URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto III.
Koper, 1. oktobra 1949
Štev. 4
VSEBINA
ODREDBE INSPEKTORATA PTT VOJNE UPRAVE J. A. Odredba št. 6 o izdaji: redne emisije letalskih znamk VU.IA.
Odredba št. 7 o uvedbi novih znamk FLRJ s pretiskom VUJA STT.
Odredba št. 8 o uvedbi nove tarife PTT v dinarski veljavi. PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
20.	Odredba o načinu in pogojih za proglasitev udarnikov.
21.	Odredba o obnovi in vzdrževanju javnih in privatnih vrtov in parkov.
22.	Odredba o minimalnih rentah in pokojninah,-podporah ter odpravninah iz socialnega zavarovanja.
23.	Odredba o preprečevanju malteške mrzlice.
24.	Odredba o kategorizaciji delavcev in nameščencev v potrošniške kategorije.
25.	Odredba o obvezni oddaji sena.
26.	Odredba o projektiranju.
27.	Odredila o slu/Jbi in prejemkih okrajnih in zasebnih babic.
28..	Odredba o preskrbi delavcev in nameščencev z industrijskimi izdelki na podlagi dodatnih bonov.
29.	Odredila o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov.
30.	Odredba o delovnem redu.
31.	Odredba o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in nameščencev v gospodarskih podjetjih, uradih in ustanovah.
32.	Odredba о< zatiranju koloradnega hrošča.
33.	Odlok o ustanovitvi Zbornice inženirjev, arhitektov m
' tehnikov Istrskega okrožja.
34.	Odredba o prometu in oddaji žita za gospodarsko leto
1949./50.
35.	Odredba o potnih in selitvenih stroških javnih uslužbencev.
36.	Odredba o ukinitvi odredbe o ureditvi .mletja žita in o plačilu mlevnine.
OGLASI IN OBJAVE
Odredbe Inspektorata PTT Vojne uprave J. A.
ODREDBA štev. 6
o izdaji redne emisije letalskih znamk VU.TA.
Inšpektorat PTT, z odobrenjem Vojne uprave J. A. štev. 1.665/49, bo izdal I. redno emisijo letalskih znamk VUJA. Serija bo imela 7 znamk.
Osnutek za znamke od Jlire L— do 50.— je izdelal tov. Krošelj Rado, grafk iz Ljubljane, dočitn je osnutek za znamko od Jlir 100.— izdelal tov. ing. Sfrenar Maks iz Radovljice, LRS.
Znamke v vrednosti Jlir L—, 5.— in 25.— imajo isti osnutek, kateri prikazuje ribarje, kako vlečejo iz morja mrežo, polno rib, v ozadju je silhueta hidroaviona. Znamke v,vrednosti od Jlir 2.—, 10.— fn 50.— imajo enak motiv,, kateri prikazuje dečka, ki vodi osla, a nad njim leti avion, dočim je na znamki od Jlir 100.— prikazan motiv, in sicer značilni dimniki našega ozemlja, preko katerih leti galeb.
Znamke so izdane v sledečih količinah, barvah ter nad-pisih :
150.000	kom. od Jlir 1.—, modrozelenkaste barve, tekst na slov. jeziku: gornji desni rob: 1.—, v spodnjem robu: S.
O.	Trsta. VUJA. Zračna P.
100.000	kom. od Jlir 5.—, modre barve, tekst na italijanskem jeziku: T. L. Trieste. VUJA. P. Aerea.
55.000	kom. od Jlir 25.— svetlo.rjave barve, tekst ha hr-vatskem jeziku: S. T. Trsta. VUJA. Zračna P.
120.000	od Jlir 2.— rdečkasto rjave barve, tekst na hr-vatskem jeziku: gornji rob: Zračna pošta in vrednost znamke Jlir 2.—, spodnji rob: S. T. Trsta. VUJA.
85.000	od JlirlO.— vijolčaste barve, tekst na italijanskem
jeziku: gornji rob: Posta Aerea, spodnji rob: T. L. Trieste VUJA.
60.000	od Jlir 50.1—, temno zelene barve, tekst na slovenskem jeziku: gornji rob: Zračna pošta, spodnji rob: S. O. Trsta. VUJA.
60.000	kom od Jlir 100.— temno rjave barve, tekst na italijanskem jeziku: gornji rob: vrednost: 100.— spodnji rob: T. I- Trieste. VUJA. P. Aerea.
Znamke je tiskala tiskarna »Ljudske prav ce« v Ljubljani, dočim je gumiranje in perforacijo izvršil »Zavod za izradu novčanica« Topčider - Beograd. Zobčanje je linijasto od 12V2mm. Znamke so tiskane na polah, po 50 komadov.
Znamke bodo stavljene v promet s L junijem 1949.
Koper, dne 25. maja 1949.	Inspektor:
Rupnik Andrej
ODREDBA štev. 7
o uvedbi novih znamk FLRJ s pretiskom VUJA STT
Z dnem 5. julija 1949 je bila, v zvezi z zamenjavo jugolir v d narje, uvedena po vseh poštnih uradih nova PTT tarifa v dinarjih.
Ker ima Inšpektorat PTT v zalogi znamke z jugolirsko veljavo. je vsled tega otežkočeno zaračunavanje ptt tarife pri poštnih pošiljkah, ker se takse inkasirajo v dinarjih, na pošiljke se pa lep jo jugolirske znamke po zakonsko določeni relaciji.
Zaradi tega je Inspektorat PTT, v sporazumu z Vojno upravo J. A. predložil Ministrstvu pošte FLRJ v Beogradu, da se pretiskajo z napisom VUJA STT jugoslovanske poštne znamke, ki so v prometu.
Ministrstvo pošte FLRJ je odobrilo pret:sk jugoslovanskih znamk v sledečih količinah:
Din
frankovne znamke: 0.50 kom. 70.000
portovne znamke:
Din. 0.50 kom. 30.000
L—-2—
3,	—
4,	—
5,	—
9.—
12.— 16 — 20.—
120.000
120.000
320.000
70.000 120.000
70.000
50.000
40.000
40.000
L—
2.—
3.—
5.—
30.000
30.000
40.000
30.000
Pretisk znamk bo izvršila tiskarna »Ljudske Prav ce« v Ljubljani ter bodo stopile v promet s L avgustom 1949.
Frankovne in portovne znamke Vojne uprave J. A. v Opatiji bodo z gornjim dnem stavljene '¡zven prometa ter bodo imele frankaturno veljavo do zaključno 31. avgusta 1949.
Koper, 1. avgusta 1949.
Inspektor: Rupnik Andre]
ODREDBA štev. 8.
Inspektorata PTT o uvedbi nove PTT tarife v dinarski veljavi Z ukazom Vojne uprave J. A. štev. 14 je bila na ozemlju STO, jugoslovanska cona, izvršena zamenjava jugolir v dinarje.
Z dnem 5. julija t. 1. bodo vse pošte zaračunaval PTT tarifo v dinarjih ter je zaradi tega potrebno uvestf tudi novo PTT tarifo v dinarjih.
Vsa ostala ptt tarifa, v kolikor ni zajeta v prloženi tabeli, ostane ista, tako da'poštni uradi isto po potrebi pretvo-• jo po zakonsko določen, .naciji, v d'narj£.
Poštno telegrafska telefonska tarifa je sledeča:
	TUZEMSTVO					INOZEMSTVO
Pisma:						
		do	20 gr.	Din	3	do 20 gr. Din
od	20 gr	do	50 gr.	Din	5	za vsak'h nadaljnjih.
od	50 gr.	do	250 gr.	Din	8	20 gr. al¡ del te teže Din
od	250 gr.	do	500 gr.	Din	10	
od	500 gr	do	1000 gr.	Din	15	
od	1000 gr.	do 2000 gr.		Din	25	
Dop snice				Din	2	Din
Tiskanice:	Din 3
	do	50 gr.	Din	0.50	do 50 gr. Din 1
od 50 gr.	; do	100 gr.	Din	0.50	ža vsakih nadaljnih
od 100 gr.	do	250 gr.	Din	1 —	50 gr.ali del te tež. 1
od 250 gr.	do	500 gr.	Din	4,—	
od 500 gr.	do	1000 gr.	Din	5.—	
od 1000 gr.	do	2000 gr.	Din	9.—	
Paketi:					
	do	3 kg	Din	15	Mednarodni'paketni pro-
od 3 kg	do	5 kg	Din	25	met iz STO- jugosl. co-
od 5 kg	do	10 kg	Din	35	na - ni vzpostavljen
od 10 kg	do	15 kg	Din	50	
od 15 kg	do	20 kg	Din	60	
Priporočnina:			Din	7.—	Din 10
Ekspres:			Din	7,—	Din 10
Povratnica:			Din	5.—	Din 6
Vzorci brez vrednosti:					
	do 50 gr. Din L-				do 100 gr. D'n 2
od 50 gr.	do 100 gr. Din 1.50 od 100 gr. do 150 gr. 3				
od 100 gr.	do 200 gr. Din 2.-			- za vsakih nadaljn h	
od 200 gr.	do 500 gr. Din 3.-			- 50	i gr. ali del Din 1
Poštne nakaznice: (samo med poštami v STO lugosl. còna)
		do	100	Din	5
od	100	do	250	Din	8
od	250	do	500	Din	10
od	500	do	1.000	Din	16
od	1000	do	2.500	Din	25
od	2500	do	5.000	Din	30
od	5000	do	10.000	Din	45
Telefonske pristojbine — za 1 enoto tel. pogovora:
I.	cona		do 25	km D'n	10
II.		od 25 km	„ 50	,, ,,	15
III.		„ 50 km	,. 100	ii	20
IV.	»?	„ 100 km	„ 200	»» »J	30
V.		„ 200 km	„ 400	,, ,,	40
VI.	»j	„ 400 km	„ 600	li >i	50
VII.	„ „ 600 in preko Radio naročnina: letna D n			480.—	60
tromesečno 120.—
Koper, 15. julija Ï949.	Inspektor:
Rupnik Andrej
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
20.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega, odbora
ODREDBO
o načinu1 in pogojih za proglasitev udarnikov.
1.	člen
Naziv udarnka je časten naziv, ki se'daje delavcem in nameščencem za njihovo prizadevanje pri obnovi in gospodarski izgradnji Istrskega okrožja.
2.	člen
Udarnike proglašava uprava podjetja ali ustanove s posebno objavo v sporazumu s sindikalno podružnico, kjer pa te ni, v sporazumu z delavskimi zaupniki ter po predhodni odobritvi oddelka za delo pri Istrskem okrožnem LO.
