­ ampak­
tudi­njihove­značilnosti­in­potrebe.­Vselej­zanimiv­in­pomemben­
vidik­ znotraj­ tega­ je­ starostna­ struktura­ brezdomne­ populacije,­
saj­ ima­ skupina­ mlajših­ od­ skupine­ starejših­ tudi­ različne­
453Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
potrebe,­ ki­ izvirajo­ tako­ z­ vidika­ fizičnega­ zdravja­ kot­ tudi­ iz­
socioloških­ značilnosti­ posameznih­ generacij.­ Raziskave­ (sicer­
opravljene­ v­ ZDA),­ temelječe­ na­ primerjavi­ zdravstvenega­
stanja­ in­ nezadovoljenih­ zdravstvenih­ potreb­ med­ skupinama­
mlajših­ in­ starejših­ brezdomnih­ ­ (Garibaldi,­ Conde-Martel­ in­
O'Toole,­2005),­ugotavlja,­da­ je­potreba­po­zdravstveni­podpori­
pri­ starejših­ seveda­ na­ višjem­mestu­ na­ prioritetni­ lestvici­ kot­
pri­ mlajših;­ 3,6-krat­ pogosteje­ so­ starejši­ poročali­ o­ kroničnih­
boleznih;­2,8-krat­pogosteje­od­skupine­mlajših­so­starejši­imeli­
urejeno­ zdravstveno­ zavarovanje;­ 2,4-krat­ pogosteje­ so­ bili­
starejši­zasvojeni­s­heroinom­kot­skupina­mlajših­(ta­ugotovitev­
je­za­naše­razmere­nenavadna­in­je­verjetno­v­povezavi­z­veliko­
daljšo­tradicijo­uporabe­heroina­v­ZDA­v­primerjavi­s­Slovenijo,­
kjer­ podatki­ kažejo­ ravno­ nasprotno,­ da­ so­ mlajši­ brezdomni­
mnogo­pogosteje­uživalci­heroina­(Razpotnik­in­Dekleva,­2007);­
pogosteje­od­skupine­mlajših­so­starejši­uporabljali­zdravstveno­
oskrbo,­ namenjeno­ posebej­ brezdomnim,­ npr.­ klinike-zavetišča­
in­ ulično­ terensko­ službo.­ Redkeje­ pa­ so­ starejši­ brezdomni­
poročali­ o­ potrebi­ po­ zdravljenju­ zasvojenosti­ z­ različnimi­
substancami­ (kljub­ večji­ stopnji­ zlorabe­ substanc­ med­ njimi).­
Tovrstne­ raziskave­ potrjujejo­ logično­ predpostavko,­ da­ se­ s­
starostjo­zdravstvene­težave­potencirajo­in­kopičijo,­že­v­mlajših­
letih­ pa­ so­ ključnega­ pomena­ vključenost­ v­ zdravstveni­ sistem­
in­ dobre­ izkušnje­ posameznikov­ z­ njim.­ Pri­ tem­ je­ ključna­
beseda­preventiva­–­ko­se­težave­namreč­kronificirajo,­je­njihovo­
reševanje­ –­ finančno­ pa­ tudi­ v­ drugih­ (socialnih,­ zdravstvenih)­
pomenih­–­dražje.­Zadnje­je­oboje­relevantno­tudi­za­naš­prostor.­
Številne­raziskave­(npr.­Kertesz­idr.,­2003)­pričajo­o­pomembnosti­
posttretmajskih­ programov­ za­ brezdomne­ odvisnike,­ ki­ so­ ena­
najbolj­ ogroženih­ skupin­med­ brezdomnimi.­ Ugotavljajo­ namreč,­
da­ je­ povratništvo­ v­ zasvojenost­ in­ hkrati­ v­ brezdomstvo­mnogo­
pogostejše­ ob­ odsotnosti­ spremljevalnih­ programov­ po­ končanem­
programu­ npr.­ detoksikacije.­ Programi­ poznejšega­ spremljanja­
zmorejo­upočasniti­že­prej­omenjeni­učinek­vrtljivih­vrat­in­spiralno­
poglabljanje­ začaranega­ kroga,­ v­ katerem­ se­ brezdomni­ odvisniki­
sicer­vrtijo­z­vstopanjem­in­spet­zapuščanjem­različnih­programov­
pomoči­ brez­ vidnega­ napredka­ ali­ uspeha.­ Upočasnitev­ učinka­
vrtljivih­vrat­lahko­poveča­možnost­za­ustrezne­intervencije­in­tudi­
možnost­utrditve­vzorcev­življenja,­ki­niso­povezani­z­zasvojenskim­
454 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
načinom­ življenja.­ Mnogo­ študij­ (npr.­ Ulfrstad,­ 1999;­ Ytrehus,­
2002,­ter­Taksdal­idr.,­2006,­vse­po­Hansen,­2006)­je­tudi­pokazalo,­
da­ so­ službe­ in­ servisi,­ ki­ jih­ uporabljajo­ predvsem­ odvisniki­ in­
duševni­bolniki,­lahko­dober­potencial­za­prekinitev­brezdomčevega­
tavanja­od­ene­do­druge­ustanove,­zatočišča,­organizacije.­Seveda­
če­te­službe­zmorejo­pristop,­ki­bo­posameznika­sprejel­v­obravnavo­
kot­celovito­osebo­(in­ne­kot­posamičen­simptom­ali­motnjo)­in­mu­
obenem­uspel­ponuditi­dovolj­ individualizirano­obravnavo,­kar­pa­
je­mogoče­le­prek­sodelovalnega­odnosa­in­na­podlagi­uporabnikove­
participacije.­Pri­tem­je­ključno­tudi­sinergično­sodelovanje­resorjev­
in­ različnih­ organizacij,­ ki­ jih­ brezdomni­ uporabljajo.­ Po­ drugi­
strani­pa­pomanjkanje­koordinacije­med­resorji­in­različnimi­servisi­
lahko­še­pripomore­k­poglabljanju­z­brezdomstvom­pogojenih­težav­
(Hansen,­2006).­
Študija­avtorjev­Crane­in­Warnes­(2001)­je­potrdila,­da­so­ljudje­
s­ kombiniranimi­ težavami,­ dvojnimi­ diagnozami­ oz.­ soobstojem­
težav­v­duševnem­zdravju­z­zlorabo­tako­alkohola­kot­ tudi­drugih­
drog­posebej­problematični­z­vidika­dostopanja­do­zdravstvenih­in­
drugih­storitev.­V­tej­študiji­je­bil­ugotovljen­tudi­neobstoj­oz.­slaba­
prisotnost­služb,­ki­bi­celostno­poskrbela­oz.­prevzela­odgovornost­za­
ta­del­uporabnikov.­Nuditi­uporabnikom­s­kombiniranimi­težavami­
celostno­oskrbo­na­enem­mestu­pa­bi­bilo­zaradi­njihovega­načina­
življenja,­ ki­ ga­ zaznamujeta­ ravno­ ne-iskanje­ in­ ne-dostopanje­ k­
različnim­službam,­ključnega­pomena.­
Nekaj empiričnih izsledkov
V­ nadaljevanju­ se­ osredotočim­ na­ situacijo­ v­ Sloveniji,­ ki­
osvetljuje­ zgoraj­ navedene­ tuje­ ugotovitve.­ Rezultati­ terenskega­
anketiranja­brezdomcev­v­Ljubljani­ (Dekleva­ in­Razpotnik,­2007)­
govorijo­ o­ najmanj­ 20­%­ ljubljanskih­ brezdomcev,­ ki­ poročajo­ o­
zasvojenosti­z­alkoholom,­najmanj­20­%­zasvojenih­s­prepovedanimi­
drogami­ (od­ katerih­ si­ jih­ je­ večina­ droge­ že­ vbrizgavala).­ 23­%­
jih­ je­ že­ bilo­ obravnavanih­ v­ kakšni­ od­ ustanov­ za­ obravnavanje­
odvisnosti­ od­ dovoljenih­ ali­ prepovedanih­ drog.­ Približno­ 40­
%­ jih­ meni,­ da­ je­ njihovo­ brezdomstvo­ povezano­ s­ težavami­ v­
dušenem­ zdravju,­ 24­%­ jih­ poroča,­ da­ so­ že­ bili­ hospitalizirani­ v­
psihiatrični­ bolnišnici,­ predvidevamo­ pa­ lahko,­ da­ je­ predvsem­
455Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
med­skrito­populacijo­ ta­odstotek­še­ toliko­večji,­ temu­pa­ je­ treba­
dodati­še­odstotek­tistih,­ki­niso­bili­hospitalizirani­in­katerih­težave­
z­duševnim­zdravjem­so­nezdravljene.­Leta­2008­je­bila­opravljena­
raziskava­o­ovirah­v­dostopnosti­in­dosegljivosti­programov­pomoči­
z­ vidika­ uporabnikov­ nedovoljenih­ drog­ v­ Sloveniji­ (Nolimal,­
Leskovšek­ in­ Pokrajac,­ 2008).­ Raziskava­ je­ izpostavila­ posebno­
ranljivost­te­skupine­z­vidika­dostopnosti­programov­pomoči,­ne­le­
zdravstvenih,­temveč­tudi­širše.­
V­najtežjem­položaju­glede­dostopnosti­do­zdravstvenih­storitev­
so­ seveda­ tisti,­ ki­ nimajo­ urejenega­niti­ osnovnega­ zdravstvenega­
zavarovanja.­ Teh­ je­ s­ prestrukturiranjem­ zdravstvenega­ sistema­ v­
Sloveniji­od­1992­leta­dalje­vse­več­in­zanje­znotraj­zdravstvenega­
sistema­ni­več­prostora.­Ker­sta­osnovno­zdravstveno­zavarovanje­
in­dostop­do­storitev­praviloma­vezana­na­različne­formalne­statuse,­
kot­so­državljanstvo,­zaposlitev,­stalno­bivališče,­poštni­naslov­itd.,­
je­ večanje­ obsega­ nezaposlenosti­ (v­ zadnjih­ dveh­ desetletjih),­ s­
širjenjem­zaposlitvene­ ter­splošne­bivanjske­negotovosti­povezana­
tudi­ problematika­ težkega­ dostopa­ do­ zdravstvenih­ storitev­ za­
izjemno­socialno­izključene­osebe.­V­Ljubljani­in­Mariboru­sta­se­kot­
odziv­na­to­pomanjkljivost­zdravstvenega­sistema­odprli­ambulanti­
s­posvetovalnico­za­osebe­brez­zdravstvenega­zavarovanja,­ki­nudita­
oskrbo­osebam­brez­zdravstvenega­zavarovanja,­katere­obstoj­je­sicer­
nujen,­vendar­pa­dejstvo,­da­bo­ljubljanska­ambulanta,­ustanovljena­
kot­ začasna­ rešitev,­ dokler­ se­ težave­ nezavarovanih­ sistemsko­ ne­
rešijo,­januarja­2011­praznovala­že­deveto­obletnico,­kaže­na­to,­da­
je­javni­zdravstveni­sistem­pri­nas­zašel­v­slepo­ulico­izključevanja­
najranljivejših.­V­prvih­petih­letih­delovanja­so­v­ljubljanski­socialni­
ambulanti,­ ki­ ni­ vključena­ v­ javno­ zdravstveno­ mrežo,­ opravili­
okoli­40­tisoč­storitev.­Pri­tem­pa­je­treba­omeniti,­da­ena­od­najbolj­
ogroženih­populacij,­namreč­(brezdomni)­uporabniki­nedovoljenih­
drog,­do­te­ambulante­nima­dostopa,­saj­so­v­ustanovnih­dogovorih­
sosedje­ eksplicitno­ zahtevali,­ da­ odvisniki­ od­ nedovoljenih­ drog­
nimajo­vstopa­v­ambulanto­v­njihovi­soseščini,­ustanovitelji­pa­so­
na­ta­pogoj­pristali.­
Težave­ pri­ vključevanju­ v­ javno­ zdravstvo­ pa­ imajo­ tudi­
brezdomni,­ki­sicer­imajo­osnovno­zdravstveno­zavarovanje,­ne­pa­
tudi­dodatnega,­čeprav­je­z­januarjem­2009­začelo­veljati­dopolnilo­
zakona­o­zdravstvenem­zavarovanju,­ki­naj­bi­zavarovancem,­ki­niso­
zavarovani­po­nobeni­drugi­osnovi­(niso­npr.­zaposleni,­upokojenci,­
456 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
kmetje­…)­in­njihovi­mesečni­dohodki­ali­premoženje­ne­presegajo­
polovice­ minimalne­ plače,­ zagotovilo­ brezplačno­ dodatno­
zavarovanje.­ Posledice­ in­ morebitne­ ovire­ pri­ uresničevanju­ tega­
odloka­še­niso­raziskane.­Eden­od­specifičnih­problemov­brezdomnih­
je,­da­jih­javna­zdravstvena­mreža­sicer­obravnava,­potem­pa­zaradi­
tega,­ ker­ nimajo­ dodatnega­ zdravstvenega­ zavarovanja,­ in­ zaradi­
revščine­ ne­ morejo­ kupiti­ predpisanih­ zdravil­ oz.­ koristiti­ drugih­
potrebnih­zdravstvenih­storitev,­ki­so­jim­predpisane.­Kot­nujni­se­
tudi­ s­ tega­ vidika­ kažejo­ sistemski­ ukrepi,­ ki­ bi­ izenačili­ dostop­
revnih­ in­ socialno­ izključenih­ ljudi­ do­ zdravstvenih­ storitev­ z­
dostopom,­ki­ga­imajo­drugi­občani.­
Opis vzorca, rezultati in razprava
Po­že­omenjeni­raziskavi­o­brezdomstvu­v­Ljubljani­(Dekleva­
in­ Razpotnik,­ 2007)­ smo­ v­ sodelovanju­ z­ Ministrstvom­ za­
zdravje,­ Sektorjem­ za­ zdravstveno­ varstvo­ ogroženih­ skupin,­
izvedli­ raziskavo­ o­ Brezdomstvu­ in­ dostopnosti­ zdravstvenih­
storitev.­V­ kvantitativnem­ delu­ raziskave­ smo­ v­ anketni­ vzorec­
zajeli­122­cestnih­brezdomnih­iz­šestih­slovenskih­mest­(kar­je­le­
najvidnejša­izmed­kategorij­na­širokem­kontinuumu­brezdomstva­
in­ stanovanjske­ izključenosti).­Največ­ (64­%)­ od­ teh­ jih­ je­ bilo­
iz­Ljubljane,­ drugi­ pa­ so­ bili­ iz­Maribora,­Celja,­Kranja,­Kopra­
in­Murske­Sobote.­Izbor­oseb­za­anketiranje­je­bil­oportunističen­
oz.­ slučajen­v­ tem­ smislu,­ da­na­ izbranih­ lokacijah­nismo­ imeli­
vnaprejšnjih­ omejujočih­ kriterijev­ glede­ tega,­ koga­ izbrati­ v­
vzorec.­Naša­ formalna­ opredelitev­ tega,­ koga­ želimo­ anketirati,­
je­bila:­Brezdomec/brezdomka­ste,­če­spite­zunaj,­v­kleteh,­vežah,­
bazah,­ začasnih­ zatočiščih,­ v­ zavetiščih­ ali­ v­ drugih­ začasnih­
nastanitvah,­ namenjenih­ brezdomcem,­ v­ stanovanjskih­ skupinah­
za­brezdomne;­če­iz­dneva­v­dan­nimate­zagotovljene­strehe­nad­
glavo­oz.­nimate­svojega­doma,­pa­tudi­če­vam­grozi­izselitev,­pa­
nimate­kam.­
Med­ anketiranci­ je­ bilo­ 16­%­ žensk­ ter­ 84­%­moških.­ Starost­
anketiranih­ je­ med­ 20­ in­ 77­ let,­ s­ povprečno­ starostjo­ 42,7­ leta.­
Moški­ so­ bili­ v­ povprečju­ pet­ let­ starejši­ od­ žensk.­ Dokončana­
izobrazba­anketirancev­ je­bila­najpogosteje­ srednja­ šola­ (49,5­%),­
skoraj­ ravno­ tako­ pogosto­ pa­ dokončana­ osnovna­ šola­ (41,8­ %).­
457Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
Zelo­ redko­so­ imele­osebe­nižjo­ali­višjo­ izobrazbo.­Največ­ jih­ je­
bilo­ bodisi­ samskih­ (52,5­%)­ ali­ ločenih­ (31,2­%).­ 58,2­%­ jih­ ni­
imelo­svojih­otrok,­preostali­pa­so­imeli­v­približno­enakem­deležu­
enega­ ali­ več­otrok,­ pri­ čemer­med­ spoloma­ni­ bilo­večjih­ razlik.­
V­zadnjem­letu­sta­približno­enaka­dela­brezdomcev­staršev­imela­
s­ svojimi­ otroki­ stike­ ali­ pa­ ne.­ 95,1­%­ oseb­ je­ imelo­ slovensko­
državljanstvo.­Kar­86,1­%­anketirancev­je­bilo­že­kdaj­v­življenju­
zaposlenih­ in­ so­ imeli­ pridobljeno­ delovno­ dobo.­ Ti­ so­ imeli­ v­
povprečju­12,3­leta­priznane­delovne­dobe.­V­trenutku­anketiranja­
jih­ je­ bilo­ 63,9­%­ brez­ vsake­ zaposlitve,­ 2,5­%­ jih­ je­ bilo­ redno­
zaposlenih,­preostali­pa­so­priložnostno­ali­občasno­delali.
Čas­ prve­ izkušnje­ brezdomstva­ med­ osebami­ v­ našem­ vzorcu­
sega­od­najzgodnejšega­otroštva­do­poznih­let­(67),­s­tem­da­je­za­
80­%­oseb­v­času­anketiranja­v­intervalu­med­17­in­50­let­starosti,­
s­ skupnim­ povprečjem­ okoli­ 33­ let­ kot­ začetkom­ oz.­ starostjo­
prve­ izkušnje­ brezdomstva.­ Srednja­ vrednost­ skupnega­ trajanja­
brezdomstva­v­življenju­do­zdaj­ je­bila­približno­pet­ let,­ s­ tem­da­
je­bilo­v­vzorcu­21,3­%­anketiranih,­ki­so­bili­do­zdaj­brezdomni­že­
več­kot­10­let.­
Za­ ilustracijo­ in­ izostritev­ osrednje­ teze­ pričujočega­ članka­
o­ spremenjenih­ razmerah,­ ki­ lahko­ za­ najranljivejši­ del­ mladih­
pomenijo­ tveganje­ za­ ekstremno­ socialno­ izključenost,­ poglejmo,­
kako­ se­ od­ splošnega­ vzorca­ razlikuje­ podskupina­ mladih,­ pri­
čemer­ v­ to­ skupino­ štejemo­ tiste,­ ki­ so­ stari­ med­ 20­ in­ 35­ let.­
Mlajših­od­20­let­v­naš­slovenski­vzorec­cestnih­brezdomnih­nismo­
zajeli.­Rezultati­služijo­le­za­ilustracijo­in­raziskavo­trendov­ter­ne­
dopuščajo­posploševanja,­saj­je­vzorec­majhen.­
Izmed­ mlajšega­ dela,­ zajetega­ v­ vzorec­ v­ raziskavi­ 2009,­ je­
nekoliko­ več­ kot­ pol­ mladih­ s­ končano­ le­ osnovno­ šolo,­ nekaj­
čez­40­%­jih­ima­končano­srednjo­šolo,­preostali­nimajo­končane­
niti­ osnovne­ šole.­ V­ primerjavi­ s­ celotnim­ vzorcem­ je­ opaziti­
trend,­ da­ so­ mlajši­ iz­ vzorca­ cestnih­ brezdomnih­ v­ povprečju­
nižje­kvalificirani.­ 79­%­ jih­ je­moškega­ in­21­%­ženskega­ spola,­
pri­čemer­ je­ treba­poudariti,­da­se­ženske­pogosto­skrivajo­v­bolj­
prikritih­kontekstih­ in­ jih­ je­zato­ težje­zajeti­v­ tovrstne­raziskave.­
Kar­70­%­jih­je­bilo­v­času­anketiranja­samskih.­Brez­otrok­jih­je­
76,3;­18,4­ jih­ ima­enega,­5,3­%­pa­več­otrok.­70­%­jih­ je­že­bilo­
zaposlenih,­30­%­pa­še­nikoli.­
458 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
Od­ mladih­ iz­ vzorca­ brezdomnih­ ni­ v­ času­ anketiranja­ nihče­
od­ njih­ v­ rednem­ delovnem­ razmerju,­ 2,6­ %­ jih­ poroča,­ da­ so­
zaposleni,­a­ne­v­ rednem­delovnem­razmerju,­31,6­%­ jih­občasno­
ali­ redno­ prodaja­ cestni­ časopis,­ 60,5­ ­ %­ jih­ je­ popolnoma­ brez­
zaposlitve,­5,3%­pa­jih­poroča­o­drugačnem­zaposlitvenem­statusu­
od­navedenih.­
Spodnja­tabela­prikazuje,­kolikšen­del­anketirancev­je­že­doživel­
različne­težke­izkušnje­v­svoji­preteklosti.­Zaradi­majhnega­vzorca­
statističnih­pomembnosti­ razlik­ nisem­preverjala,­ primerjava­ služi­
le­za­ilustracijo.­
Tabela­1:­Del­anketirancev,­ki­so­v­življenju­že­doživeli­različne­težke­izkušnje:
Vrsta izkušnje:
se nanaša 
na celoten 
vzorec
se nanaša 
le na mlade 
iz vzorca
resne­in­dolgotrajne­prepire­s­starši­je­imelo 61,5­% 78,9­%
starši­so­jih­'vrgli­na­cesto' 38,3­% 63,2­%
nasilje­s­strani­staršev­(ali­drugih­bližnjih­oseb) 42,0­% 45,9­%
spolno­zlorabljanje­s­strani­staršev­(ali­drugih­bližnjih­oseb) 7,6­% 10,8­%
izkoriščanje­s­strani­staršev­(ali­drugih­bližnjih­oseb) 36,1­% 37,8­%
izključitev­iz­šole 23,­5­% 54,1­%
prisilno­so­izselili­iz­stanovanja 43,7­% 25­%
Drastično­izstopa­podatek­o­izključitvi­ iz­šole,­o­kateri­skupina­
mladih­ brezdomnih­ poroča­ več­ kot­ dvakrat­ pogosteje­ kot­ celotni­
vzorec.­ Poleg­ tega­ omembe­ vredno­ izstopa­ tudi­ visok­ odstotek­
tistih,­ki­so­odgovorili,­da­so­jih­starši­vrgli­na­cesto,­ki­je­63,2­%­pri­
mlajšem­delu­vzorca­in­38,3­%­pri­celotnem.­
Anketirani­so­do­zdaj­v­življenju­že­imeli­ izkušnjo­bivanja­v­
naslednjih­ institucijah:­ v­mladinskem­domu,­ vzgojnem­zavodu,­
prevzgojnem­ domu­ ali­ materinskem­ domu­ jih­ je­ že­ kdaj­ v­
življenju­bivalo­27­%­(le­mladi­31­%);­v­ustanovi­za­zdravljenje­
od­drog­ali­alkohola­26­%;­v­priporu­ali­zaporu­45­%;­v­poklicni/
plačani­vojski­6­%;­v­psihiatrični­bolnici­31­%;­v­drugi­bolnici­
(najmanj­ en­mesec­ skupaj)­52­%;­ ter­v­ stanovanjski­ skupini­ za­
ljudi­ s­ težavami­ v­ duševnem­ zdravju­ 9­ %­ (le­ mladi,­ 13,9%).­
Če­ primerjamo­ celoten­ vzorec­ in­ skupino­ brezdomnih­ mladih,­
se­ podatki­ med­ mladimi­ in­ celotno­ populacijo­ ne­ razlikujejo­
bistveno,­kar­je­po­svoje­zaskrbljujoč­trend,­ki­kaže,­da­je­mlajša­
459Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
skupina­v­enaki­(na­psihiatriji,­v­stanovanjski­skupini­za­ljudi­s­
težavami­v­duševnem­zdravju)­ali­celo­večji­meri­(v­zaporu)­že­
bila­institucionalizirana­kljub­dejavniku­mladosti.­Znatna­razlika­
med­ obema­ skupinama­ je­ pri­ kategoriji­ bivanja­ v­ mladinskem­
domu,­ vzgojnem­ zavodu­ ali­ prevzgojnem­ domu,­ kjer­ so­mladi­
pogosteje­že­bivali­v­teh­oblikah­v­primerjavi­s­celotnim­vzorcem­
ali­s­skupino­starejših.­
Na­ splošno­ je­ bilo­ na­ celotnem­ vzorcu­ ugotovljeno,­ da­ za­
raziskovano­ populacijo­ ljudi­ s­ precejšnjo­ mero­ gotovosti­ velja,­
da­ je­ zdravstveno­ bolj­ ogrožena­ oz.­ je­ njeno­ psiho-bio-socialno­
stanje/zdravje­ slabše­ od­ stanja­ v­ splošni­ (slovenski)­ populaciji.­
Ta­ ugotovitev­ velja­ predvsem­ za­ področje­ duševnega­ zdravja­ in­
odvisnosti­ter­za­druge­telesne­bolezni­in­stanja,­ki­so­v­povezavi­
z­ načinom­ življenja­ na­ cesti.­ Takšen­ rezultat­ je­ tudi­ skladen­ z­
večino­ tujih­ raziskav­ na­ tem­ področju.­ Če­ pogledamo­ skupino­
mladih­posebej,­ugotovimo,­da­je­za­to­skupino­najbolj­izstopajoča­
od­ bolezni,­ ki­ jih­ je­ ugotovil­ zdravnik,­ hepatitis,­ 27,8­ %,­ sledi­
diagnoza­ odvisnosti­ od­ nedovoljenih­ drog.­ Na­ splošno­ pa,­ kot­
že­ rečeno,­ velja,­ da­ brezdomna­ populacija­ zdravstveni­ sistem­
uporablja,­ko­ je­prepozno,­ in­zato,­posebej­med­mladimi,­večina­
težav­ostaja­skritih.­
V­ raziskavi­ o­ dostopnosti­ zdravstvenih­ storitev­ za­ brezdomne­
(Razpotnik­in­Dekleva,­2009)­smo­ugotovili­pomembne­korelacije­
med­ različnimi­ ogrožajočimi­ dejavniki­ in­ slabšo­ oceno­ kakovosti­
zdravstvenega­ sistema.­Več­ ko­ ima­ neka­ podskupina­ brezdomcev­
različnih­ ogrožajočih­ dejavnikov,­ slabše­ ocenjuje­ kakovost­
zdravstvenega­ sistema,­ več­ ovir­ doživlja­ pri­ njegovi­ uporabi­
in­ težje­ dostopen­ se­ ji­ zdi­ ta­ sistem.­ Pri­ tem­ so­ pri­ vrhu:­ tisti,­ ki­
so­ postali­ brezdomni­ zgodaj­ v­ življenju,­ osebe,­ ki­ so­ že­ bivale­ v­
mladinskem­domu,­vzgojnem­zavodu­ali­v­zaporu,­osebe,­ki­imajo­
slabše­socialne­podporne­mreže;­osebe,­ki­so­zasvojene­z­alkoholom­
in­ga­uporabljajo­na­bolj­škodljive­načine;­osebe,­ki­so­zasvojene­z­
nedovoljenimi­drogami­in­jih­uporabljajo­na­bolj­škodljive­načine;­
osebe,­ki­kažejo­več­znakov­težav­v­duševnem­zdravju­oz.­so­bile­
že­ psihiatrično­ hospitalizirane,­ osebe­ z­ dvojnimi­ diagnozami,­
komorbidnostjo­oz.­hkratno­prisotnostjo­zasvojenosti­in­še­kakšnih­
drugih­ duševnih­ težav/bolezni­ še­ posebej­ očitno­ (statistično­
pomembno)­ocenjujejo­zdravstveni­ sistem­slabše­ ter­ga­doživljajo­
kot­manj­dostopnega.­
460 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
Kar­ se­ tiče­ izkušenj­ z­ zdravstvenim­ sistemom,­ ki­ izpostavljajo­
občutek­ stigmatiziranosti­ znotraj­ obravnav­ brezdomnih­ uživalcev­
nedovoljenih­drog,­je­zanimiva­spodnja­primerjava:­
Tabela­2:­Občutek­drugačnega­obravnavanja­v­zdravstvenih­ustanovah­zaradi­
brezdomstva/uporabe­drog.
Ste­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Na­koga­ali­kaj­
kdaj­imeli­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­se­vprašanje­nanaša?­
občutek­drugačnega­­
obravnavanja­v­­
zdravstvenih­ustanovah­zato,­­
ker­ste­brezdomni/uporabnik­drog? se
­n
an
aš
a­
­
na
­c
el
ot
en
­
vz
or
ec
se
­n
an
aš
a­
­
le
­n
a­
m
la
de
­iz
­
vz
or
ca
se
­n
an
aš
a­
na
­st
at
us
­
up
or
ab
ni
ka
­d
ro
g­
Da,­v­negativnem­smislu­(stigmatizacija,­izolacija,­
izogibanje,­žalitve­…) 33,9­% 34,2­% 50,0­%
Da,­v­pozitivnem­smislu­(posebni­privilegiji,­dodatna­
pozornost­zdravstvenega­osebja­in­socialne­službe­…) 8,3­% 5,3­% 11,4­%
Nisem­imel/-a­občutka­drugačne­obravnave,­ker­sem­
brezdomen/uporabnik­drog 36,4­% 26,3­% 13,6­%
Zdravstveno­osebje­po­mojem­ni­vedelo,­da­sem­
brezdomen/uporabnik­drog 14,0­% 21,1­% 9,1­%
Nisem­še­bil/-a­hospitaliziran/-a 7,4­% 13,2­% 15,9­%
Vidimo­ lahko,­ da­ celotna­ skupina­ brezdomnih,­ toliko­ bolj­ pa­
skupina­ brezdomnih­ uporabnikov­ drog,­ pogosto­ (mladi­ 34,2­ %,­
uporabniki­ drog­pa­kar­ v­50­%)­poročajo­o­drugačni­ obravnavi­ v­
negativnem­ smislu,­ ki­ so­ jo­ doživeli­ v­ izkušnjah­ z­ zdravstvenim­
sistemom.­ Občutki­ pozitivne­ diskriminacije­ so­ bili­ redkejši;­ o­
občutku,­ da­ osebje­ ni­ vedelo,­ da­ je­ uporabnik­ brez­ doma,­ pa­
pogosteje­poročajo­mladi.­Kar­ je­po­ svoje­ logično,­ saj­mladi­niso­
za­našo­kulturo­‘tipični’­brezdomni­oz.­se­javnost­na­to­skupino­šele­
stežka­navaja.­Da­se­ne­bi­bilo­treba­navaditi­na­to,­da­je­kdorkoli,­
posebej­ pa­ še­mladi­ ljudje,­ brez­ doma,­ bi­ bilo­ treba­ izvesti­ resne­
sistemske­ukrepe.­V­sklepu­strnem­misli­in­podam­nekaj­predlogov,­
v­kakšno­smer.­
Sklepi
Povezava­med­ničelnim­statusom­in­podrazredom­je­po­besedah­
Williamsona­(2003)­v­tem,­da­postajajo­mladi­z­ničelnim­statusom­
461Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
pravzaprav­idealni­kandidati,­da­zavzamejo­kategorijo­podrazreda,­
o­kateri­se­za­zdaj­le­špekulira­in­se­je­ne­definira­trdno,­temveč­je­
bolj­politični­in­ideološki­pripomoček.­Ta­črni­scenarij­se­bo­zgodil,­
če­družbam­ne­bo­uspelo,­da­bi­te­ljudi­uspele­vključiti­v­strukture­
zdravstva,­izobraževanja­in­dela.­
Študija­primera,­ki­se­je­ukvarjala­z­izkušnjami­z­delom­desetih­
mladih­brezdomnih,­ki­ so­ imeli­v­preteklosti­zelo­malo­pozitivnih­
izkušenj­z­ izobraževalnim­in­zaposlovalnim­sistemom­(Razpotnik,­
2007),­sklene­s­potrebo­po­skrbni­in­večplastni­obravnavi,­v­središču­
katere­naj­bo­stanovanjska­politika,­pomembno­vlogo­pa­pripisuje­
tudi­ razvoju­fleksibilnih,­ individualiziranih,­ 'na­pol­poti'­ (v­ smislu­
olajšanja­ premostitve­ ob­ prehodu­ v­ samostojnost)­ programov,­
ki­ mladim­ v­ njihovem­ življenjskem­ okolju­ pomagajo­ speljati­
prehode,­jih­podpirajo­pri­avtonomnem­in­zdravem­načinu­življenja,­
prispevajo­ k­ zmanjševanju­ škode­ v­ primeru­ rizičnih­ načinov­
življenja,­prispevajo­k­izboljševanju­funkcionalne­pismenosti.­Velik­
pomen­se­pri­tem­pripisuje­tudi­usposabljanju­strokovnih­delavcev,­
pri­čemer­naj­bo­predmet­usposabljanja,­kako­lažje­dostopati­do­te­
rizične­populacije,­kako­do­nje­spoštljivo­pristopati­in­kako­z­njimi­
oblikovati­delovne­odnose­za­skupno­načrtovanje.­V­stroki­namreč­
vse­ prepogosto­ slišimo,­ kako­ strokovnjakinje­ in­ strokovnjaki­ niso­
kos­ mladim,­ s­ katerimi­ naj­ bi­ delali­ kot­ vzgojitelji,­ svetovalci,­
pedagogi.­ Ta­ strokovni­ pesimizem­ je­ posebej­ zaskrbljujoč,­ ko­
gre­ za­ ranljivo­ populacijo,­ ki­ bi­ še­ kako­ potrebovala­ zavzete­ in­
samozavestne­ strokovnjake,­ ki­ bi­ delovali­ v­ smeri­ krepitve­ moči­
ranljivim­ mladim.­ Ne­ nazadnje­ je­ velik­ pomen­ pripisan­ tudi­
aktivaciji­ in­ participaciji­ teh­mladih,­ ki­ naj­ bi­ prek­ služb,­ ki­ se­ z­
njimi­ ukvarjajo,­ ne­ zapadli­ v­ pasivnost­ ali­ neuspešno­ vrtenje­ v­
začaranih­krogih­brez­ izhoda,­ampak­naj­bi,­nasprotno,­prav­v­ teh­
službah­našli­občutek­smiselnosti­in­vrednosti.­
Če­ se­ osredotočimo­ posebej­ na­ zdravstveno­ oskrbo­ mladih­
brezdomnih,­se­pri­ tem­lahko­naslonimo­na­geslo,­da­bi­ ta­morala­
biti­ vsekakor­ več­ kot­ zgolj­ zdravljenje.­V­ svetu­ obstajajo­ različni­
modeli­(posebne)­zdravstvene­oskrbe­za­brezdomne.­Povzeli­bi­jih­
lahko­takole,­z­upoštevanjem,­da­se­ti­modeli­v­realnosti­med­seboj­
prepletajo,­dopolnjujejo­in­prehajajo­eden­v­drugega:­
•­ Neoviran­pristop­k­splošnemu­javnemu­zdravstvenemu­sistemu,­
tako­primarnemu­kot­tudi­sekundarnemu­in­terciarnemu.
462 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
•­ Zdravstvena­ in­ siceršnja­ oskrba­ za­ brezdomne­ je­ razpršeno­
dostopna­na­različnih­točkah­(klinikah,­dnevnih­centrih,­v­okviru­
zavetišč,­na­terenskih­lokacijah­…).
•­ Specializirane­ integrirane­ interdisciplinarne­ službe,­ ki­ nudijo­
hkrati­zdravstveno­in­psihosocialno­oskrbo­brezdomnim.
•­ Specializirane­prožne­(fleksibilne)­službe­(v­katerih­ni­nujnega­
vnaprejšnjega­ naročanja,­ nudijo­ pa­ tudi­ podporo­ brezdomnim­
pri­premagovanju­ovir­v­dostopnosti­zdravstvenega­sistema).
•­ Terensko­delo­(zdravstvena­pomoč­in­nega­sta­dostopni­tam,­kjer­
so­ti­ljudje­–­v­javnih­kuhinjah,­zavetiščih­in­drugih­mestih,­kjer­
se­brezdomni­zadržujejo).
•­ Na­ drugih­ področjih­ dela­ z­ brezdomnimi­ se­ je­ tudi­ pri­ nas­ že­
izkazal­za­uspešnega­model­ 'ključnih­delavcev',­ strokovnjakov­
socialne­ ali­ zdravstvene­ stroke,­ ki­ kontinuirano­ spremlja­
določenega­uporabnika­ in­mu­celostno­ (torej­na­več­področjih­
uporabnikovega­ življenja,­ ne­ samo­ na­ ozko­ zdravstvenem)­
pomaga­ pri­ individualnem­ načrtovanju.­ Tako­ delo­ temelji­
na­ zaupnem­ delovnem­ odnosu,­ cilj­ tovrstnega­ dela­ pa­ je­
informiranje,­oskrbovanje­z­morebitnimi­nujnimi­potrebščinami­
na­ terenu,­ urejanje­ dokumentov,­ spremljanje­ v­ ustanove,­
obiskovanje­ v­ primeru­ hospitalizacije,­ zagovorništvo,­ iskanje­
dolgotrajnejših­rešitev­zdravljenja­in­podobno.