3.	člen
Naziv udarnika se podel' delavcem n nameščencem: *
a)	ki individualno ali kolektivno sodulujejO' v delovni tekmi in pri 8-urnem delovnem času prekorač jo normo najmanj za 20°/o, kjer je ta določena, a kjer norma ni določena, pa najmanj za 30%> obstoječe ali pa običajne norme ob dobri kakovosti proizvodov;
b)	ki niso prekoračili norme in proizvajalne naloge v času tekmovanja, so pa prihranili material, gorivo, mazivo in podobno najmanj za 10°/o s pogojem, da to ne gre na škodo kakovosti proizvodnje, strojev, orodja itd.;
c)	ki s svojimi predlogi ali iznajdbami racionalizirajo, pospešijo proizvodnjo ali pa zagotovijo podjetju ali ustanovi materialno korist.
4.	člen
Naziv udarnika velja tri mesece od dneva proglasitve.
Odvzem naziva izvrši uprava podjetja ali ustanove po službeni dolžnosti v sporazumu ali na predlog sindikalne podružnice oz. delavskih zaupnikov ter po predhodni odobritvi oddelka za delo pri Istrskem okrožnem LO, ako udaru k ne izpolnjuje pogojev iz čl. 3. te odredbe ali blati ugled udarnika s svojim obnašanjem.
5. člen	22
Uprave podjetij ali ustanov lahko nagradijo po svojem preudarku ali na predlog sindikalne podružnice in po predhodni odobritvi oddelka za delo pri Istrskem okrožnem LO tiste udarnike, ki so se posebno odlikovali pri izpolnjevanju pogojev iz čl. 3. te odredbe.
6.	člen
Za udarnike se uvede dopolnilna preskrba z življenskim'i pptrebščnami po navodilih oddelka za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem LO.
7.	člen
Uprave podjetij ali ustanov bodo izdajaie proglašenim udarnikom udarniške izkaznice na obrazcih, ki jih založi oddelek za delo pri Istrskem okrožnem LO.
^	8. člen.
Praviln k Povjerjeništva PNOO o načinu in pogojih za proglasitev udarnikov z dne 10. julija 1946., (Ur. list PPNOO št. 15/46). se razveljavlja.
9.	člen v-
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne '5. aprila 1949.
Za tajnika:	-,	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
21.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne
16..	septembra Г947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO zà Slovensko Primorje in Oblastnega NO za- Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledečo
ODREDBO
o obnovi in vzdrževanju javn h in privatnih vrtov in parkov.
Ker se opaža zanemarjanje pri vzdrževanju in urevanju parkov in vrtov v mestih in naseljenih krajih, se odloči:
1. člen
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za istro z dne 20. februarja 1947. ter na podlagi 98 čl. Uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja po predpisih Odloka d obveznem socialnem zavarovanju ter v zvezi s 37. čl. Odloka o obveznem socialnem zavarovanju izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega 1.0 tole
ODREDBO
o minimalnih rentah in pokojninah, podporah ter odpravninah iz socialnega zavarovanja.
L člen
Zavod za socialno zavarovanje izplačuje po predpisih te odredbe minimalne zneske'rent in pokojnin, kakor tudi podpor in odpravnin.
2.	člen
Minimalna renta in pokojnina se odredi tedaj, kadar znaša renta oziroma pokojnina, ki gre uživalcu po predpisih o socialnem zavarovanju, manj kot znesek rente in pokojnine, ki je določen s to odredbo.
Ravno tako se dodelijo minimalne rente in pokojnine tistim upravičencem, katerim so do 30. aprila 1945. plačevali oziroma bili dolžni plačati rente, pokojnine in odškodnine italijanski zavodi za obvezno socialno zavarovanje, to je ne glede na to, ali je upravičenec uveljav',1 svojo pravico tudi po navedenem dnevu, samo, da jo je uveljavil v zakonitem roku.
Gornja določila veljajo tudi za zavarovalne primere, kjer je pogoi starostne in čakalne dobe za dosego pravice do po-kojirne po starih italijanskih predpisih izpolnien do 30. aprila 1952.
Minimalna renta oziroma pokojnina pripada tistim upravičencem, ki imajo svoje stalno bivališče na področju Istrskega okrožnega L.O., in ki so tako v moralnem, kakor tudi v političnem oziru neoporečni.
Odpravnine se izplačujejo po predpisih te odredbe vdovam, ki so prejemale minimalno vdovsko nezgodno rento ali pokojnino v slučaju njihoye zopetne omožitve v znesku dveletne zadnje minimalne vdovske rente ali pokojnine.
3.	člen
Za racionalno ter smotrno obdelovanje in negovanje
a)	javnih vrtov in parkov v območju Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki služijo olepšavi mest in vasi. so odgovorni mestni erdnosno krajevni ljudski odbori;
b)	privatnih vrtov 'n parkov, ki se nahajajo v naseljenih krajih ali v neposredni bliž ni istih, ki pripomorejo k čim lepšemu zunanjemu izgledu mest in vasi, so odgovorni lastniki oziroma upravitelji vrtov in parkov odnosno njihovi zaupniki.
2.	člen.
V smislu drugega člena odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. IX. 1947. so obvezno zavarovane pri Zavodu za soc alno zavarovanje za vse panoge socialnega zavarovanja tudi osebe, zaposlene v javnih ustanovah in radi tega se dodelijo-minimalne pokojnine po tej odredbi tudi državnim, poldržavnim in samoupravnim upokojencem, kakor tudi njihovim družinam, katerim je bila priznana pokojnina iz raz-n h državnih, poldržavnih in samoupravnih fondov.
Minimalne osebne rente.
V čl. 1 navedene ustanove in osebe so dolžne do 30. t. m. obnoviti doslej zapuščene in zanemarjene vrtove m parke, ter skrbeti za njihovo nadaljnje vzdrževanje.
3.	člen
Kršitelji te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do
20.000.— lir.
Kazni izrekajo okrajni ljudski odbori.
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 13 aprila 1949.
4.	člen
Minimalna osebna renta iz zavarovanja za primer delovne nezgode znaša glede na stopnjo zmanjšane delovne sposobnosti:
a nad 10% do 20% mesečno	Lir
b)	nad 20% do 33*/з% mesečno-	Lir
c)	nad 331/з% do 40% mesečno	Lir
d)	nad 40% do 60% mesečno	Lir
e)	nad 60% do 80% mesečno	Lir
f)	nad 80% do 100% mesečno	Lir
g)	nad 100% t. j. invalidom dela, ki rabijo
tujo nego in pomoč, mesečno	Lir
325,—
650,—
2.000,—
4.000,	—
8.000,	— 10.000,—
12.000,—
Minimalne osebne pokojnine.
Skupne določbe.
5. člen
8.	člen
Minimalne osebne pokojnine iz zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti (pokojn nskega zavarovanja) znašajo glede na skupno trajanje dejanske zaposljive v najemnem delovnem razmerju, po katerem bi bil už valeč pokojnine po sedanjih predpisih o socialnem zavarovanju obvezan za zavarovanje:
če je. dejanska zaposlitev trajala:
a)	od 5 let do 10 let pri zavarovancih, ki dne
l.	lil. 1926. še niso dopolnili 50. leta starosti mesečno L. 5.000
b od 5 let do 10 let pri zavarovancih, ki so dne
1.	III. 1926. že dopolniji 50 leto
c)	od 10 do 15 let
d)	od 15 do 20 let
e)	od 20 do 25 let
f)	od 25 do 30 let
g)	od 30 đo 35 let
h)	od 35 let dalje
starosti mesečno1	Lir	5.500
mesečno	Lir	6.000
mesečno	Lir	7.000
mesečno	Lir	8.000
mesečno	Lir	9.000
mesečno	Lir	10.000
mesečno'	Lir	12.000
Cas dejanske zaposlitve za odmero nrnimalne pokojnine se računa samo tistim upravičencem, ki imajo vsaj 10 let dejanskega pokojninskega zavarovanja. Za dobo, ko niso bili zavarovani, morajo predložiti tehtne dokaze, da so tudi v času, ko niso bili prijavljene v zavarovanje, dejansko bili zaposleni pri delu, ki je po sedanjih predp'sih zavezano socialnemu zavarovanju.
Upravičencem do starostne pokojnine, k: imajo na podlagi zaposlenja ali imovine mesečni dohodek nad 5.000.— I.ir, se določa minimalna osebna pokojnina v mesečnem znesku I.ir
2.000.—, ne glede na leta zavarovanja oziroma dejanske zaposlitve. Isto velja tudi za uživalce rodbinske rente oziroma pokojnine. Upravičencem do min malne osebne rente ali pokojnine ali stalne podpore ali rodbinske minimalne rente oz. pokojnine, ki so dopolnili 65. leto starosti, pripada poleg minimalne rente ali pokojnine ali podpore še posebna starostna doklada v mesečnem znesku Lir 1.000.—, a onim, ki so že dopolnili 70. leto starosti, pa Lir 1500.— mesečno.
Uživalcem pokojnine za onemoglost in starost, kakor tudi uživalcem osebne rente za nezgodo z zmanjšano delovno sposobnostjo nad dve tretjini, pripada po čl. 21. odstavek c) odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. IX. 1947. dodatek za vsakega otroka v izmeri, kot je to odrejeno v praviln ku za otroške doklade.
9.	člen
Uživalci osebnih pokojivn, ki imajo 10 let faktičnega pokojninskega zavarovanja, morajo zaradi odreditve ustrezajočega zneska minimalne osebne pokojnine vložiti prijavo z dokazi o celotnem trajanju svoje zaposlitve. Dokler ne predložijo teh dokazov, se jim izplačuje še nadalje le tisti znesek minimalne osebne pokojnine, ki odgovarja faktični zavarovalni dobi, kot se je postopalo pred uveljavitvijo te odredbe.
M nlraalna rodbinska renta in pokojnina.
6.	člen
Pokojnina vdove oziroma vdovca in za prvo siroto brez staršev znaša polovico pokojnine, ki jo je umrli zakonski drug oziroma umrli roditeli užival, toda najmanj mesečno Lir 5.000. V isti izmeri pripada rodbinska renta tudi članom rodbine nezgodnega rentnika, ki umre na posledicah nezgode pri delu.
Ako je po umrlem upokojencu ali rentniku ostalo več upravičencev, znašajo minimalne rodbinske rente in pokojnine glede na število rodbinskih članov, ki imajo pravico do rodbinske rente oziroma pokojnine, najmanj:
a)	za dva člana (vdovo ali vdovca z otrokom ali za dve
siroti)	mesečno	Lir 5.800
b)	za tri člane (vdovo ali vdovca z dvema otrokoma ali za tri sirote) mesečno
c)	za štiri člane (vdovo ali vdovca s tremi otroki ali za štiri sirote) mesečno
d)	za pet članov (vdovo ali vdovca s štirimi otroki ali za pet sirot) mesečno
e) za šest in več članov	mesečno
Renta oziroma pokojn na posameznega prednika, potomca, brata ali sestre znaša mesečno Lir 2.500.— za otroke, čigar mat: se je ponovno omožila, pa v dosedanii izmeri mesečno Lir 1.500.—.
.ir 6.800
Lir 8.000
Lir
9.400
1.000
Stalne podpore namesto pokojnine.
10.	člen
Pri določanju zneska minimalnih rodbinskih rent in pokojnin po 8. členu se ne upoštevajo kot rodbinski člani tisti otroci, za katere preživeli zakonec dobiva dodatek na podlagi
svoje zaposlitve.
Končne določbo.
11.	člen
Če uživalec minimalne osebne rente doseže pravico do osebne minimalne pokojnine ali če uživalec osebne minimalne pokojnne doseže pravco do osebne minimalne rente, se mu zmanjša pokojnina za 3/з zneska rente. Ce sta ti dve tretjini enaki pokojnini, ali večji od pokojnine, se izplačuje samo renta. Predpis tega odstavka velja za zavarovane slučaje pred
15.	septembrom 1947.
Če upravičenec doseže istočasno pravico do osebne ali rodbinske minimalne rente in do osebne ali rodbinske minimalne pokojnine, mu pripada samo ena dajatev, in sicer tista, ki ie_ večja.
Če pridobi oseba, ki už' va rodbinsko minimalno rento ali pokojnino, pravico na osebno minimalno rento ali pokojn no, odnosno, če pridobi oseba, ki uživa osebno minimalno rento ali pokojnino, prav co tudi na rodbinsko minimalno rento ali pokojnino, se ji izplačuje samo ena dajatev, in to tista, ki je večja, medtem ko ji pravica do druge dajatve počiva. S prestankom pravice do dajatev, ki jo je taka oseba užvala, oživi pravica do dajatve, ki je mirovala.
7.	člen
Stalna podpora namesto psebne pokojn ne se dodeli onim osebnim upokojencem, ki po sedaj veljavnih predpis h sploh ne bi imeli pravice do pokojnine, ker niso imeli 5 let pokojninskega zavarovanja, in sicer če je dejansko zavarovanje trajalo:
a)	manj kot 5 let pri zavarovancih, k; dne
L ill. 1926, še niso dopolnili 50. leta starosti mesečno Lir 4.000
b)	manj kot 5 let pri zavarovancih, ki so
dne L III. 1926. že dopolnili 50. leto starosti, mesečno Lir 4.500
c)	osebam, katerim se je priznala »izredna pokojnina«, se ista še nadalje izplačuje kot stalna podpora v nespremenjenem znesku in ravno tako poljedelskim invalidom, k: prejemajo odškodnino na podlagi certifikata kat. »I.« zavoda »I. N. P. S.«
12.	člen
. Osebni n rodbinski, državni, poldržavni in samoupravni upokojenci, ki so na osnovi enega delovnega razmerja istočasno prejemali pokojnino od italijanskih zavodov za socialno zavarovanje in od države, prejemajo samo eno pokojnino na podlagi cele dobe zaposlenja. Če pa ima oseba, ki prejema pokojnino kot državni, poldržavn' in samoupravu; upokojenec pravico tudi do pokojnine iz socijalnega zavarovanja na osnovi drugega delovnega razmerja, se izračuna višina minimalne pokojnine iz socialnega zavarovanja na ta način, da se k času, ko je bila taka oseba zavarovana pri Zavodu za socialno zavarovanje, dodajo leta državne, poldržavne ali samoupravne službe in od tako določene celokupne dobe zaposlenja, sc mu odmer; minimalna pokojnina.
13.	člen
Minimalne rente, pokojnine in podpore po tej odredbi se bodo izplačevale začenši od 1. I. 1949. dalje.
Upravičencem, katerim se bo odmerila minimalna pokojnina na podlagi zadnjega odstavka 5. in 9. člena te odredbe, pripada zv'šana pokojnina začenši od 1. dne prihodnjega meseca po vložitvi prijave z dokazi.
14.	člen
Minimalne rente, pokojnine 'n podpore po tej odredbi se krijejo z izrednimi dotacijami Istrskega okrožnega LO, v kolikor ne gredo po obstoječih predpisih v breme Zavoda za so-c alno zavarovanje.
15.	člen
Upravičenci do minimalne rente, pokojnine ali podpore imajo pravico do odškodnine samo od Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru in ne smejo prejeti odškodnine iz tega naslova še od drugega zavoda izven področja Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
16.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo, razveljavlja pa se odredba št. 66 z dne 8. 1. 1948. (Urad. list št. 3 z dne 30. III.
1948.) in odredba št. 146 z dne 20. X. 1946. (Uradni list PNOO št. 19 z dne 10. XI. 1946 ).
Koper, dne 13. aprila 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
23.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne
16.	septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledečo
ODREDBO
o preprečevanju malteške mrzlice.
1.	člen
Za preprečitev nastopanja in s rjenja malteške mrzlice se odreja obvezno cepljenje ovc in koz, ki se vrši dvakrat letno, v maju in v novembru.
2.	člen
Ovce in koze, pri katerih se ugotovi pozitivna reakcija po cepljenju, se obvezno odkupijo.
3.	člen
Vsak promet z mlečnimi izdelki je prepovedan, razen s posredovanjem zadrug. Te so dolžne oddati vse mlečne- izdelke pooblaščenemu podjetju, katero bo izdelke stavilo v potrošnjo šele po zdravniškem pregledu.
4.	člen
Kršitelji predpisov te odredbe bodo kaznovani z denarno kazn:jo od Lir 1.000.— do 20.000.—, a nepravilno posedovane količine mlečnih izdelkov bodo zaplenjene.
5.	člen
Podrobna navodila za izvajanje te odredbe bodo izdana od pristojnih oddelkov.
6.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 20. aprila 1949.
Za tajnika:	• Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
24.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Jstrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o kategorizaciji delavcev in nameščencev v potrošniške kategorije.
1.	člen
Delavci in nameščenci se dele v sledeče potrošniške kategorije:
1) Težki delavci	R1
2) Srednji delavci	R2
3)	Lahki delavci R3
2.	člen
Za delavce se smatrajo one osebe, ki so v najemniškem razmerju, imajo stalno plačo in določen delovni čas. In ki so
zavarovani pri ustanovi za socialno zavarovanje, ali ki po veljavnih predpisih niso podvrženi obveznemu zavarovanju.
Vajenci so uvrščeni v tiste razrede, v katere se uvršču-jejo tudi delavci pri tistih poslih, pri katerih delajo ti vajenci.
Dijaki, obrtnih, strokovnih in srednjih šol, ki opravljajo poleg učenja tudi fizično delo, se izenačijo z delavci druge kategorije.
Upravičenci do dodatka po teh predpisih zgubijo pravico do dodatka onih predmetov, ki jih proizvajajo sami t. j. moka (kruh) ali maščobe in meso 'n to po obstoječih tozadevnih predpisih o sarnooskrbovancih z žitaricami, maščobami in mesom.
3.	člen
V I. kategorijo — R1— spadajo sledeči delavci:
a)	Ročni delavci: kurjači in strojniki pri velikili kotlih v plinarnah, delavci pri valjarj h in drugih cestnih strojih -— delavci zaposleni pri pečeh v opekarnah ter v apnenicah — osebje, zaposleno pri stroj il na ladjah — kovači, traktoristi, vozači kamiona, avtobusov, valjarjev in drugih cestnih strojev— kleparji, avtogenski varilci, ako so stalno pri tem delu — težaki (razkladači; ako opravljajo stalno to delo) — tesarji — zidarji — kamnoseki — cementninarji — delavci zaposleni v kamnolomih — kopači gline — gnetilci in nosači v opekarnah
—	delavci in težaki pri gradnji cest. mostov in železnic — pedalaci pri stavbinstvu — delavci, zaposleni pri kanalizaciji (gradnje kanalov, njih oskrbovanje in č ščenje) — pometači
—	delavci pri akumulatorskih kabinah — delavci zaposleni pri napravah in vzdrževanju električnih vodov — isto tako pri brzojavnih in telefonskih vodih, kakor tudi pri kablJi — nadzi-ratelji teh vodov, v slučaju ako opravljajo službo na terenu
—	delavc’, zaposleni pri brzojavu in radiotelegrafiji, ki opravljajo svoje delo- podnevi in ponoči •— uslužbenci pri telefonih ter pri pokrajmskih telefonskih centralah, ki opravljajo svoje delo podnevi in ponoči —• delavci zaposleni pri izdelovanju ščetk — perice v bolnicah ter v velikih pralnicah — ribiški delavci Cn ribiči, ako niso lastniki čolnov — pekovski pomočniki — težaki, zaposleni v tovarnah za konzerviranje r b v sezoni lova na pla'vo ribo — mizarji .in tesarji, zaposleni pri gradnji ali popravilu čolnov večje tonaže — mizarji, zaposleni pri obnovi, ki delajo vsaj 10 ur dnevno — sFkarji in pleskarji, ki vršijo delo neolakiranja — kopači, zaposleni pri javnih ustanovah, ki ne prejemajo nikake hrane v naravi.
b)	Umski delavci: Vse vodilno osebje ljudskih odborov t. j. predsedniki, tajniki, ter referenti, ako opravljajo redno svoje delo — voditelji ljudskih ustanov — načelniki oddelkov
—	načelniki odsekov — javni tožilci in njihovi pomočniki — sodniki — zdravniki, lekarnarji, živinozdravniki ter zobozdravniki, ki so v delovnem odnosu z bolnicami ali državnimi ustanovami (razen onih, ki vršijo zasebno prakso) — vse osebje, zaposleno v ustanovah in bakterioloških laboratorijih, kjer de-
lajo preizkušnjo proti nalezljivim bolezn in — osebje, uslužbe-no pri r^zkužitvah — poklicni dajalci krvi — dojilje, ki redno dajejo otrokom mleko v državnih ustanovah — inženirji, geometri in tehniki, ki so zaposleni pri delu na terenu — redni in izredni ravnatelji kulturnh in znanstvenih ustanov ali zavodov .— vodje -odsekov srednjih in ljudskih šol ter nadzorniki istih — okrožni in okrajni šolski- nadzorniki — učitelji na deželi, ki vršijo poleg svojega rednega dela še drugo kulturno vzgojno delo in-nimajo možnosti se hraniti v kuhinjah množične prehrane — invalidi iz prve in druge svetovne vojne, ter iz narodno osvobodilne borbe z invalidnostjo nad 60°/o —-invalidi dela, ki se jim je zmanjšala delovna sposobnost za več' kot 60%.