•­ V­tujini­so­znani­primeri­posebnih­klinik­za­mlade­brezdomne.­
Pri­ oblikovanju­ tovrstnih,­ za­ določene­ ranljive­ podskupine­
specializiranih­oblik­dela,­ je­ treba­biti­ pozoren­na­ to,­da­bodo­
prilagojene­ načinu­ življenja­ teh­ mladih­ tako­ prostorsko­ in­
časovno­ (z­ vidika­ usklajenosti­ odpiralnega­ časa­ s­ potrebami­
ranljivih­ skupin)­ do­ subtilnejših­ vidikov,­ kot­ je­ seznanjenost­
zaposlenih­ s­ psihosocialnimi­ značilnostmi­ uporabnikov­ in­
upoštevanje­ različnih­ (sub)kulturnih­ značilnosti­ obravnavane­
populacije.­ Temeljijo­ na­ preventivnem­ pogledu,­ ki­ poskuša­
rizično­ populacijo­ vključiti­ v­ sistem,­ edini­ način­ za­ to­ pa­ je,­
ta­sistem­narediti­dostopen­tem­skupinam.­Pomembno­je,­ko­v­
sistem­vstopijo,­da­lahko­tam­dobijo­odgovore­na­svoja­vprašanja,­
da­se­jih­torej­ne­gleda­kot­bolnike­z­ozkimi­simptomi,­ampak­
kot­kompleksna­človeška­bitja­s­kompleksnimi­potrebami.­
Če­bi­se­še­pred­dvema­desetletjema­lahko­pohvalili,­da­sistem­v­
naši­državi­zajame­celotno­populacijo­ne­glede­na­starost,­materialni­
463Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
položaj,­zaposlitveni­status­in­kraj­bivanja,­pa­dandanes­tega­žal­ne­
moremo­več­ trditi.­Situacijo­parcialno­rešujejo­določene­osamljene­
iniciative,­ ki­ pa­ lahko­ v­ naraščajočem­ obsegu­ izključenih­ bolj­
'gasijo­ požare'­ (delujejo­ kurativno,­ se­ odzivajo­ na­ nujne­ primere)­
kot­kaj­drugega.­Nič­kaj­dosti­drugače­ni­na­področju­zaposlovanja­
in­ izključenosti­ s­ trga­ dela.­ Ule­ (2008)­ navaja,­ da­ se­ raziskovalci­
strinjajo,­ da­ se­ začne­ tveganje­ razvijati­ že­ zelo­ zgodaj,­ zato­naj­bi­
se­temu­primerno­zgodaj­začeli­uvajati­tudi­intervencijski­programi.­
Preventivni­ programi­ pa­ naj­ bi­ po­ njenem­vključevali­ prilagajanje­
posebnostim­ posameznih­ mladih,­ multikulturen­ pristop,­ gojenje­
sodelovanja,­ medsebojnega­ spoštovanja,­ ohranjanja­ dostojanstva­
posameznikov,­ iskanje­ in­ nagrajevanje­ ustvarjalnih­ možnosti,­
motiviranje­in­strpno­vzgajanje­učnih­navad,­spodbujanje­življenjskih­
načrtov­ter­postavljanje­kariernih­ciljev­pri­vsakem­učencu.
Z­ vidika­ medgeneracijskega­ ohranjanja­ vzorcev­ izključenosti­
je­ treba­pretresti­ tudi­ podporo­družinam­ in­ temu­komplementarne­
oblike­ za­ tiste­ mlade,­ ki­ podpore­ s­ strani­ družin­ iz­ takih­ ali­
drugačnih­ razlogov­ ne­ morejo­ pričakovati.­ Če­ o­ fleksibilnosti­
govorimo­ na­ področju­ zaposlovanja,­ je­ ta­ vsekakor­ toliko­ bolj­
nujna­ na­ področju­ oblikovanja­ programov­ za­ mlade,­ ki­ imajo­
težave­ na­ prehodih­ v­ odraslost.­ Brez­ vpliva­ na­ politiko­ si­ težko­
predstavljamo­ realistične­ spremembe.­ Od­ ljudi­ sicer­ lahko­ še­
tako­ pričakujemo,­ naj­ se­ na­ svojih­ prehodih­ v­ odraslost­ 'pravilno­
odločajo',­ a­ če­ razmišljamo­ z­ avtorji­ Baldwin,­ Coles­ in­Mitchell­
(2003),­ »so­ te­ odločitve­ uokvirjene­ s­ politikami,­ ki­ vplivajo­ na­
institucije,­ ki­ oblikujejo­ življenja­ teh­mladih.«­Npr.­ dejstvo,­ da­ je­
mlada­oseba­preživela­ svojo­mladost­v­ taki­ ali­ drugačni­ustanovi,­
ima­ dolgoročen­ učinek­ na­ njeno­ prihodnost.­ Socialnopedagoška­
stroka­ bi­ lahko­ bila­ pri­ soočanju­ s­ tovrstnimi­ izzivi­ ključna­
akterka.­ Gojenje­ individualiziranih­ pristopov,­ reflektirane­ in­ na­
empiriji­ utemeljene­ prakse­ ter­ asertivno­ in­ partnersko­ zastopanje­
mladih­ ne­ kot­ simptomov,­ patoloških­ primerkov,­ obrobnežev­ ali­
nosilcev­ težav,­ ampak­ kot­ spoštovanja­ vrednih­ kompleksnih­ bitij­
s­kompleksnimi­potrebami,­ ljudi,­ki­ lahko­v­varnih­ in­spodbudnih­
okoliščinah­pridejo­do­odgovorov­na­svoje­težave,­strokovnjaki­pa­
jim­moramo­take­varne­in­spodbudne­prostore­omogočiti.­Uvodoma­
razgrnjeni­ diskurzi­ zaslužnosti­ in­ nezaslužnosti­ vselej­ kličejo­ po­
refleksiji.­V­javnosti­so­verjetno­posebej­v­obdobjih­negotovosti­in­
kriz­neizbežni,­v­stroki­pa­preprosto­nimajo­kaj­iskati.­
464 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
Literatura
Baldwin,­D.,­Coles,­B.­in­Mitchel,­W.­(2003).­The­formation­of­
an­underclass­or­disparate­processes­of­social­exclusion­(Evidence­
from­two­groupings­of­'vulnerable'­youth.­V­R.­MacDonald,­Youth,­
the­'Underclass'­and­Social­Exclusion­(81–95).­London:­Routledge.­
Beck,­U.­(1992):­Risk­society:­towards­a­new­modernity­(8–
150).­London:­Sage.­
Bell,­D.­N.,­Martinez,­J.,­Botwinick,­G.,­Shaw,­K.,­Walker,­L.­E.,­
Doods,­S.,­Sell,­R.­L.,­Johnson,­R.­L.,­Friedman,­L.­B.,­Sotheran,­J.­L.­
in­Siciliano,­C.­(2003).­Case­finding­for­HIV-positive­youth:­a­special­
type­of­hidden­population.­Journal­of­Adolescent­Health,­33(2),­10–22.
Bradley,­H.­(2003).­Fractured­identities.­(changing­patterns­of­
inequality).­Cambridge:­Polity­press,­11–27.­
Cohen,­S.­(1973).­Folk­devils­and­moral­panics.­St­Albans:­Paladin.­
Craig,­T.­in­Timms,­P.­W.­(1992).­Out­of­wards­and­onto­the­
streets?­De-institutionalisation­and­homelessness­in­Britain.­
Journal­of­Mental­health.­1(3),­265–275.­
Crane,­M.­in­Warnes,­A.­(2001).­The­responsibility­to­care­for­
single­homeless­people.­Health­and­Social­Care­in­the­Community,­
9(6),­436–444.­
Dekleva,­B.­in­Razpotnik,­Š.­(2007).­Brezdomstvo­v­Ljubljani.­
Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani.
Eurostat­(2005).­EU­Labour­Force­Survey­Principal­Results.­
Statistic­in­Focus.­Population­and­social­Condition­9/2005.­
Garibaldi,­B.,­Conde-Martel­A.­in­O'Toole,­T.­P.­(2005).­Self-
Reported­Comorbidities,­Perceived­Needs,­and­Sources­for­Usual­
Care­for­Older­and­Younger­Homeless­Adults.­Journal­of­General­
Internal­Medicine,­20(8),­726–730.
Giddens,­A.­(2000).­Preobrazba­intimnosti­(Spolnost,­ljubezen­in­
erotika­v­sodobnih­družbah).­Ljubljana:­*cf­(vključno­s­spremnimi­
besedami­na­koncu­knjige).­
Gwadz,­M.­V.,­Clatts,­M.­C.,­Leonard,­N.­R.­in­Goldsamt,­L.­D.­
(2004).­Attachment­style,­childhood­adversity,­and­behavioral­risk­
among­young­men­who­have­sex­with­men.­Journal­of­Adolescent­
Health,­34(5),­402–413.­
465Špela­Razpotnik:­Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
Hansen,­I.­L.­S.­(2006).­The­Norwegian­strategy­to­prevent­and­
combat­homelessness­»the­pathway­to­permanent­home«.­(Host­
report).­Peer­rweview:­national­Strategy­to­prevent­and­tackle­
homelessness­(the­Pathway­to­a­permanent­home).­Oslo­7–8­
september,­2006.­Neobjavljen­tipkopis.­
Jones,­G.­(2003).­Youth­homelessness­and­the­'underclass'.­
V­R.­MacDonald,­(ur.),­Youth,­the­'­Underclass',­and­the­Social­
Exclusion­(96–113).­London,­New­York:­Routledge.­
Keiselbach,­T.­(2003).­Youth­unempoyment­and­the­risk­of­
social­exclusion:­comparative­analysis­of­qualitative­data.­V­
A.­López­Blasco­idr.­(ur.),­Young­people­and­contradictions­of­
inclusion­(43–65).­Bristol:­The­policy­press.
Kertesz,­S.­G.,­Horton,­N.­J.,­Friedmann,­P.­D.,­Saitz,­R.­in­Samet,­
J.­H.­(2003).­Slowing­the­revolving­door:­stabilization­programs­
reduce­homeless­persons'­substance­use­after­detoxification.­Journal­
of­Substance­Abuse­Treatment,­24(3),­197–207.­
Lekošek,­V.­(2002).­Youth­homelessness­in­Slovenia.­V­B.­
Tivadar,­P.­Mrvar­(ur.),­Flying­over­or­falling­through­the­cracks?­
(106–112)­Ljubljana:­Urad­za­mladino­Republike­Slovenije.
Lewis,­O.­(1966).­»The­Culture­of­Poverty«.­V­G.­Gmelch­and­
W.­Zenner­(ur.).­Urban­Life.­Waveland­Press.
Melvin,­P.­(2004).­A­nursing­service­for­homeless­people­with­
mental­health­problems.­Mental­Health­Practice,­7(8),­28–31.­
Mounier,­C.­in­Andujo,­E.­(2003).­Defensive­functioning­of­
homeless­youth­in­relation­to­experiences­of­child­maltreatment­and­
cumulative­victimization.­Child­Abuse­&­Neglect,­27(10),­1187–
1204.­
Nolimal­D.,­Leskovšek,­E.­in­Pokrajac,­T.­(2008).­Ovire­v­
dostopnosti­in­dosegljivosti­programov­pomoči­–­vidik­uporabnikov­
drog­v­Sloveniji.­Ljubljana:­Ministrstvo­za­zdravje.­
Rapuš-Pavel,­J.­(2005).­Socialna­vključenost­mladih­z­
izkušnjami­brezposelnosti­(doktorska­disertacija).­Ljubljana:­
Pedagoška­fakulteta.­
Razpotnik,­Š.­(2007).­Delovno­mesto­-­ulica:­brezdomci­mlajše­
generacije,­izključeni­iz­sfere­dela.­V­B.­Dekleva,­J.­Rapuš-Pavel,­
D.­Zorc­Maver­(ur.),­Prehodi­v­svet­dela­-­izbira­ali­nuja?,­(Socialno­
pedagoške­teme)­(124–157).­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta,­2007.
466 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 3 9 ­ - ­ 4 6 6
Razpotnik,­Š.­in­Dekleva,­B.­(2007).­Na­cesti­–­brezdomci­v­o­
sebi­in­drugi­o­njih.­Ljubljana:­Pedagoška­­fakulteta.
Razpotnik,­Š.­in­Dekleva,­B.­(2009).­Brezdomstvo,­zdravje­in­
dostopnost­zdravstvenih­storitev.­Ljubljana:­Ministrstvo­za­zdravje.
Riley,­E.­D.,­Wu,­A.­W.,­Perry,­S.,­Clark,­R.­A.,­Moss,­A.­R.,­
Crane,­J.­in­Bangsberg,­D.­R.­(2003).­Depression­and­Drug­Use­
Impact­Health­Status­among­Marginally­Housed­HIV-Infected­
Individuals.­AIDS­Patient­Care­&­STDs,­17(8),­401–406.­
Savage,­C.­L.,­Lindsell,­C.­J.,­Gillespie,­D.­L.,­Dempsey,­A.,­
Lee,­J.­R.­in­Corbin,­A.­(2006).­Health­Care­Needs­of­Homeless­
Adults­at­a­Nurse­Managed­Clinics.­Journal­of­community­health­
and­nursing,­23(4),­225–234.­
Scott,­J.­(1993).­Homelessness­and­mental­illness.­British­
Journal­of­Psychiatry,­162,314–324.­
Turnbull,­J.,­Muckle,­W.­in­Masters,­C.­(2007).­Homelessness­
and­health.­Poverty­and­human­development,­177(9),­1065–1066.
Tyler,­K.­A.,­Cauce,­A.­M.­in­Whitbeck,­L.­(2004).­Family­risk­
factors­and­prevalence­of­dissociative­symptoms­among­homeless­
and­runaway­youth.­Child­Abuse­&­Neglect,­28(3),­355–366.
Ule,­M.­(2008).­Za­vedno­mladi?­Socialna­psihologija­
odraščanja.­Ljubljana:­Fakulteta­za­družbene­vede.­
Walther,­A.­(2006).­Regimes­of­youth­transitions.­Choice,­
flexibility­and­security­in­young­people's­experiences­across­
different­European­contexts.­Young,­14(1),­119–141.­
Whitbeck,­L.­B.,­Johnson,­D.­K.,­Hoyt­D.­R.­in­Cauce,­A.­M.­
(2004).­Mental­disorder­and­comorbidity­among­runaway­and­
homeless­adolescents.­Journal­of­Adolescent­Health,­35(2),­132–140.­
Williamson,­H.­(2003).­Status­Zer0­youth­and­the­'underclass':­
Some­considerations.­V­R.­MacDonald,­Youth,­the­'Underclass'­and­
Social­Exclusion­(70–82).­London:­Routledge.­
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­decembra­2010.­


469Darja­Zorc­Maver:­Introduction
Introduction
Darja­Zorc­Maver
This­issue­presents­research­on­the­subject­of­youth­
and­young­people­by­the­members­of­the­Department­of­
Social­ Pedagogy.­Youth­ today­ is­ characterized,­ on­ the­
one­hand,­by­new­and­increasingly­complex­possibilities­
of­ biographical­ paths­ and­ lifestyles,­ and­ on­ the­ other,­
influenced­ by­ social­ changes­ in­ the­ labour­ market­
and­ employment,­ which­ for­ young­ people­ signifies­
precarious­ and­ insecure­ transitions­ into­ adulthood.­
Social­ pedagogy­ as­ a­ profession­ and­ a­ scientific­
discipline­ deals­ with­ the­ relationship­ between­ the­
individual­ and­ society.­ Its­ function­ is­ ‘intermediary’­ –­
its­goal­is­to­encourage­autonomy­in­the­individual,­and­
at­the­same­time­to­strive­for­more­justice­and­fairness­
in­society­on­a­structural­level.­It­focuses­on­the­analysis­
of­ situations­ in­ life­ and­biographies,­ as­well­ as­on­ the­
structural,­ socio-systemic­ framework­ (different­ social­
policies).­ Thus­ social­ pedagogy­ is­ characterized­ by­ ‘integration­
work’,­ which­ is­ exposed­ to­ the­ many­ conflicts­ that­ occur­ in­ the­
relationship­ between­ society­ and­ the­ individual,­ and­ here­ social­
pedagogy­is­concerned­with­achieving­more­fairness.­Its­mission­is­
to­achieve­the­inclusion­of­those­that­are­excluded­from­the­labour­
market­ and­ employment,­ from­education,­ housing­policies,­ health­
insurance,­etc.­It­seems­that­in­view­of­the­many­social­changes­and­
the­decline­of­the­welfare­state,­its­function­is­becoming­more­and­
more­important.­
The­articles­in­this­issue­were­assembled­for­the­purpose­of­calling­
attention­ to­ the­ modern­ trends­ of­ the­ exclusion­ of­ young­ people­
from­various­social­fields­–­the­labour­market­and­employment,­the­
healthcare­system,­education­–­and­in­this­way­stir­social­conscience­
and­ encourage­ a­ sense­ of­ responsibility­ that­ society­ has­ to­ these­
young­people.­
Bojan­ Dekleva’s­ article­ Youth­ Delinquency­ in­ Slovenia­ in­
International­Comparison­presents­the­official­statistics­on­juvenile­
Darja­Zorc­
Maver,­
Ph.D.,­
University­
of­
Ljubljana,­
Faculty­of­
Education,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
darja.zorc-
maver@
guest.arnes.
si
470 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 6 9 ­ - ­ 4 7 0
delinquency­in­Slovenia­over­the­last­30­years.­Based­on­the­results­
of­ the­ International­Self-Reported­Delinquency­Study-II,­ in­which­
Slovenia­also­took­part,­the­author­presents­a­comparative­analysis­of­
delinquency­on­the­basis­of­which­it­is­possible­to­form­conclusions­
on­the­extent­of­youth­delinquency­in­Slovenia­compared­to­certain­
Eastern­and­Western­European­countries.­
In­the­article­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­
Factors,­Olga­Poljšak­Škraban­presents­the­results­of­a­longitudinal­
study­focusing­on­the­predictive­role­of­family­interaction­measured­
in­adolescence.­The­results­confirm­the­theory­that­how­the­mother­
deals­with­ the­ needs­ of­ the­ daughter,­ as­ perceived­ by­ the­mother­
during­ the­ daughter’s­ childhood­ and­ adolescence,­ is­ a­ significant­
factor­for­predicting­subjective­well-being­in­adulthood.­
In­ The­ Experiences­ of­ Social­ In-/Exclusion­ of­ Young­ People­
During­ Long-Term­ Unemployment,­ Jana­ Rapuš­ Pavel­ deals­ with­
the­ experiences­ of­ social­ in-/exclusion­ of­ young­ people­ during­
long-term­ unemployment­ according­ to­ age­ and­ education­ level.­
The­article­presents­the­results­of­a­qualitative­study­encompassing­
21­unemployed­young­people­ in­ the­Ljubljana­area,­aged­between­
19­and­26.­The­ author­particularly­ stresses­ the­ systemic­obstacles­
that­stand­ in­ the­way­of­young­people­entering­ the­workforce­and­
choosing­desired­biographical­paths.­
Špela­ Razpotnik’s­ article­ They­Are­ Young,­ They­Are­ Healthy,­
So­Why­ Don’t­ They­Work?!­ Examining­ Society’s­View­ of­Youth­
Homelessness­focuses­on­the­increasing­risks­that­young­people­are­
faced­ with,­ particularly­ in­ terms­ of­ work­ and­ inclusion/exclusion­
from­ the­ healthcare­ system.­ Based­ on­ the­ results­ of­ research­
conducted­on­homelessness­(Dekleva­&­Razpotnik­2007;­Razpotnik­
&­Dekleva­2009),­the­author­analyzes­the­position­of­young­people­
as­a­particularly­vulnerable­group­among­the­homeless­population.­
The­purpose­of­this­thematic­issue­will­be­achieved­if­the­articles­
encourage­awareness­and­critical­ reflection­on­ these­ issues­among­
members­of­the­expert­public­in­various­fields,­as­well­as­reaffirm­
the­need­for­institutional­and­systemic­changes­necessary­to­enable­
the­inclusion­of­socially­vulnerable­groups­of­young­people­in­the­
educational,­ employment­ and­ healthcare­ system,­ and­ in­ this­ way­
precipitate­an­easier­transition­into­adulthood.
Ljubljana,­December­2010
471Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­
International­Comparison­
Bojan­Dekleva
Abstract
The­ article­ analyzes­ the­ official­ statistics­ of­ youth­
delinquency­in­Slovenia­over­the­last­30­years.­It­presents­
an­overview­of­Slovenian­studies­of­youth­delinquency­
using­ the­ self-report­ surveying­ method,­ and­ describes­
the­ International­ Self-Reported­ Delinquency­ Study­
II,­ which­ Slovenia­ was­ also­ took­ part­ in.­ And­ finally,­
it­analyzes­ the­ information,­on­ the­basis­of­which­ it­ is­
possible­to­formulate­conclusions­on­the­extent­of­youth­
delinquency­ in­ Slovenia­ compared­ to­ selected­Eastern­
and­ Western­ European­ countries.­ The­ Slovenian­ data­
concerns­five­cities,­particularly­highlighting­Ljubljana­
and­Celje.
Key words:­ youth­ delinquency,­ minors,­ Slovenia,­ the­
self-report­method,­Ljubljana,­Celje.­
Bojan­
Dekleva,­
Ph.D.,­
University­
of­
Ljubljana,­
Faculty­of­
Education,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
bojan.
dekleva@
guest.arnes.
si
472 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
Introduction
The­term­delinquency­is­commonly­used­to­denote­all­offences­and­
misdeeds­committed­by­young­people.­Delinquent­behaviour­(in­the­
wider­sense)­signifies­‘delinquencies’,­that­is,­offences­or­violations­
of­ behavioural­ rules.­ In­ the­ narrow­ sense,­ within­ the­ context­ of­
criminal­law­and­criminal­prosecution,­this­term­refers­solely­to­acts­
that­ are­ defined­ by­ criminal­ law­ as­ criminal­ offences.­ Delinquent­
behaviour­in­the­wider­sense­could­also­be­termed­deviance,­and­in­
the­narrow­sense,­criminality.­The­age­ limits­are­similarly­context-
specific.­In­the­context­of­criminal­law,­the­term­juvenile­delinquency­
is­ used,­ otherwise­ often­ replaced­ by­ youth­ delinquency.­The­ latter­
refers­ to­ minors­ as­ a­ legal­ category,­ encompassing­ (according­ to­
Slovenian­criminal­law)­young­people­between­the­ages­of­14­and­17­
(i.e.­a­period­of­four­years),­while­the­former­is­much­more­loosely­
defined­and­can­also­encompass­the­legal­category­of­‘children’­(up­
to­14­years­of­age)­and­a­ section­of­ the­adult­population­ (from­18­
years­of­age,­perhaps­up­to­19,­20,­21…­years­of­age).­
In­regard­to­its­content,­youth­delinquency­is­very­heterogeneous.­
It­includes­everything­that­a­society­at­a­certain­time­and­place­deems­
to­be­ impermissible­or­unacceptable­ (for­young­people),­or­what­ is­
defined­ by­ criminal­ law­ as­ a­ criminal­ offence.­Beside­ the­ standard­
or­conventional­prohibited­acts­(criminal­offences­or­acts­that­violate­
moral­ rules)­ such­ as­ theft,­ physical­ and­ sexual­ violence,­ it­ also­
includes­behaviour­that­represents­the­rapidly­changing­set­of­lifestyle­
characteristics.­ This­ includes­ many­ types­ of­ behaviour­ connected­
to­ drug­ use,­ sexuality,­ even­ clothing­ and­ popular­ music.­ Some­ of­
these­ deviant­ or­ criminal­ types­ of­ behaviour­ are­ part­ of­ so-called­
status­offences,­ in­other­words,­offences­ linked­with­ the­age­of­ the­
perpetrator.­These­are­types­of­behaviour­that­are­criminal­offences­or­
punishable­only­if­they­are­committed­by­people­that­are­(too)­young,­
i.e.­minors­and­children,­but­not­if­they­are­committed­by­adults.­
Due­ to­ the­ above-described­ heterogeneity­ of­ juvenile/youth­
delinquency,­ as­ well­ as­ due­ to­ the­ relatively­ rapid­ changeability­
of­what­ is­ deemed­ as­ prohibited­ for­minors,­ the­ goal­ to­ consider­
all­ of­ these­ types­ of­ behaviour­ together­ is­ often­ too­ ambitious­
and­ theoretically­not­ necessarily­ sound.­But­ perhaps­ it­ is­ sensible­
to­consider­ juvenile­delinquency­as­a­whole­when­ it­comes­ to­ the­
473Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
degree­and­extent­of­social­repression­or­the­response­of­the­criminal­
justice­system­in­relation­to­young­people.
Youth delinquency in Slovenia
In­Slovenia,­there­exists­a­specific­category­and­a­special­set­of­
stipulations­for­minors­in­criminal­law­and­specific­departments­for­
them­within­ the­ police­ and­ court­ systems.­Their­ level­ of­ criminal­
responsibility­ is­ different­ and­ they­ are­ subject­ to­ different­ forms­
of­sanctions­or­educational­measures.­The­most­standard­statistical­
indicators­ of­ juvenile­ delinquency­ are­ the­ number­ of­ charges­ for­
criminal­offences­and­the­number­of­minors­that­have­been­sentenced­
in­the­form­of­criminal­sanctions­or­educational­measures.­The­first­
indicator­shows­–­besides­the­extent­of­delinquency­–­above­all­the­
extent­of­police­activities,­while­the­second­indicator­is­influenced­
by­ the­ characteristics­ of­ the­whole­ system­of­ prosecution,­ i.e.­ the­
work­of­the­police,­the­public­prosecutor’s­office­and­the­courts.­
Table­1­presents­four­of­the­principle­indicators­of­youth­delinquency­
in­Slovenia­over­a­period­of­almost­three­decades,­from­1980­to­2009.­
The­ first­ three­ indicators,­ the­ annual­ number­ of­ criminal­ offence­
charges­of­minors,­the­annual­number­of­charged­juvenile­suspects­and­
the­percentage­of­juvenile­suspects­among­all­the­suspects­of­criminal­
offences,­have­been­acquired­from­the­statistical­reports­of­the­police.­
The­ indicator­ that­ is­ in­ police­ statistics­ termed­ “charged­ juvenile­
suspects”,­ it­ has­ to­ be­ pointed­ out,­ does­ not­ refer­ to­ the­ number­ of­
different­underage­people­that­have­been­charged­in­a­certain­year,­but­
is­the­product­of­the­number­of­those­charged­with­criminal­offences­
and­the­number­of­suspects­in­those­offences.­For­example,­if­someone­
was­a­suspect­in­five­criminal­offences­(and­also­charged­with­them),­
then­ the­ number­ would­ be­ five.­ If­ three­ people­ were­ suspected­ of­
committing­the­same­act,­the­number­would­be­three.­The­problem­with­
this­indicator­is­that­it­does­not­actually­show­the­number­of­offences,­
or­the­number­of­minors,­but­in­a­way,­both­pieces­of­information­are­
still­expressed­by­the­number.­The­indicator­of­the­number­of­imposed­
criminal­ sanctions­ or­ educational­ measures­ is­ taken­ from­ criminal­
justice­statistics­or­information­from­Slovenian­courts.­The­last­column­
in­Table­1­shows­the­ratio­between­the­two­key­indicators­of­the­police­
and­the­courts.­Chart­1­shows­three­of­the­indicators­found­in­Table­1.­
474 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
Table­1:­Principle­statistical­indicators­of­youth­delinquency­from­1980­to­2009.­
Year:
Number of 
CO charges of 
minors (A)
Number 
of charged 
juvenile 
suspects
Percentage of 
juvenile suspects
Imposed criminal 
sanctions or 
educational 
measures (B)
Ratio 
between 
columns A/B
1980 3.739 4.806 15,3 ­­856 4,4
1981 3.937 5.591 18,0 ­­825 4,8
1982 4.636 6.385 18,1 ­­924 5,0
1983 5.381 6.966 15,7 1164 4,6
1984 4.262 5.552 16,4 1297 3,3
1985 3.751 4.935 15,7 1098 3,4
1986 3.422 4.643 15,4 1043 3,3
1987 3.453 4.806 16,2 1104 3,1
1988 3.802 4.855 16,7 ­­972 3,9
1989 3.938 5.413 17,7 1183 3,3
1990 4.302 6.097 19,3 ­­997 4,3
1991 4.709 6.737 18,9 1076 4,4
1992 6.770 9.333 22,6 1115 6,1
1993 5.554 8.029 21,8 1093 5,1
1994 5.599 7.759 22,3 1027 5,5
1995 4.475 6.657 19,4 499 9,0
1996 4.207 6.347 17,6 500 8,4
1997 3.281 4.616 13,7 617 5,3
1998 4.264 6.070 14,5 636 6,7
1999 4.709 6.291 16,9 705 6,7
2000 4.847 2.937 16,6 590 8,2
2001 4.344 2.671 14,0 571 7,6
2002 4.007 2.337 12,0 728 5,5
2003 3.308 2.147 11,4 568 5,8
2004 3.349 1.912 10,3 612 5,5
2005 2.847 1.631 9,3 479 5,9
2006 2.527 1.550 8,7 511 4,9
2007 2.596 1.508 8,6 459 5,7
2008 2.352 1.439 8,4 489 4,8
2009 2.316 1.525 8,0 418 5,5
475Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
Table­1­ and­Chart­1­ show­ the­ long-term­decrease­ in­processed­
juvenile­delinquency­ in­ the­period­of­nearly­ three­decades.­ In­ the­
police­information­(charged­criminal­offences)­we­find­two­distinct­
peaks­around­the­years­1983­and­1992;­after­this­year,­an­unusually­
sharp­ and­ persistent­ decrease­ is­ noticeable­ all­ the­ way­ to­ 2009.­
On­ the­other­hand,­ in­ the­ information­of­ the­courts­we­find­ in­ the­
first­15­years­ (1980-1994)­a­ fairly­ level­continuity­on­ the­average­
level­of­about­1,050­imposed­sanctions/measures­a­year,­and­in­the­
following­15­years­(1995-2009)­a­fairly­level­continuity­of­around­
560­imposed­sanctions/measures­a­year,­nearly­half­of­the­previous­
period’s.­A­ specific­ aspect­ of­ the­workings­ of­ the­ criminal­ justice­
system­as­a­whole­can­be­noted­in­the­ratio­between­charged­criminal­
offences­ and­ sanctioned­minors­ (the­ last­ column­of­Table­1).­The­
average­ratio­is­5.3,­with­the­value­ranging­between­3.1­and­9.0­in­
individual­years.­To­put­it­simply­–­in­one­year­(1995),­it­was­three­
times­ more­ likely­ than­ in­ another­ (1987)­ that­ a­ criminal­ offence­
charge­would­lead­to­an­imposed­sanction­or­educational­measure­in­
the­criminal­justice­system.
Chart­1:­Principle­statistical­indicators­of­juvenile­delinquency­in­1980-2009.