4.	člen
V II. kategorijo — R2 — spadajo sledeči delavci:
a)	Ročni delavci: kurjači malih kotlov ali centralnih kurjav — mehaniki strugarji — minarji — kovači —> kleparji — električarji — soboslikarji in pleskarji, tapetnik. — kolarji — čevljari.— ščetkarji ;— vozači osebnih avtomobilov_— tramvajski sprevodniki — gas ici — uslužbenci pri telefonskih in brzojavnih napravah — pismonoše in raznašalci brzojavk — uslužbenci pri pododsekili elektrarn — težaki pri raztovarjanju in natovarjanju blaga za katere ni to stalni poklic — in-kasanti ter izterjevalci — krovno osebje na parnikih — vse krovno osobje motornih jadrnic — delavci v klavnicah   koči jaži — kurirji, tekači in slično1 — kuharji in pomožne kuharice v menzah — nočni čuvaji — v industriji konzerv: delavci, dodeljeni delu v kleteh 'in pri soljenju rib, kleparji, ki ne opravljajo redno tega dela — ambaiažni delavci pri strojih.
b)	Umski delavci: samostojni uradniki ljudskih odborov kot: vodje razdelkov, samostojni upravniki, administratorji, vodje raznih pododelkov — referenti in inšpektorji, preizko-valci javnih tožilstev—vodje računovodstva in administracije — tajniki vseh sodišč — drugi predstojniki sodnih p sani — inženirji — geometri — pod ravnatelji, administratorji, upravniki, načelniki uradov in samostojni uradniki velikih trgovskih podjetij — perfektne stenografinje in strojepiske, ako vrše redno to delo — zdravniki, lekarnarji, živ nozdravniki, ki vrše privatno prakso — vse osebje zaposleno pri negi in zdravljenju bolnikov kot: babice, bolničarji, bolmčarke ter nadzirateiji bolmkov — poklicni umetniki kot: kiparji, sl karji, glasbeniki, pisatelji — gledališki igralci, član' gledališnih zborov ter stalno tehničko osebje — profesorji srednjih Šol in podobno — učitelji ljudskih in obrtnih šol — ravnatelji in vzgojitelji v šolskih zavodih — učitelji hi vzgojitelji v mladinskih domovih — predstojniki dnevnih zavet šč — referenti ter vodje odsekov in oddelkov prosvete — šolski sluge — uredniki 'časopisov — trgovski pomočniki, sklad ščniki, prodajalci, mesarji in slični — dijaki obrtnih in srednjh šol. kr razen učenja opravljajo) tudi fizično delo — dijaki srednj’h šol, ki so prekoračili t'4. leto starosti — dijaki višjih šol — invalidi iz prve in druge svetovne vojne, in iz narodn-o osvobodilne borbe ter invalidi dela z invalidnostjo od 30 do 60%.
Sem spadajo: kmečki delavci v kmetijskih šolah, javnih kmetijskih podietj h, javn h drevesnicah in razsadnikili, ter delavci v zadružnih ali javnih ekonomijah.
7.	člen
Kategorizacija delavcev se izvrši sporazumno s pristoi-n m zastopn kom oddelka za delo, zastopniki Enotnih sinda-katov ter na podlagi izjave delodajalca o vrsti zaposlitve posameznih delavcev.	~
8.	člen
Oddelek za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem LO se pooblašča, da izda podrobnejša navodila v zveži z iz-, vajanjem te odredbe.
9.	člen
Z uveljav'tv'jo te odredbe se ukinjajo vsi dosedanji tozadevni predpisi.
10.	člen “
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 27. aprila 1949. 1
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
25.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20.--februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o obvezni oddaji sena.
1.	člen
Vsi pridelovalci sena, ki ne posedujejo živine ali ki pridelajo sena preko potreb svojega gospodarstva. sq dolžni oddati seno po vezanih ali po prostih cenah podjetjem, katera pooblasti Kmetijski oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	cleri
Kmetijski oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda vsa potrebna navodila za izvajanje te odredbe.
3.	člen
5.	člen
V 111. kategorijo— R3 — pripadajo, sledeči delavci:
a)	Ročni delavci: hotelsko, restavracijsko, gostilniško in podobno osebje — čuvaji — služabniki — vratarji — hišniki, ki pazijo na več kot. 10 stanovanj — uslužbenci v fotografskih ateljejih — delavci v frizerskih in laSuljarskih delavnicah -— vse hišno služabništvo — snažilke uradov — prodajalci časopisov — uslužbenci v konjarnah — ribiči, lastniki čolnov če je dokazano1, da sodelujejo pri ribolovu — uslužbenci v industriji za konzerviranje: delavci, dodeljeni čiščenju in vgne-tenju rib :n drugih mesnih ab zaleniadnih izdelkov — urarji — zlatarji — optiki — vsi drugi delavci, ki niso vpoštevani v
I.	ali II. kategoriji 1— krojači in šivilje.
b)	Umski delavci; vse uradništvo upravno in umsko osebje, ki ni opoštevano v I. ali 11. kategoriji - duhovniki in drugo osebje verskih ustanov — invalidi z zmanjšano dela-zmožnostjo do 30% — vdove in sirote iz narodno osvobodilne vojne.
6.	člen
Prekršitelji te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 1.000.— do 20.000.— lir. Kazni 'zreka odsek za kmetijstvo okrajnega ljudskega odbora, pròti katerega odločbi je do-pustra pritožba v' roku 13 dni na oddelek za kmetijstvo pri Istrskem okrožnem ljudskom odboru.
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 4. maja 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Juli!
26.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskçga odbora z dne. 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu od-, boru za izdajanje odtokov in odredb na področju gospodarstva-izdaja Izvršila' odbor Istrskega okrožnega ljudskega, m.dbora
v
ч
ODREDBO o projektiranju
1.	člen
Zaradi pravilnega in enotnega postopka investitorjev in projektantskih uradov ter podjetij se morajo v vseh zadevah projektiranja gradbenih objektov ravnati projektanti ter drugi javil1'; organi po postopku, ki je predpisan s to odredbo.
2.	člen
Gradbeni objekti se gradijo na podlagi enotnih idejnih gradbenih projektov (idejnih projektov) in glavnih gradbenih projektov.
3.	člen
Idejni projekt povezuje obratno in gradbeno stran gradbenega objekta.
V idejnem projektu se določijo vse normative za gradnjo objekta.
idejni projekt izdelajo pooblaščeni projektantski uradi oziroma projektantska podjetja na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo z investitorjem. Če gre za specialne vrste objektov, za katerih gradnjo je investitor specijaliziran, sme tudi sam izdelati idejni projekt.
4.	člen
Zaradi ugotovitve, ali je idejni projekt tehnično brezhiben in ali je projektirani objekt racionalen, je treba dati izdelani projekt v revizijo. Revizijo opravlja komisija za revizijo idejnih projektov.
Ta komisija se ustanovi pri oddelku za gradnje Istrskega okrožnega LO. Njen; člani so:	•
1)	Po en predstavnik gospodarske komisije, oddelka za gradnje in oddelka za zdravstvo pri Istrskem okrožnem LO.
2)	Potrebno število strokovnjakov.
Predsedmka in člane komisije imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
5.	člen
Za revizijo idejnih projektov za objekte izključno lokalnega pomena bo gospodarska komisija pri Istrskem okrožnem LO po potrebi ustanovila komisije za revizMo idejnih projektov pri odsekih za lokalno gospodarstvo okrajn’h ljudskih odborov. Predpisi o ustanovitvi in delu teh komisij bodo izdani naknadno.
6.	člen
Idejni projekt predloži v revizijo investitor.
Poleg idejnega projekta mora investitor predložti komisiji za revizijo idejnih projektov:
L Program gradnje;
2.	Soglasje pristojnega organa za širšo lokacijo (situacijo).
3.	Izvleček iz katastrske mape z vrisano shuaciio objekta.
7.	člen
O opravljeni reviziji idejnega projekta izda kombija odločbo1, s katero projekt odobri ali odreče odobritev ozToma poda svoje pripombe in projekt vrne investitorju, da ga primerno spremeni.
Zoper odločbo komisije je dopustna v roku 8 dni po prejemu pritožba na izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO, čigar odločba je dokončna.
8.	člen
Odobreni idejni projekti se lahko spremenijo, če nastanejo po njihovi odobritvi novi pogoji, zaradi katerih je sprememba nujna in koristna.
O taki spremembi odloči po predlogu investitorja organ, ki je izdal dokončno odločbo o odobritvi idejnega projekta.
9.	člen
10.	člen
Glavni projekt je namenjen za gradnjo in morajo biti vsi njegovi deli tako dopolnjeni in kotirani (dimenzioniran1!), da se dajo po njih izvajati dela po ustreznih tehničii h pogojih.
Glavni obiekt obsega praviloma:
1)	načrte z označenimi dimenzijami,
2)	proračune,
3)	količino del in gradiva,
4)	cene gradbenih in izvajalnih storitev.
Glavni projekt mora obsegati tudi situacijo gradnie v merilu 1:1000 ali 1:500.
Kobčine gradiva, predvidene v glavnem projektu, morajo ostati v mejah količin, predvidenih v idejnem projektu.
11.	člen
Revizijo glavnih projektov opravlja komisija za revizijo glavn'h projektov, ki se ustanovi pri oddelku za gradnje pri Istrskem okrožnem LO.
Komisijo sestavljajo predstavnik oddelka za gradnje kot njen predsednik ter potrebno število strokovnjakov. Člane kombije imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
Pri delu komisije sodeluje tudi predstavnik organa oblàsti, v čigar resor spada projektirana gradnja.
12.	člen
Komisija za revizijo glavnih projektov izda odločbo, s katero glavni projekt odobri ali odreče odobritev ali pa da svoje pripombe in vçne projekt investitorju, da ga primerno spremeni.
Z revizijo glavnega projekta se poleg drugega ugotovi, če so v njem obdržane normative, ki so določene v idejnem projektu.
13.	člen
Zoper odločbo komisije se sme v roku 8 dni prtožiti investitor ali projektant. O pritožbi odloča dokončno Izvrš lni odbor Istrskega okrožnega LO.
14.	člen
Odobreni glavni projekt se sme spremeniti, če po njegovi odobritvi nastanejo novi pogoji, zaradi katerih je sprememba nujna in koristna.
O taki spremembi odloča po investitorjevem predlogu organ, ki je izdal dokogno odločbo o odobritvi glavnega projekta.
15.	člen
Zasebniki smejo vršiti projektantska dela samo. če sp vpisani v sezname Zbornice inženirjev, arhitektov in tehnikov Istrskega Okrožja.
16.	člen
Projektant, ki ni vpisan v seznam, omenjen v 15. členu, sme vzeti v izdelavo projekt samo s posebnim dovoljenjem oddelka za gradnje pri Istrskem okrožnem LO.
Projektant, ki je javni uslužbenec, sme v svojem imenu in za svoj račun izdelati projekt prav tako samo z dovoljenjem oddelka za gradnje pri Istrskem okrožnem LO.
17.	člen
Idejni in glavni projekt morajo podpisati investitor in vsi projektanti, ki so sodelovali pri njegovi izdelavi; s tern prevzamejo odgovornost za pravilnost izdelanega projekta.
18.	člen
Projektant ima pravico in dolžnost spremljati gradnjo objekta, za katerega je v celoti ali deloma izdelal idejni ali glavni projekt.
Investitorji in gradbena podjetja, ki gradijo objekt, morajo omogočiti projektantu pregled gradnie in primerjanje izvršenih del s projektom.
Če se objekt ne gradi v skladu s projektom, mora projektant o tem takoj obvestiti oddelek za gr-adnje pri Istrskem okrožnem LO, investitorja in gradbeno podjetje..
19.	člen
Ce je več reš'tev, po katerih se lahko gradi objekt, projektant pa se ne strinja z rešitvijo, ki si jo je izbral invest -tor, pošlje komisiji za. revizijo’ slavu h projektov svoj obrazložen ugovor zoper to reš’tev.
Če projektant ugotovi, da se objekt ne gradi po odobrenih projektih, mora to prijaviti kom siji za revizijo glavnih objektov.
20.	člen
Za izdelavo projektov se smejo razpisovati natečaji po predhodnem soglasju z oddelkom za gradnje pri Istrskem okrožnem LO.
Natečajev se smejo udeleževati projektivni uradi,, projektantska podjetja in zasebni projektant1', ne glede na omejitve iz 6. člena te odredbe.
21.	člen
Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000,— lir ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 2 mesecev ali z odvzemom prostosti do 2 mesecev, kdor brez dovoljenja (člen 15 in 16) opravlja projektantska dela ali brez dovoljenja prevzeme v izdelavo idejni ali glavni projekt.
22.	člen
Kazni za prekrške po prednjih členih izreka oddelek za gradnje pri Istrskem okrožnem l-O, zoper čigar odločbo je dopustna pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO v roku 8 dni po dostavitvi.
23.	člen
Zasebna projektantska podjetja in projektanti morajo spraviti svoje delo v sklad s predpisi te odredbe v 30 dneh po njeni uveljavitvi.
24.	člen
Natančnejše predp se za izvajanje te odredbe izda oddelek za gradnje pri Istrskem okrožnem LO v soglasju s predsednikom gospodarske konrsije pri Istrskem okrožnem L. O.
25.	člen
Projekte za objekte manjšega obsega in pomena odobrava v smislu predpisov te odredbe oddelek za gradnje pri litrskem okrožnem LO sam. Kdaj gre za tak objekt, določa v vsakem posameznem primeru poverjenik oddelka za gradnje sporazumno s predsednikom gospodarske komisije pri Istrskem okrožnem LO.
Oddelek za gradnje pri Istrskem okrožnem LO se pooblašča, da sme posamezne posle, za katere je po tej odredbi pristojen prepustiti v pristojna reševanje okrajnim odsekom za gradnje.
26.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 4. maja 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram .lul i
7.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
1.	člen
Istrski okrožni ljudski odbor skrbi za zdravstveno varstvo in babiško pomoč nosečnicam, porodnicam, otročn cam in novorojenčkom v porodniških ustanovah, a izven njih po okraj-n h zasebnih babicah.
2.	člen
Okrajne babice nastavlja Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora v sporazumu z oddelkom za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO ter jim hkratu določi službeno mesto in delovno območje.
I?ri nastavljanju okrajnih babic mora okrajni ljudski odbor skrbeti, da je razmesttev babic smotrna in da odgovarja krajevnim potrebam.
3.	člen
Prosta mesta babic razpisuje Izvršilni odbor okrajnega LO z javnim natečajem. Kot okrajna babica sme biti nastavljena samo diplomirana balrca, ki izpolnjuje vse pogoje za sprejem v javno službo. Vse nastavitve in premestitve morajo okrajni ljudski odbori javiti oddelku za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO.
4.	člen
Prejemke okrajnih babic določa okrajni Izvršilni odbor po .predlogu poverjenika za zdravstvo in socialno skrbstvo pri Istrskem okrožnem LO.
Vrste prejemkov okrajnih babic so:
a)	redni mesečni prejemki,
b)	potnine za pota k porodnicam, oddaljenim od sedeža babice nad 2 km.
c)	nagrade za njihovo pomoč zdravniku pri dokončanju splava,
d)	izredne nagrade za uspehe in zasluge v službi, zlasti v uspešnem zatiranju mazaštva in izzvanih splavov.
5.	člen
Tarife za zasebno zdravstveno pomoč, ki jo babice nudijo1, določa oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO.
6.	člen
Babice so dolžne, da
a)	pomagajo pri porodili, li katerim so pokfcane;
b)	da dajejo nosečnicam in porodircam higienske nasvete in delajo na zdravstvenem prosvetnem polju zlasti v vprašanjih in organizac ji zaščite matere In otroka;
c)	sodelujejo pri zatiranju mazaštva in izzvanih splavov;
d)	pišejo babiški dnevnik in varujejo poklicno tajnost;
e)	prijavijo vsakega novorojenčka matičnemu uradu krajevnih ljudskih odborov.
7.	člen
Balrce ne smejo opravljati poleg babiškega nobenega drugega poklica.
8.	člen
Okrajna babica mora poslati najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec seznam vseh porodnic, ki jim ie nudila pomoč. Seznamu mora priključiti potrdila okrajnih ljudsk h odborov o pravči porodnice do brezplačne babiške pomoči.'
9.	člen
Kršilce te odredbe kaznuje okrajni LO., če ne gre za sodno kaznivo dejanje, s kaznijo od 500.— do 5.000.— I r. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na Istrski okrožni LO v roku 8 dni.
10.	člen
Oddelek za zdravstvo Istrskega okrožnega LO je pooblaščen, da izda potrebna navodila za izvajanje te odredbe.
11.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 11. maja 1949.
V. d. tajirka:	Predsednik:
Sabaz Clemente	-	Beltram Julij
ODREDBO
o službi in prejemkih okrajnih in zasebn h babic.
28.
•Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o preskrbi delavcev in nameščencev z industrijskimi izdelki na podlagi dodatnih bonov.
1.	člen
Delavci in nameščenci, ki so se iskazali pri delu, prejmejo »dodatne bone« (posebne potrošniške nakaznice za dodatno preskrbo).
2.	člen
Pravico do dodatnega bona imajo tisti delavci in nameščenci, ki so najmanj tri mesece zaposleni pri istem delodajalcu odnosno oni, ki niso samovoljno zapustili delovnega mesta.
3.	člen
Do dodatnih bonov imajo pravico tudi rodbinski člani delavcev in nameščencev, navedenih v 2. členu, vendar otroci le do 16 let razen ako ne nadaljujejo učenja, ter pridobitno nesposobni člani rodbine nad 16 let starosti.
4.	člen
Dodatni bon ima določeno število kuponov, ki se glasijo na denarne zneske. Skupna vrednost vseh odrezkov dodatnega bona znaša Lir 1000.—.
5.	člen
Dodatni bon se izda na ime potrošnika in velja- samo v zvezi z osnovno potrošniško nakaznica za tekstil in obutev.
Dodatne bone deli okrožni odbor Enotnih sindikatov potom svojih podružnic.
6.	člen
Na dodatne bone se lahko nabavljajo sledeči predmeti, ki so v prosti prodaji:
a)	vse vrste železnine
b)	vse vrste steklenhie
c)	vse vrste keramične posode
d)	vse vrste čevljev
e)	vse vrste gumijastih izdelkov
f)	vse vrste tekstilnih izdelkov.
7.	člen
Prodajo na podlagi dodatnih bonov vršijo vse poslovalnice potrošniških zadrug, komunalnih podjetij in trgovskih družb, ki se bavijo s prosto prodajo artiklov iz člena 6. te odredbe.
8.	člen
Imetnik dodatnega bona plača polovico celotnega izkupička v gotovini, drugo polovico pa z odrezki dodatnega bona.
Ako imetniku dodatnega bona ne zadostujejo vsi odrezki za pokritje iznosa 50"A> popusta, mora tudi to razliko poravnati v gotovini.
9.	člen
Poslovalnice potrošniških zadrug, komunalnih podjetij in trgovskih družb obračunajo odnosno vnovčujejo prejete odrezke potom Zadružne poslovne zveze odnosno ravnateljstev komunalnih podjetij ali trgovskih družb redno najkasneje do
5.	vsak mesec. Zadružna poslovna zveza odnosno ravnateljstva podjetij pa predložijo skupni obračun svojih poslovalnic Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru — oddelku za tr-gov no in preskrbo najkasneje do 10. v mesecu.
10.	člen
Oddelek za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru se pooblašča, da izda podrobna navodila za izvajanje te odredbe.
11.	člen
Ta odredba stopi v veljavo 1. junija 1949.
Koper, dne 18. maja 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
29.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov.
L člen
' V Istrskem okrožju morejo ljudski odbori z odločbo ustanoviti lastna gospodarska podjetja.
Gospodarska podjetja ljudskih odborov so pravne osebe in se lahko pečajo s proizvodnjo-, s prometom blaga in prevozništvom. z bančnimi posli ter s storitvami proti plačilu.