476 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
On­ the­ basis­ of­ long-term­ monitoring­ of­ statistical­ data­ from­
various­parts­of­the­system,­it­is­possible­(at­least­hypothetically)­to­
explain­what­has­been­happening­in­ the­system­and­also­elucidate­
the­changes­in­the­pattern­of­ the­observed­phenomenon­–­juvenile­
delinquency.­ Of­ course­ other­ findings­ and­ information­ about­ the­
structural­ changes­ in­ the­ criminal­ justice­ system­and­outside­of­ it­
have­ to­be­ taken­ into­ account.­Based­on­all­ of­ the­ above,­we­can­
formulate­the­following­(hypothetical)­conclusions:­
•­ The­sudden­decrease­in­the­number­of­imposed­sanctions/educational­
measures­ to­minors­ in­ 1995,­which­means­ that­ after­ 1994­ nearly­
half­the­number­was­sanctioned­than­up­to­1994,­does­not­have­any­
connection­with­the­changes­in­the­pattern­of­juvenile­delinquency,­
but­is­the­consequence­of­changes­in­criminal­legislation­that­came­
into­effect­in­1995­and­introduced­stronger­procedural­guarantees,­
a­ higher­ level­ of­ protection­ for­ the­ defendants­ and­ an­ increased­
complexity­in­penal/judicial­proceedings.­With­this,­the­capacity­(in­
the­sense­of­successfully­processing­the­charges­to­the­point­where­
a­sanction/educational­measure­ is­ imposed)­of­ the­ judicial­system­
was­decreased,­and­with­the­same­amount­of­charges­in­the­system,­
only­approximately­half­were­sanctioned­per­year.­
•­ It­ is­ –­ taking­ into­ account­ the­ theoretical­ (Durkheim!)­ and­
empirical­ findings­ on­ the­ functioning­ of­ social­ systems­ –­
essentially­impossible­for­the­scope­of­a­social­phenomenon­like­
delinquency­ to­ have­ doubled­ or­ halved­ in­ the­ period­ of­ a­ few­
years­ (the­ number­ of­ charged­ criminal­ offences­ by­ minors­ in­
1992­was­almost­double­the­number­from­1987,­while­in­1997,­it­
more­than­halved­in­comparison­with­1992).­Because­of­this,­in­
spite­of­the­wild­fluctuations­in­police­data,­we­cannot­imagine­a­
substantial­change­in­the­occurrence­of­juvenile­delinquency,­but­
rather­an­altered­extent­of­discovering,­recording­and­prosecuting,­
in­other­words,­a­change­in­the­amount­of­attention­devoted­to­the­
phenomenon.­Both­of­the­peaks­in­police­data,­presented­in­Table­
1­in­the­periods­of­1982-1984­and­1992-1994,­coincide­with­two­
waves­of­moral­panic­(Cohen,­2002),­that­is,­ increased­amounts­
of­attention­to­this­issue­in­the­media­and­emanating­from­expert­
and­political­bodies.­The­first­wave­in­1982-1984­was­connected­
to­punk­and­the­public­alarm­about­a­new­youth­style,­which­was­
distinctly­ and­ expressly­ oppositional­ and­ to­ which­ the­ police­
initially­ responded­with­ increased­ attempts­ at­ repression.­Later,­
477Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
punk­became­normalized­and­even­capitalized­upon­in­the­social­
movements­ that­ helped­ to­ establish­ the­ social­ circumstances­ in­
which­Slovenia­became­independent.­The­second­wave­in­1992-
1994­ is­ connected­ to­ the­ public­ alarm­ over­ the­ violent­ ‘street’­
activities­ of­ the­ young­ (extortion,­ threats,­ robberies)­ and­ the­
discovery­ of­ violence­ and­ torment­ among­ peers.­ The­ increase­
in­violence­was­ significantly­ (although­not­ exclusively)­ seen­ to­
be­ linked­with­ the­early­ transition­phase,­as­ the­response­of­ the­
young­ to­ the­general­ ‘brutalization’­of­ life­as­part­and­parcel­of­
the­introduction­of­capitalism.­It­is­not­very­likely­that­the­extent­
of­violence­increased­so­swiftly,­all­within­a­period­of­a­few­years,­
but­then­decreased­equally­fast.­This­leads­to­the­interpretation­of­
the­police­data­from­1992-1994­first­and­foremost­in­connection­
with­the­moral­panic­of­the­time,­and­the­period­of­almost­twenty­
years­of­decreasing­in­police­data­as­a­period­of­normalization.­
•­ The­persistent­decreases­in­police­data­over­a­period­of­18­years­
after­ 1992­ can­ to­ a­ large­ extent­ (hypothetically)­ be­ related­ to­
two­causes.­The­first­was­that­on­the­whole­juvenile­(and­youth)­
delinquency­ in­ this­ period­ ceased­ to­ be­ an­ important­ social­
topic,­ in­ much­ the­ same­ way­ that­ the­ youth­ became­ pacified,­
depoliticized,­lost­their­revolutionary­potential,­i.e.­because­other­
topics­became­more­socially­relevant.­Parallel­to­this,­the­society’s­
interest­in­education­was­dropping,­and­education­as­a­social­topic­
was­no­longer­a­priority.­The­second­(supposed)­occurrence­was­
that­the­police­force­was­adjusting­to­the­altered­conditions­–­the­
decreased­capacities­of­ the­courts­ after­1995.­A­ relatively­high­
number­of­criminal­offence­charges­contrasted­with­the­relatively­
low­ number­ of­ imposed­ sanctions­ or­ educational­ measures­
could­no­longer­be­seen­as­rational­and­sensible­from­the­police­
perspective,­which­is­why­the­police­force­also­introduced­some­
changes­ (probably­not­ in­a­ formal­sense,­but­changes­affecting­
the­actual­exercise­of­discretion),­which­led­to­a­decrease­in­the­
number­of­criminal­offence­charges.­
•­ Over­ a­ period­of­ almost­ twenty­years,­ the­number­of­ criminal­
offence­ charges­ was­ dropping,­ which­ still­ begs­ the­ question­
of­ the­ actual­ changes­ in­ the­ extent­ of­ youth­ delinquency.­
Information­ from­ several­ countries­ shows­ that­ the­ scope­ of­
youth­ delinquency,­ after­ a­ few­ decades­ of­ growth­ became­
stabilized,­ or­ even­ began­ to­ decrease­ in­ some­ areas.­ This­ is­
478 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
hypothetically­connected­with­ the­virtualization­of­ life­ (young­
people­ spend­ more­ and­ more­ time­ in­ front­ of­ the­ computer)­
and­with­significantly­improved­surveillance­technology,­which­
greatly­decreases­the­chances­of­certain­typical­juvenile­criminal­
offences­(e.g.­shoplifting­in­a­supermarket).­I­am­of­the­opinion­
that­ in­ order­ to­ answer­ this­ ‘substantial’­ question,­ analyzing­
official­ data­ from­criminal­ justice­ institutions­ is­ not­ a­ suitable­
approach;­in­other­words,­it­is­impossible­to­answer­this­question­
simply­on­the­basis­of­police­and­court­data.­
Research interest in youth delinquency in 
Slovenia
It­ is­possible­to­study­juvenile­delinquency­from­various­points­
of­view.­We­can­devote­special­attention­to­its­occurrence­(its­forms­
and­types,­the­methods­in­which­it­is­committed,­the­time­and­place,­
etc.),­ its­ causes­ (the­ conceivably­ causally­ relevant­ characteristics­
of­personality,­family­and­other­institutions­of­socialization,­social­
context,­ etc.)­ or­ its­ treatment,­ the­ social­ response.­ The­ latter­ can­
deal­ with­ various­ ways­ (methods,­ approaches,­ systems,­ regimes,­
premises,­theories,­etc.)­of­working­with­the­delinquents,­including­
the­ aspects­ of­ discovery,­ criminal­ proceedings,­ education­ and­
socialization,­support,­counselling,­assistance,­etc.­Both­quantitative­
(based­ on­ statistics­ and­ larger­ patterns)­ and­ qualitative­ (based­ on­
more­ in-depth­ treatment­of­a­smaller­number­of­units)­approaches­
are­possible;­other­specific­types­of­research­include­action­research,­
which­ with­ the­ intervention­ or­ involvement­ of­ the­ researchers­ in­
the­ reality­ itself­ develops­ new­ approaches;­ evaluation­ research,­
which­ evaluates­ the­ existing­ methods;­ systemic­ research,­ which­
is­ interested­ in­ the­ interaction­ between­ individual­ parts­ of­ the­
system;­and­others.­These­various­types­of­research­have­also­been­
conducted­in­Slovenia.­
However,­ it­ seems­ that­ in­ the­ past­ few­ decades,­ juvenile­
delinquency­ as­ the­ central­ topic­ of­ research­ is­ becoming­ less­
popular­ and­ less­ frequent.­An­ overview­ of­ the­ titles­ of­ research­
studies­ conducted­ by­ the­ Institute­ of­ Criminology,­ in­ the­ last­
century­in­essence­the­only­institution­conducting­quality­research­
in­ this­ field,­ shows­ that­ only­ two­ such­ studies­were­ conducted­ in­
479Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
the­decade­1954-1963,­ ten­ in­ the­decade­1964-73,­ seven­ in­1974-
1983,­six­in­1984-1993,­and­only­three­in­the­last­included­decade­
between­1994-2003.­ It­ is­ true­ that­ in­ this­ time,­ the­Department­of­
Social­Pedagogy­was­developed,­ and­most­of­ its­ research­activity­
is­ connected­ with­ youth­ deviance.­ COBISS­ (the­ Slovenian­ Co-
operative­Online­Bibliographic­System­and­Services)­yields­similar­
results,­ including­only­a­small­number­of­articles­or­books­on­ the­
topic­ of­ juvenile­ delinquency,­ with­ only­ nine­ units­ (not­ counting­
graduate­ and­ master’s­ theses)­ in­ the­ decade­ between­ 2001-2010­
(less­than­one­a­year)­compared­to­27,­or­nearly­three­times­as­many­
units­ in­ the­ previous­ decade­ 1991-2000.­The­ three­most­ common­
authors­on­COBISS­on­the­topic­of­youth­delinquency­and­related­
issues­are­Alenka­Šelih,­Vinko­Skalar­and­Bojan­Dekleva.­
These­numbers­ do­not­ only­ indicate­ falling­ interest­ in­ juvenile­
delinquency­ in­ Slovenia,­ but­ certainly­ also­ show­ the­ way­ that­
the­ material­ encompassed­ by­ this­ concept­ differentiated­ itself­ in­
Slovenian­ research­ and­ writing,­ namely­ in­ two­ ways.­ First,­ new­
topics­arose,­which­would­earlier­perhaps­have­been­considered­as­
part­of­juvenile­delinquency,­e.g.­drug­use­or­teen­violence­among­
peers,­ but­ now­ acquired­ the­ status­ of­ independent­ topics,­ themes­
that­ are­ no­ longer­ covered­ by­ the­ concept­ of­ delinquency­ very­
well.­ Similarly,­ other­ topics­ arose­ that­ were­ partially­ connected­
with­ the­ same­ material,­ but­ were­ conceptually­ grabbing­ the­
attention­of­researchers.­One­such­theme­is­for­example,­children’s­
(psychological)­rights­and­child­abuse.­On­the­other­hand,­research­
interests­changed­in­accordance­with­new­concepts,­which­focused­
on­areas­that­were­also­relevant­to­the­field­of­juvenile­delinquency,­
but­did­not­deal­with­it­predominantly­or­exclusively.­These­include,­
for­ example,­ hermeneutical­ sociopedagogical­ diagnostics,­ social­
exclusion,­ (youth)­ unemployment,­ etc.­ It­ appears­ that­ juvenile­
delinquency­ as­ the­ central­ concept­ is­ simply­ not­ productive­ or­
characteristic­enough­to­describe­the­contemporary­approach­to­the­
themes­that­are­linked­to­delinquency­and­deviance.­
In­my­analysis­of­ the­ conducted­ research­of­youth­deviance­ in­
the­ period­ of­ 1954-1985­ (Dekleva,­ 1985)­ I­ found­ that­ it­ can­ be­
divided­into­three­phases.­The­first­phase­(1960–1964)­was­to­tackle­
the­question­Who­is­a­juvenile­delinquent­and­what­is­he­like?,­the­
second­(1964–1977)­How­are­delinquents­best­dealt­with­and­what­
institutional­ system­ should­ be­ established­ for­ the­ purpose?,­ and­
480 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
the­ third­ (1977–1985)­ greatly­ expanded­ (or­ diversified)­ research­
interests,­ posing­ the­ following­ questions:­ What­ are­ the­ internal­
discrepancies­of­our­understanding­and­treatment­of­delinquency?,­
How­is­ juvenile­delinquency­linked­with­many­other­areas­of­ life,­
including­everyday­life,­and­the­informal­spheres­of­life?­My­thesis­
is­ that­ this­ phase­ continued­ and­ developed­ in­ the­ same­ direction­
and­led­to­a­number­of­different­research­fields­and­focuses,­where­
juvenile­delinquency­is­no­ longer­a­very­useful,­or­ indeed,­central­
issue­of­research.­
In­ the­ last­ three­ decades,­ however,­ a­ new­ form­ of­ empirical­
research­ has­ been­ developing,­ which­ in­ my­ opinion­ is­ more­
suitable­ (compared­ to­ the­ analysis­ of­ official­ statistical­ data)­ to­
answer­ the­ question­ of­what­ youth­ delinquency­ is­ really­ like­ and­
what­ its­ scope­ is.­This­ research­ is­ based­ on­ the­ survey­ technique­
for­measuring­victimisation­or­the­survey­method­of­self-reporting­
deviant/delinquent­behaviour.­These­two­methods­provide­data­that­
is­virtually­independent­from­official­institutions­and­the­occasional­
moral­ panic­ that­ so­ determinately­ focuses­ the­ attentions­ of­ the­
public,­and­consequently­affects­ the­way­official­ institutions­work­
and­the­data­they­produce.­
The­ self-report­ survey­ method­ was­ first­ used­ for­ measuring­
delinquent­behaviour­in­Slovenia­in­1978­(Dekleva,­1978).­Among­
other­ things,­ the­ research­ compared­ the­ self-report­ data­ with­ the­
police­data­to­confirm­the­validity­of­the­method.­The­victimisation­
survey­ method­ was­ first­ used­ in­ Slovenia­ in­ the­ early­ eighties­
(Pečar,­1981).­After­these­beginnings,­more­studies­were­conducted­
in­Slovenia­using­the­self-report­method,­but­only­a­few­(or­none)­
could­be­said­to­deal­explicitly­and­specifically­with­the­entire­field­
of­ delinquency,­ to­ encompass­ the­ entire­ Slovenian­ territory,­ and­
could­at­the­same­time­be­representative.­In­the­last­15­years,­many­
studies­were­ conducted­ that­ dealt,­ in­ particular,­ with­ drug­ use­ or­
various­health­aspects,­for­example:
•­ A­ number­ of­ studies­ included­ in­ the­ research­ programme­
ESPAD­by­Stergar­ and­ associates­ focused­on­drug­use­ on­ the­
entire­Slovenian­territory,­and­used­representative­sampling­(e.g.­
Stergar,­1995;­Stergar­2005).­
•­ The­ study­ Droge­ med­ srednješolsko­ mladino­ v­ Ljubljani­
(Dekleva,­ 1998)­ focused­ on­ drug­ use­ among­ high­ school­
481Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
students­in­Ljubljana,­and­used­representative­sampling.­
•­ The­study­Na­spidu­(Sande,­2002),­On­speed,­focused­on­drug­use­
and­certain­forms­of­hazardous­behaviour­among­people­attending­
dance­events­in­Slovenia,­but­used­unrepresentative­sampling.­
•­ The­ study­Tri­ leta­kasneje:­uporaba­drog­med­dijaki­ob­koncu­
srednje­ šole­ (Dekleva­&­ Sande,­ 2003),­ Three­ years­ later:­ the­
use­of­drugs­among­students­at­the­end­of­high­school,­focused­
on­drug­use­among­older­high­school­students­in­Ljubljana,­and­
used­representative­sampling.­
•­ The­ study­ Z­ zdravjem­ povezano­ vedenje­ v­ šolskem­ obdobju­
(Jeriček­ et­ al.,­ 2007),­ focused­ on­ health-related­ behaviour­ in­
the­ schooling­period,­ in­particular­on­health-related­ risks­ (and­
partially­on­deviant­behaviour),­and­on­mental­health.­In­this­it­
is­similar­to­an­older­study­on­the­risk­factors­of­Slovenian­high­
school­students,­Dejavniki­tveganja­pri­slovenskih­srednješolcih­
(Tomori­et­al.,­1998).­
Only­one­study­was­conducted­in­this­period­that­systematically­
and­ comprehensively­ focused­ on­ delinquent­ behaviour­ using­ the­
self-report­survey­method­as­well­as­representative­sampling.­This­
was­the­study­Odklonskost,­nasilje­in­kriminaliteta­–­problematika­
mladine­ neslovenske­ narodnosti­ oz.­ priseljencev­ druge­ generacije­
(Deviance,­ violence­ and­ criminality­ –­ the­ issue­ of­ young­ people­
of­ non-Slovene­nationality,­ or­ second­generation­ immigrants),­ the­
results­of­which­were­published­in­Čefurji­so­bili­rojeni­tu:­življenje­
mladih­ priseljencev­ druge­ generacije­ v­ Ljubljani­ (Dekleva­ &­
Razpotnik,­2002)­(‘Čefurji’­were­born­here:­the­life­of­young­second­
generation­ immigrants­ in­Ljubljana).­ Its­ one­ drawback­ is­ that­ the­
research­was­only­conducted­in­Ljubljana.­
This­period­(1991–1992)­also­saw­the­first­international­comparative­
research­ of­ youth­ delinquency­ conducted­ in­ Europe.­ This­ was­ the­
International­ self-reported­ delinquency­ study­ (ISRD;­ Junger-Tass,­
Haen­Marshall,­Ribeaud,­2003),­which­included­11­European­countries,­
the­ USA­ (Nebraska)­ and­ New­ Zealand,­ but­ not­ Slovenia.­ In­ 2006-
2008,­this­research­was­conducted­for­the­second­time­(ISRD-II),­and­
included­31­countries.­15­were­Western­European,­12­members­of­the­
EU­and­3­others;­10­were­Eastern­or­Central­European,­out­of­which­
6­were­ new­members­ of­ the­ EU;­ and­ six­ other­ countries,­ including­
Canada­ and­ (four­ federal­ states­ of)­ the­ USA.­ The­ total­ number­ of­
482 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
surveyed­ young­ people­ was­ 71,400­ (Junger-Tass­ et­ al.,­ 2009).­ The­
collection­ and­ processing­ of­ the­ data­ in­ the­ six­ new­ EU­ members­
(Slovenia,­ Czech­ Republic,­ Estonia,­ Lithuania,­ Cyprus­ and­ Poland)­
was­part­of­a­special­research­assignment­entitled­Juvenile­delinquency­
in­six­new­EU­member­states­(Stekatee­Moll­&­Kapardis,­2008).­The­
results­of­this­research­will­be­presented­in­the­rest­of­the­article.­
The purpose of the study 
The­main­purposes­of­the­ISRD-II­study­were:­
•­ to­ ascertain­ the­ prevalence­ and­ incidence­ of­ delinquency­ and­
victimisation­among­12-15-year-olds­in­the­countries­included;
•­ to­ determine­ the­ order­ of­ individual­ types­ of­ delinquent­
behaviour­according­to­frequency­of­occurrence;­
•­ to­ascertain­which­factors­delinquency­is­connected­with­and­to­
find­out­international­similarities­or­differences­in­the­patterns­of­
these­connections;
•­ to­ determine­ possible­ connections­ between­ delinquency­ and­
social­control,­self-control,­social­disorganization­and­lifestyles;­
•­ to­ research­ the­ importance­ of­ the­ family,­ the­ school­ and­ the­
neighbourhood­for­the­delinquency­of­this­age­group;
•­ to­contribute­to­the­development­of­an­internationally­comparable­
instrument­ for­measuring­ delinquency­ and­ the­ continuation­ of­
such­studies­in­future.­
The­two­goals­of­the­research­focused­on­in­this­article­are:­
•­ to­ formulate­ an­ assessment­ of­ the­ extent­ of­ delinquency­ in­
Slovenia­(and­Ljubljana),­compared­to­five­other­new­members­
of­the­EU­and­some­established­members­of­the­EU;
•­ to­ formulate­ a­ comparable­ assessment­ of­ the­ extent­ of­
delinquency­in­Slovenian­cities­of­different­sizes.­
The research process
Survey­was­conducted­using­a­unified­questionnaire.­It­consisted­of­
24­pages­of­67­questions­and­supplementary­questions.­The­questions­
483Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
covered­ the­ topics­ of­ demography,­ family­ control,­ victimisation,­
free­ time,­ peer­ groups,­ self-control,­ school­ and­ neighbourhood­
characteristics,­and­predominantly­concerned­with­deviant­behaviour­
and­ delinquent­ activity­ (of­ the­ interviewee­ and­ of­ peers).­ Table­ 2­
shows­the­15­key­questions/areas,­encompassed­in­the­survey.­Each­of­
the­questions­included­supplementary­questions,­referring­to­whether­
the­ interviewee­ had­ already­ performed/done­ the­ particular­ activity,­
how­many­times­in­the­last­month,­on­his­own­or­with­someone­else,­
if­he­had­been­discovered­(and­who­discovered­him)­and­punished.­
Table­2:­Key­questions­of­the­self-report­survey­in­the­ISRD-II­study.­
Question used in the survey: Abbreviation:
Have­you­ever­taken­part­in­a­group­fight­on­the­school­
playground,­football­stadium,­street­or­another­public­
location?
Group­fighting
Do­you­ever­carry­a­weapon,­e.g.­a­cane,­a­knife­(not­
just­a­penknife)­or­a­chain? Weapon-carrying
Have­you­ever­intentionally­beaten­or­injured­anyone­
with­a­cane­or­a­knife­so­that­they­required­medical­
attention?
Assault
Have­you­ever­snatched­a­purse,­bag­or­another­object­
from­someone­in­order­to­steal­it? Robbery
Have­you­ever­threatened­anyone­with­a­weapon­or­with­
physical­harm­in­order­to­extort­money­or­another­object­
from­them?
Extortion
Have­you­ever­intentionally­damaged­or­broken­
something,­for­example­a­bus­stop­bench,­a­phone­booth,­
a­window,­a­bus,­train­or­car­seat?
Vandalism
Have­you­ever­stolen­anything­from­a­shop­or­
department­store? Shoplifting
Have­you­ever­stolen­a­bicycle,­scooter­or­moped? Bicycle­or­moped­theft
Have­you­ever­stolen­anything­from­or­on­a­car?­ Car­burglary
Have­you­ever­broken­into­a­house­for­the­purpose­of­
stealing­something?­ House­burglary
Have­you­ever­stolen­a­motorcycle­or­car?­ Motorcycle­or­car­theft
Have­you­ever­used­your­computer­for­hacking? Computer­hacking
Have­you­ever­sold­anyone­any­form­of­(hard­or­soft)­
drugs­or­helped­someone­buy­them? Drug­trafficking
Have­you­ever­used­drugs­like­ecstasy­and­speed? Ecstasy­or­amphetamine­use
Have­you­ever­used­drugs­like­LSD,­heroin­and­cocaine? LSD/heroin/cocaine­use
484 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
The­ research­ used­ city-based­ sampling.­ The­ research­ team­
of­ the­ international­ study­ agreed­ to­ include­ in­ the­ sample­ the­
country’s­ biggest­ city,­ one­ medium-sized­ city­ and­ three­ smaller­
cities,­based­on­population.­The­ limit­ for­a­small­city­was­at­ least­
20,000­inhabitants.­An­additional­condition­was­to­select­cities­from­
different­regions­of­the­country.­In­view­of­the­small­size­of­Slovenia,­
we­ necessarily­ had­ to­ select­ cities­ that­ differ­ significantly­ less­ in­
the­number­of­ inhabitants­ than­cities­selected­in­any­of­ the­bigger­
countries­where­the­biggest­cities­have­millions­of­inhabitants.­Thus­
we­ chose­ Ljubljana­ as­ the­ biggest­ city,­ Celje­ as­ a­ medium-sized­
city,­ and­ Jesenice,­Piran­and­Kočevje­ as­ three­ smaller­ cities.­This­
encompassed­ the­ following­ regions:­ the­ Ljubljana­ region,­ Lower­
Styria,­Upper­Carniola,­Lower­Carniola­and­the­Slovenian­Littoral.­
Of­course­ this­does­not­ include­all­ the­ regions,­but­ it­does­ensure­
for­a­relatively­large­geographical­dispersion­of­the­selected­cities.­
In­terms­of­population,­the­cities­rank­as­first­(Ljubljana)­and­fourth­
(Celje),­while­the­other­three­cities­rank­much­lower­on­the­scale.­
One­ of­ the­ agreed­ upon­ guidelines­ was­ that­ each­ of­ the­ three­
types­of­ cities­ included­at­ least­700­ students­ in­ seventh­and­ninth­
grade,­half­each.­Sampling­the­students­was­random,­meaning­that­
each­student­in­principle­had­the­same­chance­of­being­part­of­the­
sample.­As­each­type­of­city­had­at­least­700­students­and­because­
we­ estimated­ an­ average­ of­ 22­ students­ per­ class,­ we­ randomly­
selected­enough­classes­among­ the­seventh­and­ninth­grades­ from­
the­ list­ of­ all­ regular­ elementary­ schools­ in­ the­ selected­ cities­ to­
include­slightly­more­than­700­students.­
In­ Ljubljana,­ we­ conducted­ the­ survey­ in­ 23­ out­ of­ the­ 46­
elementary­schools,­surveying­38­classes;­in­Jesenice,­we­conducted­
the­survey­at­all­three­elementary­schools,­surveying­14­classes;­in­
Kočevje­we­also­surveyed­all­ three­elementary­schools,­ surveying­
15­ classes.­ In­ Piran,­we­ only­ conducted­ the­ survey­ in­ 2­ of­ the­ 4­
elementary­schools,­because­we­left­out­the­Italian­school­due­to­an­
extremely­small­number­of­students,­while­one­school­declined­ to­
take­part.­Consequently,­a­smaller­number­of­students­was­surveyed­
in­Piran,­which­meant­ that­ in­ the­ stratum­encompassing­ Jesenice,­
Kočevje­and­Piran,­an­insufficient­number­of­students­would­have­
been­surveyed.­Because­of­this,­we­included­an­elementary­school­in­
Izola,­the­nearest­city,­so­that­we­conducted­the­survey­in­11­classes­
485Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
on­ the­ coast.­ In­ Celje,1­ we­ conducted­ the­ survey­ at­ all­ 9­ regular­
elementary­ schools,­ surveying­ 39­ classes,­ and­ encompassing­ the­
entire­population­of­students­in­the­seventh­and­ninth­grade.­
Table­3:­Schools,­classes­and­students­in­the­five­cities.
City:
Number of 
elementary 
schools
Number of 
surveyed 
schools 
Number of 
classes
Number 
of enrolled 
students
Celje 9 9 39 838
Ljubljana 46 23 38 853
Jesenice 3 3­ 14 309
Piran 4 3 11 220
Kočevje 3 3 15 312
Total 65 41 117 2,532
After­conducting­the­survey,­we­evaluated­the­level­of­responses­
(i.e.­how­many­of­the­targeted­students­in­the­sample­did­not­fill­in­
the­survey­because­ they­were­absent­or­because­ they­chose­not­ to­
fill­ it­ in)­ and­how­many­of­ the­questionnaires­had­ to­be­excluded­
because­they­were­not­filled­out­properly.­In­the­end,­84.4­percent­
of­ the­questionnaires­ from­all­five­cities­were­ returned­and­fit­ for­
analysis.­
Table­ 4­ shows­ the­ structure­ of­ the­ surveyed­ students­ by­ grade­
and­average­age­in­the­five­cities.­Given­the­information­in­the­last­
column,­we­could­ infer­ that­ the­average­age­ is­13.44­years,­but­ it­
is­more­probable­ that­ it­ is­closer­ to­14­years­of­age.­The­question­
on­the­basis­of­which­these­numbers­were­calculated,­called­for­the­
students­to­select­one­of­the­given­numbers­to­mark­their­age­(e.g.­
13­or­14).­Because­it­is­a­reasonable­assumption­that,­for­example,­
14­was­ selected­ both­ by­ students­ that­ had­ just­ turned­ 14­ as­well­
as­those­that­were­nearly­15,­we­must­take­the­answer­14­to­mean­
14.5.­Therefore­it­makes­sense­to­add­0.5­to­the­result­of­13.44,­and­
establish­the­average­age­as­14.96­years.­
1­The­data­from­this­research­has­been­separately­processed­for­the­Ljubljana­area­
(Dekleva­&­Grobelšek,­ 2006b)­ and­ for­ the­ Celje­ area­ (Dekleva­&­Grobelšek,­
2006a).­At­individual­stages,­Mija­Marija­Klemenčič­Rozman­and­Špela­Razpotnik­
assisted­ with­ the­ research,­ while­Andreja­ Grobelšek­ played­ a­ key­ part­ in­ the­
execution­of­the­survey­in­Celje­and­in­writing­the­final­report­on­Celje.­
486 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
Table­4:­The­structure­of­the­surveyed­students­by­grade­and­average­age­in­the­
five­cities.­
City: 
Grade
f total:
Average 
student 
age:
7. grade 9. grade
f % f %
Ljubljana 403 53.9 344 46.1 747 13.32
Celje 368 49.9 369 50.1 737 13.50
Jesenice 147 54.0 125 46.0 272 13.48
Piran 109 55.3 88 44.7 197 13.43
Kočevje 142 49.7 144 50.3 286 13.60
Total­ 1,169 52.2 1.070 47.8 2,239 13.44
For­ the­ purposes­ of­ this­ article­ we­ will­ only­ present­ those­
results­ that­ apply­ to­ the­ questions­ set­ above.­ The­ results­ for­ 15­
key­ delinquent­ types­ of­ behaviour­ are­ presented­ as­ follows:­ first,­
in­comparison­with­the­results­from­the­other­countries,­second,­in­
comparison­with­the­capital­cities­of­the­other­countries,­and­third,­in­
comparison­between­the­three­strata­of­Slovenian­cities­(according­
to­size).­All­of­ the­results­present­ the­%­of­ interviewees­ that­have­
already­performed­the­particular­actions.­
The results
A.­Comparison­between­the­capital­cities­of­six­new­members­of­the­EU
Table­5­shows­the­lifelong­prevalence­of­the­selected­delinquent­
behaviours­among­(mainly)­14-15­year­old­adolescents­in­the­capital­
cities­of­six­new­EU­members.­The­table­also­shows­that­the­structure­
of­delinquent­actions­in­all­six­capitals­is­surprisingly­similar.­This­
means­ that­on­ the­whole,­ those­acts­ that­ are­ the­most­ common­ in­
one­ country,­ are­ among­ the­ most­ common­ in­ other­ countries­ as­
well.­The­most­ common­ actions­ among­ those­ included­ are­ group­
fighting,­ shoplifting­ and­ weapon­ carrying,­ while­ vehicle­ theft,­
robbery­and­assault­are­among­the­rarest.­This­is­also­generally­true­
in­Slovenia­(that­ is,­Ljubljana).­The­ last­column­in­Table­5­shows­
that­ the­ percentage­ of­ the­ prevalence­ of­ these­ behaviours­ among­
Ljubljana’s­ youth­most­ often­ ranks­ somewhere­ in­ the­middle,­ 3rd,­
4th­ or­ 5th­ (among­ the­ six­ capital­ cities).­ However,­ the­ ranking­ of­
487Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
Ljubljana­in­9­out­of­15­types­of­behaviour­is­4th,­5th­or­6th,­meaning­
that­most­of­these­behaviours­do­not­occur­as­often­with­adolescents­
in­Ljubljana­as­ they­do­with­adolescents­ in­ the­other­five­capitals.­
In­comparison,­ the­ rarest­ actions­ for­Ljubljana’s­youths­are­group­
fighting­ and­ particularly­ robbery.­Two­ actions­ that­ are­ committed­
more­ often­ in­ Ljubljana­ are­ vandalism­ (damaging­ property)­ and­
particularly­bicycle­or­motorcycle­theft.­
Table­5:­The­percentage­of­young­people­from­six­capital­cities­that­have­ever­
in­their­life­committed­any­of­the­15­delinquent­acts.­The­two­areas­in­which­
Ljubljana­deviates­the­most­from­the­average­of­the­other­cities­have­been­
marked­with­grey.
City:
Activity: 
N
ic
os
ia
, 
C
yp
ru
s
Pr
ag
ue
,  
C
ze
ch
 R
ep
ub
lic
Ta
lli
nn
,  
E
st
on
ia
V
iln
iu
s, 
L
ith
ua
ni
a
W
ar
sa
w
,  
Po
la
nd
L
ju
bl
ja
na
, 
Sl
ov
en
ia
To
ta
l
R
an
ki
ng
 
L
ju
bl
ja
na
Group­fighting 18,7 18,2 15,7 16,8 13,3 9,9 15,4 6.
Weapon-carrying 4,8 13,0 18,0 14,0 12,0 7,6 11,6 5.
Assault 3,3 1,8 3,9 2,3 2,1 2,1 2,6 4.-5.
Robbery 1,5 2,5 1,6 1,5 1,2 0,1 1,4 6.
Extortion 1,3 1,8 0,9 1,1 2,9 1,5 1,6 3.
Vandalism 7,7 9,6 10,7 5,9 10,0 11,4 9,2 1.
Shoplifting 5,7 25,9 12,7 8,3 14,4 16,3 13,9 2.
Bicycle­or­
moped­theft 2,2 0,1 0,3 0,4 1,1 1,9 1,0 2.
Car­burglary 1,9 2,4 2,0 3,5 1,8 2,7 2,4 2.
House­burglary 1,9 1,4 0,9 0,7 1,7 1,2 1,3 4.
Motorcycle­or­
car­theft 1,3 0,3 0,8 0,5 0,9 0,7 0,8 4.
Computer­
hacking 4,8 8,4 11,1 7,7 9,2 8,7 8,3 3.
Drug­trafficking 1,5 3,4 3,9 1,4 2,6 2,1 2,5 4.
Ecstasy­or­
amphetamine­use 2,2 1,0 3,7 0,8 2,6 1,1 1,9 4.
LSD/heroin/
cocaine­use 1,4 1,1 2,8 0,4 2,3 0,7 1,5 5.
488 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
B.­Comparison­between­the­selected­countries
Table­ 6­ shows­ the­ comparison­ of­ the­ behaviour­ of­ the­ Slovenian­
sample­ and­ the­ samples­ from­ five­ Eastern­ and­ Central­ European­
countries.­These­samples­partially­match­the­pattern­of­the­capital­cities­
from­Table­5,­except­that­they­include­Hungary­instead­of­Cyprus.
Table­6:­The­percentages­of­young­people­from­six­Eastern­and­Central­
European­countries­that­have­ever­in­their­life­committed­any­of­the­15­
delinquent­acts.
Country:
Activity:
H
un
ga
ry
C
ze
ch
 R
ep
ub
lic
E
st
on
ia
L
ith
ua
ni
a
Po
la
nd
Sl
ov
en
ia
To
ta
l
R
an
ki
ng
 S
L
O
Group­fighting: 17,5 19,8 15,1 15,4 13,1 12,4 13,5 6.
Weapon-carrying 10,4 10,3 15,8 13,1 9,9 6,9 9,9 6.
Assault 2,3 1,3 3,8 2,4 1,9 2,3 2,0 3.-4.
Robbery 3,1 2,3 0,8 1,3 1,1 0,5 1,4 6.
Extortion 0,7 1,4 0,8 1,2 2,6 1,4 1,1 2.-3.
Vandalism 14,4 11,5 11,9 7,7 8,3 11,5 9,0 3.-4.
Shoplifting 11,6 22,5 11,4 9,3 12,0 13,2 11,1 2.
Bicycle­or­moped­theft 0,9 1,3 0,4 0,5 0,8 1,7 0,7 1.
Car­burglary 1,3 1,9 2,0 0,8 1,5 1,7 1,3 3.
House­burglary 1,1 1,1 1,5 0,7 2,2 0,8 1,1 5.
Motorcycle­or­car­theft 0,8 0,8 1,3 0,6 0,9 0,5 0,7 6.
Computer­hacking 50,9 7,1 10,4 6,7 8,9 10,6 14,0 2.
Drug­trafficking 2,1 3,8 2,7 1,6 3,1 2,3 2,2 4.
Ecstasy­or­amphetamine­use 2,9 1,2 3,1 1,2 3,2 1,4 1,9 4.
LSD/heroin/cocaine­use 1,3 0,6 1,5 0,9 1,7 0,8 1,0 5.
Table­ 6,­ similarly­ to­ Table­ 5,­ shows­ that­ the­ prevalence­ of­
delinquent­ behaviour­ in­ Slovenia­ compared­ to­ the­ five­ other­
countries­is­relatively­small,­particularly­in­group­fighting,­weapon­
carrying­and­robbery.­Again,­bicycle­and­motorcycle­theft,­as­well­
as­shoplifting,­are­more­prevalent­in­Slovenia­as­a­whole­(including­
medium-sized­and­small­cities).
To­ extend­ the­ research­ further­ than­ the­ comparison­ between­
Slovenia­ and­ the­ other­ five­ Eastern­ and­ Central­ European­ recent­
EU­members,­Table­7­compares­the­Slovenian­data­with­data­from­
489Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
five­ Western­ European­ countries.­ These­ were­ selected­ based­ on­
intuitive­possibilities­of­comparison.­Italy­and­Austria­are­Slovenia’s­
neighbours,­ Italy­ and­ Spain­ are­ Mediterranean­ countries,­ among­
which­ Slovenia­ is­ often­ included.­ Germany­ and­ Belgium,­ two­
continental­countries­ that­are­among­those­which­somehow­define­
the­concept­of­Europe­and­the­European.­In­comparison­with­these­
five­countries­Slovenia­fares­even­better.­In­as­many­as­13­out­of­15­
activities­it­ranks­5th­or­6th,­in­one­case­4-5th,­but­it­also­places­2nd­in­
one­instance­–­surprisingly,­in­hacking.­On­the­other­hand,­Slovenia­
has­the­lowest­prevalence­of­robbery­(i.e.­pick­pocketing).­
Table­7:­The­percentages­of­young­people­from­Slovenia­and­five­Western­
European­countries­that­have­ever­committed­any­of­the­15­delinquent­acts.
Country:
Activity:
It
al
y
Sp
ai
n
A
us
tr
ia
G
er
m
an
y
B
el
gi
um
Sl
ov
en
ia
R
an
ki
ng
 
SL
O
Group­fighting 27,3 22,1 20,9 12,1 21,6 12,4 5.
Weapon-carrying 10,0 9,3 10,2 10,0 15,0 6,9 6.
Assault 3,1 1,5 4,4 4,7 3,5 2,3 5.
Robbery 3,6 1,1 4,8 2,9 2,4 0,5 6.
Extortion 2,7 1,6 1,8 2,2 2,4 1,4 6.
Vandalism 15,7 13,0 16,9 13,4 10,7 11,5 5.
Shoplifting 18,9 20,9 18,2 7,9 20,1 13,2 5.
Bicycle­or­moped­theft 4,6 3,7 3,3 2,1 5,1 1,7 5.
Car­burglary 4,5 3,6 2,3 1,2 1,7 1,7 4.-5.
House­burglary 3,6 2,8 1,5 0,9 2,0 0,8 6.
Motorcycle­or­car­theft 1,1 1,6 0,7 0,5 1,2 0,5 5.-6.
Computer­hacking 10,4 31,6 6,7 5,8 6,8 10,6 2.
Drug­trafficking 3,7 6,1 3,3 3,3 4,3 2,3 6.
Ecstasy­or­amphetamine­use 1,6 3,8 1,8 1,2 2,3 1,4 5.
LSD/heroin/cocaine­use 1,8 4,4 1,6 0,9 1,4 0,8 6.
C.­Comparison­between­Slovenian­cities­of­different­sizes
The­ differences­ and­ similarities­ between­ Tables­ 5­ and­ Table­
6­ pose­ the­ question­ to­what­ extent­ combining­ the­ data­ from­ the­
capital­city­with­the­data­from­middle-sized­and­smaller­Slovenian­
cities­ will­ affect­ the­ results,­ particularly­ Slovenia’s­ rankings.­
490 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
Because­the­comparison­between­Tables­5­and­6­only­shows­small­
differences,­ we­ can­ conclude­ that­ we­ will­ not­ find­ significant­
differences­between­the­three­different­types­of­cities.­Table­8­does­
in­ fact­ show­ that­ the­ differences­ in­ the­ prevalence­ of­ individual­
types­of­behaviour­between­the­three­types­are­relatively­small.­It­
even­seems­somewhat­surprising­ that­ in­Ljubljana­ the­prevalence­
of­most­ of­ the­ activities­ (8­ out­ of­ 15)­ is­ lower­ than­ the­ average.­
The­only­statistically­significant­difference,­reaching­the­risk­level­
of­0.05,­concerns­only­one­type­of­behaviour,­namely­shoplifting,­
which­is­more­frequent­in­Ljubljana­than­it­is­elsewhere.­However,­
despite­ its­ statistic­ significance,­ this­ difference­ in­ percentages­ is­
relatively­small.­
Table­8:­The­percentages­of­young­people­from­five­Slovenian­cities­that­have­
ever­in­their­life­committed­any­of­the­15­delinquent­acts.
City:
Activity:
Ljubljana Celje
Piran, 
Jesenice, 
Kočevje
All cities
Group­fighting 9,9 13,2 14,2 12,4
Weapon-carrying 7,6 6,4 6,7 6,9
Assault 2,1 1,8 3,0 2,3
Robbery 0,1 0,8 0,5 0,5
Extortion 1,5 1,2 1,6 1,4
Vandalism 11,4 10,0 13,2 11,5
Shoplifting 16,3 10,4 13,0 13,2
Bicycle­or­moped­theft 1,9 1,2 1,9 1,7
Car­burglary 2,7 0,6 1,8 1,7
House­burglary 1,2 0,1 1,2 0,8
Motorcycle­or­car­theft 0,7 0,4 0,4 0,5
Computer­hacking 8,7 10,1 13,0 10,6
Drug­trafficking 2,1 2,5 2,2 2,3
Ecstasy­or­amphetamine­use 1,1 1,8 1,2 1,4
LSD/heroin/cocaine­use 0,7 0,4 1,3 0,8
Discussion
In­ a­ general­ sense,­ the­ ISRD-II­ study­ has­ illustrated­ the­
possibilities­ of­ internationally­ comparable­ research­ of­ youth­
491Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
delinquency­ using­ the­ self-report­ method.­ In­ a­ more­ specific­
sense,­the­results­of­the­study­show­that­the­structure­of­delinquent­
behaviour­ in­ various­ countries­ is­ surprisingly­ similar­ and­ that­
identical­ or­ similar­ factors­ (of­ social­ control)­ are­ statistically­
linked­ with­ the­ occurrence­ of­ delinquency­ in­ various­ countries­
(although­ this­ has­ not­ been­ examined­ in­ detail­ in­ this­ article).­
The­ two­ research­questions­set­ in­ the­article­can­be­answered­as­
follows:
•­ The­prevalence­of­delinquent­behaviour­in­Slovenia­is­relatively­
small­ compared­ to­ other­ countries.­ This­ holds­ true­ both­ in­
the­comparison­between­ the­six­new­members­of­ the­EU,­five­
of­ which­ are­ among­ those­ Eastern­ European­ countries­ that­
approximately­ two­ decades­ ago­ underwent­ a­ transformation­
of­ their­ social­ system,­ and­ even­more­ true­ in­ the­ comparison­
with­the­selected­Western­European­countries,­two­of­which­are­
Slovenia’s­neighbours.­
•­ There­ is­ virtually­ no­ difference­ in­ the­ prevalence­ of­ the­ 15­
selected­types­of­delinquent­behaviour­among­the­three­smaller­
towns,­medium­sized­cities,­and­ the­capital­city.­This­supports­
the­view­of­Slovenia­as­a­relatively­unified­area,­where­deviance­
characteristics­ (e.g.­drug­use­or­criminality)­do­not­vary­much­
according­to­region­or­type­of­environment.­
An­empirical­study­of­youth­delinquency­at­first­glance­does­
not­ present­ anything­ other­ than­ dry­ numbers.­ Their­ meaning­
and­ applicability­ depend­ on­ who­ and­ how­ they­ are­ put­ to­
use.­ If­ the­ thesis­ that­ there­ is­ a­ decline­ in­ the­ interest­ in­ youth­
delinquency­ is­ true,­ than­ perhaps­ these­ numbers­will­ not­ be­ of­
interest­ to­many.­The­main­ idea­ of­ the­ research­ presented­ here­
is,­ first,­ to­ provide­ internationally­ comparable­ information,­ and­
second,­ continually­ conducting­ the­ research­ using­ the­ same­
methodology­through­time.­Both­of­these­aspects­are­concerned­
with­the­standardization­of­knowledge­or­data,­likely­to­serve­as­
the­basis­for­more­rational­decision-making.­The­ISRD­study­was­
conducted­for­the­first­time­in­Slovenia­between­2005­and­2007.­
The­third­international­research­project­is­now­starting,­and­it­will­
be­Slovenia’s­second.­We­expect­that­it­will­be­conducted­by­the­
Institute­of­Criminology.­
492 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
References
Cohen,­S.­(2002).­Folk­devils­and­moral­panics.­London:­
Routledge.
Dekleva,­B.­(1978).­Samoprijava­prekrškov­in­kaznivih­dejanj­
kot­sredstvo­odkrivanja­temnega­polja­in­kot­individualno­merilo­
prestopništva:­Poskus­validacije.­In­Ličnost­i­društvo­(192-205).­
Sarajevo,­Društvo­psihologa­Bosne­i­Hercegovine­1978.
Dekleva,­B.­(1985).­Raziskovanje­odklonskih­pojavov­v­zvezi­z­
mladino.­Revija­za­kriminalistiko­in­kriminologijo,­36(4),­295–303.
Dekleva,­B.­(1998).­Droge­med­srednješolsko­mladino­v­
Ljubljani.­Ljubljana:­Mestna­občina,­Mestna­uprava,­Oddelek­za­
predšolsko­vzgojo,­izobraževanje­in­šport,­Urad­za­preprečevanje­
zasvojenosti:­Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­fakulteti.
Dekleva,­B.,­&­Grobelšek,­A.­(2006a).­Celjski­­del­mednarodne­
študije­prestopništva­mladih­s­pomočjo­metode­samoprijave.­
Končno­poročilo­raziskovalne­naloge.­­Ljubljana:­Pedagoška­
fakulteta.
Dekleva,­B.,­&­Grobelšek,­A.­(2006b).­Ljubljanski­­del­
mednarodne­študije­prestopništva­mladih­s­pomočjo­metode­
samoprijave.­Končno­poročilo­raziskovalne­naloge.­­Ljubljana:­
Pedagoška­fakulteta.
Dekleva,­B.,­&­Razpotnik,­Š.­(Ed.)­(2002).­Čefurji­so­bili­rojeni­
tu:­življenje­mladih­priseljencev­druge­generacije­v­Ljubljani.­
Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta:­Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­
fakulteti.
Dekleva,­B.,­&­Sande,­M.­(Eds.)­(2003).­Tri­leta­kasneje:­
uporaba­drog­med­dijaki­ob­koncu­srednje­šole.­Ljubljana:­
DrogArt.
Jeriček,­H.,­Lavtar,­D.,­&­Pokrajac,­T.­(Eds.)­(2007).­Z­zdravjem­
povezano­vedenje­v­šolskem­obdobju.­Ljubljana:­Inštitut­za­
varovanje­zdravja­Republike­Slovenije.
Junger-Tass,­J.,­Haen­Marshall,­I.,­&­Ribeaud,­D.­(2003).­
International­self-reported­delinquency­study.­The­Hague:­Kugler­
Publications.
493Bojan­Dekleva:­Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
Junger-Tass,­J.,­Marshall,­I.H.,­Enzmann,­D.,­Killias,­M.,­
Steketee,­M.,­&­Gruszczynska,­B.­(2009).­Juvenile­delinquency­in­
Europe­and­beyond.­London:­Springer.
Pečar,­J.­(1981).­Neregistrirana­(skrita)­kriminaliteta.­Ljubljana:­
Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­fakulteti.
Sande,­M.­(2002).­Na­spidu.­Ljubljana:­DrogArt.
Stekatee.­M.,­Moll,­M.,­&­Kapardis,­A.­(Eds.)­(2008).­Juvenile­
delinquency­in­six­new­EU­member­states.­Utrecht:­Verwey-Jonker­
instituut.
Stergar,­E.­(1995).­ESPAD­–­Evropska­raziskava­o­alkoholu­
in­drogah­med­šolsko­mladino:­Poročilo­o­raziskavi­v­Republiki­
Sloveniji­1995.­Ljubljana:­Inštitut­za­varovanje­zdravja.
Stergar,­E.­(2005).­ESPAD:­Evropska­raziskava­o­alkoholu­in­
preostalih­drogah­med­šolsko­mladino,­Slovenija­2003.­Ljubljana:­
Ministrstvo­za­zdravje,­Urad­za­droge.
Tomori,­M.­(Ed.)­(1998).­Dejavniki­tveganja­pri­slovenskih­
srednješolcih.­Ljubljana:­Psihiatrična­klinika.
Empirical­article,­submitted­in­August­2010.­
494 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 7 1 ­ - ­ 4 9 4
495Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
Subjective­Well-Being­in­
Adulthood­and­Connected­
Factors
Olga­Poljšak­Škraban
Abstract 
The­article­presents­ the­ results­of­a­ longitudinal­ study­
focusing­on­ the­ role­of­ family­ interaction­measured­ in­
adolescence,­ and­ the­ subjective­ well-being­ of­ young­
adult­women.­ Subjective­well-being­was­ studied­ using­
two­ components:­ the­ cognitive­ component,­ referring­
to­ an­ individual’s­ self-assessment­ of­ their­ life,­ and­
the­ emotional­ component,­ which­ is­ made­ up­ of­ two­
independent­components­–­positive­and­negative­affect.­
The­ index­of­emotional­well-being­was­also­ taken­ into­
account.­ Family­ interaction­ was­ studied­ using­ Lewis’­
theory.­ 66­ young­ adult­ women­ (2.­ measurement)­
and­ their­ parents­ (1.­ measurement,­ information­
gathered­ ten­ years­ ago)­ participated­ in­ the­ study.­The­
following­instruments­were­used:­ the­Family­of­Origin­
Questionnaire­(Lewis,­1989),­ the­Satisfaction­with­Life­
Scale­(SWLS,­Diener­et­al.­1985,­Slovene­version)­and­
the­Positive­and­Negative­Affect­Scale­(PANAS,­Watson­
et­ al.­ 1988,­ Slovene­ version).­ The­ results­ confirm­ the­
Olga­Poljšak­
Škraban,­
Ph.D.,­
University­
of­
Ljubljana,­
Faculty­of­
Education,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
olga.
poljsak-
skraban@
guest.arnes.
si
496 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
premise­that­how­the­mother­deals­with­the­needs­of­the­
daughter,­as­perceived­by­the­mother­in­the­daughter’s­
childhood­ and­ adolescence,­ is­ a­ significant­ factor­ in­
predicting­ the­ daughter’s­ subjective-well­ being­ in­
adulthood.­ Connections­ between­ such­ predictions­ and­
the­father’s­experiences­or­the­competency­of­the­family­
system­were­not­ascertained.­The­article­also­presents­
the­connections­between­subjective­well-being­and­other­
demographic­factors.­
Key words: subjective­ well-being,­ positive­ affect,­
negative­affect,­index­of­emotional­well-being,­family
Introduction 
In­the­last­ten­years,­one­of­the­fundamental­paradigmatic­fields­
in­ the­development­of­positive­psychology­has­been­ the­model­of­
subjective­well-being­ (Musek­ and­Avsec,­ 2002)­developed­ by­Ed­
Diener­(1994;­2000;­2005)­and­his­co-workers.­The­model­consists­
of­the­central­and­global­variable­of­well-being­and­life­satisfaction,­
which­ Ed­ Diener­ has­ termed­ subjective­ well-being­ (SWB),­ and­
using­ satisfaction­ with­ life­ as­ a­ synonym.­ Subjective­ well-being­
is­ defined­ as­ an­ individual’s­ evaluation­ of­ their­ own­ life,­ a­ way­
of­measuring­how­we­experience­our­own­ lives­ (Diener,­2000).­ It­
refers­ to­ experiencing­ positive­ emotions,­ a­ low­ level­ of­ negative­
emotions­and­a­high­level­of­subjective­well-being­(Diener,­Lucas,­
&­Oishi,­2005).­Musek­and­Avsec­(2002)­consider­subjective­well-
being­ to­be­an­umbrella­ term,­synthesizing­a­series­of­evaluations­
referring­ to­ an­ individual’s­ life:­ cognitive­ and­ emotional,­ general­
as­ well­ as­ specific.­ It­ is­ a­ strictly­ subjective,­ phenomena-based­
concept.­The­ evaluations­ of­ subjective­well-being­ depend­ on­ past­
experiences,­current­circumstances­and­future­expectations.­In­this­
way,­ the­ evaluation­ of­ our­ lives­ is­ significantly­ linked­ with­ our­
emotional­experiences­and­of­course­also­with­our­personality­and­
temperament.­
Various­researchers­concur­with­Diener’s­claim­that­there­are­two­
sides­to­subjective­well-being.­The­first­is­the­cognitive­component,­
497Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
measured­by­the­SWLS­questionnaire­(Satisfaction­with­Life­Scale)­
(Diener,­Emmons,­Larsen,­&­Griffin,­1985),­which­has­been­used­in­
our­research.­Here,­subjective­well-being­is­defined­as­an­individual’s­
general­evaluation­of­their­life­(Diener,­Emmons,­Larsen­and­Griffin,­
1985,­as­cited­in­Schimmack,­2007).­In­evaluating­their­own­lives,­
individuals­subjectively­(according­to­their­own­experience)­assesses­
the­significant­aspects­of­their­lives,­consider­both­the­good­and­the­
bad,­and­create­a­general­picture­of­their­well-being­in­view­of­the­
standards­they­have­set­for­themselves.­This­evaluation­is­assumed­
to­be­ relatively­ stable­and­not­ affected­by­ the­ individual’s­ current­
mood.­The­second­factor­of­subjective­well-being­is­the­emotional­
component,­ which­ is­ comprised­ of­ two­ separate­ dimensions­ –­
positive­ (PA)­ and­ negative­ affect­ (NA).­Diener­ (1984,­ as­ cited­ in­
Schimmack,­ 2007)­ thinks­ that­ subjective­well-being­ is­more­ than­
just­the­absence­of­negative­emotions­and­moods.­For­a­high­level­of­
subjective­well-being,­a­high­level­of­positive­emotions­and­moods­
is­also­necessary.­In­Diener’s­opinion,­both­aspects­have­their­own­
different­causes­and­effects,­which­was­a­hot­topic­of­debate­in­the­
literature­of­ the­field­for­a­ long­time­(Schimmack,­2007).­Another­
questionnaire­ measuring­ the­ emotional­ aspect­ of­ subjective­ well-
being­is­the­so-called­PANAS­(Positive­and­Negative­Affect­Scale,­
Watson,­Clark,­&­Tellegen,­1988),­which­has­also­been­used­in­this­
study.­The­cognitive­evaluation­of­subjective­well-being­ is­ largely­
stable­in­adulthood,­while­the­emotional­component­is­much­more­
dependent­on­the­personal­context­of­the­individual­(Larsen,­2009).­
Larsen­(2009)­introduces­the­index­of­emotional­well-being­(EWB),­
which­ refers­ to­ the­ emotional­ status­ of­ an­ individual­ at­ a­ certain­
time.­ It­ concerns­ the­ main­ tendency,­ the­ characteristic­ level­ of­
emotional­well-being­in­an­individual,­the­positive­to­negative­affect­
ratio.­ Responsiveness,­ duration­ and­ cognitive­ involvement­ are­
asymmetric­in­positive­and­negative­affect­and­this­significantly­aids­
our­understanding­of­the­relationship­between­the­two­types­of­affect­
and­ helps­ us­ in­ defining­ the­ relationship­ between­ them.­ In­ order­
for­an­ individual­ to­maintain­an­overall­positive­ratio­between­the­
affects,­one­needs­to­compensate­for­the­negative­affects­with­more­
numerous­or­stronger­positive­experiences,­due­to­the­fact­that­both­
aspects­do­not­equally­contribute­to­subjective­well-being.­Negative­
affect­ most­ certainly­ has­ a­ stronger­ influence­ on­ the­ subjective­
experience­of­well-being­compared­to­the­positive.­This­is­why,­in­
498 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
order­ to­ achieve­ a­ favourable­ emotional­balance,­ it­ is­much­more­
effective­to­develop­self-regulation­strategies­to­limit­negative­states­
than­to­simply­encourage­positive­experiences­on­an­equal­level.­On­
the­basis­of­various­ studies­Larsen­and­Prizmic­ (2008,­as­cited­ in­
Larsen,­2009)­come­to­the­conclusion­that­the­most­common­ratio­
between­the­two­affects­ is­between­2.3­and­5.1.­They­suggest­ that­
the­best­indicator­of­the­ratio­is­pi­(3.14).­This­means­that­negative­
experiences­trigger­negative­emotions,­which­are­on­average­three­
times­as­strong­as­positive­experiences­of­equal­gravity.­
We­ are­ also­ interested­ in­ research­ that­ focuses­ on­ the­ factors­
connected­ with­ subjective­ well-being.­ Many­ studies­ focus­ on­
researching­the­role­of­important­social­relationships.­Various­studies­
have­ confirmed­ this­ connection­both­ theoretically­ and­ empirically­
(e.g.­ Myers,­ 2004,­ Ryff,­ 1995;­ as­ cited­ in­ Diener,­ &­ Diener­
McGavran,­ 2008).­ Close­ social­ relationships­ are­ also­ linked­ to­
mental­health­(Lewis,­1989;­Gable­and­La­Guardia,­2007).­Research­
into­social­relationships­usually­focuses­on­the­role­of­partnerships,­
family­ life­and­friends­ in­relation­to­subjective­well-being.­Diener­
and­Diener's­(1995,­as­cited­in­Diener,­&­Diener­McGavran,­2008)­
international­ research­has­ shown­a­ connection­between­ subjective­
well-being­and­family­relationships­based­on­a­sample­spanning­31­
countries.­Various­studies­have­shown­that­the­relationships­between­
parents­and­children­are­connected­with­the­child's­ability­to­develop­
social­ relationships­ in­ general­ and­ also­ remain­ a­ good­ way­ of­
predicting­ subjective­well-being­ in­ adolescence­ (Diener­&­Diener­
McGavran,­ 2008).­ The­ authors­ cite­ the­ results­ of­ various­ studies­
which­confirm­that­the­most­reliable­way­to­predict­an­adolescent's­
subjective­well-being­is­an­emotional­connection­and­closeness­with­
both­parents.­Naturally,­we­have­to­take­into­account­that­the­results­
of­correlational­studies­show­a­low­to­medium­connection,­and­that­
there­exist­other­factors­ that­also­significantly­influence­subjective­
well-being,­ e.g.­ temperament,­ personality­ and­ other­ demographic­
factors.­
We­ are,­ however,­ hard-pressed­ to­ find­ longitudinal­ studies­ in­
the­literature,­which­would­research­the­connection­between­family­
relationships­ in­ childhood­ and­ adolescence,­ and­ subjective­ well-
being­ in­ adulthood.­Our­ research­ is­ concerned­ above­ all­with­ the­
predictive­ value­ of­ the­ parents’­ experience­ of­ family­ interaction­
in­ the­ participants’­ adolescence­ for­ the­ evaluation­ of­ subjective­
499Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
well-being­in­adulthood.­We­will­focus­particularly­on­researching­
the­ role­of­ the­ interaction­between­ the­daughter­ and­both­parents.­
Preliminary­ research­ (Poljšak­ Škraban,­ 2010)­ has­ shown­ that­
systemic­ family­ factors­ (competence)­ measured­ in­ adolescence,­
while­linked­to­the­level­of­psychosocial­development­in­adulthood,­
do­ not­ have­ any­ predictive­ value­ for­ subjective­ well-being.­ The­
results­concur­with­Plomin's­findings­(in­Bussell­&­Reiss,­1993)­that­
the­specific­relationship­with­the­parents­is­more­important­for­the­
child’s­development­than­the­general­atmosphere­in­the­family.­For­
this­ reason,­we­have­excluded­ the­variable­of­ the­ family­ system’s­
competence­ from­ the­ set­ of­ predictive­ variables.­ More­ content­
specific­ descriptions­ of­ the­ interactions­ between­ the­ parents­ and­
the­adolescent­ are­provided­ in­ the­next­ chapter­on­method,­ in­ the­
presentation­of­instruments­and­in­Poljšak­Škraban­(2003;­2008).
Method
Participants
92­women­in­early­adulthood­were­invited­to­participate;­between­
1995­and­1999­they­had­taken­part­in­the­research­conducted­for­the­
doctoral­dissertation­entitled­The­Role­of­Parents­and­Interaction­in­
the­Family­System­in­the­Identity­Formation­of­Students­of­Social­
Pedagogy,­where­both­parents­of­those­included­in­the­sample­also­
participated.­ 66­ women­ responded­ to­ the­ invitation­ (60%­ of­ the­
original­sample),­aged­29­to­37­(M­=­32.2).­95.5%­of­the­participants­
live­in­their­own­households,­98.5%­are­employed,­88%­are­married­
or­are­living­with­a­partner,­and­64%­have­children.­The­information­
concerning­family­interaction­in­late­adolescents­was­taken­from­the­
answers­given­by­ the­parents­ in­ the­original­ research.­The­parents­
were­ then­aged­between­36­and­71­ (M­mother­=­48­years­old,­M­
father­=­51.5­years­old).­
Instruments
1.­Family­of­Origin­Questionnaire­(Lewis,­1989)
The­ Family­ of­ Origin­ Questionnaire­ (Lewis,­ 1989)­ was­ used­
to­ research­ the­ quality­ of­ family­ interaction­ and­ how­ it­ was­
500 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
experienced­by­the­three­family­members.­For­the­requirements­of­
this­ research,­we­will­only­be­using­ the­ results­of­ the­first­part­of­
the­questionnaire,­which­Lewis­based­on­Shereshefsky­and­Yarrow­
(1973,­ in­Lewis,­ 1989).­ It­ comprises­ of­ six­ questions­ referring­ to­
the­ interaction­between­ the­ parents­ and­ their­ adolescent­ daughter,­
divided­into­two­sections,­childhood­and­adolescence­(12­questions­
in­ total).­ It­ concerns­ important­ qualities­ of­ parenthood.­ The­
participants­answer­on­the­Likert­scale­from­1­to­5;­the­content­of­
the­ answers­ differs­ from­ question­ to­ question,­ but­ always­ in­ the­
sense­ that­ (1)­ equals­ very­ good­ and­ (5)­ very­ bad.­ In­ the­ original­
research,­ the­ questionnaire­ was­ processed­ using­ factor­ analysis.­
Based­on­ the­ results,­ the­ following­variables­were­constructed­ for­
further­statistical­analysis,­which­we­have­termed­as­follows:
D1­–­parents’­anxiety­about­parenting­(in­childhood­and­adolescence),­
D2­–­dealing­with­needs­(the­parents’­ability­to­recognize­and­satisfy­
the­ emotional­ needs­ of­ their­ daughter,­ the­ closeness­ of­ the­
daughter­ and­ the­ parents,­ and­ the­ parents’­ satisfaction­ in­ their­
parental­role­–­in­childhood­and­adolescence),
D3­–­parents’­intrusiveness.
The­internal­consistency­coefficients­(Cronbach’s­α)­of­all­three­
versions­ of­ the­ Family­ of­ Origin­ Questionnaire­ in­ the­ first­ part­
move­within­ the­ region­of­0.70­and­0.90.­For­ the­ requirements­of­
this­study,­we­will­only­take­into­account­the­mother’s­and­father’s­
evaluation­of­family­interaction.­
2.­Satisfaction­with­Life­Scale­(SWLS,­Diener­et­al.­1985­–­Slovene­version)
The­questionnaire­comprises­of­five­ items,­ and­ the­participants­
answer­on­the­Likert­scale­from­1­(strongly­disagree)­to­7­(strongly­
agree).­The­questionnaire­is­evaluated­by­summing­up­the­results­of­
all­the­questions.­Cronbach’s­α­is­0.79.­
3.­Positive­and­Negative­Affect­Scale­(PANAS,­Watson­et­al.,­1988­–­
Slovene­version)­
The­questionnaire­comprises­of­20­items.­The­participants­answer­
on­ the­ Likert­ scale­ from­ 1­ (very­ slightly)­ to­ 5­ (extremely).­ The­
questionnaire­is­evaluated­by­considering­the­sums­of­both­subscales­
separately.­Cronbach’s­α­is­0.77­in­the­positive­affect­subscale­(PA),­
and­0.90­in­the­negative­affect­subscale­(NA).­
501Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
Results
To­ discern­ which­ family­ related­ factors­ predict­ subjective­
well-being­ in­ early­ adulthood,­ a­ number­ of­ regression­ analyses­
were­ conducted.­ As­ has­ been­ mentioned­ in­ the­ introduction,­
our­ choice­ of­ predictive­ variables­was­ determined­ by­ the­ results­
of­ the­ preliminary­ research­ (Poljšak­ Škraban,­ 2010),­ which­
showed­ that­ the­ competence­ of­ the­ family­ system­ measured­
in­ the­ participants’­ adolescence­ does­ not­ hold­ significant­
predictive­value­for­subjective­well-being­in­early­adulthood.­The­
competence­ of­ the­ family­ system­ was­ measured­ using­ cluster­
analysis,­ taking­ into­ account­ the­ way­ the­ three­ family­ members­
perceived­ the­ experiences­ of­ the­ family­ system;­ as­ a­ result,­ two­
groups­ of­ families­ were­ established­ according­ to­ the­ level­ of­
system­ competence­ (more­ or­ less­ competent­ families­ –­ for­more­
information,­ see­Poljšak­Škraban,­ 2002;­ 2005;­ 2008).­ In­ view­of­
the­ fact­ that­ there­ were­ quite­ a­ few­ family-related­ independent­
variables­ to­ choose­ from,­ and­ taking­ into­ account­ the­ relatively­
small­research­sample,­we­had­to­be­careful­to­meet­the­demands­of­
all­the­conditions­in­calculating­regression.­For­this­reason­a­set­of­
regressions­was­conducted­ to­predict­ subjective­well-being­based­
separately­on­the­mother’s­and­on­the­father’s­perception­of­family­
interaction.­ First,­ five­ independent­ compounded­ variables­ were­
included­ in­ the­ regression­ analysis­ (D1­ –­ parents’­ anxiety­ about­
parenting,­D2­ –­ dealing­with­ needs,­D3­ –­ parents’­ intrusiveness,­
D4­–­communication­ in­ the­family,­D5­–­dealing­with­emotions).­
The­preliminary­ research­ showed­ that­beside­ the­ family­ system’s­
competence,­variables­D4­and­D5,­where­we­asked­family­members­
about­how­ they­experience­ the­ family­as­a­ system,­were­also­not­
significant­ for­ predicting­ subjective­ well-being.­ The­ predictive­
variables­were­only­those­where­we­asked­the­parents­about­ their­
interaction­with­the­adolescents­(D1,­D2­and­D3).­These­variables­
are­more­ thoroughly­described­in­ the­presentation­of­ instruments.­
The­ following­ dependent­ (criterial)­ variables­ were­ included:­ life­
satisfaction­(SWLS),­positive­affect­(PA),­negative­affect­(NA)­and­
the­emotional­well-being­ index­ (EWB).­The­ latter­was­calculated­
according­to­the­formula­suggested­by­Larsen­(2009),­by­dividing­
the­sum­of­PA­with­the­quotient­of­the­sum­of­NA­and­3.14­(pi).­
502 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
The­fundamental­finding­of­the­research­is­that­all­the­predictions­
with­statistical­significance­are­linked­exclusively­with­the­mother’s­
perception­of­ her­ interaction­with­ the­daughter,­while­ the­ father’s­
are­not.­Table­1­shows­the­results­of­the­regression­analysis­for­the­
predictive­variables­linked­with­the­mother’s­perceptions.­
Table­1:­Multiple­correlation­(R),­explained­variance­(R2)­and­the­statistical­
significance­of­the­regression­analysis
Dependent 
variables R R 2 F df p
SWLS 0.313 0.098 2.239 3­(62) 0.093
PA 0.334 0.111 2.593 3­(62) 0.061
NA 0.375 0.141 3.378 3­(62) 0.024
EWB 0.438 0.192 4.908 3­(62) 0.004
We­can­see­from­Table­1­that­the­model­is­statistically­significant­
only­for­the­last­two­variables:­negative­affect­(NA)­and­emotional­
well-being­ (EWB).­ For­ the­ other­ two­ variables,­ the­ model­ is­
approaching­ significance.­ In­ the­ cases­ of­ all­ four­ dependent­
variables­ (SWLS,­ PA,­ NA,­ EWB),­ regardless­ of­ the­ significance­
of­ the­prediction­model,­ the­sole­statistically­significant­predictive­
variable­ is­ the­mother’s­ dealing­with­ needs­ (D2).­The­ results­ are­
as­ follows:­ life­ satisfaction­ (Beta­ =­ 0.303,­ t­ =­ 2.483,­ p­ =­ 0.016),­
positive­affect­(Beta­=­0.326,­t­=­2.689,­p­=­0.009),­negative­affect­
(Beta­ =­ –2.73,­ t­ =­ –2.29,­ p­ =­ 0.025),­ and­ emotional­ well-being­
index­(Beta­=­0.344,­t­=­2.978,­p­=­0.004).­The­results­show­that­the­
correlations­are­positive­ in­every­case­except­concerning­negative­
affect,­which­is­understandable­because­less­negative­affect­equals­
higher­subjective­well-being.­The­prediction­model­of­the­emotional­
well-being­index­has­the­most­bearing­as­it­explains­almost­20%­of­
the­variance.­In­an­absolute­sense,­this­is­not­a­lot,­but­it­is­certainly­
not­negligible­if­we­keep­in­mind­that­subjective­well-being­depends­
on­a­long­line­of­variables.­
Gilligan­ (1982)­ and­ Josselson­ (1987)­ have­ already­ written­
on­ the­ mother’s­ role­ in­ the­ development­ of­ female­ adolescents.­
They­ claim­ that­ women­ develop­ above­ all­ through­ relationships­
(significantly­through­their­relationship­with­their­mother)­and­thus­
through­the­processes­of­separation­and­connectedness.­For­women­
it­ is­ important­ to­ remain­ one’s­ own­ person,­ while­ at­ the­ same­
503Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
time­being­close­to­others.­We­expect­that­ the­mother’s­sensitivity­
in­dealing­with­her­daughter’s­needs­ also­ enables­ this.­Elium­and­
Elium­ (2001)­ claim­ that­ girls­ must­ develop­ their­ own,­ separate­
self,­but­this­self­develops­within­an­ever­increasing­complexity­of­
relationships,­particularly­relationships­with­the­mother.­Preliminary­
research­(Poljšak­Škraban,­2010)­has­shown­that­a­well-developed­
personal­self­(measured­by­the­level­of­psychosocial­development)­
is­significantly­linked­with­life­satisfaction­(r­=­0.64),­positive­(r­=­
0.49)­and­negative­affect­(r­=­–0.46),­as­well­as­the­emotional­well-
being­index­(r­=­0.77).­All­of­the­above-mentioned­correlations­are­
significant­on­the­level­of­p­<­0.01.­
Unfortunately,­ we­ did­ not­ find­ much­ research­ concerning­ the­
prediction­ of­ subjective­ well-being­ in­ adulthood­ on­ the­ basis­ of­
family­interaction.­Research­that­analyses­the­interaction­of­children­
and­ parents­ predominantly­ focuses­ on­ the­ opposite­ question­ –­
how­much­do­children­affect­ the­subjective­well-being­of­parents.­
Research­focusing­on­predicting­subjective­well-being­in­childhood­
and­ adolescent­ is­ more­ numerous.­ Diener­ and­ Diener­McGavran­
(2008)­cite­results­that­confirm­the­predictive­value­of­the­interaction­
between­ parents­ and­ children­ for­ subjective­ well-being­ both­ in­
childhood­and­in­adolescence.­According­to­the­authors,­the­mother­
is­more­significant­ to­ the­subjective­well-being­of­ the­child,­while­
interaction­with­both­parents­is­significant­for­adolescents­(Ben-Zur,­
2003,­ as­ cited­ in­Diener,­&­Diener­McGavran,­ 2008).­Demo­ and­
Acock­ (1996,­ ibid.)­ found­ that­ the­ strongest­ and­most­ consistent­
factor­ for­ predicting­ dissatisfaction­ with­ life­ in­ adolescence­ is­
discord­ between­ the­ mother­ and­ the­ adolescent.­ Although­ in­
our­ research­ the­ father’s­ perception­ of­ his­ interaction­ with­ his­
daughter­ did­ not­ turn­ out­ to­ be­ a­ significant­ factor­ for­ predicting­
the­daughter’s­subjective­well-being,­we­have­detected­in­the­above-
mentioned­variables­low,­yet­nevertheless­significant­correlations­on­
the­level­of­p­<­0.05,­moving­from­r­=­–0.26­for­negative­affect­to­
the­highest­point­at­r­=­0.34­on­the­emotional­well-being­index.­Thus­
we­can­supplement­the­claims­of­the­authors­(ibid.)­by­saying­that­
the­ results­ of­ the­ correlational­ studies­which­ confirm­ the­ positive­
connection­between­the­parents-children­interaction­and­subjective­
well-being­in­childhood­and­adolescence­extend­to­early­adulthood­
as­well.­This­is­also­compatible­with­the­results­of­ the­research­of­
Guarnieri,­Ponti­and­Tani­(2010)­into­important­relationships­in­early­
504 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
adulthood.­Among­ a­ number­ of­ variables­ their­ results­ highlighted­
only­ the­ relationship­with­ one’s­ parents­ and­ romantic­ partners­ as­
significant­for­predicting­an­individual’s­subjective­well-being.­
Many­ authors­ of­ course­ stress­ the­ fact­ that­ other­ factors­ are­
important­ when­ it­ comes­ to­ subjective­ well-being,­ in­ particular­
temperament­ and­ demographic­ factors.­ Temperamental­
characteristics­ were­ measured­ in­ our­ original­ research,­ but­ will­
not­ be­ discussed­ here.­ Our­ results­ did­ show­ similar­ connections­
between­ extraversion­ and­ neuroticism,­ and­ various­ aspects­ of­
subjective­ well-being,­ compatible­ with­ other­ findings­ (Musek­ &­
Avsec,­ 2002).­ Demographical­ data­ shows­ that­ many­ significant­
events­ have­ occurred­ in­ the­ lives­ of­ the­ young­ women­ from­ our­
sample­in­the­last­decade:­they­have­all­completed­their­university­
education,­created­their­own­homes­(95.5­%­of­the­participants­have­
set­up­ their­own­households),­ are­employed­ (98.5­%),­ living­with­
a­ partner­ (88­%)­ and­ have­ children­ (64­%).­We­ expect­ that­ these­
events­also­had­a­significant­impact­on­subjective­well-being­as­they­
concern­the­basic­developmental­tasks­of­young­adults.­In­view­of­
the­high­percentages­cited­above,­we­can­assume­that­at­least­some­
of­ the­ developmental­ tasks­ have­ been­ successfully­ accomplished­
by­ the­ participants.­ Many­ researchers­ confirm­ the­ significant­
connection­ between­ age,­ gender,­ income,­ education­ and­ marital­
status­(or­partnership),­which­should­explain­around­20­percent­of­
the­subjective­well-being­variance­(Musek­&­Avsec,­2002;­Diener,­
2008).­
Discussion
Social­ relationships,­ among­ which­ the­ relationship­ with­ one’s­
parents­is­among­the­most­important,­have­again­both­theoretically­
and­empirically­been­proven­to­be­a­notable­factor­in­an­individual’s­
development.­The­ results­ of­ the­ research­ have­ shown­ that­ certain­
family­ characteristics­ are­ an­ important­ developmental­ factor­ not­
only­ in­ earlier­ periods,­ but­ in­ adulthood­ as­ well.­ The­ research­
focuses­primarily­on­the­role­played­by­the­interaction­between­both­
parents­and­their­daughter­as­it­concerns­subjective­well-being.­The­
results­have­shown­ that­how­the­mother­deals­with­ the­daughter’s­
needs,­ how­ she­ perceives­ them­ in­ the­ period­ of­ the­ daughter’s­
505Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
childhood­ and­ adolescence­ is­ a­ significant­ factor­ in­ predicting­
subjective­well-being­ in­ adulthood.­Meanwhile,­ connections­were­
not­ ascertained­between­ subjective­well-being­predictions­ and­ the­
father’s­experiences,­or­the­competence­of­the­family­system.­While­
mother-daughter­interaction­explains­only­a­relatively­small­amount­
of­variance­in­predicting­subjective­well-being,­it­is­not­negligible.­
Subjective­ well-being­ depends­ on­ a­ long­ line­ of­ variables,­
particularly­ on­ temperamental­ and­ demographic­ factors.­ Our­
research­also­took­some­of­these­into­account­(completed­university­
education,­living­in­one’s­own­household,­employment,­partnership­
and­children)­and­we­expect­that­these­factors­also­play­a­significant­
part­in­explaining­subjective­well-being­in­adulthood.­
The­ results­ reveal­ the­ importance­ of­ preventative­ and­ curative­
work­with­parents­of­children­and­adolescents,­because­such­work­
affects­ not­ only­ the­ subjective­ well-being­ and­ mental­ health­ of­
children­ and­ adolescents,­ but­ in­ the­ long­ run­ also­ the­ subjective­
well-being­and­mental­health­of­adults.­
Our­ research­ is­ of­ course­ limited­ in­ certain­ways,­ primarily­ in­
the­size­and­composition­of­the­sample­(exclusively­female).­A­fair­
amount­ of­ research­ confirms­ Lewis’­ findings­ (1989)­ that­ family­
factors­play­different­roles­in­the­mental­health­of­men­and­women,­
which­is­why­it­would­be­beneficial­to­expand­the­research­to­both­
genders.­The­particular­advantage­of­the­presented­research­is­that­it­
is­set­in­a­longitudinal­manner,­as­this­gives­weight­to­the­prediction­
of­results.­
References
Bussell,­D.­A.,­&­Reiss,­D.­(1993).­Genetic­influences­on­family­
process:­the­emergence­of­a­new­framework­for­family­research.­V­
F.­Walsh,­Normal­family­precesses­(161–184).­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.
Diener,­E.­(1994).­Assessing­subjective­well-being:­Progress­and­
opportunities.­Social­Indicators­Research,­31(2),­103–157.­
Diener,­E.­(2000).­Subjective­well-being:­The­science­
of­happiness­and­a­proposal­for­national­index.­American­
Psychologist,­55(1),­34–43.­
506 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
Diener,­E.­(2008).­Myths­in­the­science­of­happiness­and­
directions­for­future­research.­In­M.­Eid,­&­R.­J.­Larsen­(Eds.),­The­
science­of­subjective­well-being­(493–514).­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.­
Diener,­M.­L.,­&­Diener­McGavran,­M.­B.­(2008).­What­makes­
people­happy?­A­developmental­approach­to­the­literature­on­family­
relationships­and­well-being.­In­M.­Eid,­&­R.­J.­Larsen­(Eds.),­The­
science­of­subjective­well-being­(347–375).­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.­
Diener,­E.,­Emmons,­R.­A.,­Larsen,­R.­J.,­&­Griffin.S.­(1985).­
The­satisfaction­with­life­scale.­Journal­of­Personality­Assessment,­
49(1),­71–75.­
Diener,­E.,­Lucas,­R.­E.,­&­Oishi,­S.­(2005).­Subjective­well-
being:­The­science­of­happiness­and­life­satisfaction.­In­C.­R.­
Snyder,­&­S.­J.­Lopez­(Eds.),­Handbook­of­positive­psychology­
(63–73).­Oxford,­New­York:­Oxford­University­Press.­
Elium,­J.,­&­Elium,­D.­(2001).­Vzgoja­hčera:­vloga­staršev­v­
razvoju­zdrave­ženske.­Ljubljana:­Orbis.
Gable,­S.­L.,­&­La­Guardia,­J.­G.­(2007).­Positive­processes­in­
close­relationships­across­time,­partners­and­context:­A­multilevel­
approach.­In­A.­D.­Ong,­&­M.H.M.­Van­Dulmen­(Eds.),­Oxford­
handbook­of­methods­in­positive­psychology­(576–690).­Oxford,­
New­York:­Oxford­University­Press.­
Gilligan,­C.­(1982).­In­a­different­voice.­Cambridge:­Harvard­
University­Press.
Guarnieri,­S.,­Ponti,­L.,­&­Tani,­F.­(2010).­EARA­2010,­The­
12th­Biennial­Conference­of­the­European­Association­for­Research­
on­Adolescence,­Vilnius,­Abstracts,­code­5.04.19.­
Josselson,­R.­(1987).­Finding­herself.­San­Francisco:­Jossey-
Bass­Publishers.
Larsen,­R.­(2009).­The­contributions­of­positive­and­negative­
affect­to­emotional­well-being.­Psychological­Topics,­18(2),­247–
266.­
Lewis,­J.­M.­(1989).­The­Birth­of­the­Family.­An­Empirical­
Inquiry.­New­York:­Brunner/Mazel,­inc.­
507Olga­Poljšak­Škraban:­Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
Musek,­J.,­&­Avsec,­A.­(2002).­Pozitivna­psihologija:­
Subjektivni­(emocionalni)­blagor­in­zadovoljstvo­z­življenjem.­
Anthropos,­1/3,­41–68.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2002)­.­Mladostnik/ca­v­družini­in­
medsebojno­
doživljanje­družinskih­članov.­Socialna­pedagogika,­6(4),­369–
394.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2003).­Razlike­v­doživljanju­družinskih­
interakcij­med­posameznimi­člani­družine­mladostnic.­Socialna­
pedagogika,­7(2),­125–158.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2005).­Percepcija­kompetentnosti­
obiteljskog­sustava­kao­prediktor­psihosocialnog­razvoja­mladih­
djevojaka.­Kriminologija­&­socialna­integracija,­13(2),­51–70.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2008).­Researching­the­identity­
development­of­individuals­within­the­family­system.­Socialna­
pedagogika­(Special­Issue:­Social­Pedagogical­Research­In­
Slovenia),­12(5),­531–546.­
Poljšak­Škraban,­O.­(2010).­Family­competence,­psychosocial­
development­and­subjective­well-being­in­the­period­of­adolescence­
and­adulthood.­5th­European­conference­on­positive­psychology,­
Copenhagen,­Book­of­abstracts,­108.
Schimmack,­U.­(2007).­Methodological­issues­in­the­assessment­
of­the­affective­component­of­subjective­well-being.­V­A.­D.­Ong­
in­M.H.M.­Van­Dulmen,­Oxford­handbook­of­methods­in­positive­
psychology­(96–110).­Oxford,­New­York:­Oxford­University­Press.
Watson,­D.,­Clark.­L.­A.,­&­Tellegen,­A.­(1988).­Development­
and­validation­of­brief­measures­of­positive­and­negative­affect:­
The­PANAS­scales.­Journal­of­Personality­and­Social­Psychology,­
54(6),­1063–1070.
Empirical­article,­submitted­in­October­­2010.