2.	člen
Odločba o ustanovitvi podjetja mora ysebovati:
1.	firmo (ime) podjetja;
2.	določbe o osnovnih in obratnih sredstvih;
3.	označbo predmeta poslovanja;
4.	naziv pristojnega organa, pod čigar operativnim upravnim vodstvom bo podjetje.
3.	člen
Operativni upravni organ izda pravila podjetja, v katerih morata biti določena organizacija podjetja in način poslovanja; nadzira poslovanje podjetja in daje v to svrho potrebne smernice; daje predloge za nastavitev ravnateljev (upravnkov) podjetij in nastavlja ostale uslužbence, v kolikor ni za to pooblaščen ravnatelj (upravnik) podjetja; končno razveljavlja, odpravlja, spreminja in zadržuje odredbe in odločbe ravnatelja (upravnika) podjetja.
4.	člen
Gospodarsko podjetje ljudskega odbora začne pravno obstojati z vpisom v registar gospodarskih podjetij ljudskih odborov. Ta register vodi Istrski okrožni LO. oddelek za finance.
5.	člen
Prijavo za vpis v register gospodarskih podjetij ljudskih odborov predloži ravnatelj (upravnik) podjetja. Prijava mora vsebovati:
L. Ime ljudskega odbora, ki je ustanovil podjetje, ter številko in dan odločbe.
2.	ime organa, pod čigar operativnim upravnim vodstvom bo podjetje.
3.	firmo podjetja;
4.	sedež podjetja:
5.	predmet poslovanja;
6.	znesek osnovnih in obratu h sredstev in način njihove ostvaritve;
7.	seznam podružnic, poslovalnic in pomožnih naprav, ki so v sestavu podjetja in seznam krajev, kjer so;
8.	imena in položaje oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje v imenu podjetja in obseg pooblastila.
Če ina podjetje tudi skrajšano označbo firme, se mora v prijavi navesti poleg polnega naziva firme tudi njena skrajšana označba.
Prijavi je treba priložiti odločbo o ustanovitvi podjetja in pravila podjetja ter izvirne podpise oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje v imenu podjetja.
Prijavo in vse priloge je treba vložiti v treh izvirnikih. Potrjeni prepis odločbe velja po tej odredbi za izvirnik. Priloge potrdi operativni upravni voditelj.
6.	člen
Ravnatelj (upravnik) podjetja mora tudi prijaviti spremembe. ki nastanejo med poslovanjem in se nanašajo na spremembe glede firme, predmeta poslovanja ali glede združitve in spojitve podjetja, na spremembe operativnega upravnega voditelja in na spremembo glede pooblastila za podpisovanje firme.
Na isti način se prijavi uvedba postopka za likvidacijo podjetja.
Prijavo je treba vložiti v 15 dneh po nastal:	iremembi.
V začetku vsakega proračunskega leta	ravnatelj
(upravnik) podjetja prijaviti spremembe osnovnih in obratn h sredstev podjetja.
7.	člen
Ce se obstoječa podjetja spojijo (fuzionirajo). te treba na novo ustanovljeno podjetje registrirati, podjetja pa, ki so se spojila, je treba izbrisati iz registra z navedbo, da so z-brisana radi spojitve.
Če se podjetja združ'jo v podjetniške skupine ali v podjetja pod skupno upravo, se morajo tudi te spremembe prijaviti oddelku za finance zaradi vp’sa v register.
Prijavo za vpis teh sprememb je treba vložiti v 15 dneh po nastali spremembi.
Prijava, ki jo vložijo podjetniška skupina ali podjetja pod skupno upravo, mora vsebovati spisek vseli podjetij, ki so v skupni ali pod skupno upravo.
8.	člen
Prijavi za vpis sprememb iz 6. in 7. člena je (roba prilož ti odločbo pristojnega organa o zadevni spremembi. Prijavo in priloge je treba vložit: v treh izvirnikih.
9.	člen
Za vpisovanje gospodarskih podjetij ljudskih odborov v register se morajo uvesti sledeče knjige:
1.	register,
2.	imenik,
3.	zbirka listin.
10.	člen
Registri se vodijo v obliki trdo vezanih knjig, katerih strani so oštevilčene, prešite z vrvico, konci vrvice pa zaliti s pečatnim voskom, na katerega oddelek za finance prit'sne svoj pečat. Oddelek za finance potrdi register s svojim pečatom in podpisom poverjenika ali načehrka.
11.	člen
Vsako podjetje ima v registru svoj posebni list. na katerega se vpisujejo vsi podatki, navedeni v 5. členu te odredbe, kakor tudi poznejše spremembe, in sicer po obrazcu, ki je sestavni del te odredbe.
Vsi vpisi v register se morajo opraviti s črnilom in ne smejo biti zamazani. Ce se kaj napačno vp:še, se mora popraviti tako, da se napačna beseda prečrta, a da ostane pri tem prejšnji vpis viden, novi vpis pa se čitljivo izpiše nad njim. Popravki se izvrš'jo z rdečilom.
Ko se konča vpis, je treba izpod njega potegniti vodoravno črto čez ves list. Ko se list podpiše, je treba t rmo podjetja prenesti na nov list. Zadnji vpis na koncu l:sta se mora ves končati na tem listu in se ne sme delno prenesti na novi list.
Vsak vpis v registru mora podpisovati uslužbenec, ki ima za to posebno pooblastilo.
12.	člen
Imenik obsega spisek vseh podjetij vpisanih v register. Vanj se vpišejo firme podjetij po abecednem redu. poleg nj h pa se vpiše številka registrskega lista.
13.	člen
Zbirka listin se vodi v obliki platno, na katerih se napiše firma podjetja in številka registrskega lista. V zbirko listin se vlagajo vse Istine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v register t. j. prijave, njim priložene listine in odločbe, ki jih izda oddelek za finance.
14.	člen
Register, imenik in zbirka listin morajo biti v popolnem tekočem stanju, vložene prijave pa morajo biti vknjižene najpozneje v 48 urah po prejemu in o tem izdana predlagalcu odločba.
Register, imenik in zbirka listin se hranijo v posebni omari pod ključem, ki ga ima odgovorni uslužbenec, kateremu je zaupano vpisovanje v register.
15.	člen
Oddelek za f nance izda podjetju odločbo o prvotnem vpisu, kakor tudi odločbo o vpisu poznejše spremembe.
V odločbi se navedejo vsi podatki, ki se vpišejo v register, iti naznači številka registrskega lista, na katerem je podjetje vpsano.
16.	člen
Po vpisu v register objavi oddelek za finance v uradnem 1 stu firmo podjetja, predmet poslovanja v kratkem izvlečku, ime ljudskega odbora, ki je podjetje ustanovil, sedež podjetja, rodbinsko in rojstno ime ravnatelja (upravnika) ter oseb, pooblaščen'h za podpisovanje podjetja.
17.	člen
Gospodarska podjetja ljudskih odborov, ki dejansko že poslujejo na dan, ko stopi v veljavo ta odredba, morajo po svojih ravnatelj h (upravnikih) predložiti prijave za vpis v register v smislu določb 5. člena najkasneje do 30. novembra
1949._ leta.
Ce so taka podjetja Irla doslei vpisana v trgovskem registru Okrožnega ljudskega sodišča, morajo ravnatelji (upravniki) v roku 15 dni po prejemu odločbe oddelka za finance o vpisu v register predlagati pri sodišču izbris firme iz trgovskega registra.
18.	člen
Ravnatelj (upravnik) podjetja, ki ne predloži ali ne predloži pravočasno prijave za vpis podjetja v register ali prijave o spremembah (5., 6. in 7. in 17. člen), bo kaznovan z denarno kaznijo od 1000.— do 20.000.— lir.
Kazen izreče oddelek za finance pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
Zoper njegovo odločbo ie dopustna pritožba v roku 15 dni po vročitvi na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
19.	člen
Vloge in odločbe po tej odredbi so takse proste.
20.	člen
Uredba Poverjeništva Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetii z dne 22. decembra 1946 (Ur. list št. 21/568), pravilnik istega Poverjeništva o registraciji pokrajinskih gospodarskih podjetij z dne 30. decembra 1946. (Ur. list štev. 21/569) in pravilnik Oblastnega Narodno osvobodilnega odbora za Istro o registraciji državnih gospodarskih podjetij z dne 26. septembra 1946 (Ur. list štev. 19/174) so razveljavljeni.
21.	člen :
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 15. maja 1949.
V. d. tajnika:	-Predsednik:
Sabaz Clemente ^	'	Beltram Julij
30.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o delovnem redu
1.	člen
Vsako podjetje, urad ali ustanova, ki zaposluje stalno nad 10 delavcev, vajencev in nameščencev, mora imeti delovni red.
Delovni red ima namen utrditi delovno disciplino, pravilno organizacijo in povečanje produktivnosti dela ter rac;onalno izkoriščanje delovnega časa. V njem morajo biti navedene jasno in izčrpno splošne in posebne dolžnosti in pravice uslužbencev in.uprave podjetja (urada ali ustanove).
Delovni red predpse uprava podjetja, urada ali ustanove po zaslišanju sindikalne organizacije in z odobritvijo odseka za delo pri okrajnem LO.
Delovni red mora biti izobešen na vidnem mestu in dostopen vsem uslužbencem.
2.	člen
Delovni red vsebuje zlasti naslednje določbe:
A)	nazijçjiodjetja, urada ali us.tanove in namen delovnega reda
(cleri T odst. 2. te odredbe);
B)	predpise o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij: kdo uslužbence sprejema, pogoje za sprejem v službo, kdo jim odpoveduje in komu morajo podati odpoved, določila o odpovednih rokih, določila o pogojin za odpust ih izstop brez poprejšnje odpovedi, obveznost uslužbencev, da ne morejo izstopiti iz dela pred potekom odpovednega roka ;
C)	predpise o razporeditvi dela uslužbencev, ki določajo, kdo razporeja uslužbence na delovna mesta in jih premešča na drugo delo pri istem podjetju;
D)	predpise o delovnem času in odmorih, ki določajo:
1.	začetek, trajanje in konec rednega delovnega časa poleti in pozimi ter način, kako se objavlja: delovni čas mora biti določen na 48 ur tedensko (8 ur dnevno);
2.	če se dela v izmenah: začetek in konec izmene in način. kako si izmene sledijo;
3.	delovni čas vajencev v zvezi s predpisi člena o. odredbe o vajencih z dne 15. VII. 1946. (Uradni list P.P. N.O.O. 15/46);
4.	kdaj in koliko časa traja odmor med delom ter kako se objavlja njegov začetek in konec;
5.	kateri dan v tednu je dan počitka: glede nedelje je upoštevati predpise odredbe o praznik h z dne 13. XI. 1947 (Uradni list IOLO 1/48);
6.	kdo daje uslužbencem dovoljenje za odsotnost po zasebnem opravku;
E)	predpise o izplačevanju plač. ki določajo zlasti:
L kdaj in kje se,plače izplačujejo;
2.	obveznosti delodajalca, da dobi uslužbenec pri izplačilu pismeni obračun o zaslužku 'n odtegljajih:
3.	kje in kdaj se uslužbenec lahko' pritoži v zvezi z izplačilom plače;
F)	predpise o tehnični in zdravstveni zaščiti pri delu, ki do-
ločajo: .