508 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 4 9 5 ­ - ­ 5 0 8
509Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
The­Experiences­of­Social­
In-/exclusion­of­Young­
People­During­Long-term­
Unemployment
Jana­Rapuš­Pavel
Abstract
The­ article­ presents­ the­ experiences­ of­ social­ in-/
exclusion­ of­ young­ people­ during­ long-term­
unemployment­according­to­age­and­education­level.­The­
qualitative­research­used­focus­groups­that­encompassed­
21­ unemployed­ young­ people­ in­ the­ Ljubljana­ area­
between­ 19­ and­ 26­ years­ of­ age.­ These­ young­ people­
with­different­ levels­of­ education­and­of­different­ages­
emphasize­ both­ individual­ and­ in­ particular­ systemic­
difficulties­ that­ for­ them­ present­ significant­ obstacles­
in­ entering­ the­ workforce­ and­ choosing­ desired­
biographical­paths.­The­results­show­that­the­assistance­
and­support­strategies­for­helping­young­people­in­the­
position­ of­ unemployment­ should­ be­ directed­ towards­
establishing­ a­ balance­ between­ different­ areas­ in­ an­
individual’s­ life­and­ in­ this­way­mitigating­ the­risks­of­
individual­transitions­into­adulthood­and­employment.­
Key words: young­ people,­ long-term­ unemployment,­
social­in-/exclusion
Jana­Rapuš­
Pavel,­
Ph.D.,­
University­
of­
Ljubljana,­
Faculty­of­
Education,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
jana.rapus-
pavel@
guest.arnes.
si
510 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
Introduction
“I­think­most­young­people­that­are­unemployed­feel­lost.­Somehow­
they­ don’t­ know­ what­ to­ do­ with­ themselves.­ Maybe­ it­ would­ make­
more­sense­to­include­some­workshops­of­a­more­personal­nature­in­the­
programme­of­ the­Employment­Service­ to­encourage­young­people­ to­
explore­the­inner­essence­of­their­personality­–­this­is­where­wishes­and­
visions­of­the­future­stem­from.­I­believe­that­every­person­should­do­the­
work­that­he­finds­personally­fulfilling­and­that­offers­him­the­challenges­
where­he­ can­ exceed­himself.­ The­ state­ does­ not­ sufficiently­ support/
protect­the­self-initiative­of­young­people,­who­wish­to­create­their­own­
role­in­the­workplace,­and­there­is­far­too­much­hiring­through­family­
connections­or­friendships.”­(Interviewee­comment,­2004)
Youth­ unemployment­ today­ presents­ a­ pressing­ problem­ in­most­
European­ countries,­ including­ Slovenia.­Unemployed­ young­ people­
can­be­defined­as­a­population­under­threat,­as­nowadays,­numerous­
studies­warn­of­the­negative­consequences­unemployment­can­trigger­
in­health­and­social­areas;­unemployment­is­a­risk­of­poverty­and­social­
exclusion,­dependence­on­social­assistance­and­on­family­bonds.­
Walter­and­Schlacthoff­(2001)­examine­various­source­materials­
and­ find­ that­ youth­ unemployment­ in­ European­ countries­ also­
importantly­reflects­the­consequences­of­the­changes­in­transitions­
on­ the­ one­ hand,­ and­ the­ still­ traditional­ response­ of­ programme­
policies­ on­ the­ other.­They­ cite­ the­ following­ findings­ (Walter­&­
Schlacthoff,­2001,­p.­106):
•­ Youth­unemployment­in­Europe­is­relevant­for­the­formal­labour­
market­in­various­ways.­Because­of­work­shortages,­employment­
policies­ are­ focusing­ on­ encouraging­ self-responsibility­ in­
individuals­(European­Commission,­1999).­
•­ The­ processes­ of­ education­ and­ employment­ are­ undergoing­
structural­ changes;­ the­ diversity­ of­ education­ and­ training­ is­
a­ decisive­ factor­ when­ it­ comes­ to­ differences­ in­ adapting­ to­
changes­on­the­labour­market­(Shavit­&­Mueller,­1998).
•­ The­structure­of­unemployment­is­different­according­to­gender.­
These­ differences­ can­ be­ seen­ in­ the­ segments­ of­ education,­
training­and­the­labour­market.­
•­ The­ problem­ of­ specific­ groups­ of­ young­ unemployed­ people­
such­ as­migrants,­ dropouts,­ young­ people­with­ lower­ levels­ of­
511Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
education,­with­a­criminal­record,­etc.­is­shown­in­the­combination­
of­the­lack­of­resources­and­suitable­institutional­procedures.
•­ Hidden­unemployment­and­the­informal­economy­are­parts­of­the­
complex­phenomenon­of­ transition­into­work­and­employment­
that­official­statistics­do­not­discern,­but­seem­to­be­increasing­in­
all­parts­of­Europe­(Mingione,­1994;­MacDonald,­1998).
Social­inequalities­concerning­access­to­resources­and­opportunities­
become­apparent­in­individualized­transitions­and­different­biographical­
opportunities.­The­ability­of­an­individual­to­negotiate­the­transition­into­
adulthood­and­employment­depends­on­his­cultural­capital,­support­in­
the­family,­the­opportunities­and­limitations­in­the­educational­process,­
on­ gender,­ social­ and­ ethnic­ affiliation.­ This­ divergent­ constellation­
leads­ to­ various­ forms­ of­ transitions­ into­ employment.­ Du­ Bois-
Reymond­and­Lopez­Blasco­(2003,­p.­23)­highlight­the­following:­
•­ Young­ adults­with­ limited­ resources­who­ are­ forced­ to­ switch­
between­precarious­ jobs,­unemployment­and­remedial­ training­
schemes;
•­ Young­adults­with­considerable­resources­that­enable­them­to­freely­
make­decisions­according­to­their­own­needs­and­preferences;
•­ Young­adults­who­would­want­ to­ try­ ­out­new­solutions­ in­ the­
combination­ ­ of­ working­ and­ learning,­ but­ are­ under­ various­
forms­of­pressure­forced­to­adjust­their­career­and­educational­
paths­to­standardized­and­restricted­forms­of­training;­
•­ Young­ adults­ that­ are­ prolonging­ their­ dependence­ on­ their­
parents,­ forced­ to­do­ so­because­of­ insufficient­ social­ security­
and­unemployment.­
Walther­ and­Schlacthoff­ (2001,­p.­ 102)­ are­ also­of­ the­opinion­
that­because­of­the­unequal­division­of­economic,­cultural­and­social­
capital,­as­well­as­other­resources,­young­people­are­faced­with­the­
following­forms­of­transitions­into­employment:­
•­ transitions­in­hazardous,­marginal­biographies,­where­because­of­
low­levels­of­education­and­bad­conditions­on­the­labour­market­
young­people­do­not­have­the­opportunity­to­achieve­autonomous­
life­projects­and­the­conventional­status­of­adulthood;­
•­ transitions­aimed­at­traditional,­‘normal’­biographies;­
•­ transitions­ in­ selective­ biographies,­ autonomous­ life­ projects,­
following­an­individual­life­path.­
512 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
In­ the­ characteristics­ of­ modern­ transitions­ into­ adulthood­
we­ can­ recognize­ in­ the­ attitudes­ of­ various­ institutions­ towards­
these­ fundamental­ changes­ to­ this­ social­ process­ that­ they­ are­
overlooked.­The­ consequences­ can­be­ seen­ in­ the­ fact­ that­ young­
people,­ using­ socially­ accessible­ resources­ and­ public­ forms­ of­
support­(education,­training,­counselling­and­various­other­forms­of­
support­ and­assistance),­become­more­and­more­dependent,­while­
the­experts­in­various­institutions­persist­in­the­role­of­offering­them­
new­ challenges,­ guiding­ and­ transferring­ them­ according­ to­ their­
options­and­capabilities,­and­according­to­the­programmes­set­by­the­
programme­policies­(Walter­&­Schlacthoff,­2001,­p.­108).
The­findings­of­comparative­European­studies­draw­attention­to­
the­following­contradictions,­which­occur­because­expert­policies­in­
the­field­of­employment­do­not­take­the­contemporary­phenomena­
in­the­transitions­of­young­people­into­account­(Du­Bois-Reymond­
&­Blasco­Lopez,­2003,­p.­35–37):
•­ The­ employability­ trend­ is­ determined­ in­ view­ of­ possible­
employment­at­a­later­time,­which­goes­against­several­concepts­
of­skills­being­transversal­and­against­the­contextual­development­
of­competencies­within­the­framework­of­life-long­learning.­
•­ The­concept­of­life-long­learning­emphasises­informal­learning­
and­its­integration­into­formal­education­and­training.­However,­
programme­ policies­ veer­ towards­ formalizing­ informal­modes­
of­ learning,­which­ undermines­ their­ fundamental­motivational­
importance­and­character.­
•­ To­adjust­the­standards­to­the­altered­forms­of­transition­into­the­
workforce,­the­importance­of­individual­counselling­is­increasing.­
Individual­counselling,­however,­does­not­ensure­that­the­specific­
needs­of­an­individual­are­truly­taken­into­consideration,­which­
is­ why­ such­ programmes­ often­ simply­ present­ a­ replacement­
instrument­for­social­control­and­normalization.­
•­ Difficulty­ in­ reaching­ the­ population­ that­ is­ in­ the­ most­
unfavourable­position­in­terms­of­employment­is­being­noted­in­
various­European­countries;­meanwhile,­the­most­successful­and­
attractive­programmes­are­ those­ that­ increase­ the­options­of­ the­
unemployed­and­satisfy­the­standards­of­success­as­determined­by­
programme­policies.­These­standards­must­also­be­met­by­those­
that­are­in­the­most­unfavourable­position­on­the­labour­market.­
513Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
These­ types­ of­ interventions­ can­ lead­ to­ the­ reproduction­ of­
segmentation­and­stigmatization­of­the­programme­users.­
•­ Flexibility­ is­ a­ principle­ that­ is­ universally­ taken­ into­ account­
when­ encouraging­ individuals­ in­ the­ processes­ of­ education,­
training­ and­ employment.­ The­ practical­ application­ of­ this­
principle­in­fact­means­autonomy,­which­in­turn­means­control­of­
resources.­If­a­balance­is­not­established­by­taking­into­account­
the­ individual’s­ characteristics,­ the­ results­ of­ flexibility­ are­
limited­solely­ to­ those­ that­possess­higher­ levels­of­economic,­
social­ and­ cultural­ capital,­ while­ those­ that­ are­ in­ the­ worst­
positions­ on­ the­ labour­ market­ find­ themselves­ in­ even­more­
unfavourable­and­precarious­circumstances.
Studies­ on­ the­ subject­ of­ young­ people­ and­ the­ labour­market­
(Furlong­ and­Cartmel,­ 1997,­ 2003;­Harslǿf,­ 2003;­Walther­ et­ al.,­
2002)­show­the­presence­of­guiding­young­people­onto­educational­
paths­that­do­not­lead­to­permanent,­stable­employment­and­do­not­
enable­a­socially­secure­status.­Some­young­people­even­respond­to­
this­type­of­intervention­by­leaving­or­withdrawing­from­the­system­
of­public­institutions,­preferring­to­accept­the­‘status­zero’­position,­
and­experiencing­alienation­and­humiliation.­
The­insecurity­of­their­position­on­the­labour­market­is­one­of­the­
more­pronounced­characteristics­of­young­people­in­Europe.­They­
are­ exposed­ to­ the­ risk­ of­ social­ exclusion­ and­ social­ inequality­
in­various­areas.­Transition­ into­ adulthood­ is­dependent­upon­and­
determined­by­the­programmes­of­government­and­non-government­
institutions,­by­education­and­ training­and­by­access­ to­ the­ labour­
market.­ The­ policies­ of­ various­ institutions­ signify­ some­ kinds­
of­ transitional­ regimes­ for­ young­ people,­ which­ determine­ their­
navigation­ in­ taking­ certain­ positions,­ assessing­ gender­ specifics­
and­affecting­the­characteristics­of­biographical­paths.­
The purpose and the methodological approach 
of the research
The­ article­ presents­ one­ part­ of­ the­ results­ of­ the­ qualitative­
research­that­builds­upon­the­quantitative­research­entitled­Socialna­v-/
izključenost­in­psihosocialno­zdravje­mladih­z­izkušnjami­brezposelnosti­
514 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
(Social­ in-/exclusion­ and­ psychosocial­ health­ of­ young­ people­ with­
experiences­of­unemployment)­ (Dekleva­&­Rapuš­Pavel,­2004).1­The­
qualitative­ section­ deepens­ the­ understanding­ of­ marginalization­ and­
social­in-/exclusion­among­young­unemployed­people.­Our­interest­was­
to­find­out­how­young­people­of­various­age­groups,­with­experiences­
of­ long-term­ unemployment­ and­ with­ completed­ or­ uncompleted­
education­define­the­vulnerability­of­their­situation­in­life­in­connection­
with­social­in-/exclusion,­and­what­they­experience­as­the­key­obstacles­
and­limitations,­as­well­as­support,­in­their­transition­to­the­workforce.­
The sample
The­sample­included­21­young­people­that­have­been­unemployed­
for­a­long­time­(registered­at­the­Employment­Service­for­more­than­12­
months),­who­were­divided­into­four­groups­based­on­age­and­education­
level.­The­sample­was­chosen­randomly.­The­counsellors­provided­us­
with­a­list­of­people­who­fit­our­criteria­from­the­register­of­first­time­
employment­seekers.­They­began­inviting­them­by­telephone­and­later­
in­writing­to­join­the­focus­groups,­according­to­the­order­on­the­list.­
Participation­was­ in­ principle­ voluntary.­The­ gender­ structure­ of­ the­
sample­included­more­girls­than­boys­in­each­group,­and­in­this­suitably­
reflects­the­gender­ratio­in­the­information­register­in­accordance­with­
the­criteria­for­forming­the­groups.­The­following­groups­were­formed:­
1.­ group:­ young­ people­ without­ completed­ vocational­ or­ high­
school­education,­up­to­23­years­old,­registered­in­the­category­
of­first­time­employment­seekers­for­over­12­months­(referred­to­
as­“younger­dropouts”­in­the­rest­of­the­text);­
2.­ group:­young­people­with­completed­vocational­or­high­school­
education,­up­to­23­years­old,­registered­in­the­category­of­first­
time­ employment­ seekers­ for­ over­ 12­ months­ (referred­ to­ as­
“younger­successful­students”2);
1­The­report­presents­the­results­of­the­research­project­entitled­Social­in/
exclusion­and­psychosocial­health­of­young­people­with­experiences­of­
unemployment,­which­was­conducted­in­2003-2004,­Dekleva­and­Rapuš­Pavel­
(2004).­The­project­was­financially­backed­by­the­City­Council­of­Ljubljana.­
2­The­ somewhat­unusual­ use­of­ the­ term­“younger­ successful­ students”­ simply­
means­ that­ the­ people­ in­ this­ group­ have­ successfully­ completed­ their­ studies­
at­ a­vocational­or­other­ type­of­high­ school.­ In­many­cases­ this­ is­only­a­ two-
year­vocational­program­that­the­people­themselves­do­not­view­as­a­sign­of­any­
particular­scholarly­achievement­or­success.­
515Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
3.­ group:­ young­ people­ without­ completed­ vocational­ or­ high­
school­education,­between­24­and­26­years­old,­registered­in­the­
category­of­first­ time­employment­ seekers­ for­over­12­months­
(referred­to­as­“older­dropouts”);
4.­ group:­young­people­with­completed­vocational­or­high­school­
education,­ between­ 24­ and­ 26­ years­ old,­ registered­ in­ the­
category­of­first­ time­employment­ seekers­ for­over­12­months­
(referred­to­as­“older­successful­students”).
We­initially­also­wanted­to­include­a­fifth­group,­including­those­
with­completed­university-level­education.­However,­after­studying­
the­ information­ register,­ it­ turned­ out­ that­ there­ is­ only­ a­ small­
number­of­such­candidates­seeking­employment,­which­is­why­we­
decided­to­abandon­the­idea­of­including­this­group.­
Collecting and processing data
Data­was­collected­using­the­method­of­focus­groups,­in­which­
we­discussed­the­issue­of­unemployment­with­the­young­people.­We­
included­the­following­areas:3
•­ Work­and­employment:­What­are­your­experiences­with­work­and­
employment?­What­does­employment/unemployment­mean­ to­you?­
What­ does­ work­ mean­ to­ you?­ What­ are­ your­ experiences­ with­
employers?­What­methods­are­ you­using­ to­ look­ for­ employment?­
How­much­and­what­types­of­work­have­you­done­in­the­past?­Do­you­
find­retraining­or­deciding­on­a­different­school­a­problem?­What­is­
your­vision­for­the­future­in­terms­of­work­and­employment?­Which­
institutions­do­you­turn­to­for­help­with­your­current­situation?
•­ Economic­ situation:­How­ do­ you­ make­ a­ living?­ Do­ you­ feel­
deprived­ of­ material­ goods­ in­ your­ current­ situation,­ and­
which­ones?­What­kind­of­circumstances­do­you­live­in,­are­you­
satisfied?­What­do­you­give­up,­what­do­you­find­ the­hardest?­
Does­anyone­help­you­in­a­material­or­financial­manner?­What­
are­you­doing­ to­become­financially­ independent?­How­would­
you­evaluate­your­chances­of­becoming­materially­independent­
from­ your­ parents?­What­ do­ you­ see­ as­ the­ biggest­ obstacles­
in­your­way?­How­important­is­permanent­employment­to­your­
future­as­a­precondition­to­starting­a­family?
3­The­outline­of­the­preprepared­questions­is­in­the­online­material­of­the­project.­
516 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
•­ Support­of­family­and­friends: How­do­your­parents­support­you­in­
this­position­(material,­social­support,­interest­in­your­situation,­
are­they­worried,­do­they­give­you­advice)?­What­kind­of­help­do­
you­expect­from­your­parents­in­your­current­situation?­Does­the­
current­ help­ your­ parents­ provide­ contribute­ to­ your­ autonomy­
and­ independence­ or­ is­ it­ holding­ you­ back­ in­ a­ position­ of­
dependence­ and­ passivity?­What­ is­ their­ role?­ How­ important­
and­effective­do­you­find­the­support­of­peers,­friends,­relatives­–­
for­furthering­your­education,­for­your­transition­to­employment?
The­focus­groups­enable­the­participants­to­voice­their­opinions­
and­ convictions,­ to­ talk­ about­ their­ behaviour;­ it­ also­ utilizes­ the­
possibility­of­group­dynamics­where­participants­affect­each­others’­
explanations­and­views­(Sim,­1998).­
The­focus­groups­were­conducted­in­February­2004­in­the­offices­
of­ the­ Employment­ Services­ of­ the­ Ljubljana­ regional­ unit.­ The­
conversations­ lasted­ two­ and­ a­ half­ hours­ on­ average.­ The­ focus­
groups­were­ conducted­ so­ that­ the­ participants­were­ encouraged­ to­
voice­their­opinions,­viewpoints­and­convictions­about­their­situation­
in­life,­determined­by­unemployment.­The­group­dynamics­enabled­the­
participants­to­think­about­each­other’s­points­of­view,­convictions­and­
perceptions­ and­ influence­ the­other­ participants­ in­ the­ conversation,­
while­ at­ the­ same­ time­ being­ influenced­ by­ their­ views­ on­ various­
experiences­and­consequences­of­unemployment­in­return.­In­guiding­
the­ conversation,­ we­ used­ analytical­ techniques,­ summarizing,­
confronting­ differences­ of­ opinion,­ and­ in­ the­ discussion,­ we­
connected­various­areas­of­life­with­work­and­employment.­
In­ the­ analysis­ of­ the­ conversations­ in­ the­ focus­ groups­ we­
paid­ attention­ to­ how­ young­ unemployed­ people­ experience­ the­
factors­(sources,­circumstances,­conditions,­characteristics)­that­are­
leading­them­either­to­social­inclusion­or­to­social­marginalization,­
deprivation,­ exclusion.­ The­ collected­ material­ was­ processed­
by­ marking­ all­ the­ statements­ where­ the­ interviewees­ expressed­
their­ opinions­ on­ these­ topics.­ For­ every­ individual­ group­ these­
viewpoints­ were­ then­ divided­ into­ two­ sections,­ negative­ and­
positive,­ according­ to­ how­ they­ impact­ the­ process­ of­ social­
inclusion.­Within­the­negative­and­the­positive­pole,­we­divided­the­
statements­and­the­factors­into­three­sub-sections:­those­connected­
with­ the­ labour­market,­ with­ the­ participants’­ economic­ situation­
and­with­the­support­of­their­family­and­friends.­
517Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
Results
Tables­ 1­ through­ 4­ show­ the­ factors­ of­ in-/exclusion­ that­
individual­groups­called­attention­to­in­their­economic­situation,­the­
labour­market­and­the­support­of­family­and­friends.
In­ the­ group­ of­ younger­ dropouts,­ young­ people­ are­ coming­ into­
contact­ with­ work­ predominantly­ by­ working­ on­ someone­ else’s­
student­ employment­ referral,­by­being­active­on­ the­black­market.­ In­
striving­ for­ autonomy,­ they­ are­ interested­ in­ any­ form­ of­ temporary­
work,­and­they­point­out­examples­where­they­used­their­own­initiative­
and­ resourcefulness­ to­ find­ market­ niches­ and­ use­ connections­ and­
acquaintances­ to­ get­ temporary­ work.­ In­ the­material­ sense­ they­ are­
dependent­on­ the­ support­of­ their­parents,­who­ in­most­ cases­are­not­
financially­ well-off­ either.­ Several­ of­ the­ participants­ said­ that­ they­
receive­ more­ financial­ support­ from­ their­ partners.­ Sharing­ living­
expenses­with­partners­enables­them­to­live­outside­of­the­primary­family­
unit.­They­report­that­their­financial­limitations­affect­them­by­shrinking­
their­ social­ circle­ and­ narrowing­ their­ friendship­ networks.­When­ it­
comes­ to­ friendship,­ they­ particularly­ stress­ the­ importance­ of­moral­
support,­socializing­and­relaxation.­In­terms­of­systemic­limitations,­the­
young­ people­ emphasize­ difficulty­ in­ accessing­ temporary­ work­ and­
gaining­work­ experiences,­which­ drives­ them­onto­ the­ black­market.­
They­also­voice­concerns­about­the­lack­of­measures­being­taken­in­the­
system­ to­ resolve­ the­housing­problems­of­ single­unemployed­young­
people.­ Biographical­ paths­ in­ this­ group­ of­ young­ people­ point­ to­ a­
longer­ history­of­ family­problems,­ a­ lack­of­ family­ and­peer­ support­
in­the­past­and­present,­resulting­in­dropping­out­and­not­finishing­their­
education,­ as­ well­ as­ being­more­ susceptible­ to­ bad­ influences­ from­
those­ around­ them.­ They­ feel­ that­ their­ limited­ circumstances­ have­
markedly­contributed­to­their­present­position­without­status.­
Motivation­ for­ continuing­ their­ education­ is­ in­ this­ group­ closely­
connected­ with­ their­ vision­ of­ employment­ in­ the­ public­ sector.­
Employment­in­the­public­sector­(e.g.­positions­in­health­care)­supposedly­
carries­more­social­security­and­a­regular­income.­These­young­people­
feel­that­they­are­flexible­when­it­comes­to­looking­for­work.­They­are­
also­ interested­ in­ employment­ abroad.­ They­ rely­ especially­ on­ their­
own­ competence­ and­ abilities,­ and­ look­ to­ their­ parents,­ partners­ and­
friends­ for­ moral­ support­ and­ for­ encouragement­ in­ education;­ they­
stress­their­desire­and­efforts­for­financial­independence­and­autonomy.­
518 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
They­ achieve­ this­ by­ working­ on­ the­ black­ market,­ receiving­ social­
welfare,­handling­money­carefully­and­saving.­They­see­the­reasons­for­
the­structural­aspects­of­exclusion­in­a­lack­of­possibilities­for­acquiring­
work­experience­within­the­system­and­ensuring­social­security­for­work­
in­the­private­sector.­They­point­out­the­problem­with­unregulated­records­
of­temporary­or­seasonal­work,­which­would­help­solve­the­problem­of­
work­ experience,­ and­with­difficulties­ accessing­ temporary­work.­The­
state­ also­ does­ not­ have­ mechanisms­ and­ measures­ in­ place­ to­ help­
young­mothers­ have­ suitable­ access­ to­work.­They­ are­ of­ the­ opinion­
that­ the­ legislation­ for­ prolonging­ length­ of­ service­ is­ keeping­ young­
people­from­the­labour­market­and­is­an­added­obstacle­to­their­attempts­
at­ entering­ the­workforce.­ In­ terms­of­ individual­ factors­ of­ exclusion,­
individuals­ face­ issues­ such­ as­ lack­ of­ family­ support,­ problems­with­
drug­addiction,­experiencing­feelings­of­inferiority­to­their­peers­because­
they­are­unemployed,­problems­with­procuring­citizenship,­financial­and­
housing­distress.­ In­ facing­ these­kinds­of­problems­ they­have­had­bad­
experiences­when­seeking­help­from­state­institutions­and­are­sceptical­
that­such­assistance­in­these­areas­would­be­effective.
Young­ people­ in­ the­ group­ older­ drop-outs­ point­ out­ the­ efficiency­
of­ directly­ approaching­ employers­ with­ the­ guidance­ and­ support­ of­
the­ counsellors­ from­ the­ Employment­ Service.­ How­ they­ manoeuvre­
on­the­labour­market­is­determined­by­the­employment­plan­and­tied­to­
their­ work­ and­ educational­ competence.­ They­ plan­ educational­ paths­
that­ in­ most­ cases­ involve­ building­ upon­ an­ already­ acquired­ level­ of­
education.­ They­ are­ particularly­ motivated­ for­ vertically­ upgrading­
their­ level­ of­ education,­ but­ they­ are­ less­ in­ favour­of­ retraining.­Their­
material­and­financial­situation­depends­on­decreasing­and­limiting­their­
material­needs,­saving­ their­occasional­earnings­and­on­receiving­social­
welfare.­They­receive­both­emotional­and­instrumental­support­from­their­
parents.­A­fairly­pessimistic­attitude­towards­employment­can­be­found­in­
individual­biographies,­which­is­linked­to­repeated­experiences­of­failure­
to­find­work­in­the­field­of­their­acquired­education.­Young­people­in­this­
group­point­out­the­problem­of­moral­values­–­they­turn­down­jobs­that­
are­ not­ in­ accordance­ with­ their­ personal­ values­ (e.g.­ canvassing)­ and­
have­ an­ aversion­ to­ using­ connections­ and­ acquaintances­ to­find­work.­
As­in­the­other­groups,­they­emphasize­the­lack­of­work­experience­and­
additional­ skills­ and­knowledge­ that­ the­ employers­ require.­Because­of­
self-exclusion­from­the­ labour­market­for­ the­above-mentioned­reasons,­
some­of­the­participants­have­said­that­they­do­not­have­a­realistic­picture­
of­ the­opportunities­on­ the­ labour­market.­When­ it­ comes­ to­ factors­of­
519Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
exclusion,­they­point­out­misleading­employment­notices­and­job­ads­in­
the­media­(e.g.­in­Salamonov­oglasnik),­the­pressure­placed­on­them­by­
employment­ counsellors­ to­ retrain;­ employers’­ requirements­ being­ too­
demanding,­employers­not­taking­on­part­of­the­financial­costs­of­hiring­
them,­ changeable­ and­ uncertain­ circumstances­ both­ in­ the­ educational­
system­ and­ on­ the­ labour­ market.­ They­ emphasize­ the­ unregulated­
measures­ concerning­ housing,­ health­ care­ and­ public­ transport.­Within­
their­social­environment,­they­report­weak­or­discontinued­social­network­
ties,­contributing­to­their­social­isolation.­They­particularly­stress­a­lack­of­
understanding­and­conflicts­with­the­older­generation,­which­often­exhibits­
impatience­and­pressure­in­connection­with­their­unemployment­status.­
The­individual­sources­of­inclusion­in­the­group­of­older­successful­
students­are­motivation­for­work­and­a­profession­that­they­find­pleasure­
and­are­interested­in,­and­where­they­can­use­their­skills­and­knowledge.­
The­ young­ people­ in­ this­ group­ look­ for­ temporary­ or­ occasional­
work­less­often,­and­even­in­these­cases,­the­work­in­question­will­be­
connected­ to­ their­ interests­ or­ similar­ to­ the­ type­ of­work­ they­wish­
to­ do­ in­ future.­ They­ respond­ to­ available­ work­ in­ accordance­ with­
the­ established­ employment­plan­which­ they­have­drawn­up­ together­
with­ their­ employment­ counsellor.­ Most­ perform­ undeclared­ work,­
creating­ a­ network­ of­ clients­ and­ providing­ competitive­ and­ quality­
work­or­services.­In­future,­they­are­interested­in­working­in­the­private­
sector.­ In­ terms­of­education,­ they­are­motivated­ for­specialization­or­
building­ upon­ already­ acquired­ vocational­ knowledge.­They­ say­ that­
particularly­ connections­ and­ knowing­ ‘the­ right­ people’­ is­ important­
for­the­transition­into­the­workforce.­In­terms­of­individual­biographies,­
it­is­characteristic­of­this­group­of­young­people­that­most­come­from­
socio-economically­ well-off­ families,­ are­ materially­ and­ financially­
very­well­ supported­ by­ their­ parents,­ some­ even­ by­ relatives­ abroad.­
They­also­make­good­use­of­all­available­forms­of­financial­welfare­that­
they­are­eligible­for­in­their­situation.­In­attempting­to­enter­the­formal­
labour­market,­they­encounter­a­high­level­of­rivalry­and­competition,­
work­being­devalued­and­not­taken­into­account,­as­well­as­exploitative,­
unjust­ and­ authoritarian­ attitudes­ of­ employers.­ These­ are­ the­ key­
reasons­for­deterring­their­interest­in­employment­in­the­formal­labour­
market.­ In­ terms­of­ their­experiences­of­working­with­different­forms­
of­institutional­assistance,­they­are­critical­of­the­inappropriate­attitudes­
encountered­in­workers­from­Social­Work­Centres,­and­also­critical­of­
the­encouragement­given­to­people­by­the­Employment­Service­in­those­
fields­of­education­where­they­do­not­see­any­employment­prospects­in­
520 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
the­future.­They­take­a­critical­stance­against­society­that­does­not­take­
advantage­of­the­resources­that­young­people­present.­
Table­1:­Three­areas­of­in-/exclusion­factors­reported­by­members­of­the­first­
group­–­younger­dropouts.
INCLUSION­FACTORS EXCLUSION­FACTORS
La
bo
ur
­m
ar
ke
t
–­active­and­prepared­to­look­
for­any­kind­of­employment
–­creative­in­offering­skills­and­
services­
–­able­to­utilize­acquaintances­
and­connections­to­get­
temporary­work
–­working­by­using­someone­
else's­referral­from­the­student­
employment­service
–­motivation­for­education­in­
accordance­with­the­needs­of­
the­labour­market­
–­searching­for­market­niches
–­interest­in­self-employment
–­lack­of­work­experience
–­lack­of­systemic­opportunities­for­
gaining­work­experience
–­low­level,­unfinished­education
–­unable­to­access­jobs­using­student­
employment­services
–­exploitative­attitude­of­employers­in­
catering
–­low­level­of­useable­knowledge­acquired­
in­vocational­education
–­deciding­on­a­career­too­early
–­demanding­requirements­of­employers
–­limited­access­to­various­kinds­of­work­
–­less­work­offers­for­women­than­for­men
Ec
on
om
ic
­si
tu
at
io
n
–­partially­able­to­pay­the­fees­
of­an­extramural­educational­
course­and­financially­
contribute­to­the­family­budget
–­striving­for­a­life­independent­
of­the­primary­family
–­skilled­in­handling­money
–­inventiveness­in­financial­
affairs
–­material­support­of­parents
–­income­from­undeclared­work
–­problems­with­lack­of­space­and­
consequently­issues­of­privacy
–­high­rent­prices­
–­absence­of­systemic­support­and­the­
possibility­of­solving­the­housing­problem
–­continually­endangered­basic­existence­
(food,­flat)
–­financial­limitations­restrict­socialising­
with­peers
–­inability­/­difficulty­in­payment­of­
tuition,­rent
–­moving­and­constantly­dealing­with­the­
housing­crisis
Su
pp
or
t­o
f­f
am
ily
­an
d­f
rie
nd
s –­moral­support­of­friends­
and­encouragement­for­an­
independent­life­
–­living­with­friends­and­
partners
–­parental­support­and­
understanding
–­the­importance­of­relaxation­
and­having­fun­with­friends
–­discomfort­at­being­seen­as­different­
from­peers­who­have­successfully­finished­
their­education
–­bad­influence­of­other­friends­in­the­past­
–­loss­and­narrowing­of­the­bonds­of­
friendship
521Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
Table­2:­Three­areas­of­in-/exclusion­factors­reported­by­members­of­the­second­
group­–­younger­successful­students.
INCLUSION­FACTORS EXCLUSION­FACTORS
La
bo
ur
­m
ar
ke
t
–­motivation­to­retrain­
for­professions­that­offer­
employment­in­the­public­
sector­
–­motivation­for­educational­
fields­that­offer­higher­
possibilities­of­employment­
–­undeclared­work­
–­searching­for­work­abroad
–­seasonal­work­during­the­
summer­school­holidays
–­looking­for­market­niches
–­help­from­CIPS­(vocational­
information­and­counselling­
centre)
–­lack­of­work­experience
–­too­demanding­conditions­of­employers­
–­exploitative­attitude­of­employers
–­limited­access­to­temporary­work­using­
student­employment­services
–­problems­with­performing­the­work­due­to­
the­consequences­of­drug­addiction
–­problems­ensuring­childcare
–­low­level­of­education­
–­problem­of­seasonal­or­temporary­work­
not­being­recorded­as­work­experience
–­badly­paid­work
–­more­opportunities­for­employment­in­a­
city­than­a­village
–­the­legislation­prolonging­length­of­
service­decreases­the­opportunities­of­young­
people­to­find­permanent­employment
Ec
on
om
ic
­si
tu
at
io
n
–­importance­of­social­welfare
–­contributing­to­the­family­
budget­
–­rationalizing­the­costs­of­
tuition
–­living­with­(grand)parents­
eases­the­financial­strain
–­the­importance­of­the­
financial­support­of­the­
Employment­Service­for­
education
–­various­forms­of­savings­for­
a­better­future
–­occasional­earnings­from­
hobbies
–­distrust­of­state­support
–­housing­problems
–­citizenship­not­in­order
–­social­welfare­enables­survival­but­deters­
from­finding­employment­
–­financial­limitations­in­enrolling­in­desired­
educational­courses
–­limitations­to­shopping­for­basic­goods
–­material­and­housing­dependence­on­
parents,­family­
–­giving­up­hobbies­and­cultural­goods
–­moving­often­due­to­irregular­income­and­
financial­problems
–­lack­of­control­over­rising­rent­prices
Su
pp
or
t­o
f­f
am
ily
­an
d­f
rie
nd
s
–­encouragement­of­friends­to­
finish­education
–­moral­support­of­parents,­
friends
–­uncomfortable­feeling­different­from­peers­
who­have­a­settled­and­financially­stable­life
–­lack­of­parental­support­in­the­past
–­lack­of­understanding­and­attention­of­
foster­parents­while­growing­up
–­experiencing­loneliness­and­social­
exclusion
522 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
Table­3:­Three­areas­of­in-/exclusion­factors­reported­by­members­of­the­third­
group­–­older­dropouts.
INCLUSION­FACTORS EXCLUSION­FACTORS
La
bo
ur
­m
ar
ke
t
–­interest­in­types­of­
knowledge­that­ensure­a­
more­competitive­position­
on­the­labour­market
–­inclusion­in­support­
programmes­for­finding­
employment­and­career­
orientation
–­effective­ways­of­
seeking­employment­
through­direct­contact­
with­employers
–­aimed­at­finding­
jobs­included­in­the­
employment­plan
–­aimed­at­achieving­a­
higher­level­of­education
–­scholarships­from­
employers
–­misleading­employment­notices­in­some­
newspapers
–­pessimistic­attitude,­expecting­to­fail­in­
finding­work
–­a­lack­of­motivation­for­looking­for­work­
because­of­previous­failures
–­refusing­hard­manual­or­inappropriate­work,­or­
work­that­is­not­in­accordance­with­personal­values
–­not­looking­for­work­due­to­focusing­on­studies
–­lack­of­work­experience
–­conditions­that­limit­their­chances­of­
employment:­medical­examination­costs,­
required­vehicle,­mobile­phone,­etc.­
–­lack­of­additional­knowledge­required­by­
employers­(languages,­computer­technology,­etc.)
–­aversion­to­using­connections­and­
acquaintances,­subordination­to­the­employer
–­inconstant­and­uncertain­conditions­on­the­job­
market­deter­from­seeking­employment
–­negative­attitude­to­occasional­catering­work
Ec
on
om
ic
­si
tu
at
io
n
–­financial­benefits­of­
being­unemployed­–­free­
membership­in­libraries­etc.
–­not­susceptible­
to­advertising­and­
consumerism
–­financial­support­of­
parents,­grandparents­–­
regularly­receiving­an­
allowance­from­parents
–­the­welfare­income­pays­
for­tuition
–­deprived­of­certain­forms­of­relief­(not­being­
able­to­have­a­student­monthly­travel­pass,­only­
a­regular­one)­
–­financial­difficulty­in­the­event­of­required­
medical­services­(you­cannot­stop­paying­
additional­health­insurance­once­you­apply)
–­no­options­for­solving­the­housing­problems­
of­single­unemployed­young­people­
–­living­arrangements­–­forced­to­live­with­
(grand)parents
Su
pp
or
t­o
f­f
am
ily
­an
d­
fri
en
ds
–­occasional­financial/
material­support­from­
parents/grandparents
–­friends­turn­their­backs­on­them,­withdraw
–­limited­contacts­with­friends
–­often­goes­out­alone­
–­staying­at­home­because­there­is­no­need­to­
go­out
–­pressures­and­conflicts­in­the­family­–­a­lack­
of­understanding
523Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
Table­4:­Three­areas­of­in-/exclusion­factors­reported­by­members­of­the­third­
group­–­older­successful­students.
INCLUSION­FACTORS EXCLUSION­FACTORS
La
bo
ur
­m
ar
ke
t
–­undeclared­work
–­being­competitive­and­
marketing­their­skills­and­
services­on­the­black­market
–­establishing­a­client­
network­
–­find­approval­for­good­
work­encouraging
–­sometimes­looking­for­
occasional­work,­choosing­
easier­types­of­occasional­
work
–­interest­in­university­
education
–­work­that­makes­you­happy­
is­a­recipe­for­success
–­work­included­in­the­
employment­plan
–­retraining­as­a­back-up­plan
–­interest­in­the­private­sector­
–­looking­for­work­that­is­
compatible­with­their­studies­
–­having­the­right­
information
–­languages
–­knowing­'the­right­people'
–­parents'­connections
–­bribery
–­negative­attitude­to­working­in­catering­
–­stricter­inspections­for­undeclared­work
–­gender­discrimination­(e.g.­in­veterinary­work)
–­conservative­social­climate­that­does­not­know­how­
to­use­the­potential­and­the­knowledge­of­the­young
–­employers’­prejudice­on­the­basis­of­appearance
–­expensive­tuition­in­private­schools
–­not­acknowledging­quality­programmes­at­private­
schools
–­the­Employment­Service­encourages­an­ineffective­
method­of­seeking­employment­(sending­applications)­
–­employers­do­not­respond­to­applications
–­unprofessional­attitude­of­people­from­the­Social­
Work­Centre­when­claiming­their­right­to­social­support
–­no­systemic­opportunities­to­acquire­work­experience
–­employer­perceives­the­knowledge­and­skills­of­
the­young­as­competition­
–­small­opportunities­for­permanent­work
–­labour­market­is­too­small­for­certain­services­
–­competition­in­the­work­place
–­humiliating­and­exploitative­attitude­of­the­
employers,­unfair­and­authoritative­employers
–­no­opportunities­to­show­and­prove­your­
knowledge­and­skills
–­problem­of­underemployment
–­prepared­to­only­accept­work­suitable­to­their­
level­of­education
–­distrustful­of­the­benefits­of­retraining­to­get­work
Ec
on
om
ic­
sit
ua
tio
n –­financial­support­from­
family­abroad
–­only­required­to­fulfil­certain­
material­needs­themselves­
(e.g.­buying­clothes)
–­sufficient­material­support­
from­parents
–­low­and­insufficient­personal­income
–­financial­insecurity­and­dependence­on­others
Su
pp
or
t­o
f­f
am
ily
­an
d­f
rie
nd
s
–­tolerant­parents­who­show­
understanding:­encourage­
having­a­social­life,­taking­
advantage­of­your­youth
–­moral­support­of­parents­
to­develop­personal­and­
professional­potential
–­due­to­uncertain­employment­do­not­cohabit­with­
friends­or­partners
–­boredom,­lack­of­things­to­talk­about­with­
friends­that­are­employed­and­have­different­life­
experiences
524 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
Discussion
We­can­summarize­that­particularly­younger­participants­find­ways­
of­ illegally­ entering­ the­ student­ labour­ market,­ while­ young­ people­
with­ vocational­ and­ high­ school­ levels­ of­ education­ create­ social­
networks­ for­finding­work­on­ the­black­market;­ they­do­also­ attempt­
to­ enter­ the­ formal­ labour­ market,­ but­ the­ systemic­ conditions­ are­
very­ unfavourable,­ acting­ as­ a­ deterrent.­ Ignjatović­ (2002)­ is­ of­ the­
opinion­that­reintegration­through­flexible­forms­of­employment­(fixed­
term­employment,­part-time­employment­with­shorter­working­hours,­
etc.)­ does­ not­ signify­ a­ long-term­ reintegration­without­ the­ systemic­
regulation­ of­ their­ position­ and­ the­ integration­ of­ flexible­ forms­ of­
employment­into­the­labour­market­and­social­policy.­This­means­that­
young­people­need­ to­have­access­ to­basic­sources­of­social­security:­
additional­ education,­ secure­ employment,­ housing,­ health­ care,­ etc.,­
which­ our­ participants­ have­ also­ pointed­ out.­Hammer­ and­ Julkunen­
(2003)­ are­ critical­ in­ their­ assessment,­ saying­ that­ the­ social­ security­
models­for­entering­the­labour­market­neglect­the­participation­of­young­
people­as­ fully­equal­citizens.­Even­ in­ the­universalist­ social­ security­
model,­which­represents­and­emphasises­the­concept­of­full­citizenship­
and­ includes­ numerous­ mechanisms­ and­ support­ methods­ to­ help­
young­people­become­ independent­ from­ their­parents,­have­access­ to­
employment­and­support­in­case­of­unemployment,­there­is­the­problem­
of­enforcing­fully­equal­citizenship­when­it­comes­to­the­social­security­
of­young­people’s­ integration­ into­ the­ labour­market.­This­problem­is­
most­pressing­in­South­European­countries,­where­young­people­have­no­
–­or­minimal­–­access­to­public­forms­of­support,­which­is­why­in­these­
cases­we­are­not­only­dealing­with­the­problem­of­poverty,­of­material­
and­social­deprivation,­but­primarily­with­the­problem­of­keeping­young­
people­in­the­position­of­permanent­dependence.­This­problem­was­also­
highlighted­in­Slovenia­in­a­study­on­the­social­vulnerability­of­young­
people­(Ule,­2000,­p.­13),­calling­attention­to­an­increase­in­paternalism­
and­ the­ diminishing­ autonomy­ of­ young­ people,­which­ reduces­ their­
defences­as­well­as­their­participatory­and­creative­abilities.­
Entering­ the­ formal­ labour­ market­ in­ the­ current­ circumstances­
would­ for­ most­ of­ the­ young­ people­ that­ live­ in­ strained­ material­
circumstances­mean­the­loss­of­institutional­financial­support,­which­
some­ young­ people­ see­ as­ a­ big­ risk­ for­ their­ already­ uncertain­
525Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
situation­ in­ life.­The­ fundamental­ reasons­ the­participants­of­ all­ the­
groups­ cite­ for­ abandoning­or­ staying­on­ the­margins­ of­ the­ formal­
labour­ market­ are:­ payment­ is­ too­ low­ to­ enable­ basic­ survival,­
experiences­ of­ exploitative­ and­ unfair­ employers­ (particularly­ in­
the­ private­ sector),­ lack­ of­ work­ experience,­ and­ poor­ access­ to­
temporary­work.­Temporary­work­ can­ also­ present­ a­ risk­ factor­ for­
social­exclusion­because­often­entering­into­a­temporary­employment­
relationship­exposes­young­people­to­the­risk­of­consecutive­periods­
of­ unemployment.­At­ the­ same­ time,­ temporary­work­ can­ also­be­ a­
positive­security­factor­if­it­concerns­voluntary­choices­and­decisions­
and­enables­young­people­to­have­more­choices,­which­reflects­modern­
individualised­transitions­into­adulthood­(Rapuš­Pavel,­2005).­
The­modern­social­system­defines­work­and­capital­as­its­central­
values,­while­the­modern­individual­is­supposed­to­be­drawing­away­
from­ the­ sphere­of­work­ and­devoting­himself­ to­ values­ that­ even­
directly­oppose­those­of­society­–­hedonism­and­anti-workaholism.­
In­ this­ sense­ Ignjatović­ (2002)­ feels­ that­ work­ as­ a­ value­ within­
the­ structures­ of­ more­ developed­ countries­ is­ also­ systemically­
maintained,­ even­ while­ it­ can­ be­ seen­ that­ it­ no­ longer­ occupies­
the­ central­ position­ within­ the­ value­ systems­ of­ individuals.­ Our­
results­show­that­young­people,­besides­seeing­work­as­an­existential­
necessity,­ also­ place­ significantly­ high­ value­ on­ finding­ pleasure­
and­ satisfaction­ in­your­work.­Particularly­older­ interviewees­with­
unfinished­high­school­or­college­level­education,­who­are­the­least­
present­on­the­formal­labour­market,­still­place­work­as­a­value­among­
their­priorities­in­life.­They­describe­it­above­all­as­a­profession­that­
would­embody­it­and­as­an­important­part­of­their­own­identity.­
We­find­ that­ in­ an­ economic­ sense,­ the­most­ at­ risk­participants­
are­ the­ younger­ ones­with­ (un)finished­ education­ –­ they­ report­ the­
most­ problems­ in­ maintaining­ their­ basic­ existence.­ They­ express­
their­material­distress­in­connection­with­paying­tuition­fees,­solving­
housing­problems,­giving­up­socializing­with­their­peers­and­attending­
various­ cultural­ events.­ Younger­ participants­ with­ completed­
education­ prefer­ living­ on­ the­ financial­ support­ of­ government­
institutions­and­working­on­the­black­market­to­employment­on­the­
formal­labour­market,­because­with­their­levels­of­education,­a­poorly­
paid­ job­on­ the­formal­market­does­not­provide­enough­ income­for­
survival,­particularly­if­they­have­already­created­their­own­families.­It­
seems­that­older­participants­with­uncompleted­education,­in­contrast­
526 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
with­other­subgroups,­are­more­resigned­to­their­material­dependence­
on­their­parents­and­the­state;­they­are­reconciled­with­their­situation,­
they­ do­ not­ see­ or­ seek­ opportunities­ for­ achieving­ independence,­
they­try­to­adapt­to­the­falling­standards­of­living­in­all­areas­of­life.­
Older­participants­with­completed­education­report­that­their­financial­
sources­are­working­on­the­black­market,­and­also­find­the­financial­
support­of­their­parents­important.­This­subgroup­expresses­a­higher­
level­of­material­distress­in­the­position­of­unemployment­above­all­
in­connection­with­spatial­mobility.­
We­ find­ that­ the­ acquired­ level­ of­ education­ and­ the­ socio-
economic­status­of­the­family­emerge­as­the­most­influential­factors­of­
marginalization­ on­ the­ economic­ field­ as­well­ (cf.­Dekleva­&­Rapuš­
Pavel,­2004).­The­results­draw­attention­to­the­material­distress­of­basic­
survival­particularly­with­younger­interviewees;­older­interviewees­with­
unfinished­high­school­level­education­mention­adapting­your­lifestyle­
to­ your­ circumstances,­ lowering­ the­ standard­ of­ living;­ older­ young­
people­ with­ finished­ high­ school­ or­ college­ level­ education­ express­
material­distress­particularly­in­connection­with­spatial­mobility.­
Various­ authors­ are­ finding­ that­ different­ models­ of­ welfare­ in­
European­countries­mitigate­the­economic­marginalization­of­young­
people­ to­ a­ larger­ or­ a­ smaller­ extent.­ By­ changing­ the­ structural­
context­and­the­labour­market,­the­phenomenon­of­poverty­is­changing­
as­well.­Poverty­among­young­people­ in­Europe­ is­ today­already­a­
general­trend,­the­only­exception­being­Great­Britain,­where­poverty­
is­still­more­characteristic­for­the­middle-aged­population.­Permanent­
unemployment­leads­young­people­into­poverty­and­dependence­on­
social­and­other­government­forms­of­assistance­(Rapuš­Pavel,­2005),
The­support­received­by­young­people­is­connected­both­with­social­
as­well­as­ individual­factors.­Ule­(2002,­p.­33)­ is­of­ the­opinion­that­
today­ one­ of­ the­most­ important­ factors­ in­ the­ social­ differentiation­
of­young­people­ is­ the­existence­of­ familial­ support,­ in­other­words,­
whether­a­young­person­receives­family­support­and­the­quality­of­that­
support.­The­emotional­support­and­the­social­networks­of­the­family­
are­of­vital­importance.­In­today’s­highly­competitive­atmosphere­and­
increasingly­strict­selection­processes­for­entering­prestigious­schools­
and­employment,­this­differentiation­is­proving­to­be­fatal.­The­author­
finds­ that­ in­ this­ last­ aspect,­ social­ differences­ creep­ in,­ as­ families­
at­ the­top­end­of­ the­social­ ladder,­because­they­are­materially­better­
equipped,­can­offer­ this­kind­of­support­ to­ their­children­more­easily­
527Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
than­ those­at­ the­ lower­end­of­ the­social­ ladder,­and­ this­can­also­be­
seen­in­our­results.­They­show­that­older­interviewees,­who­enjoy­better­
socio-economic­ circumstances­ and­ better­ relationships­ within­ the­
family,­receive­more­support­from­their­parents­and­more­understanding­
about­their­current­position.­They­have­received­this­support­in­the­past­
and­even­today,­when­they­are­facing­unemployment.­Already­reached­
agreements­ concerning­ education­ and­ financial­ participation­ prevent­
the­occurrence­of­ conflicts,­which­ illustrates­ the­ importance­of­good­
communication­in­the­family.­In­these­circumstances,­they­are­more­free­
to­experiment­with­various­types­of­work­and­forms­of­employment,­
to­ further­ their­ education­ and­ acquire­ other­ forms­ of­ competence­ to­
increase­ their­ chances­ of­ entering­ the­ workforce.­ Meanwhile,­ the­
younger­interviewees­more­often­report­the­absence­of­instrumental­and­
emotional­family­support­ in­ the­past,­which­has­also­greatly­affected­
their­ current­ situation.­ Some­ get­ more­ support­ from­ grandparents,­
while­the­most­support­comes­from­partners.­In­this­group,­the­problem­
of­ communication­within­ the­ family­was­ pointed­ out,­with­ conflicts­
occurring­often,­and­parents,­grandparents­and­relatives­showing­less­
understanding­ for­ the­ current­ situation­ of­ the­ young­ people.­Where­
there­is­a­lack­of­understanding,­emotional­and­material­support­in­the­
primary­ family,­we­can­ say­ that­ this­group­of­young­people­ is­more­
vulnerable,­facing­considerable­psychosocial­distress­and­fundamental­
survival­ hardships.­ In­ describing­ the­ family­ circumstances,­ most­
younger­ interviewees­ include­ the­ following­ aggravating­ factors:­ bad­
socio-economic­ conditions,­ problems­ with­ housing,­ broken­ families­
and­violence­in­the­family.­Some­younger­interviewees­also­cite­these­
particular­problems:­milder­disability­(caused­by­a­traffic­accident),­the­
consequences­of­drug­use,­mental­health­problems­caused­by­prolonged­
exposure­to­the­burdens­of­strained­family­situations.­Those­for­whom­
mental­ health­ problems­ have­ become­more­ pronounced­ due­ to­ their­
unemployment,­ speak­ about­ lack­ of­ willpower,­ depression,­ suicide­
attempts,­fear­of­failure,­feelings­of­guilt,­etc.­
In­his­study­on­youth­unemployment­Kieselbach­(2003)­finds­that­
the­risk­of­social­exclusion­is­smaller­for­unemployed­young­people­
if­ they­are­satisfied­with­ the­social­ support­of­ their­ family­and­ their­
immediate­social­network.­The­results­of­his­study­show­that­the­risk­of­
social­exclusion­is­smaller­in­Southern­Europe­and­Scandinavia.­In­the­
first­instance,­the­risk­of­social­exclusion­of­unemployed­young­people­
is­reduced­by­the­strong­support­of­the­family,­but­at­a­later­point­the­
528 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
parental­ support­ can­ present­ an­ obstacle­ for­ integrating­ into­ wider­
social­networks.­ In­ studying­ the­connection­between­unemployment­
and­family­characteristics,­a­distinct­pattern­of­similar­intergenerational­
issues­and­obstacles­in­the­life­course­can­be­seen,­leading­the­author­
to­conclude­that­close­relationships­and­connections­within­the­family­
in­the­case­of­unemployment­do­not­always­present­a­protective­factor­
and­prevent­social­exclusion.­The­issue­of­unemployment­as­it­relates­
to­ family­ support­ needs­ to­ be­ approached­using­ the­ young­people’s­
self-evaluation­of­their­individual­experiences­and­in­this­way­gaining­
insight­ into­how­ they­perceive­ social­ support­ and­ the­quality­of­ the­
social­relations­with­their­family­and­other­social­networks.­
The­ results­ show­ that­ in­most­cases­young­people­are­dissatisfied­
with­ the­ current­ situation­ rather­ than­ enjoying­ the­ freedom­ of­
choice­ to­ experiment­ with­ different­ jobs­ and­ lifestyles.­ Despite­ the­
limitations­ of­ individual­ and­ systemic­ resources,­ young­ people­want­
to­ explore­ and­ experience­ new­ opportunities­ in­ terms­ of­ work­ and­
education,­but­they­are­under­various­forms­of­pressure­forcing­them­
to­adapt­ their­professional­and­educational­desires­ to­established­and­
restrictive­ training­paths.­They­ are­ also­ prolonging­ their­ dependence­
on­ their­ parents,­ forced­ to­ do­ so­ by­ insufficient­ social­ security­ and­
the­position­of­unemployment.­Activities­and­active­orientation­in­the­
everyday­lives­of­young­people­point­to­the­choices­between­different­
subjective­identity­strategies­–­from­conventionally­oriented,­searching­
for­yourself,­ to­neoconservative­attitudes.­We­find­ that­young­people­
are­ aware­ of­ the­ importance­ of­ accumulating­ cultural­ capital­ on­ the­
one­hand,­but­on­the­other,­there­is­a­lack­of­individual­and­systemic­
flexibility.­The­participants­of­different­ages­and­with­different­levels­of­
education­have­pointed­out­both­individual­obstacles­and­in­particular­
obstacles­ presented­ by­ the­ system­ preventing­ them­ from­ choosing­
their­ desired­ biographical­ paths.­ Especially­ those­with­ a­ lower­ level­
of­education­have­higher­expectations­of­professional­and­vocational­
careers­ but­ encounter­ problems­ in­ their­ realization­ due­ to­ economic­
(e.g.­ tuition­ fees)­ and­ social­ reasons­ (e.g.­ childcare).­Assistance­ and­
support­ strategies­ for­ young­ unemployed­ people­ should­ be­ focusing­
on­establishing­a­balance­between­various­areas­of­an­individual’s­life­
and­in­this­way­trying­to­reduce­the­risks­in­the­transition­to­adulthood­
brought­about­by­modernization.­This­means­that­dealing­with­young­
people­ should­ conducted­ on­ a­ more­ individual­ level,­ more­ adapted­
to­ the­ different­ situations­ and­ needs­ of­ individuals­ than­ it­ is­ now.­
529Jana­Rapuš­Pavel:­The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­During­Long-term­Unemployment
We­ should­ consider­ strategies­ of­ guidance­ and­ support­ (for­ seeking­
employment),­ using­ mechanisms­ and­ measures­ that­ would­ enable­
participation,­ the­use­and­validation­of­ the­knowledge­ resources­ that­
young­people­possess.­A­realistic­perspective­on­career­paths­should­be­
developed­together­and­by­taking­into­account­the­individual’s­current­
situation­in­life.­Before­being­included­in­programmes­of­employment­
policies,­other­programmes­that­are­directed­more­towards­reintegration­
and­ motivation­ should­ be­ made­ available,­ and­ the­ psychosocial­
stabilization­ and­ personal­ development­ of­ an­ individual­ should­ take­
precedence­over­integration­into­employment­training­or­education.­
References
Dekleva,­B.,­&­Rapuš­Pavel,­J.­(2004).­Socialna­v-/izključenost­
in­psihosocialno­zdravje­mladih­z­izkušnjami­brezposelnosti.­
Raziskovalno­poročilo.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani­
in­Mestna­občina­Ljubljana.
Du­Bois-Reymond,­M.,­&­Lopez­Blasco,­A.­(2003).­Yo-Yo­
transition­and­misleading­trajectories:­toward­Integrated­Transition­
Policies­for­young­adults­in­Europe.­In­A.­L.­Blasco,­W.,­Mc­Neish,­
&­A.­Walther­(Eds.),­Young­People­and­contradiction­of­Inclusion­
(19–43).­Bristol:­Policy­Press.
Furlong,­A.,­&­Cartmel,­F.­(1997).­Young­People­and­
Social­Change.­Individualization­and­Risk­in­Late­Modernity.­
Buckingham:­Open­University­Press.
Hammer,­T,­&­Julkunen,­I.­(2003).­Surviving­unemployment:­
a­question­of­money­or­families?.­In­T.­Hammer­(Ed.),­Youth­
unemployment­and­social­exclusion­in­Europe­(135–155).­Bristol:­
Policy­Press.
Harslǿf,­I.­(2003).­Processes­of­marginalization­at­work:­
integration­of­young­people­in­the­labour­market­trough­temporary­
employment.­In­T.­Hammer­(Ed.),­Youth­unemployment­and­social­
exclusion­in­Europe­(45–67).­Bristol:­Policy­Press.
Ignjatović,­M.­(2002).­Družbene­posledice­povečanja­prožnosti­
trga­delovne­sile.­Ljubljana:­Znanstvena­knjižnica,­FDV.
530 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 0 9 ­ - ­ 5 3 0
Kieselbach,­T.­(2003).­Youth­unemployment­and­the­risk­of­
social­exclusion:­comaparative­analysis­of­qualitative­data.­In­A.­
L.­Blasco,­W.­McNeish,­&­­A.­Walther­(Eds.),­Young­people­and­
contradictions­of­inclusion­(43–65).­Bristol:­Policy­Press.
Rapuš­Pavel,­J.­(2005).­Delo­je­luksuz­–­mladi­o­izkušnjah­
brezposelnosti.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani.
Sim,­J.­(1998).­Collecting­and­analysing­qualitative­data:­issues­
raised­by­the­focus­group.­Journal­of­Advanced­Nursing,­28(2),­345–
353.
Ule,­M.­(2000).­Ranljivost,­mladi­in­zasebno­okolje.­In­M.­Ule­
(Ed.)­Socialna­ranljivost­mladih.­Ljubljana:­Aristej.
Ule,­M.­(2002).­Spremembe­odraščanja­v­sodobnih­družbah­
tveganj.­Socialna­pedagogika,­6(3),­str.­221–236.
Walther,­A.,­&­Schlathof,­A.­(2001).­Misleading­Trajectories:­
Transition­Dilemmas­of­Young­Adults­in­Europe.­Journal­of­Youth­
Studies,­4(1),­101–118.
Walther,­A.,­Stauber,­B.,­Biggart,­A.,­du­Bois-Reymond,­M.,­
Furlong,­A.,­Lopez­Blasco,­Morch,­S.,­&­Pais,­J.­M.­(2002).­
Misleading­trajectories:­Integration­policies­for­young­adults­in­
Europe?­Opladen:­Leske­+­Budrich.
Empirical­article,­submitted­in­December­­2010.
531Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
They­are­young;­they­are­healthy,­
so­why­don't­they­go­to­work?!­
Examining­Society’s­View­on­
Youth­Homelessness
Špela­Razpotnik
Abstract
The­present­article­ focuses­on­one­of­ the­marginalized­
social­ groups­ in­ our­ country­ –­ young­ homeless­
people­ –­ placing­ their­ social­ status­within­ the­ context­
of­ the­ risk­ of­ permanent­ disintegration­ of­ a­ social­
group­ vulnerable­ to­ intergenerational­ poverty.­ In­
relation­ to­ this,­ the­ article­ includes­ the­ concept­ of­
the­ underclass­ and­ ponders­ its­ various­ connotations.­
It­ describes­ contemporary­ phenomena­ which­ pose­
an­ ever­ greater­ risk­ for­ young­ people,­ and­ focuses­
primarily­on­the­transition­into­the­world­of­employment­
and­ the­ inclusion­ into­ the­ health­ care­ system.­ For­
purposes­ of­ illustration­ it­ relies­ on­ two­ studies­ of­
homelessness­ conducted­ heretofore,­ “Homelessness­
in­ Ljubljana”/»Brezdomstvo­ v­ Ljubljani«­ (Dekleva­
and­Razpotnik,­2007)­and­“Homelessness,­health,­and­
access­ to­ health­ care­ services”/»Brezdomstvo,­ zdravje­
in­ dostopnost­ zdravstvenih­ storitev«­ (Razpotnik­ and­
Dekleva,­ 2009).­ The­ results­ reveal­ a­ trend,­ whereby­
young­ homeless­ individuals­ have­ on­ average­ a­ lower­
level­ of­ education­ even­ when­ compared­ to­ the­ larger­
category­ of­ homeless­ people,­ and­ none­ of­ the­ young­
homeless­individuals­taking­part­in­the­study­(2009)­had­
Špela­
Razpotnik,­
Ph.D.,­
University­
of­
Ljubljana,­
Faculty­of­
Education,­
Kardeljeva­
pl.­16,­1000­
Ljubljana,­
spela.
razpotnik@
guest.arnes.
si
532 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
been­ permanently­ employed­ at­ the­ time­ the­ study­was­
conducted.­Another­salient­issue­is­also­the­high­rate­of­
expulsion­from­school­–­homeless­youths­are­more­than­
twice­as­likely­to­have­been­expelled­from­school­as­the­
entire­sample­group­of­homeless­individuals.­For­these­
reasons­homeless­ youths­ in­Slovenia­fit­ the­ concept­of­
“status­zer0­youth”.
Key words: young­people,­the­homeless,­post-modernity,­
employment,­ health,­ revolving­ door­ effect,­ underclass,­
status­zer0­youth,­intergenerational­poverty,­risk.
Introduction and purpose
Homelessness­as­a­widespread­and­visible­phenomenon­afflicting­
a­diverse­group­of­people­is­relatively­new­in­Slovenia.­A­growing­
number­ of­ disparate­ individuals,­ including­ an­ increasing­ number­
of­ young­ people,­ find­ themselves­ in­ conditions­ of­ extreme­ social­
exclusion.­ Thus­ far­ the­ subject­ of­ youth­ homelessness­ has­ not­
received­much­attention­in­Slovenia­nor­has­there­been­a­thorough­
analysis­ of­ the­ issue,­ the­ only­ exceptions­ being­ a­ few­ articles­
authored­by­Leskošek­(2002)­and­Razpotnik­(2007).­In­this­article­I­
will­examine­the­issue­of­youth­homelessness­from­two­perspectives­
–­ the­ transition­ into­ the­world­of­employment­and­ the­health­care­
system.­I­will­clarify­and­elucidate­the­relation­of­the­two­aspects­of­
youth­homelessness.­
Judging­by­different­public­ responses­ it­ seems­ that­people­find­
it­ difficult­ to­ understand­ how­ even­ young­ individuals­ can­ wind­
up­homeless­and­at­ the­mercy­of­ the­ streets.­While­exploring­ this­
issue,­I­frequently­encountered­responses­from­members­of­various­
segments­of­ the­public­expressing­a­ lack­of­sympathy­for­ the­ fact­
that­ there­ are­young­people­ living­ in­ the­ street.­The­ intensity­ and­
frequency­ of­ such­ responses­ are­ also­ the­main­ incentives­ for­ this­
article,­ which­ attempts­ to­ unveil­ the­ background­ of­ the­ issue­ of­
youth­homelessness­with­a­particular­focus­on­the­transition­into­the­
world­of­employment­and­the­issues­of­health­and­inclusion­into­the­
health­care­system.­
533Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
A­lack­of­understanding­of­how­young­people­can­find­themselves­
living­ in­ the­ street­ can­ also­ be­ discerned­ among­ experts­ in­ the­
professional­ community.­ This­ incomprehension­ and­ bewilderment­
are­most­frequently­related­to­the­assumption­that­young­individuals­
should­not­depend­on­charity,­for­they­are­in­good­health­because­of­
their­youth­and­could­therefore­participate­actively­and­productively­
in­society.­Two­suppositions­held­by­the­public­underpin­this­notion.­
The­ first­ is­ the­ supposition­ that­ homeless­ people,­ who­ live­ in­ the­
streets­and­are­visible­and­exposed­to­the­public,­should­be­viewed­
through­the­discourse­of­mercy.­Whether­or­not­ they­are­deserving­
of­charity­from­passers-by­is­assumed­to­be­clearly­discernible­from­
their­appearance.­An­individual’s­appearance­of­strength­and­vitality­
should­indicate­whether­that­individual­deserves­charity.­An­obvious­
problem­with­such­an­argument­ is­ that­ the­ full­extent­of­effects­of­
social­ exclusion­ on­ an­ individual­ need­ not­ always­ be­ visible­ to­ a­
observer.­Furthermore,­the­public’s­judgement­of­who­is­deserving­of­
charity­is­informed­by­unexamined­discourses,­which­usually­reflect­
traditional­beliefs­about­the­statuses­of­various­social­groups­rather­
than­the­contemporary­empirical­reality.­At­this­point­we­could­also­
delve­into­a­discussion­on­the­meaning­and­merits­of­the­discourse­of­
mercy,­however,­we­will­leave­that­off­for­a­more­appropriate­time.­
The­second­assumption­underlying­an­unsympathetic­attitude­towards­
youth­ homelessness­ is­ that­ young­ people­ cannot­ experience­ social­
exclusion­ presumably­ because­ of­ their­ youth,­ which­ affords­ them­
physical­ strength­ and­ vitality.­ Public­ responses­ reveal­ a­ suspicion­
that­ these­ young­ people­ are­merely­ pretending­ to­ be­ helpless­ and­
are­ in­ fact­ impostors­ as­ opposed­ to­ those­ who­ are­ traditionally­
believed­to­be­‘deserving’­of­charity­(the­old,­the­sick,­the­disabled­
or­children).­Furthermore,­public­discourse­frequently­portrays­them­
as­ folk­ devils­ who,­ although­ faced­ with­ legitimate­ troubles,­ are­
assumed­to­deal­with­their­problems­in­socially­unacceptable­ways­
(retreating­into­inertia­or­addiction,­which­leads­to­health­problems­
and­social­ramifications).­This­attitude­makes­all­the­more­pertinent­
Cohen’s­ assertion­ that:­ ‘More­moral­ panics­will­ be­ generated­ and­
other,­as­yet­nameless,­folk­devils­will­be­created.­This­is­not­because­
such­developments­have­an­inexorable­inner­logic,­but­because­our­
society­as­presently­structured­will­continue­to­generate­problems­for­
some­ of­ its­members­ –­ like­working­ class­ adolescents­ –­ and­ then­
condemn­whatever­solutions­these­groups­find’­(Cohen,­1973).
534 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
Rather­ than­ only­ focusing­ on­ individuals,­ the­ public­ (and­
especially­the­professional­field)­should­analyse­and­criticise­social,­
youth,­employment,­housing,­and­health­care­policies­in­the­country,­
all­of­which­ frame­and­delineate­possibilities­ for­young­people­ to­
successfully­enter­adulthood.­Indeed,­a­lack­of­sympathy­for­the­fact­
that­young­people­may­plunged­into­homelessness­because­of­their­
social­exclusion­permeates­even­the­political­climate,­in­which­this­
issue­is­currently­being­overlooked.­­
Because­ the­ attitude­ towards­ youth­ homelessness­ is­ conditioned­
and­informed­by­unfounded­assumptions­lacking­any­basis­in­empirical­
reality,­this­article­attempts­to­discuss­existing­trends­and­discourses,­
and­ to­ present­ some­ illustrative­ data­ related­ to­ young­ people­ and­
their­ exclusion­ from­ the­ labour­market­ and­ the­ health­ care­ system.­
Although­ these­ two­ areas­ are­ by­ no­means­ the­ only­ critical­ ones­ –­
the­ issue­of­homelessness­ inevitably­entails­ the­question­of­housing­
policy­–­they­are­nevertheless­crucial,­and­are­in­fact­key­elements­of­
the­abovementioned­public­charges­against­homeless­young­people.­
The­purpose­of­this­article­is­to­present­the­changed­social­conditions­
and­to­shed­light­on­how­these­conditions­constitute­a­threat­even­to­
young­people­of­extreme­social­exclusion­and­homelessness.
Postmodern blurring, pluralized 
underemployment and the underclass
In­ his­ Risk­ Society:­ Towards­ a­ New­ Modernity­ (1992)­ Beck­
asserts­ that­ a­ new­ modernity­ has­ emerged­ beyond­ its­ classical­
industrial­ design.­ If­we­ take­ the­ industrial­modernity­ as­ classical,­
then­the­period­following­it­should­be­viewed­as­reflexive­modernity.­
If­ during­ the­ last­ two­ decades­ we­ have­ considered­ the­ new­
modernity­as­a­new­phenomenon,­at­once­auspicious­and­haunting,­
it­ has­ nowadays­ become­ a­ thoroughly­ vetted­ subject,­ which­ the­
humanities­have­examined­from­every­possible­angle,­but­one­which­
has­not­lead­to­an­end­of­history­or­to­a­liberation,­but­has­regularly­
brought­about­new­challenges­stemming­from­uncertainty.­The­last­
two­ decades­ have­ also­ witnessed­ the­ emergence­ of­ new­ dividing­
lines­and­an­oftentimes­barely­perceptible­rise­of­new­social­groups­
based­on­the­privilege­of­access­to­important­resources,­the­level­of­
social­power­they­exert,­and­the­capacity­for­confronting­risks.
535Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Regardless­ of­ the­ fact­ that­ the­ new­modernity­ is­ nowadays­ no­
longer­novel,­we­are­still­witnessing­an­‘intermingling­of­continuity­
and­ discontinuity’­ (Beck,­ 1992),­ whereby­ the­ industrial­ society­
carries­ within­ itself­ the­ causes­ for­ discontinuity­ –­ it­ destabilises­
itself­through­its­establishment.­Continuity­thus­becomes­the­cause­
of­discontinuity.­The­concept­of­the­industrial­society­rests­upon­the­
contradiction­between­the­universal­principles­of­modernity­such­as­
civil­rights­and­equality­on­the­one­hand­and,­on­the­other­hand,­the­
exclusive­structure­of­its­institutions,­in­which­these­principles­can­
only­partially­be­realised.­
In­industrial­society,­social­life­was­based­on­the­nuclear­family,­
which­ became­ normative­ and­ standardized.­ On­ the­ other­ hand,­
the­ nuclear­ family­ was­ based­ on­ what­ Beck­ refers­ to­ as­ ‘feudal’­
sex­ roles,­which­began­ to­break­down­as­modernisation­processes­
such­as­the­inclusion­of­women­in­the­work­process,­the­increasing­
divorce­rate,­and­so­on,­continued.­This­lead­to­a­shift­in­the­relation­
between­ production­ and­ reproduction,­ and­ a­ destabilisation­ of­
other­processes­which­had­relied­on­the­‘industrial­‘tradition­of­the­
nuclear­family’:­marriage,­parenthood,­sexuality,­love,’­(Beck,­1992)­
intimacy­ (Giddens,­ 2000),­ as­ well­ as­ growing­ up­ and­ transitions­
between­statuses.­­
In­ urban­ industrialised­ societies,­ which­ are­ characterized­ by­ a­
complex­division­of­labour,­the­gap­between­the­rich­and­the­poor­is­
steadily­increasing.­Those­who­are­at­the­top­of­the­social­hierarchy­
can­ acquire­ privileges­ and­ power­ as­ well­ as­ a­ disproportionate­
share­ of­ social­ wealth.­ According­ to­ Bradley­ (2003),­ these­ new­
social­ hierarchies­ may­ be­ based­ on­ military­ conquest,­ property­
ownership,­ occupation,­ familial­ or­ ethnic­ background,­ religious­
affiliation,­educational­qualifications,­gender,­and­age.­She­believes­
that­ in­ contemporary­ societies,­ hierarchies­ rest­ upon­ a­ complex­
mixture­of­many­of­these­factors.­Beck­too­asserts­that­the­‘system­
of­coordinates­in­which­life­and­thinking­are­fastened­in­industrial­
modernity­–­ the­axes­of­gender,­ family­and­occupation,­ the­belief­
in­ science­ and­ progress­ –­ begins­ to­ shake,­ and­ a­ new­ twilight­ of­
opportunities­ and­hazards­comes­ into­existence’­ (Beck,­15).­What­
exactly­ are­ these­ new­ opportunities­ and­ new­ hazards­ for­ the­
particular­ social­group­of­young­people,­or,­ to­put­ it­another­way,­
to­whom­do­these­new­conditions­represent­an­opportunity,­and­to­
whom­do­they­represent­a­hazard?­
536 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
We­ can­ say­ that­ young­ people­ comprise­ a­ social­ group­ which­
has­ gained­ a­ lot­ from­ the­ current­ welfare­ state.­ It­ has­ received­
improved­and­fairer­forms­of­education,­ the­possibility­of­permanent­
employment­ after­ schooling,­ social­ security­ and­ health­ insurance,­
a­ legal­ safety­net,­and­numerous­ institutions­devoted­ to­dealing­with­
the­problems­young­people­face­(Mizen,­2004,­as­cited­in­Ule,­2008).­
However,­during­the­last­two­decades,­the­situation­for­young­people­
has­ changed­ dramatically­ in­ our­ society.­ For­ a­ small­ portion­ of­ the­
group­ the­ changes­ have­ opened­ the­ doors­ to­ professional­ success,­
career­ opportunities,­ and­ a­ standard­ of­ living­ which­ had­ heretofore­
been­ beyond­ conception.­ But­ for­ the­ majority­ of­ young­ people­ the­
changes­described­by­Beck­(1992)­and­Giddens­(2000)­have­resulted­
in­a­prolonged­dependence­on­parents,­an­increase­in­living­expenses­
and­a­strong­sense­of­uncertainty,­even­anxiousness­about­the­future.­A­
growing­number­of­young­ individuals­are­ faced­with­ the­uncertainty­
of­fixed-term­employment,­a­prolonged­dependence­on­the­immediate­
family,­ greater­ demands­ in­ the­ educational­ and­ work­ processes,­ the­
institutionalisation­of­ lower­ income,­diminishing­state­assistance­and­
a­ drastic­ increase­ in­ expenses­ for­ maintaining­ at­ least­ some­ degree­
of­independence,­not­to­mention­the­difficulties­they­face­in­terms­of­
housing­and­ensuring­a­safe­and­stable­living­environment.­Ule­(2008)­
interprets­the­growing­number­of­young­people­in­tertiary­education­as­
the­result­of­ fewer­opportunities­offered­by­ the­ labour­market,­ rather­
than­ greater­ opportunities­ for­ further­ education.­ On­ the­ other­ hand,­
young­people­from­the­middle­and­upper­classes­have­profited­the­most­
from­the­rising­demand­for­a­qualified­work­force­in­the­labour­market.­
If­in­the­past,­unqualified­workers­were­still­able­to­find­work,­today’s­
restructured­ and­market­ oriented­ economy­ demands­mainly­workers­
who­posses­higher­qualifications.­Thus­in­our­society,­two­groups­are­
emerging,­the­so­called­‘winners’,­i.e.­young­individuals­who­can­take­
full­advantage­of­the­possibilities­afforded­by­modern­society­and­its­
technological­ advancements,­ and­ the­ ‘losers’,­ i.e.­ young­ individuals­
who­ become­ lost­ in­ these­ social­ processes­ because­ they­ lack­ the­
resources­and­support­necessary­for­success­in­our­competitive­society.­
If­Ule­ (2008)­ sees­ the­ ‘winners’­ as­ constituting­a­minority­ and­
those­to­whom­risks­pose­a­threat­rather­than­a­challenge­as­being­
in­ the­majority,­ then­we­can­add­ to­ this­a­small­ fraction­of­young­
individuals­who­succumb­to­the­weight­of­risks­and­plummet­to­the­
margins­where­access­is­out­of­reach.­
537Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
In­ order­ to­ better­ understand­ the­ shifting­ nature­ of­ the­ labour­
market­ and­ employment­ it­ must­ be­ pointed­ out­ that­ the­ mid-70s­
mark­ the­ onset­ of­ long-term­ trends­ of­ economic­ recession­ –­ the­
end­of­economic­growth­as­well­as­the­idea­of­infinite­growth.­This­
shift­was­ accompanied­ by­ the­ arrival­ to­ the­ labour­market­ of­ the­
off-spring­of­the­baby­boom­generation,­which­triggered­the­rise­of­
unemployment,­ particularly­ among­ young­ people.­Bradley­ (2003)­
likewise­ establishes­ that­ in­ the­ last­ two­ decades­ young­ people­
have­ become­ particularly­ vulnerable­ to­ recession­ and­ long-term­
unemployment.­They­bear­a­disproportionate­share­of­the­weight­of­
unemployment,­and­in­many­countries­represent­one­third­or­even­
a­ larger­ share­ of­ all­ unemployed­ persons.­ Based­ on­ his­ study­ of­
unemployment­and­the­risk­of­social­exclusion­among­young­people­
in­ six­ European­ countries,­ Keiselbach­ (2003)­ establishes­ that­ the­
rate­ of­ youth­ unemployment­ is­ considerably­ higher­ than­ the­ total­
unemployment­ rates­ in­ all­ countries­ except­ one.­ In­ recent­ years,­
the­ unemployment­ trend­ has­ coincided­with­ the­ flexibilization­ of­
employment,­which­has­generated­new­uncertainties­and­additional­
difficulties­ for­ young­ people­ entering­ the­ world­ of­ employment.­
Flexibilization­ of­ labour­ also­ entails­ a­ flexibilization­ of­ working­
hours­ and­ the­ workplace,­ which­ in­ turn­ leads­ to­ a­ blurring­ of­
the­ boundary­ between­ work­ and­ non-work.­ The­ previous­ legal­
and­ social­ premises­ of­ labour­ and­ the­ employment­ system­ are­
fading­ away,­ or,­ as­ Beck­ puts­ it,­ ‘are­ modernized­ away’.­ Mass­
unemployment­has­been­integrated­into­the­employment­system­in­
the­form­of­‘pluralized­underemployment’,­with­all­the­hazards­and­
opportunities­such­conditions­entail.