L vse važne ukrepe in opozorila zaradi varnosti pri delu; .
2.	kdo mora uslužbence poučevati o zaščitnih ukrepih in kateri organi so določeni za prvo pomoč;
G)	predp se o dolžnosti uslužbencev, ki so zlasti:
1.	delo opravljati osebno, skrbno-.in marljivo, ne izostajati in ne zamujati niti odhajati predčasno z dela, izostanek i - pà predhodno javiti oz roma ga opravičit.; •
2..;iie zapustiti podjetja odnosno ustanove.. samovoljno, (brez odpovedi);
3.	paziti na kakovost dela in na to, da se produkcijska sredstva 'in material ne kvari in ne uničuje, ravnati se po predpisih o preprečevanju in odvračanju požara;
4.	prihajati na delo trezen in s seboj ne prinašati alkoholnih pijač;	\
5.	podatke, ki so jih izvedeli pri delu, čuvati kot uradno tajnost;-
6.	izpolnjevati odredbe pristojnih starešin;
7.	obnašati se vljudno in tovariško in v podjetju moralno; poleg teh dolžnosti se v delovnem redu lahko predpišejo še druge dolžnosti delavcev in nameščencev glede na potrebe posameznih podjetij, uradov ali ustanov (na pr. o izrednem podaljšanju delovnika radi važnih in neodložljivih del);
H)	predpise o disciplinski odgovornosti uslužbencev po odredbi o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in nameščencev, ki navajajo zlasti:
L katere disciplinske kazni se izrekajo za kršitve dolžnosti, naštetih v delovnem redu;
2.	kdo je upravičen za izrekanje kazni;
3.	kdai in kam se uslužbenec lahko pritoži zoper odločbo o disciplinski kazni;
4.	v katere namene se uporabljajo denarne kazni.
l) predp se o materialni odgovornosti uslužbencev (členi S-ll odredbe o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in nameščencev), ki morajo določati zlasti:
1.	kako se ugotavlja povzročena škoda:
2.	kdo izdaja odločbe o dolžnosti povračila škode;
3.	kdaj in kje se lahko vloži pritožba zoper odločbo;
J), končne določbe, ki predpisujejo, kdaj stopi delovni red v veljavo.
3.	člen
Delovni red se mora predpisati v vseh podjetjih, uradih iu ustanovah, navedeiv h v čl. L. najkasneje do 30. junija 1949.
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo Koper, dne 1. junija 1949.
V. d. tajnika:
Sabaz Clemente
31.
Na podlagi ukaza koinandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in pdredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor ^Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in nameščencev v gospodarskih podjetjih, urad h iu ustanovah.
1.	člen
Predpisi te odredbe se uporabljajo za vse delavce in .nameščence, za katere ne veljajo predpisi odloka o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev z dne 8. II. 1948 (Uradni list 2/48) ter odloka o -javnih uslužbencih z dne 14. XI. 1948. (Uradni list 6/48).
2,	člen
- Delovna disciplina obsega natančno izpolnjevanje delovnih obveznosti in dolžnost', ki so določene v delovnem redu, delovnih pogodbah in drugih predp'sih. Za vzdrževanje in krepitev delovne discipline skrbi uprava podjetja, urada ali ustanove.
Delavec ali nameščenec, ki naklepno ali Jz malomarnosti prekrši delovno discipl no, stori disciplinski prekršek.
Predsednik: Beltram Jul i
3.	člen
Kazni za disciplinski prekršek so:
1	pismen: opomin,
2.	pismeni ukor,
3.	psmeni strosci javni ukor,
4.	denarna kazen v znesku največ enodnevne uslužbenče-ve plače, vendar z omejitvijo, da vsota vseli kazni v enem mesecu ne sme presegati Ì0"/« enomesečne ciste plače,
5.	postavitev na neposredno nžjo plačo ./¿noma v neposredno nižji poklic za dobo do treh mesecov.
6.	odpust.
4.	člen
Discipl nski prekrški zastarajo v enem mesecu od storitve, pravica do izvršitve kazni pa zastara v enem mesecu po pravomoćnosti odločbe.
5.	člen
Ko neposredni starešina izve za disciplinski prekršek, opravi poizvedbe, ki morajo biti hitre in kratke. Uslužbenec ne more biti kaznovan, ne da bi bil predhodno zaslišan.
6.	člen
Kazni za disciplinske prekrške izreka ravnatelj podtjetja oziroma vodja urada ali ustanove, ki mora pred izrekom kazni pribaviti mnenje odbora sindikalne podružnice.
7.	člen
Zoper odločbo o kazni se lahko pritožita uslužbenec in sind kalna podružnica v roku 5 dni po prejemu odločbe. O pritožbi, ki se vloži pri starešini, ki je kazen izrekel, odloča dokončno odsek za delo pri pristojnem okrajnem ljudskem odboru. Odsek za delo mora izdati pismeno odločbo v roku S dni in jo dostaviti uslužbencu in starešini.
8.	člen
Delavec ali nameščenec, ki pri opravljanju dela povzroči podjetju, uradu ali ustanovi materialno škodo, je zanjo odgovoren po načelih civilnega prava.
9.	člen
Odločbo o dolžnosti povračila škode, ki ni večja od
10.000.— lir, izda ravnatelj podjetja odnosno vodja urada ali ustanove in sicer lahko z isto odločbo, s katero izreče disciplinsko kazen. Glede pritožbe veljajo predpisi 7. člena.
Če škoda presega 10.000.— lir, a ni večja od 20.000 lir, izda odločbo o dolžnosti povračila škode na predlog uprave podjetja, urada ali ustanove, odsek za delo pri okrajnem ljudskem odboru, zoper čigar odločbo je dopustna pritožba v petih dneh po vročitvi na oddelek za delo pri Istrskem okrožnem LO.
Zoper drugostopno odločbo o povračilu škode po prejšnjih odstavkih tega člena lahko uslužbenec vloži v 30 dneh tožbo pri pristojnem okrajnem ljudskem sodišču kod delovnem sodišču.
Če škoda presega 20.000.— lir, odloča o dolžnosti povračila redno ljudsko sod šče.
10.	člen
Če znaša škoda v primerih iz prvega ih drugega odstavka člena 9 nad 3.000.— lir, njena višina pa ni določena v ceniku, se izda odločba o dolžnosti povračila na podlagi poročila strokovne kom sije. ki ugotovi, ali je škoda nastala, in v kakšnih okoliščinah, koliko znaša in kdo jo je povzročil.
Komisija je sestavljena iz tr.eh članov, od katerih imenuje enega sindikalna organizacija, dva pa uprava podjetja, urada ali ustanove.
11.	člen
Zoper odločbe po prvem in drugem odstavku člena 9 se lahko pritoži tudi sindikalna organizacija.
12.	člen
Vsi postopki in odločbe po tej odredbi, razen tožb po členu 9 odstavek 4, so oproščeni taks.
13.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 1. junija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Člemente	Beltram Julii
32.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o zat ranju koloradskega hrošča.
1.	člen
Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec je dolžan v času vegetacije, to je od 1. aprila do 30. oktobra pregledovati površine, zasajene s krompirjem in kmetijskimi kulturami iz družine plodovk (paradižnik, melancana) ter izvrševati vse ukrepe, ki jih pristojni organ' predpišejo za zatiranje koloradskega hrošča.
2.	člen
Poleg posamičnega pregleda po 1. členu, organizirajo krajevni oziroma mestni ljudski odbori od časa do časa skupne preglede površin ob udeležbimladine in množičnih organizacij.
Krajevni oziroma mestni ljudski odbori nadzorujejo če lastniki, zaupniki ali uživalci opravljajo redno preglede.
3.	člen
Oddelek za kmetijstvo pri Istrskem okrožnem LO je pooblaščen, da predpiše potrebne ukrepe za preprečitev širjenja koloradskega hrošča. Zlasti mora preko kmetijskih odsekov pri okraju h ljudskih odborih nadzorovat: izvajanie predpisanih ukrepov, usposobiti strokovnjake, ki bodo vodili akcijo iskanja mi zatiranja koloradskega hrošča, organizirati tečaje za voditelje oddelkov za zatiranje, preskrbeti zaloge kemičnih sredstev, ki so potrebna za zatiranje ter predpisovati dez nfecijske in karantenske ukrepe, ki jih je treba izvesti.
4.	člen
Območje, v katerem je ugotovljen koloradski hrošč, razglasi poverjenik za kmetijstvo pri. Istrskem okrožnem LO za okuženo in sme odrediti, da se na določenih površinah uniči posevek.
5.	člen
Prepovedano je iz okuženega okokša iznašati ali izvažati krompir, listje krompirja, paradižnika ali melancane, kakršnekoli rastline s koreninami, gnoj in zemljo-.
6.	člen
Kršile; predpisov te odredbe in predpisov, ki jih na podlagi te odredbe izdajo oddelek za kmetijstvo pri Istrskem okrožnem LO in odsek za kmetijstvo pri okrajnih LO bodo kaznovani z denarno kaznijo do 20.000.— lir, v kolikor ni dejanje ali opustitev kazniva po odloku o enotnem besedilu pravnih predpisov o zatiranju nedovoljne špekulacije in gospodarske sabotaže.
Kazni izrekata okrajna izvršilna odbora. Rok za pritožbo znaša 15 dni
7.	člen * V.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 1. junija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
33.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom. Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istrp z dne 30. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODLOK
o ustanovitvi Zbornice inženirjev, arhitektov in tehnikov Istrskega okrožja
1.	člen
Ustanavlja se Zbornica inženirjev, arhtektov in tehnikov Istrskega okrožja s sedežem v Kopru.
2.	člen
Zbornica vodi ločene sezname inženirjev, arhitektov in tehnikov. Morejo se uvesti tudi posebni seznam: geometrov in tehničkih strokovnjakov drugih kategorij.