According­to­the­Statistical­Office­of­ the­Republic­of­Slovenia,­
41,7%­ of­ all­ unemployed­ persons,­ who­ make­ up­ 6,7%­ of­ the­
active­population­aged­15­and­above,­have­only­a­primary­ school­
education­or­have­not­finished­primary­ school.­For­young­people,­
the­transition­into­the­world­of­employment­is­closely­related­to­the­
acquisition­of­an­education.­Adolescents­who­drop­out­of­the­school­
system­ before­ obtaining­ an­ education­ have­ significantly­ more­
difficulties­than­their­peers­who­have­finished­school­when­searching­
for­ employment­which­will­provide­ them­with­economic­ security.­
Usually­ they­occupy­positions­ that­ require­ less­ skill­ and­pay­ less.­
They­commonly­experience­more­difficulties­when­adapting­to­the­
work­sphere­and­the­social­system­(Ule,­2008).­Ule­also­reports­on­
538 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
the­youth­unemployment­rate,­which­peaked­at­the­beginning­of­the­
1990s­with­24,2%.­In­the­second­half­of­the­1990s,­the­rate­began­
to­drop­and­the­decline­continued­after­the­year­2000,­however,­the­
current­ economic­ crisis­ again­ threatens­ to­ efface­ the­ possibilities­
young­people­have­and­increases­the­risk­of­unemployment.
I­will­ include­ into­ the­ following­ discussion­ the­ concept­ of­ the­
underclass.­A­growing­number­of­researches­from­around­the­world­
assert­ that­more­ and­more­ young­ people­ are­ being­ systematically­
relegated­ to­ the­ edges­ of­ conventional­ and­ legitimate­ pathways­
into­ adulthood­ (Wilkinson,­ 1995;­ Williamson,­ 1993,­ as­ cited­ in­
Williamson,­ 2003).­Although­ there­ is­ no­ evidence­ of­ a­ complete­
dissociation­ from­ societal­ opportunities,­ a­ large­ number­ of­
individuals­have­no­access­to­many­vital­resources.­The­underclass­
may­be­defined­ as­ individuals­who­move­between­unemployment­
and­uncertain­part-time­work­and­are­trapped­in­a­low-income­cycle,­
from­which­they­have­few­chances­of­escaping­(Williamson,­2003).­
The­ debate­ surrounding­ the­ underclass­ has­ a­ long­ history­ and­
is­ currently­ being­ inflamed­ in­ the­ English­ speaking­world­ (Great­
Britain)­by­the­“New­Right”,­a­group­of­conservative­authors,­which­
seeks­to­expose­individual­characteristics­of­the­so-called­hopeless­
members­of­society­in­order­to­emphasize­individual­responsibility,­
i.e.­ blame­ these­ individuals­ for­ their­ marginalized­ status­ in­
society,­ thereby­ absolving­ the­ community­ and­ the­ state­ from­ the­
responsibility­of­having­to­find­political­solutions­to­these­problems.­
Such­ rhetoric­ blames­ the­ poor­ for­ their­ poverty,­ the­ unemployed­
for­ their­ unemployment­ and­ the­ homeless­ for­ their­ homelessness,­
dismisses­ the­need­for­social­ intervention­and­denies­assistance­ to­
afflicted­ groups­ and­ individuals.­ Furthermore,­ it­ instigates­ moral­
panic­and­incites­fear­of­the­poor­and­excluded,­while­obfuscating­
the­real­causes­of­poverty­and­the­plight­of­the­poor­(Ule,­2008).
Underlying­this­ideology­is­the­monetary­logic­of­reducing­spending­
and­winning­short-term­political­points,­however,­such­policies­increase­
financial­costs­and­exacerbates­social­repercussions­in­ the­long­term­
by­ relegating­ the­ ‘problematic’­ elements­ of­ society­ to­ the­margins,­
away­ from­ the­ ‘moral­ majority’,­ instead­ of­ tackling­ the­ structural­
causes­of­poverty.­The­underclass­has­in­the­past­been­referred­to­as­a­
‘residuum’­(Stedman,­Jones,­1971;­in­Williamson,­2003),­a­culture­of­
poverty­(Lewis,­1966),­or­a­“savage”­class­of­people­wholly­or­partly­
connected­to­criminal­activities­(Booth,­Thompson,­&­Yeo,­1973,­as­
539Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
cited­in­Williamson,­2003).­From­a­structural­perspective,­it­is­a­class­
of­ people­ who­ are­ trapped­ in­ a­ cycle­ of­ impoverishment­ sustained­
from­ generation­ to­ generation,­ unstable­ employment­ and­ social­
disorder.­Jones­(2003),­for­instance,­places­the­long-term­unemployed,­
unskilled­workers­without­permanent­employment­and­single­mothers­
in­ this­ category,­ while­ Baldwin,­ Coles­ and­ Mitchel­ (2003)­ also­
include­the­young­disabled­and­young­people­leaving­residential­care­
institutions.­ However,­ there­ is­ no­ professional­ consensus­ that­ these­
groups­really­share­enough­similarities­to­justify­systematic­grouping­
into­a­category­of­‘class’,­given­the­fact­that­the­discourse­concerning­
the­underclass­is­characterized­by­a­lack,­or­even­complete­absence­of­
‘class­consciousness’,­which­was­a­prominent­feature­of­the­working­
class.­ The­ underclass­ is­ in­ fact­ a­ diffuse­ category,­ with­ which­ no­
individual­identifies,­as­is­typical­for­the­individualized­and­pluralized­
nature­of­modern­societies.­This­fits­in­with­the­contemporary­view­on­
identity.­Bradley­(2003)­speaks­here­of­a­fragmentation,­meaning­that­
categories­such­as­the­category­of­class­nowadays­intersect­with­other­
aspects­of­inequality,­such­as­age,­ethnicity,­gender,­and­so­on,­thereby­
forming­a­multitude­of­overlapping­groups.
There­are­considerable­problems­with­considering­the­underclass­
to­ be­ a­ ‘solid’­ category,­ since­ it­ does­ not­ consist­ of­ individuals­
sharing­a­common­culture,­but­in­fact­includes­a­diverse­population­
and­various­phenomena.­A­more­appropriate­concept­is­the­notion­of­
the­underclass­as­a­‘fluid’­category,­i.e.­one­with­unfixed­boundaries.
Williamson­ (2003)­ points­ out­ that­ young­ members­ of­ the­
underclass,­ who­ lose­ direction­ during­ the­ period­ of­ transition­
into­ adulthood­ and­ fall­ through­ the­ safety­ net­ on­ their­ path­ from­
education­to­occupation,­are­a­relatively­new­phenomenon­in­British­
society.­A­slightly­more­consistent,­yet­still­diffuse­category­within­
the­concept­of­ the­underclass­is­what­ is­referred­to­by­Williamson­
(2003)­ as­ ‘status­ zer0­ youth’.­ In­ Great­ Britain­ the­ term­ is­ used­
to­ refer­ to­ young­ people­ who­ are­ ‘not­ in­ education,­ training,­ or­
employment’­ (Williamson,­ 70).­ It­ is­ a­ status­ which­ appears­ to­
foreshadow­a­future­of­economic­disadvantage.­We­might­say­that­
status­zer0­is­an­inauspicious­designation­for­the­underclass,­since­
it­is­precisely­the­permanent­exclusion­from­the­labour­market­that­
is­the­central­feature­characterizing­the­members­of­the­underclass.­­
Running­ along­ similar­ lines­ is­ also­ the­ definition­ of­ social­
exclusion­penned­by­Kronauer­(1998)­and­summed­up­and­proposed­
540 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
by­Keiselbach­(2003).­The­definition­ is­ related­ to­ the­context­of­ the­
current­employment­crisis,­which­severely­affects­unqualified­workers­
in­ particular.­ According­ to­ the­ author,­ the­ growing­ unemployment­
rate­ eventually­ becomes­ permanent­ reality­ for­ certain­ individuals,­
which­results­in­a­growing­number­of­people­who­are­unable­to­live­
according­to­existing­social­standards­of­material­and­social­prosperity.­
The­new­features­of­the­cycle­of­unemployment­and­poverty­call­for­
a­ terminology­ which­ will­ expand­ the­ present­ focus­ on­ exclusively­
monetary­aspects­(associated­with­the­term­‘poverty’)­to­include­non-
financial­aspects­as­well.­Keiselbach,­therefore,­introduces­a­definition­
of­social­exclusion­which­recognizes­ the­phenomenon­as­a­dynamic­
and­ multidimensional­ process­ which­ includes­ social­ and­ economic­
aspects­ of­ living­ as­ well­ as­ subjective­ experiences­ and­ objective­
situations,­and­depends­on­the­access­to­personal­and­social­resources.
Williamson­ (2003)­ relates­ young­ members­ of­ the­ underclass­
with­ commitment­ to­ short-term­ goals­ and­ a­ preference­ for­ short-
term­planning,­a­constant­preoccupation­with­financial­matters,­ and­a­
shifting­ dependency­ on­ financial­ assistance,­ occasional­ employment­
and­–­particularly­when­ they­ receive­no­financial­aid­ from­parents­or­
the­state­–­occasional­petty­crime,­with­some­individuals­continuing­on­
that­ path­ to­more­ calculated­ and­ organized­ criminal­ acts.­A­ common­
characteristic­among­the­youth­is­also­a­stark­disillusion­and­a­dismissive­
attitude­towards­educational­and­training­schemes­available­to­unskilled­
young­people.­Frequently­they­face­uncertainty­with­regard­to­housing­
and­accommodation­for­a­number­of­reasons­(leaving­a­residential­care­
institution,­unstable­ relations­with­ the­ family,­ inadequate­ resources,­ a­
lack­of­vision­and­goals,­etc.).­Focusing­on­this­group­of­young­people,­
Roberts­ (1981,­ as­ cited­ in­Williamson,­ 2003)­ speaks­ of­ the­ so­ called­
revolving door effect, defining­it­as­unsuccessful­transitions­from­one­
form­of­assistance­to­another,­i.e.­from­unemployment­and­professional­
training­ schemes­ to­ short-term­ occupation­ and­ attempts­ to­ obtain­
resources­by­other,­oftentimes­illicit­means.­Young­people­spin­around­
in­ these­ vicious­ circles,­ trying­ to­ find­ alternative­ means­ to­ support­
themselves,­ however,­ such­ continuous­ shifting­ from­ one­ state­ to­ the­
other­ clearly­ points­ to­ an­ inefficacy­ of­ state-run­ forms­ of­ assistance­
and­ training,­which­ in­ effect­ do­ not­ provide­ any­means­ for­ progress.­
The­concept­of­the­revolving­door­effect­should­draw­the­attention­of­
experts­and­policy­makers­to­the­inadequacy­of­social­and­civil­systems­
instated­to­tackle­issues­related­to­a­marginalized­group­of­people.
541Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
For­young­unemployed­persons­facing­the­threat­of­social­exclusion,­
the­main­obstacle­is­their­low­level­of­qualification­(Keiselbach,­2003).­
Unemployment­is­the­central­risk­factor­for­young­people,­which­can­
jeopardize­the­whole­process­of­social­integration­in­the­long­term.­In­
Slovenia,­as­well­as­in­other­countries,­more­and­more­young­people­
from­disadvantaged­families­and­poor­environments­perform­badly­in­
school­when­compared­with­ those­from­well­situated­families­(Ule,­
2008).­ Considering­ the­ reasons­ for­ this­ discrepancy,­ it­ should­ be­
pointed­out­that­there­is­no­conclusive­evidence­of­a­relation­between­
poverty­ and­ diminished­ capacities­ for­ learning­ or­ a­ low­ level­ of­
intelligence.­The­term­status­zer0­is­not­as­entrenched­in­our­country­
as­it­is­elsewhere,­however,­we­do­speak­of­drop-outs,­i.e.­those­who­
drop­out­of­the­educational­system.­Ule­defines­members­of­this­group­
as­young­people­who­drop­out­of­school­before­completing­it­and­fail­
to­ enrol­ in­ a­different­ school­or­ some­other­ educational­ institution.­
In­ Slovenia,­ drop-outs­ comprise­ approximately­ 15%­ of­ students,­
which­ is­similar­ to­ Italy­and­Germany­(Eurostat,­2005),­although­ it­
is­difficult­ to­make­comparisons­due­ to­ the­differences­between­the­
respective­educational­systems­(Walther,­2006).­Ule­recognizes­ that­
dropping­out­ of­ school­has­dire­ consequences­ for­ the­ individual­ as­
well­as­society,­and­groups­the­consequences­into­individual,­social,­
health-related,­ educational­ and­ economic­ repercussions.­ Exclusion­
from­ the­ educational­ system,­ which­ is­ frequently­ accompanied­ by­
an­ exclusion­ from­ other­ spheres,­may­ in­ certain­ cases­ also­ lead­ to­
homelessness.­Denying­this­issue­and­dismissing­social­responsibility­
and­ rejecting­ serious­ efforts­ to­ combat­ the­ problem­ (implementing­
preventive­ and­ remedial­measures)­ can­ result­ in­ homelessness­ and­
social­exclusion­becoming­chronic­and­can­increase­the­risk­of­long-
term­intergenerational­perpetuation­of­extreme­exclusion.
Keiselbach­(2003)­relates­youth­unemployment­with­health­issues.­
His­comparative­analysis­of­six­European­countries­reveals­that­health­
risks­ are­ much­ higher­ for­ young­ unemployed­ persons­ as­ opposed­
to­ their­ employed­ counterparts.­ These­ risks­ pertain­ in­ particular­
to­ deteriorating­ mental­ health­ and­ psycho-social­ issues,­ increased­
vulnerability,­ a­ sense­ of­ inferiority,­ depression­ and­ a­ diminished­
confidence,­as­well­as­a­general­dissatisfaction­with­one’s­life.­Rapuš­
Pavel­(2005)­has­researched­similar­issues­in­Slovenia.­The­group­is­also­
characterized­by­an­ increased­risk­of­suicidal­behaviour­ (Keiselbach,­
2003).­Compounding­the­situation­even­further­is­the­lack­of­supportive­
542 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
social­ties,­which­usually­stem­from­the­working­environment­and­can­
ameliorate­ the­ experience­ of­ long-term­ unemployment.­The­ issue­ of­
health­is­discussed­more­thoroughly­in­the­following­chapter.
Homelessness, health, dual diagnoses and 
access to services1
In­ recent­ decades,­ the­ issue­ of­ homelessness­ has­ changed­ on­
a­worldwide­scale.­The­ image­of­a­homeless­adult­man­no­ longer­
holds­true,­for­the­issue­has­spread­to­include­previously­unaffected­
segments­ of­ the­ population­ with­ more­ complex­ needs­ in­ terms­
of­ health­ and­ other­ areas­ (Turnbull,­ Muckle­ &­ Masters,­ 2007).­
Researchers­predict­that­the­issue­will­continue­to­spread­and­include­
an­ ever­ more­ heterogeneous­ group­ of­ individuals,­ especially­ in­
light­of­the­current­financial­crisis­and­the­(un)successful­measures­
proposed­ to­ grapple­ with­ it,­ which­ obviously­ acknowledge­ the­
primacy­ of­ economic­ imperatives­ over­ the­ social­ wellbeing­ and­
health­of­citizens.
Homelessness­is­also­the­result­of­social­and­demographic­changes­
taking­place­in­the­last­two­decades,­increasing­risks­and­the­process­
of­ individualization,­ which­ may­ be­ viewed­ as­ the­ result­ of­ weak­
and­dissolving­social­networks,­which­might­compensate­for­a­lack­
of­other­ resources­and­would­ represent­an­adequate­ level­of­ social­
security­against­exclusion.­A­key­role­ in­ the­rise­and­heterogeneity­
of­ the­ issue­ of­ homelessness­ is­ played­ by­ the­ changing­ function­
and­ image­of­ the­ family,­ the­ rise­of­ single-parent­ families­ and­ the­
changing­patterns­of­child­emancipation.­Crucial­to­this­issue­is­also­
the­ interaction­ between­ cultural­ and­ demographic­ changes­ on­ the­
one­hand,­and­the­housing­market­on­the­other.­Running­parallel­to­
rising­numbers­of­nuclear­and­single-parent­families­as­well­as­single­
adults­ is­ the­ increasing­ demand­ for­ smaller­ residences;­ however,­
the­ housing­ market­ cannot­ accommodate­ this­ trend.­ The­ result­
is­ a­ shortage­of­ residences­ and­ a­ rise­ in­ rent­ costs.­ In­Europe,­ the­
economic­crunch­is­accompanied­by­long-term­trends­of­diminishing­
state­assistance,­which­intensify­precisely­during­critical­times.­This­
1­A­segment­of­this­chapter­has­been­published­in­a­study­report­entitled­»Brezdomstvo,­
zdravje­in­dostopnost­zdravstvenih­storitev«­(Homelessnes,­Health­and­Access­to­Health­
Care­Services)­by­Razpotnik­and­Dekleva­(2009).
543Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
issue­is­at­the­centre­of­attention­in­Slovenia­as­well.­In­this­regard,­
the­ people­ most­ affected­ are­ certainly­ young­ people,­ who­ do­ not­
belong­to­social­groups­considered­to­be­a­priority­by­social­policies.­
Related­to­this­is­the­current­ideology,­which­places­more­and­more­
responsibilities­ squarely­ on­ the­ family.­ This­ becomes­ problematic­
when­it­applies­to­vulnerable­families­with­few­resources­and­little­
social­power,­which­are­unable­ to­guarantee­ sufficient­ support­and­
security­ for­ each­ member.­ Therefore,­ such­ policies­ implemented­
during­ crises­ turn­ out­ to­ be­ detrimental­ and­ counterproductive,­
for­ they­ result­ in­ intergenerational­ perpetuation­ of­ extreme­ social­
exclusion­(see­discussion­of­the­underclass­in­the­previous­chapter).
Let­ us­ now­ look­ at­ the­ issue­ of­ homeless­ in­ terms­ of­ health.­
Homelessness­ is­ most­ commonly­ associated­ with­ mental­ health­
issues,­ with­ some­ researches­ contending­ that­ those­ suffering­ from­
mental­health­problems­make­up­80-95%­of­the­homeless­population.­
Others­believe­ this­ share­ to­be­between­10­and­60%­ (counting­prior­
hospitalisations­and­treatments­ in­psychiatric­ institutions),­with­up­to­
70%­of­ the­ population­ suffering­ from­ substance­ abuse­ (Scott,­ 1993;­
Savage­et­al.,­2006).­It­is­widely­believed­that­the­reason­for­the­high­
instance­of­mental­health­problems­among­the­homeless­is­the­collapse­
of­ institutions­which­ provided­ long-term­ accommodation­ for­ people­
with­mental­problems­only­a­few­decades­ago.­Craig­and­Timms­(1992)­
believe­that­the­root­of­the­problem­is­too­complex­to­be­reduced­simply­
to­ the­ deinstitutionalization­ or­ breakdown­ of­ asylums.­ According­
to­ them,­ the­ widening­ extent­ of­ mental­ health­ problems­ among­ the­
homeless­can­also­be­attributed­to­ever­shorter­and­more­intensive­forms­
of­treatment,­even­in­cases­of­severe­and­complex­mental­problems­–­in­
other­words,­to­diminishing­expenditures­on­matters­of­public­health.­
The­need­for­long-term­treatment­and­subsequent­social­rehabilitation­
thus­remains­unfulfilled,­while­homeless­patients­suffering­from­mental­
problems­and­ requiring­ long-term­ treatment­ and­ constant­ social­ care­
are­ perceived­ as­ taking­ up­ space­ in­ the­ already­ overcrowded­ health­
care­ system,­an­ issue­as­ topical­ in­Slovenia­as­ it­ is­elsewhere.­Craig­
and­ Timms­ (1992)­ also­ expose­ the­ lack­ of­ efficient­ services­ in­ the­
field­ as­ another­ reason­ for­ the­ difficulties­ homeless­ individuals­with­
mental­ health­ issues­ face­with­ regard­ to­ access­ to­medical­ services.­
Melvin­(2004)­likewise­determines­that­effective­services­in­the­field­
are­viewed­by­many­experts­as­the­most­successful­way­to­engage­and­
include­this­commonly­secluded­segment­of­service­users.
544 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
Studies­frequently­connect­homelessness­to­risk­factors­such­as­
child-abuse­(Mounier­&­Andujo,­2003)­or­dysfunctional­(vulnerable,­
marginalized,­ facing­ several­ problems)­ families­ (Tyler,­ Cauce,­
&­Whitbeck,­2004).­ In­Scotland,­ for­ instance,­a­ third­of­homeless­
young­people­had­been­placed­in­foster­homes­or­care­ institutions­
(Jones,­2003).­Among­the­homeless­young­people,­the­high­rate­of­
substance­abuse­and­addiction­also­increases­the­risk­of­unprotected­
sex,­which­in­turn­increases­the­risk­of­HIV­infections­(Bell­et­al.,­
2003).­ Related­ to­ this­ is­ also­ the­ issue­ of­ prostitution­ (Gwadz­ et­
al.,­ 2004),­which­ frequently­ becomes­ a­ last­ resort­ for­ endangered­
homeless­ addicts­ to­ acquire­money.­Whitbeck­ et­ al.­ (2004)­ relate­
the­issue­of­homelessness­to­affiliation­with­subcultures­(based­on­
ethnicity,­ culture,­ sexual­ orientation,­ and­ so­ on).­ The­ differences­
stem­ from­ unequal­ statuses­ of­ different­ social­ groups­ in­ different­
societies­ and­ are­ related­ to­ obstacles­ in­ accessing­ vital­ social­
resources­ as­ well­ as­ to­ the­ discrimination­ different­ subcultures­
face­ within­ the­ system.­ The­ consequences­ of­ these­ systemic­
obstacles­and­unequal­opportunities­for­access­commonly­appear­as­
psychological­peculiarities­of­an­individual,­which­prevent­him/her­
from­ establishing­ long-term,­ satisfactory­ social­ relationships,­ and­
indirectly­in­one’s­lifestyle,­which­increases­social­and­health­risks­
and­exacerbates­access­to­services,­employment­and­other­resources.
Turnbull,­ Muckle­ and­ Masters­ (2007)­ have­ found­ that­ in­ spite­
of­a­higher­rate­of­various­health­issues­homeless­individuals­rarely­
avail­themselves­of­medical­services­or­believe­there­to­be­a­lack­of­
available­effective­ services.­The­perceived­ lack­of­ suitable­ services­
is­ reflected­ by­ the­ fact­ that­ homeless­ people­ rarely­ visit­ medical­
institutions,­ therefore,­ their­health­problems­accumulate­and­remain­
untreated­and­subsequently­become­harder­to­cure.­A­lack­of­accessible­
medical­treatment­is­also­reflected­in­the­fact­that­emergency­services­
are­ commonly­ the­ only­ form­of­medical­ attention­homeless­ people­
receive­ (Savage­ et­ al.­ 2006).­ This­ means­ that­ for­ various­ reasons­
homeless­ people­ receive­medical­ treatment­ only­ when­ their­ health­
deteriorates­to­the­point­where­they­are­either­brought­in­by­others­or­
seek­ urgent­ care­ themselves.­ Specialized­ literature­worldwide­ calls­
for­a­reform­of­the­health­care­system­in­order­to­adjust­it­to­the­needs­
of­the­most­vulnerable­and­excluded­segments­of­the­population­with­
little­or­no­access­to­health­care­services.­In­certain­parts­of­the­world,­
this­ requirement­ is­met­ by­ proactive­ community­ services­ available­
545Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
to­ the­ homeless­ and­ the­ excluded,­ whereby­ professionals­ take­ to­
the­field­and­approach­ the­afflicted­ in­ their­environment,­ instead­of­
waiting­for­them­to­make­the­first­step.­These­services­must­be­based­
on­individualized,­integrated­and­indiscriminating­practices.
Changing­social­conditions­effect­changes­in­the­structure­of­the­
homeless­population,­which­also­alter­the­characteristics­and­needs­
of­the­group.­In­this­respect,­it­is­important­to­take­into­account­the­
age­structure­of­ the­homeless­population,­because­ the­needs­of­ the­
young­ are­ completely­ different­ from­ the­ needs­ of­ the­ elderly,­ the­
discrepancy­resulting­from­different­levels­of­physical­health­as­well­
as­ from­different­ sociological­ features­of­each­generation.­Surveys­
(conducted­in­the­USA)­based­on­the­comparison­of­health­statuses­
and­unfulfilled­medical­needs­between­a­group­of­young­and­a­group­
of­ old­ homeless­ people­ (Garibaldi,­ Conde-Martel­ and­ O’Toole,­
2005)­ found­ that­ the­ elderly­ place­ the­ need­ for­ medical­ attention­
much­higher­on­the­scale­of­priorities­than­young­people:­the­elderly­
were­3,6­ times­more­ likely­ to­ report­chronic­ illness;­ they­were­2,8­
times­more­ likely­ to­have­medical­ insurance;­heroin­addiction­was­
2,4­ times­more­common­among­ the­elderly­ than­among­ the­young­
(this­contrasts­with­the­situation­in­Slovenia­where­heroin­addiction­
is­ more­ common­ among­ young­ homeless­ people­ (Razpotnik­ &­
Dekleva,­2007);­the­difference­might­be­related­to­a­longer­history­of­
heroin­abuse­in­the­USA­when­compared­with­Slovenia);­the­elderly­
were­more­likely­to­take­advantage­of­medical­services­intended­for­
the­homeless,­such­as­shelters,­clinics­and­field­services.­In­spite­of­
a­higher­rate­of­substance­abuse,­however,­the­elderly­expressed­the­
need­for­treatment­of­drug­addiction­less­frequently­than­the­young.­
Such­surveys­confirm­the­logical­assumption­that­medical­problems­
progress­and­accumulate­with­advanced­age­and­that­inclusion­into­
the­health­care­system­and­favourable­experiences­of­individuals­with­
medical­services­are­of­crucial­ importance­already­at­an­early­age.­
The­key­word­in­this­area­is­‘preventive’;­once­the­medical­problems­
become­chronic­their­treatment­becomes­much­more­expensive­and­
less­likely­to­be­successful.­This­pertains­to­our­country­as­well.
Studies­ reveal­ the­ paramount­ significance­ of­ post-treatment­
programs­ for­ homeless­ addicts,­ who­ are­ the­most­ vulnerable­ and­
endangered­among­the­homeless­population.­It­has­been­found­that­
relapses­into­addiction­as­well­as­into­homelessness­are­much­more­
common­ in­ cases­where­ there­ is­ no­ availability­of­ programs­ after­
546 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
the­ initial­ treatment­of­addiction­or­detoxification.­Such­follow-up­
programs­can­slow­down­the­aforementioned­revolving­door­effect­
and­the­spiralling­cycle,­in­which­homeless­people­move­from­one­
assistance­ program­ or­ scheme­ into­ another­ without­ making­ any­
visible­ progress.­ Slowing­ down­ the­ revolving­ door­ effect­ opens­
up­ possibilities­ for­ suitable­ intervention­ and­ the­ establishment­ of­
behavioural­patterns­unrelated­ to­ the­addict­ lifestyle.­A­number­of­
studies­(Ulfrstad,­1999;­Ytrehus,­2002;­Taksdal­et­al.­2006,­as­cited­
in­Hansen,­2006)­have­also­shown­that­services­available­primarily­
to­addicts­and­the­mentally­ill­have­great­potential­for­interrupting­
an­ individual’s­cycle­of­wandering­from­one­ institution,­shelter­or­
asylum­to­the­next,­provided­they­treat­the­person­as­an­individual­
(instead­of­ a­ symptom­or­ a­ deviant)­ and­offer­ treatment­ suited­ to­
individual­needs,­which­requires­mutual­cooperation­and­the­patients­
active­ involvement.­ It­ also­ requires­ cooperation­ and­ coordination­
between­different­institutions­available­to­the­homeless,­for­if­such­
coordination­between­programs­ is­ lacking­ it­can­ further­aggravate­
the­difficulties­related­to­homelessness­(Hansen,­2006).
A­study­carried­out­by­Crane­and­Warnes­(2001)­confirmed­that­
individuals­suffering­from­a­combination­of­afflictions,­i.e.­struggling­
with­mental­health­difficulties,­alcohol­abuse­as­well­as­ substance­
abuse,­ are­ particularly­ problematic­ in­ terms­ of­ access­ to­ health­
care­ and­ other­ services.­The­ study­ revealed­ a­ lack­ or­ inadequacy­
of­social­services­which­would­offer­comprehensive­assistance­and­
assume­responsibility­for­such­individuals.­Offering­comprehensive­
treatment­in­one­place­would­be­of­crucial­importance­for­individuals­
struggling­with­ several­ issues,­ since­ their­ lifestyle­ is­marked­by­a­
refusal­to­seek­and­enter­such­social­services.
Empirical findings
In­the­following­paragraphs,­I­will­focus­on­the­situation­in­Slovenia­
in­order­to­illuminate­the­abovementioned­findings.­The­results­of­the­
survey­conducted­in­Ljubljana­(Dekleva­and­Razpotnik,­2007)­show­
that­20%­of­homeless­people­in­Ljubljana­admit­to­having­an­alcohol­
addiction,­ at­ least­ 20%­of­ them­ are­ addicted­ to­ illicit­ substances­ (a­
majority­ of­ them­ have­ consumed­ the­ substances­ intravenously)­ and­
23%­ have­ already­ undergone­ treatment­ because­ of­ their­ addiction.­
547Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Approximately­40%­believe­that­their­homelessness­is­related­to­their­
mental­ problems,­ 24%­ reported­ being­ committed­ to­ a­ psychiatric­
hospital,­and­we­can­assume­that­the­percentage­is­even­higher­among­
the­hidden­population.­To­this,­we­can­also­add­the­share­of­individuals­
who­have­not­undergone­treatment­for­mental­health­issues­and­whose­
problems­remain­unexamined.­In­2008,­a­study­was­conducted­on­the­
availability­ and­ obstacles­ in­ accessing­ assistance­ schemes­ for­ users­
of­illicit­drugs­in­Slovenia­(Nolimal,­Leskovšek­and­Pokrajac,­2008).­
The­ study­ revealed­ a­ strong­ vulnerability­ of­ this­ group­ in­ terms­ of­
accessing­assistance­programs­in­health­care­and­other­areas.
Having­ the­ fewest­ opportunities­ for­ accessing­medical­ services­
are­ those­ who­ do­ not­ have­ even­ basic­ medical­ insurance.­ The­
number­ of­ these­ individuals,­ who­ have­ been­ excluded­ from­ the­
system,­has­been­growing­ in­Slovenia­ since­1992­when­ the­health­
care­ system­ was­ reformed.­ Because­ basic­ medical­ insurance­ and­
access­to­services­are­typically­tied­to­various­formal­statuses­such­as­
citizenship,­employment,­permanent­residence,­and­so­on,­the­rise­in­
the­number­of­unemployed­persons­(in­the­last­two­decades)­and­the­
increasing­uncertainty­ regarding­employment­and­housing­are­also­
connected­to­the­problem­of­hindered­access­to­health­care­services­
for­socially­excluded­individuals.­In­response­to­this­shortcoming­of­
the­system,­two­clinics­were­opened­in­Ljubljana­and­Maribor,­which­
provide­consultations­and­medical­ treatment­ to­ individuals­without­
insurance.­However,­the­mere­fact­that­the­clinic­in­Ljubljana,­which­
was­ supposed­ to­operate­ for­ a­ limited­ time­until­ the­difficulties­of­
those­ with­ no­ insurance­ would­ be­ solved,­ will­ celebrate­ its­ ninth­
anniversary­ in­ January­2011­ reveals­ that­ the­health­ care­ system­ in­
Slovenia­has­run­into­a­cul-de-sac­of­exclusion­of­those­who­are­most­
vulnerable.­In­the­first­five­years,­the­clinic­in­Ljubljana,­which­is­not­
included­into­the­public­health­care­network,­provided­approximately­
40.000­services.­It­should­be­noted,­however,­that­the­most­vulnerable­
group­ –­ homeless­ users­ of­ illegal­ drugs­ –­ is­ not­ allowed­ into­ the­
clinic,­ because­ the­ public­ residing­ nearby­ explicitly­ demanded­
during­the­establishment­that­those­who­are­addicted­to­illegal­drugs­
be­prohibited­from­entering­the­clinic­in­their­neighbourhood.
Even­ homeless­ individuals­ who­ have­ basic­ insurance­ but­ no­
additional­ insurance­ experience­ difficulties­ in­ accessing­ the­ public­
health­care­system,­in­spite­of­the­fact­that­a­2009­amendment­to­the­
Health­Care­and­Health­Insurance­Act­guarantees­that­those­who­have­
548 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
basic­insurance­but­no­other­form­(are­not­employed,­retired­or­farmers)­
and­ whose­monthly­ earnings­ and­ assets­ do­ not­ exceed­ 50%­ of­ the­
minimum­wage­receive­free­additional­ insurance.­The­consequences­
and­possible­obstacles­in­the­implementation­of­this­provision­have­not­
yet­been­studied.­One­of­the­specific­problems­of­the­homeless­is­that­
although­ the­public­health­care­ system­does­not­completely­exclude­
them­they­cannot­afford­to­buy­the­prescribed­medicine­or­obtain­the­
prescribed­treatment­because­of­ their­poverty­or­a­ lack­of­additional­
medical­insurance.­This­again­necessitates­systematic­measures­which­
would­allow­the­poor­and­socially­excluded­the­same­level­of­access­
to­medical­services­as­is­afforded­to­other­citizens.
Sample group description and results 
After­ the­ aforementioned­ survey­ of­ homelessness­ in­ Ljubljana­
(Dekleva­ &­ Razpotnik,­ 2007)­ we­ conducted­ a­ survey­ on­
homelessness­ and­ access­ to­ medical­ services­ together­ with­ The­
Ministry­ of­ Health’s­ Department­ of­ Health­ Care­ for­ Vulnerable­
Groups.­ We­ included­ in­ the­ quantitative­ part­ of­ the­ research­ a­
sample­group­of­122­homeless­ individuals­ living­in­ the­street­(the­
most­ visible­ group­ in­ a­ diverse­ group­ of­ homeless­ and­ excluded­
individuals)­ from­ six­ Slovenian­ cities.­The­majority­ (64­%)­were­
from­Ljubljana,­while­the­others­were­from­Maribor,­Celje,­Kranj,­
Koper­and­Murska­Sobota.­Our­choice­of­interviewees­was­random­
in­the­sense­that­we­did­not­have­any­limiting­criteria­for­individuals­
we­wanted­to­include­in­the­sample.­Our­formal­definition­of­those­
we­ wished­ to­ interview­ was:­ Experiencing­ homelessness­ means­
sleeping­ outside,­ in­ basements,­ doorways,­ temporary­ shelters,­
asylums­and­other­temporary­residential­care­institutions­intended­
for­the­homeless,­housing­communities­for­the­homeless;­not­having­
a­ guaranteed­ roof­ over­ his/her­ head,­ nor­ an­ own­ home,­ facing­
eviction­and­having­no­place­to­go.­
16%­of­the­respondents­were­female,­84­%­were­males.­Their­age­
varied­ between­ 20­ and­ 77,­ the­ average­ age­ being­ 42,7­ years.­The­
males­were­on­average­five­years­older­than­the­females.­The­most­
common­level­of­education­was­a­secondary­school­education­(49,5­
%),­ almost­ as­ common­was­ a­ primary­ school­ education­ (41,8­%),­
with­very­few­exceptions­with­a­higher­or­lower­level­of­education.­
549Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Most­of­them­were­single­(52,5­%)­or­divorced­(31,2­%).­58,2­%­were­
childless,­ while­ the­ rest­ were­ equally­ divided­ into­ those­who­ had­
one­and­those­with­more­than­one­child,­without­greater­differences­
between­the­sexes.­Homeless­parents­were­equally­divided­into­those­
who­ had­ had­ contact­ with­ their­ children­ in­ the­ previous­ year­ and­
those­that­had­not.­95,1­%­were­legal­citizens­of­Slovenia.­86,1­%­of­
respondents­had­been­employed­at­some­point­in­their­life­and­had­
some­work­experience.­On­average,­they­had­12,3­years­of­working­
experience.­At­the­time­of­the­survey,­63,9­%­of­the­respondents­had­
no­employment­whatsoever,­2.5­%­were­permanently­employed,­the­
remainder­performed­occasional­work­and­menial­work.
The­ age­ at­ which­ respondents­ first­ experienced­ homelessness­
varied­from­early­childhood­to­old­age­(67).­For­80­%­of­them­this­
age­varied­between­17­and­50­years,­with­a­total­average­of­33­years­
as­the­age­at­which­they­first­experienced­homelessness.­The­average­
duration­of­homelessness­was­approximately­five­years,­with­21,3­
%­of­the­respondents­having­been­homeless­for­more­than­ten­years.­
In­order­to­illustrate­the­central­thesis­of­this­article­that­changed­
social­conditions­may­increase­the­risk­of­extreme­social­exclusion­
for­the­most­vulnerable­segment­of­young­people,­let­us­look­at­how­
the­ subset­ of­ young­ homeless­ people­ differs­ from­ the­ remaining­
sample­group.­The­subset­includes­individuals­between­the­ages­of­
20­and­35.­There­were­no­individuals­younger­than­20­in­our­sample­
group.­The­results­are­merely­illustrative­and­should­not­be­taken­as­
generalizations­since­the­sample­group­is­relatively­small.
Within­ the­ subset­ of­ young­ homeless­ people,­ slightly­ more­ than­
half­of­them­had­finished­primary­school,­slightly­more­than­40­%­had­
finished­ secondary­ school,­while­ the­ rest­ failed­ to­ complete­ primary­
school.­In­comparison­to­the­whole­sample­group,­we­can­ascertain­a­
trend,­whereby­young­homeless­people­are­on­average­less­qualified.­79­
%­of­them­were­male,­21­%­were­female,­however,­it­must­be­pointed­
out­ that­ women­ often­ hide­ in­ secluded­ contexts­ and­ are­ therefore­
difficult­to­include­in­such­surveys.­70­%­were­single­at­the­time­of­the­
survey.­76,3­%­of­them­were­childless,­18,4­%­had­one­child,­while­5,3­
%­had­more­than­one­child.­70­%­of­respondents­had­been­employed­at­
some­point­in­their­life,­while­30­%­had­never­been­employed.­
None­ of­ the­ young­ homeless­ people­ were­ in­ a­ permanent­
employment­relationship­at­the­time­of­the­survey.­2,6­%­said­they­
550 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
were­ working­ but­ not­ for­ an­ indefinite­ period,­ 31,6­ %­ worked­
occasionally­ or­ regularly­ sold­ a­ newspaper­ published­ by­ the­
homeless,­60,5­%­of­the­respondents­had­no­employment­whatsoever,­
while­5,3­%­said­they­had­a­different­employment­status­that­the­rest.­
The­ table­ below­ shows­ how­ many­ of­ the­ respondents­ have­
experienced­ various­ predicaments­ and­ extreme­ difficulties­ in­ the­
past.­Because­ the­ sample­group­ is­ small,­ I­ did­not­ investigate­ the­
statistical­significance­of­the­differences,­the­comparison­only­serves­
as­an­illustration.
Table­1:­Percentage­of­respondents­who­have­experienced­various­difficult­
situations­in­their­life.
Type of experience:
Pertaining to the 
whole sample 
group
Pertaining to the 
subset
Serious­and­long-term­altercations­
and­arguments­with­parents­ 61,5­% 78,9­%
Eviction­from­home­by­their­parents 38,3­% 63,2­%
Physical­abuse­at­the­hands­of­parents­
(or­other­individuals­close­to­them) 42,0­% 45,9­%
Sexual­abuse­at­the­hands­of­parents­
(or­other­individuals­close­to­them) 7,6­% 10,8­%
Exploitation­at­the­hands­of­parents­
(or­other­individuals­close­to­them) 36,1­% 37,8­%
Expulsion­from­school 23,5­% 54,1­%
Eviction­from­home­by­force 43,7­% 25­%
There­ is­a­ stark­difference­between­ the­ two­groups­ in­ terms­of­
expulsion­from­school,­with­more­than­twice­as­many­young­people­
having­ been­ expelled.­ Additionally,­ there­ is­ a­ great­ difference­
between­ the­ high­ percentage­ of­ those­ who­ were­ evicted­ by­ their­
parents­in­the­subset­(63,2­%)­and­the­percentage­of­those­who­were­
evicted­by­their­parents­in­the­whole­sample­group­(38,3­%).­
The­ respondents­ had­ experienced­ living­ in­ the­ following­
institutions:­27­%­(subset­–­31­%)­had­at­some­point­lived­in­youth­
homes,­residential­care­institutions,­correctional­homes­or­maternity­
homes;­26­%­had­been­in­institutions­for­the­treatment­of­alcohol­and­
drug­addiction;­45­%­had­been­ incarcerated;­6­%­had­served­ in­ the­
military­as­professionals;­31­%­had­been­to­a­mental­institution;­52­%­
had­been­to­other­medical­institutions­(for­a­period­of­more­than­one­
551Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
month­at­a­time);­9­%­(subset­–­13,9­%)­of­them­had­lived­in­communes­
for­ individuals­ with­ mental­ health­ issues.­ When­ we­ compare­ the­
whole­ sample­ group­with­ the­ subset,­ we­ cannot­ find­many­ drastic­
differences­ between­ the­ two,­which­ should­ be­ a­ cause­ for­ concern­
since­ it­ shows­ that­young­people­experienced­ institutionalization­ to­
the­ same­ extent­ (with­ regard­ to­ psychiatric­ wards,­ communes­ for­
those­with­mental­health­ issues)­or­ to­a­greater­ extent­ (with­ regard­
to­prisons),­in­spite­of­their­youth.­There­is­a­considerable­difference­
between­ the­ two­groups­ in­ the­category­of­ living­ in­a­youth­home,­
residential­care­ institution­or­a­correctional­home,­whereby­a­ larger­
share­of­young­people­had­resided­in­such­facilities.
In­general,­ the­results­of­ the­survey­of­ the­whole­sample­group­
reveal­with­considerable­certainty­that­the­examined­population­is­at­
a­much­greater­risk­in­terms­of­health­and­that­the­psycho-bio-social­
state­of­the­group­is­much­worse­than­that­of­the­general­(Slovenian)­
population.­This­finding­applies­mainly­to­the­areas­of­mental­health­
and­addiction,­as­well­as­ to­other­ illnesses­ related­ to­a­ lifestyle­ in­
the­ streets.­The­ results­ also­correspond­with­ the­findings­of­many­
similar­ surveys­ conducted­ elsewhere­ in­ the­world.­ If­we­ examine­
only­the­subset­of­young­people,­we­can­see­that­the­most­commonly­
diagnosed­illness­for­this­group­is­hepatitis­(27,8­%),­followed­by­a­
diagnosed­addiction­to­illegal­substances.­As­I­have­mentioned,­ in­
general­it­holds­true­that­the­homeless­population­resorts­to­medical­
services­ when­ it­ is­ already­ too­ late,­ therefore,­ many­ problems­
remain­undetected,­especially­in­the­case­of­young­homeless­people.
In­ our­ study­ of­ the­ accessibility­ of­ medical­ services­ to­ the­
homeless­ (Razpotnik­ &­ Dekleva,­ 2009)­ we­ found­ significant­
correlations­between­various­factors­which­increase­risk­and­a­poor­
rating­of­the­quality­of­the­medical­system.­The­larger­the­number­
of­factors­putting­a­certain­subgroup­of­homeless­people­at­risk,­the­
worse­their­rating­is­of­the­quality­of­the­medical­system,­because­
they­experience­more­difficulties­in­accessing­and­taking­advantage­
of­ the­ system.­ In­ this­ respect,­ those­ with­ the­ worst­ experiences­
are­ individuals­who­became­homeless­at­ an­early­age,­ individuals­
who­ have­ lived­ in­ a­ youth­ home,­ a­ correctional­ home­ or­ have­
been­ imprisoned,­ persons­ with­ a­ weak­ social­ support­ structure,­
persons­addicted­to­alcohol,­persons­addicted­to­illegal­substances,­
individuals­who­show­signs­of­mental­health­problems­or­those­who­
have­ been­ committed­ to­ psychiatric­ hospitals,­ as­ well­ as­ persons­
552 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
suffering­ from­comorbidity,­ i.e.­ from­more­ than­one­affliction;­ all­
of­ them­ rate­ the­medical­ system­ poorly­ and­ experience­ it­ as­ less­
accessible.
The­ table­ below­ centres­ on­ experiences­ with­ the­ health­ care­
system­ whereby­ a­ sense­ of­ stigmatization­ was­ present­ during­
treatment­of­homeless­users­of­illicit­substances.
Table­2:­A­sense­of­discrimination­due­to­homelessness/substance­abuse­during­
treatment­in­health­care­institutions.
To­whom­does­the
Have­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­question­pertain?­
you­ever­felt­that­­
you­had­been­treated­­
differently­in­health­care­institutions­­
because­you­are­homeless/use­drugs? P
er
ta
in
s­t
o­
th
e­
en
tir
e­
sa
m
pl
e­
gr
ou
p
Pe
rta
in
s­o
nl
y­
to
­th
e­
su
bs
et
­o
f­
yo
un
g­
pe
op
le
­
Pe
rta
in
s­t
o­
dr
ug
­
us
er
s­
Yes,­in­a­negative­sense­(stigmatization,­
isolation,­avoidance,­insults­…) 33,9­% 34,2­% 50,0­%
Yes,­in­a­positive­sense­(special­privileges,­
additional­attention­from­the­medical­personnel­
and­social­services­…)
8,3­% 5,3­% 11,4­%
I­did­not­feel­I­had­been­treated­differently­
because­I­am­homeless/a­drug­user 36,4­% 26,3­% 13,6­%
I­do­not­think­the­medical­personnel­knew­I­was­
homeless/a­drug­user 14,0­% 21,1­% 9,1­%
I­have­never­been­hospitalized 7,4­% 13,2­% 15,9­%
The­ table­ shows­ that­ the­ entire­ group­of­ homeless­ people,­ and­
homeless­drug­users­ in­particular,­often­(34,2­%­of­young­people,­
50­ %­ of­ drug­ users)­ expressed­ the­ sense­ of­ having­ been­ treated­
differently­ in­ a­negative­ sense­by­ the­health­ care­ system.­A­ sense­
of­ having­ been­ treated­ differently­ in­ a­ positive­ manner­ was­ less­
frequent,­while­young­people­more­frequently­felt­that­the­personnel­
had­not­realised­that­they­were­homeless.­This­is­not­unusual­since­in­
our­culture­young­people­do­not­fit­the­image­of­a­‘typical’­homeless­
person­and­the­public­is­only­slowly­becoming­aware­of­this­group.­
Significant­systematic­changes­need­to­be­implemented­so­that­our­
society­ does­ not­ become­ accustomed­ to­ the­ notion­ that­ anybody,­
especially­young­people,­can­become­homeless.­In­my­conclusion­I­
will­sum­up­and­enumerate­a­few­suggestions­for­such­changes.
553Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Discussion
According­to­Williamson­(2003),­the­connection­between­status­zer0­
and­the­underclass­lays­in­the­fact­that­status­zer0­youth­have­the­greatest­
potential­to­fill­in­the­category­of­the­underclass,­which­is­currently­only­
a­vague­notion­lacking­any­concrete­definition­and­is­typically­used­as­
an­ideological­or­political­device.­In­order­to­prevent­this­from­becoming­
reality,­society­must­attempt­to­integrate­these­individuals­into­the­social­
structures­of­health­care,­education­and­employment.
A­ case­ study­ dealing­ with­ experiences­ with­ employment­ of­
ten­ young­ homeless­ persons­ who­ have­ had­ in­ the­ past­ very­ few­
positive­experiences­with­ the­educational­and­employment­system­
(Razpotnik,­ 2007)­ concludes­ with­ an­ appeal­ for­ elaborate­ and­
multilayered­ measures,­ at­ the­ centre­ of­ which­ it­ places­ housing­
policy­ and­ attributes­ an­ important­ role­ to­ the­ development­ of­
flexible,­individualized,­‘middle­way’­(in­the­sense­of­mitigating­the­
transition­into­independence)­programs,­which­would­assist­young­
people­in­making­the­necessary­transitions­in­their­own­environment,­
support­ an­ autonomous­ and­ healthy­ lifestyle,­ contribute­ to­
alleviating­ the­ damages­ caused­ by­ a­ hazardous­ lifestyle­ and­
contribute­to­raising­functional­literacy.­It­also­assigns­an­important­
role­to­staff­training,­whereby­personnel­must­be­instructed­in­how­
to­ approach­ this­ population­ at­ risk,­ how­ to­ treat­ individuals­ in­ a­
dignified­manner­and­how­to­establish­good­relations,­which­would­
enable­mutual­planning.­Frequently­we­hear­ that­professionals­are­
unable­to­relate­to­young­people,­whom­they­are­supposed­to­assist,­
advise­and­instruct.­This­pessimism­in­the­profession­is­particularly­
disconcerting­when­it­pertains­to­a­population­at­risk­which­urgently­
requires­well­ trained­ and­ confident­ experts­ to­ help­ strengthen­ the­
position­of­a­vulnerable­group­of­young­people.­Finally,­it­is­crucial­
that­ these­ young­ people­ actively­ participate­ in­ such­ programs­ in­
order­not­to­become­inert­or­trapped­in­vicious­circles­without­any­
possibility­of­escape,­but­ instead­ to­find­a­purpose­and­a­ sense­of­
personal­value.
Focusing­ on­ the­medical­ treatment­ of­ young­ homeless­ people,­
it­must­be­emphasized­that­such­treatment­must­involve­more­than­
simply­medical­attention.­Worldwide,­there­are­different­models­for­
(specialized)­ care­ for­ the­ homeless.­ It­ should­ be­ noted­ that­ these­
554 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
models­overlap­and­complement­each­other:
•­ Unhindered­ access­ to­ the­ general­ public­ health­ care­ system,­
primary­as­well­secondary­and­tertiary.
•­ Medical­and­general­assistance­for­homeless­people­accessible­at­
many­different­ locations­(clinics,­day­centres,­shelters,­various­
locations­in­the­field...)
•­ Specialized­ integrated­ and­ interdisciplinary­ services­ offering­
medical­as­well­as­psychosocial­assistance­to­homeless­people.­
•­ Specialized­flexible­services­(which­do­not­require­appointments­
and­offer­assistance­to­homeless­people­in­overcoming­obstacles­
to­accessing­the­health­care­system).­
•­ Work­in­the­field­(medical­attention­and­care­offered­on­location­
where­homeless­people­frequently­visit­–­soup­kitchens,­shelters,­
and­so­on).­­
•­ Proving­itself­to­be­very­successful­in­our­country­is­the­model­
of­‘key­workers’,­experts­in­the­fields­of­health­care­and­social­
work,­ who­ continuously­ monitor­ an­ individual­ and­ offer­
comprehensive­ (extending­ to­ other­ areas­ of­ an­ individual’s­
life­ instead­ of­ being­ limited­ to­ medical­ care­ only)­ assistance­
in­ individual­planning.­This­ type­of­care­ is­based­on­a­ trustful­
working­relationship­and­aims­to­provide­users­with­information­
and­possible­necessities­in­the­field,­assistance­with­paperwork,­
escorts­to­institutions,­visits­in­case­of­hospitalization,­and­help­
in­finding­long-term­solutions­to­medical­and­other­problems.­­­
•­ There­are­examples­of­clinics­for­young­homeless­people­abroad.­
Such­forms­of­care­for­a­particular­vulnerable­social­group­must­be­
attuned­to­the­lifestyle­of­young­people­(e.g.­opening­hours­should­
be­adjusted­to­the­needs­of­the­group)­and­should­endorse­awareness­
on­ the­ part­ of­ the­ personnel­ of­ the­ psychosocial­ features­ of­
individuals­in­care­and­of­the­particular­(sub)cultural­characteristics­
of­ this­ population.­ They­ are­ based­ on­ a­ concern­ for­ prevention,­
which­means­that­the­population­at­risk­must­be­included­into­the­
system.­The­only­way­to­achieve­this­is­to­make­the­system­fully­
accessible­to­these­groups.­It­is­essential­that­individuals­entering­
the­system­receive­clear­answers­to­their­questions,­and­that­ they­
are­treated­not­as­patients­with­a­few­particular­symptoms,­but­as­
complex­individuals­with­complex­problems.
555Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Two­decades­ago­we­could­boast­that­our­country’s­social­system­
includes­ the­ entire­ population­ regardless­ of­ age,­ material­ status,­
employment­status­and­place­of­residence.­Unfortunately,­today­that­
is­no­ longer­ the­case.­There­are­ individual­ initiatives,­however,­ in­
light­ of­ the­ growing­ number­ of­ people­ suffering­ from­ exclusion,­
they­ are­ only­marginally­ effective­ (function­ curatively­ instead­ of­
preventively,­ respond­ to­ emergencies).­According­ to­ Ule­ (2008),­
researchers­ agree­ that­ risk­ becomes­ a­ factor­ very­ early,­ therefore,­
it­ is­ necessary­ to­ involve­ people­ in­ intervention­ programs­ early­
on.­Preventive­schemes­should­be­adjusted­to­ the­special­needs­of­
young­ people,­ should­ involve­ a­ multicultural­ approach,­ promote­
cooperation,­mutual­respect­and­self-respect,­should­seek­and­award­
creative­solutions,­they­should­motivate­the­individual­and­patiently­
instil­ learning­ habits,­ endorse­ long-term­ planning­ and­ encourage­
every­person­to­establish­career­goals.
In­ terms­ of­ intergenerational­ perpetuation­ of­ the­ patterns­ of­
exclusion,­we­should­examine­forms­of­support­on­ the­part­of­ the­
family­to­design­similar­forms­of­support­for­those­who­for­different­
reasons­cannot­expect­to­receive­it­from­their­families.­Flexibility­is­
essential­when­designing­programs­for­young­people­experiencing­
difficulties­when­passing­into­adulthood.­Without­political­solutions,­
there­ is­ little­hope­for­change.­Although­it­ is­expected­ that­people­
make­‘the­right­decisions’­when­passing­into­adulthood,­according­
to­Baldwin,­Coles­and­Mitchell­(2003)­these­decisions­are­framed­by­
policies­which­affect­institutions­which­structure­the­lives­of­young­
people.­The­fact­that­a­young­person­spent­time­in­an­institution­has­a­
long­lasting­effect­on­his/her­future.­Social­and­pedagogical­services­
have­ the­ potential­ to­ provide­ vital­ assistance­ in­ confronting­ these­
challenges.­Individualized­assistance,­practices­based­on­empirical­
evidence­ and­ reflexion­ as­ well­ as­ sponsorship­ and­ respectful­
treatment­of­young­people­as­individuals­with­complex­needs,­who­
can­ resolve­ their­problems­under­ improved­circumstances,­ instead­
of­ as­ symptoms­ or­ pathological­ cases,­ are­ essential,­ and­ experts­
must­provide­young­people­with­a­safe­and­conducive­environment.­
The­ aforementioned­ discourse­ about­ who­ is­ or­ is­ not­ deserving­
of­assistance­always­calls­ for­scrutiny.­ In­public­ life,­ they­may­be­
unavoidable,­ especially­ during­ periods­ of­ crisis­ and­ uncertainty;­
however,­they­are­simply­unacceptable­in­the­professional­field.
556 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
References
Baldwin,­D.,­Coles,­B.,­&­Mitchel,­W.­(2003).­The­formation­of­
an­underclass­or­disparate­processes­of­social­exclusion­(Evidence­
from­two­groupings­of­'vulnerable'­youth.­V­R.­MacDonald,­Youth,­
the­'Underclass'­and­Social­Exclusion­(81–95).­London:­Routledge.­
Beck,­U.­(1992):­Risk­society:­towards­a­new­modernity­(8–
150).­London:­Sage.­
Bell,­D.­N.,­Martinez,­J.,­Botwinick,­G.,­Shaw,­K.,­Walker,­L.­E.,­
Doods,­S.,­Sell,­R.­L.,­Johnson,­R.­L.,­Friedman,­L.­B.,­Sotheran,­J.­L.,­
&­Siciliano,­C.­(2003).­Case­finding­for­HIV-positive­youth:­a­special­
type­of­hidden­population.­Journal­of­Adolescent­Health,­33(2),­10–22.
Bradley,­H.­(2003).­Fractured­identities.­(changing­patterns­of­
inequality).­Cambridge:­Polity­press,­11–27.­
Cohen,­S.­(1973).­Folk­devils­and­moral­panics.­St­Albans:­Paladin.­
Craig,­T.,­&­Timms,­P.­W.­(1992).­Out­of­wards­and­onto­the­
streets?­De-institutionalisation­and­homelessness­in­Britain.­
Journal­of­Mental­health.­1(3),­265–275.­
Crane,­M.,­&­Warnes,­A.­(2001).­The­responsibility­to­care­for­
single­homeless­people.­Health­and­Social­Care­in­the­Community,­
9(6),­436–444.
Dekleva,­B.,­&­Razpotnik,­Š.­(2007).­Brezdomstvo­v­Ljubljani.­
Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani.
Eurostat­(2005).­EU­Labour­Force­Survey­Principal­Results.­
Statistic­in­Focus.­Population­and­social­Condition­9/2005.­
Garibaldi,­B.,­Conde-Martel­A.,­&­O'Toole,­T.­P.­(2005).­Self-
Reported­Comorbidities,­Perceived­Needs,­and­Sources­for­Usual­
Care­for­Older­and­Younger­Homeless­Adults.­Journal­of­General­
Internal­Medicine,­20(8),­726–730.
Giddens,­A.­(2000).­Preobrazba­intimnosti­(Spolnost,­ljubezen­in­
erotika­v­sodobnih­družbah).­Ljubljana:­*cf­(vključno­s­spremnimi­
besedami­na­koncu­knjige).­
Gwadz,­M.­V.,­Clatts,­M.­C.,­Leonard,­N.­R.,­&­Goldsamt,­L.­D.­
(2004).­Attachment­style,­childhood­adversity,­and­behavioral­risk­
among­young­men­who­have­sex­with­men.­Journal­of­Adolescent­
Health,­34(5),­402–413.­
557Špela­Razpotnik:­They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Hansen,­I.­L.­S.­(2006).­The­Norwegian­strategy­to­prevent­and­
combat­homelessness­»the­pathway­to­permanent­home«.­(Host­
report).­Peer­rweview:­national­Strategy­to­prevent­and­tackle­
homelessness­(the­Pathway­to­a­permanent­home).­Oslo­7–8­
september,­2006.­Neobjavljen­tipkopis.­
Jones,­G.­(2003).­Youth­homelessness­and­the­'underclass'.­
In­R.­MacDonald,­(Ed.),­Youth,­the­'­Underclass',­and­the­Social­
Exclusion­(96–113).­London,­New­York:­Routledge.­
Keiselbach,­T.­(2003).­Youth­unempoyment­and­the­risk­of­
social­exclusion:­comparative­analysis­of­qualitative­data.­V­
A.­López­Blasco­idr.­(Ed.),­Young­people­and­contradictions­of­
inclusion­(43–65).­Bristol:­The­policy­press.
Kertesz,­S.­G.,­Horton,­N.­J.,­Friedmann,­P.­D.,­Saitz,­R.,­&­Samet,­
J.­H.­(2003).­Slowing­the­revolving­door:­stabilization­programs­
reduce­homeless­persons'­substance­use­after­detoxification.­Journal­
of­Substance­Abuse­Treatment,­24(3),­197–207.­
Lekošek,­V.­(2002).­Youth­homelessness­in­Slovenia.­In­B.­
Tivadar,­P.­Mrvar­(Ed.),­Flying­over­or­falling­through­the­cracks?­
(106–112)­Ljubljana:­Urad­za­mladino­Republike­Slovenije.
Lewis,­O.­(1966).­»The­Culture­of­Poverty«.­In­G.­Gmelch­&­W.­
Zenner­(Eds.).­Urban­Life.­Waveland­Press.
Melvin,­P.­(2004).­A­nursing­service­for­homeless­people­with­
mental­health­problems.­Mental­Health­Practice,­7(8),­28–31.­
Mounier,­C.,­&­Andujo,­E.­(2003).­Defensive­functioning­of­
homeless­youth­in­relation­to­experiences­of­child­maltreatment­and­
cumulative­victimization.­Child­Abuse­&­Neglect,­27(10),­1187–1204.­
Nolimal­D.,­Leskovšek,­E.,­&­Pokrajac,­T.­(2008).­Ovire­v­
dostopnosti­in­dosegljivosti­programov­pomoči­–­vidik­uporabnikov­
drog­v­Sloveniji.­Ljubljana:­Ministrstvo­za­zdravje.­
Rapuš-Pavel,­J.­(2005).­Socialna­vključenost­mladih­z­izkušnjami­
brezposelnosti­(doktorska­disertacija).­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Razpotnik,­Š.­(2007).­Delovno­mesto­-­ulica:­brezdomci­mlajše­
generacije,­izključeni­iz­sfere­dela.­V­B.­Dekleva,­J.­Rapuš-Pavel,­­
&­D.­Zorc­Maver­(Ed.),­Prehodi­v­svet­dela­-­izbira­ali­nuja?,­
(Socialno­pedagoške­teme)­(124–157).­Ljubljana:­Pedagoška­
fakulteta,­2007.
558 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 3 1 ­ - ­ 5 5 8
Razpotnik,­Š.,­&­Dekleva,­B.­(2007).­Na­cesti­–­brezdomci­v­o­
sebi­in­drugi­o­njih.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Razpotnik,­Š.,­&­Dekleva,­B.­(2009).­Brezdomstvo,­zdravje­in­
dostopnost­zdravstvenih­storitev.­Ljubljana:­Ministrstvo­za­zdravje.
Riley,­E.­D.,­Wu,­A.­W.,­Perry,­S.,­Clark,­R.­A.,­Moss,­A.­R.,­
Crane,­J.,­&­Bangsberg,­D.­R.­(2003).­Depression­and­Drug­Use­
Impact­Health­Status­among­Marginally­Housed­HIV-Infected­
Individuals.­AIDS­Patient­Care­&­STDs,­17(8),­401–406.­
Savage,­C.­L.,­Lindsell,­C.­J.,­Gillespie,­D.­L.,­Dempsey,­A.,­
Lee,­J.­R.,­&­Corbin,­A.­(2006).­Health­Care­Needs­of­Homeless­
Adults­at­a­Nurse­Managed­Clinics.­Journal­of­community­health­
and­nursing,­23(4),­225–234.­
Scott,­J.­(1993).­Homelessness­and­mental­illness.­British­
Journal­of­Psychiatry,­162,­314–324.­
Turnbull,­J.,­Muckle,­W.,­&­Masters,­C.­(2007).­Homelessness­
and­health.­Poverty­and­human­development,­177(9),­1065–1066.
Tyler,­K.­A.,­Cauce,­A.­M.,­&­Whitbeck,­L.­(2004).­Family­risk­
factors­and­prevalence­of­dissociative­symptoms­among­homeless­
and­runaway­youth.­Child­Abuse­&­Neglect,­28(3),­355–366.
Ule,­M.­(2008).­Za­vedno­mladi?­Socialna­psihologija­
odraščanja.­Ljubljana:­Fakulteta­za­družbene­vede.­
Walther,­A.­(2006).­Regimes­of­youth­transitions.­Choice,­
flexibility­and­security­in­young­people's­experiences­across­
different­European­contexts.­Young,­14(1),­119–141.­
Whitbeck,­L.­B.,­Johnson,­D.­K.,­Hoyt­D.­R.,­&­Cauce,­A.­M.­
(2004).­Mental­disorder­and­comorbidity­among­runaway­and­
homeless­adolescents.­Journal­of­Adolescent­Health,­35(2),­132–140.
Williamson,­H.­(2003).­Status­Zer0­youth­and­the­'underclass':­
Some­considerations.­In­R.­MacDonald,­Youth,­the­'Underclass'­
and­Social­Exclusion­(70–82).­London:­Routledge.
Empirical­article,­submitted­in­December­­2010.
559Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika
Navodila­sodelavkam­in­
sodelavcem­revije­
Socialna­pedagogika
Revija­ Socialna­ pedagogika­ objavlja­ izvorne­ znanstvene­
(teoretsko-primerjalne­oz.­ raziskovalne­ in­empirične)­ in­ strokovne­
članke,­ prevode­ v­ tujih­ jezikih­ že­ objavljenih­ člankov,­ prikaze,­
poročila­ter­recenzije­s­področja­socialnopedagoškega­raziskovanja,­
razvoja­in­prakse.
Prosimo­ vas,­ da­ pri­ pripravi­ znanstvenih in strokovnih 
prispevkov za­revijo­upoštevate­naslednja­navodila:
Oblika prispevkov
1.­ Prva­ stran­ članka­ naj­ obsega:­ slovenski­ naslov­ dela,­ angleški­
naslov­dela,­ ime­ in­priimek­avtorja­ (ali­več­avtorjev),­natančen­
akademski­in­strokovni­naziv­avtorjev­in­popoln­naslov­ustanove,­
kjer­so­avtorji­zaposleni­(oziroma­kamor­jim­je­mogoče­pisati),­
ter­elektronski­naslov.
2.­ Naslov­naj­kratko­in­jedrnato­označi­bistvene­elemente­vsebine­
prispevka.­Vsebuje­naj­po­možnosti­največ­80­znakov.
3.­ Druga­ stran­ naj­ vsebuje­ jedrnat­ povzetek­ članka­ v­ slovenščini­
in­angleščini,­ki­naj­največ­v­150­besedah­vsebinsko­povzema,­
in­ne­le­našteva­bistvene­vsebine­dela.­Povzetek­raziskovalnega­
poročila­naj­povzema­namen­dela,­osnovne­značilnosti­raziskave,­
glavne­izsledke­in­pomembne­sklepe.
560 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 5 9 ­ - ­ 5 6 2
4.­ Izvlečkoma­ naj­ sledijo­ ključne­ besede­ (v­ slovenskem­ in­ tujem­
jeziku).
5.­ Od­ tretje­ strani­ dalje­ naj­ teče­ besedilo­ prispevka.­ Prispevki­
naj­ bodo­ dolgi­ največ­ 20­ strani­ (oz.­ največ­ 35.000­ znakov­ s­
presledki).­ Avtorji­ naj­ morebitne­ daljše­ prispevke­ pripravijo­
v­ dveh­ ali­ več­ nadaljevanjih­ oziroma­ se­ o­ dolžini­ prispevka­
posvetujejo­z­urednikom­revije.
6.­ Razdelitev­snovi­v­prispevku­naj­bo­logična­in­razvidna.­Naslovi­
in­podnaslovi­poglavij­naj­ne­bodo­oštevilčeni­(1.0,­1.1,­1.1.1).­
Razdeljeni­so­lahko­na­največ­dve­ravni­(naslov­in­podnaslov/-i).­
Priporočamo,­da­razmeroma­pogosto­uporabljate­mednaslove,­ki­
pa­naj­bodo­samo­na­eni­ ravni­ (posamezen­podnaslov­naj­ torej­
nima­še­nadaljnjih­podnaslovov).­Podnaslovi­naj­bodo­napisani­z­
malimi­črkami­(vendar­z­velikimi­začetnicami)­in­krepko­(bold).­
Raziskovalni­prispevki­naj­praviloma­obsegajo­poglavja:­Uvod,­
Namen­dela,­Metode,­Izsledki­in­Sklepi.
7.­ Tabele­naj­bodo­natisnjene­v­besedilu­na­mestih,­kamor­sodijo.­
Vsaka­tabela­naj­bo­razumljiva­in­pregledna,­ne­da­bi­jo­morali­
še­ dodatno­ pojasnjevati­ in­ opisovati.­ V­ naslovu­ tabele­ naj­ bo­
pojasnjeno,­ kaj­ prikazuje,­ lahko­ so­ tudi­ dodana­ pojasnila­ za­
razumevanje,­ tako­ da­ bo­ razumljena­ brez­ branja­ preostalega­
besedila.­V­legendi­je­treba­pojasniti,­od­kod­so­podatki­in­enote­
mer,­ ter­pojasniti­morebitne­okrajšave.­Vsa­polja­ tabele­morajo­
biti­ izpolnjena.­ Jasno­ je­ treba­označiti,­ če­ je­ podatek­ enak­nič,­
če­ je­ podatek­ zanemarljivo­majhen­ ali­ če­ ga­ ni.­Če­ so­ podatki­
v­odstotkih­(%),­mora­biti­jasno­naznačena­njihova­osnova­(kaj­
pomeni­100­%).
8.­ Narisane­ sheme,­ diagrami­ in­ fotografije­ naj­ bodo­ vsaka­ na­
samostojnem­ listu,­ ki­ so­na­hrbtni­ strani­ označeni­ z­ zaporedno­
številko,­kot­si­sledijo­v­besedilu.­V­besedilu­naj­mesto­označuje­
vodoravna­puščica­ob­levem­robu­z­zaporedno­številko­na­njej.­V­
dvomljivih­primerih­naj­bo­označeno,­kaj­je­spodaj­in­kaj­zgoraj,­
poleg­tega­pa­tudi­naslov­članka,­kamor­sodi.­Velikost­prikazov­
naj­bo­vsaj­tolikšna,­kot­bo­objavljena.­Risbe­naj­bodo­čim­bolj­
kontrastne.­ Grafikoni­ naj­ imajo­ absciso­ in­ ordinato,­ ob­ vrhu­
oznako,­kateri­podatek­je­prikazan,­in­v­oklepaju­enoto­mere.
9.­ Avtorjem­priporočamo,­da­posebno­označevanje­teksta­s­poševno­
(italic)­ ali­ krepko­ (bold)­ pisavo­ ter­ z­ VELIKIMI­ ČRKAMI­
561Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika
uporabljajo­ čim­ redkeje­ ali­ pa­ sploh­ne.­Poševna­pisava­naj­ se­
uporablja­ npr.­ za­ označevanje­ dobesednih­ izjav­ raziskovanih­
oseb,­ za­ označevanje­ morebitnih­ slengovskih­ ali­ posebnih­
tehničnih­izrazov­itd.
Citiranje in reference
1.­ Od­leta­1999­dalje­v­reviji­Socialna­pedagogika­upoštevamo­pri­
citiranju,­ označevanju­ referenc­ in­ pripravi­ seznama­ literature­
stil­ APA­ (za­ podrobnosti­ glej­ čim­ poznejšo­ izdajo­ priročnika:­
Publication­manual­ of­ the­American­Psychological­Association.­
Washington,­ DC:­ American­ Psychological­ Association.).­
Literatura­ naj­ bo­ razvrščena­ po­ abecednem­ redu­ priimkov­
avtorjev­oziroma­urednikov­(oz.­naslovov­publikacij,­kjer­avtorji­
ali­uredniki­niso­navedeni).­Prosimo­vas,­da­citirate­iz­originalnih­
virov.­ Če­ ti­ niso­ dostopni,­ lahko­ izjemoma­ uporabite­ posredno­
citiranje.­Če­v­knjigi­Dekleve­iz­leta­2009­navajate­nekaj,­kar­je­
napisala­Razpotnikova­leta­2003,­storite­to­tako:­Razpotnik­(2003,­
v­Dekleva,­2009).­Upoštevajte­navodila­za­citiranje­po­standardu­
APA,­objavljena­na­straneh­www.revija.zzsp.org/apa.htm.­
2.­ Vključevanje­ reference­ v­ tekst­ naj­ bo­ označeno­ na­ enega­ od­
dveh­načinov.­Če­gre­za­dobesedno­navajanje­(citiranje),­naj­bo­
navedek­označen­z­narekovaji­(npr.­»To­je­dobesedni­navedek.«),­
v­oklepaju­pa­napisan­priimek­avtorja,­ letnica­ izdaje­citiranega­
dela­in­stran­citata,­npr.­(Miller,­1992.).­
3.­ Avtorjem­priporočamo,­da­ne­uporabljajo­opomb­pod­črto.
Oddajanje in objava prispevkov
1.­ Avtorji­ naj­ oddajo­ svoje­ prispevke­ v­ elektronski­ obliki­ (.doc)­
na­ elektronski­ naslov­ uredništva.­ Če­ članek­ vsebuje­ tudi­
računalniško­ obdelane­ slike,­ grafikone­ ali­ risbe,­ naj­ bodo­ te­ v­
posebnih­datotekah,­in­ne­vključene­v­datoteke­z­besedilom.
2.­ Avtorji­ s­ tem,­ ko­ oddajo­ prispevek­ uredništvu­ v­ objavo,­
zagotavljajo,­da­prispevek­še­ni­bil­objavljen­na­drugem­mestu­
in­izrazijo­svoje­strinjanje­s­tem,­da­se­njihov­prispevek­objavi­v­
reviji­Socialna­pedagogika.
3.­ Vse­ raziskovalne­ in­ teoretične­ članke­ dajemo­ v­ dve­ slepi­
(anonimni)­recenziji­domačim­ali­tujim­recenzentom.­Recenzente­
562 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 4 , ­ s t r. ­ 5 5 9 ­ - ­ 5 6 2
neodvisno­ izbere­ uredniški­ odbor.­ O­ objavi­ prispevka­ odloča­
uredniški­odbor­revije­po­sprejetju­recenzij.­Prispevkov,­ki­imajo­
naravo­prikaza,­ocene­knjige­ali­poročila­s­kongresa,­ne­dajemo­v­
recenzije.
4.­ O­objavi­ali­neobjavi­prispevkov­bodo­avtorji­obveščeni.­Lahko­
se­zgodi,­da­bo­uredništvo­na­osnovi­mnenj­recenzentov­avtorjem­
predlagalo,­ da­ svoje­ prispevke­ pred­ objavo­ dodatno­ skrajšajo,­
spremenijo­ oz.­ dopolnijo.­ Uredništvo­ si­ pridržuje­ pravico­
spremeniti,­izpustiti­ali­dopolniti­manjše­dele­besedila,­da­postane­
tako­prispevek­bolj­razumljiv,­ne­da­bi­prej­obvestilo­avtorje.
5.­ Avtorske­pravice­za­prispevke,­ki­jih­avtorji­pošljejo­uredništvu­
in­se­objavijo­v­reviji,­pripadajo­reviji­Socialna­pedagogika,­razen­
če­ni­izrecno­dogovorjeno­drugače.
6.­ Vsakemu­ prvemu­ avtorju­ objavljenega­ prispevka­ pripada­
brezplačnih­pet­izvodov­revije.
Prispevke­pošljite­na­naslov:
Uredništvo­revije­Socialna­pedagogika
Združenje­za­socialno­pedagogiko
Kardeljeva­pl.­16
1000­Ljubljana
ali­na­e-pošto:­matej.sande@guest.arnes.si
Spletna­stran­revije:­www.revija.zzsp.org



ISSN 1408-2942
Kazalo/Contents
Mladi - iskalci življenjskih poti in možnosti v družbi tveganj
Young People - Seekers of Life Paths and Opportunities in the Risk Society
Darja­Zorc­Maver
Uvod
Članki
Bojan­Dekleva
Mladinsko­prestopništvo­v­Sloveniji­v­mednarodni­primerjavi
Olga­Poljšak­Škraban
Zadovoljstvo­z­življenjem­v­odraslosti­in­z­njim­povezani­
dejavniki
Jana­Rapuš­Pavel
Izkušnje­socialne­v-/izključenosti­mladih­v­položaju­
dolgotrajne­brezposelnosti
Špela­Razpotnik
Mladi­in­zdravi,­zakaj­ne­gredo­delat?!­Problematiziranje­
družbenega­pogleda­na­brezdomne­mlade
Darja­Zorc­Maver
Introduction
Articles
Bojan­Dekleva
Youth­Delinquency­in­Slovenia­in­International­Comparison
Olga­Poljšak­Škraban
Subjective­Well-Being­in­Adulthood­and­Connected­Factors
Jana­Rapuš­Pavel
The­Experiences­of­Social­In-/exclusion­of­Young­People­
During­Long-term­Unemployment
Špela­Razpotnik
They­are­young;­they­are­healthy,­so­why­don't­they­go­to­
work?!­Examining­Society’s­View­on­Youth­Homelessness
Navodila avtorjem
383
381
405
417
439
471
495
509
531
559
469