3.	člen
Posle inženirjev, arhitektov in tehukov smejo v Istrskem okrožju vršiti samo člani Zbornice, ki so vpisani v enega izmed seznamov iz člena 2.
4.	člen
Podrobnejši predpisi o organizaciji «n delokrogu zbornice, o njenih organih, o pogojih za vpis v sezname iz člena 2, ter o pravicah n dolžnostih članov bodo izdani kasneje.
5.	člen
Začasno upravo Zbornice imenuje izvrš Ini odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora in bo sestavljena iz treh inženirjev in tehnikov.
6.	člen
Začasna uprava ie dolžna izvesti volitve organov zbornice v roku treh mesecev po Izdaji predp sov iz 4. člena tega odloka.
To odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 1. junija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
34.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO ■za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za Izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršiln odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o prometa n odda}: žita za gospodarsko leto 1949-50.
1.	člen
Zaradi zagotovitve preskrbe delovnega prebivalstva s kruhom in ureditve prometa z žitom v gospodarskem letu 1949/50. se predpisuje obvezni odkup ž ta in koruze.
Pod obveznim odkupom je razumeti dolžnost kmetov pridelovalcev in kmetijskih obdelovalnih zadrug, da na podlagi predpisov te odredbe prodajo kmetijskim zadrugam ali pooblaščenim podjetjem določene količine žita po predpisanih cenah.
2.	člen
Kmetijskim zadrugam ali pooblaščenim podjetjem je treba obvezno prodati tudi vse žito oz. mlevske izdelke, s katerimi se eventualno plačujejo pristojbine za mlatilnice, mlinske pristojbine in manipulativne presežke mlinov.
3.	člen
Kmetje pr delovalci in kmet jske obdelovalne zadruge lahko razen količin žita, ki so ga dolžni obvezno prodati na podlagi predpisov te odredbe, prodajo tudi ostale količ ne žita (proste presežke) po vezanih ali prostih cenah.
4.	člen
Za vse količine žita, ki jih kmetje ali kmetijske obdelovalne zadruge prodajo po predpisih te odredbe po nižji enotni ceir, bodis: obvezno ali, da prodajo proste presežke, kakor tudi za kontrahirane količine, prejmejo poleg izkupička v gotovini še bone za nakup industrijskega blaga v istem znesku.
5.	člen
Za odkup žitaric v smislu te odredbe se pooblaščajo vse kmetijske nabavno-prodajne zadruge in podjetje »Prerad« dd.
6.	člen
Za prehrano gospodinjstva, semenske potrebe odnosno živinsko krmo se kmečkemu gospodarstvu pustijo sledeče količine žita odnosno koruze:
a)	za vsakega člana gospodinjstva po 200 kg pšence in 200 kg. koruze. Količina koruze se lahko poveča na račun pšenice medtem ko obratno to ni dopustno. Ako je kmečko gospodarstvo pridelalo namesto pšenice rž ali ječmen, se količina, ki jo obdrži za prehrano svojih rodb nskih članov poveča za kg. 50 pri rži in kg 100 pri ječmenu.
Kot člani gospodinjstva se štejejo vse osebe, ki stalno živijo v skupnem gospodinjstvu, bodisi da so rodbinski člani ali, da so stalno zaposleni v kmečkem gospodarstvu in ki ne prejemajo živilskih nakaznic zajamčene preskrbe;
b)	za seme se pusti do 200 kg. belili žit (pšenice ah ječmena ali rži) odnosno do 40 kg. koruze za vsak hektar površine, ki jo kmetje nameravajo posejati za prihodnje leto;
c) za živinsko krmo se pusti do 200 kg. koruze ali ovsa za vsakega vpreženega konja, do 200 kg. koruze za vsakega prašiča, ki ga namerava vzrediti v gospodarskem letu 1949. ter za plemenske svinje.
7.	člen
V	svrho pravilnega predpisa obvezne oddaje odnosno prodaje žita ali koruze na podlagi predpisov te odredbe morajo okrajni odnosno krajevni LO voditi točno evidenco pridelanega žita in to pri mlatiln h stroj.h, za koruzo pa na podlagi posejane površine in ugotovljenega povprečnega donosa na hektar.
Zmanjšanje pridelka zaradi smetljivosti se ne vpošteva, ker je bila vsakemu pridelovalcu ž ta v preteklem letu dana možnost, da s: zamenja nezdravo seme za dobro, zdravo, prečiščeno in desinfecirano.
V	roku 24 ur potem ko je kmetovalec dovršil mlatev, izda krajevni LO posameznemu pridelovalcu odločbo o količinah n vrsti žita, ki ga mora obvezno prodati v smislu predpisov te odredbe.
Oddaja mora biti izvršena v roku treh dni po prejemu odločbe.
V	slučaju nepravilne odločbe zavezanec lahko vloži pritožbo v roku treh dni po prejemu iste na okrajni. LO potom krajevnega LO, ki je odločbo izdal.
Okrajni LO so dolžni rešiti tako pritožbo najkasneje v osmih dneh.
Pritožba, ki je takse prosta, nima odložilne moči.
8.	člen
Z viški žita in koruze, t. j. z onimi količinami, ki ostanejo kmetu potem, ko je zadovolil obvezni oddaji, razpolaga kmetovalec prosto.
9.	člen
10.	člen
Okrajni LO so dolžni, da s pomočjo kmetijskih strokovnjakov izločijo oz. odkupijo vse one količine ž ta. katere smatrajo, da.so najbolj primerne za seme. Kmetovalcu se za odkupljeno semensko žito pusti ali da količina žita do meje, ki pripada njegovemu kmečkemu gospodarstvu na podlagi predpisov te odredbe. Semensko žito se odkupi pri mlatilnici potom krajevnih zadrug po cenah, ki so določene za semenska žita. Količine, ki pripadajo kmečkemu gospodinjstvu se nadoknadijo s pripadajočimi količinami merkantilnega žta.
11.	člen
Odkupne cene za žito in koruzo kakor tudi pristojbine za mlatev žita predpiše urad za cene pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
12.	člen
Kazenske določbe
To odredbo krši zlasti kdor:
a)	brez utemeljenega razloga ne izpolni naložene obveznosti v določenem roku;
b)	ne izpolni obvezne oddaje v določeni količini,
c)	prikriva žito.
Enako , so odgovorni tudi soudeleženci.
Za kaznovanje teh prekrškov, kolikor ne prehajajo v težje kazniva dejanja je pristojen okrajni ljudski odbor, ki more izreči denarno kazen do Ur 20.000— ali kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti do treh mesecev.
Zoper kazensko odločbo okrajnega ljudskega odbora je dopustna pritožba v roku 8 dni po prejemu odločbe na Istrski okrožni ljudski odbori katerega odločba je dokončna.
13.	člen
Oddelek za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem LO se pooblašča, da v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo izda natančnejša navodila za izvajanje te odredbe.
14.	člen
Z uveljavljenjem te odredbe se razveljavlja odredba o prometu ter obvezni oddaji žita in koruze letnika 1948/49 ter v zvezi s to odredbo izdana navodila.'
15.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo-.
Koper, dne 8. junija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Jul j
35.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne
16.	septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o notnih in selitvenih stroških javnh uslužbencev.
1.	člen
Za uradno potovanje izven službenega kraja, za selitev ob premestitvi iz enega kraja v drugega ter za ločeno življenje od rodbine pripada uslužbencem povračilo stroškov po predpisih, te odredbe. .
2.	člen
Povračilo stroškov obsega praviloma dejanske stroške, ki jih ima uslužbenec zaradi odhoda iz svojega službenega kraja in prebivanja izven njega, zaradi selitve .ob premestitvi ali zaradi ločenega življenja od rodbrne, kolikor so ti stroški neogibni.
3.	člen
O potrebi uradnega potovanja odloči in o tem izda nalog pristojni odredbodajalec.
4.	člen
V	nalogu o uradnem potovanju se mora navesti: Ime in priimek'uslužbenca, njegov poklic in položaj, dan odhoda, po možnosti pa tudi trajanje potovanja ter cilj potovanja razen če je ta cilj- zaupne narave.
V	nujnih primerih se lahko izda nalog ustno oziroma po telefonu ali z brzojavko. V takem- primeru se pismeni nalog izda naknadno.
5.	člen
Uslužbencem se za uradno potovanje povrnejo stroški za osebni prevoz in izplačilo dnevnice za druge potne stroške.
6.	člen
Osebe, ki so odrejene za uradno potovanje imajo pravico do prevoznih sredstev in sicer: v 11. razredu brzega ali potniškega vlaka in v I. razredu na ladjah — uslužbenci I, II. in
III.	skupine; v III. razredu brzega ali potniškega vlada, in v
II.	razredu na ladjah — ostali uslužbenci.
Pravico do železniškega spalnega vagona imajo uslužbenci ki bi morali po prihodu v določen kraj brez poprejšnjega počitka takoj začeti z zaupanim in uradnim opravkom, če je odredbodajalac to povedal v nalogu za uradno potovanje:
Pristojni odredbodajalec lahko odredi tudi potovanje z letalom, če interesi uradnega opravka to zahtevajo.
7.	člen
Javnim uslužbencem pripadajo za uradna potovanja te-je dnevnice:
1. Na področju Svobodnega Tržaškega Ozemlja 4r 500.—
2. Na področju FLRJ	Din 300.—
3.	Za službena potovanja v druge kraje- odredi dnevnico predsedstvo Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO za vsak primer posebej.
Cela dnevnica pripada uslužbencu za 24 ur prebivanja izven službenega kraja. Ostanek nad 12 ur se računa kot cela dnevnca, nad 6 ur kot polovica dnevnice, za ostanak izpod 6 ur pa mu praviloma né pripada povračilo.
8.	člen
če so stroški znašali več kot povračilo, ki je določeno s to odredbo, in če se ijgotovi, da so bili večji stroški nujni in upravičeni, lahko pristojni odredbodajalec na podlagi predloženih dokazov prizna tudi večje povračilo.
9.	člen
Uslužbencu, ki je premeščen v drug službeni kraj ali ki se nastavi v službo izven svojega prebivališča, pripada ne. glede na oddaljenost poleg dnevnice povračilo za dejanske stroške, ki jih je imel s selitvijo.
Povračilo za sektvene stroške pripada tudi;
a)	uslužbencem po upokojitvi in sicer od kraja upokojitve do kraja novega prebivališča;
b)	upokojencem, ki se reaktiviralo ¡n sicer od nj hovega prebivališča do službenega kraja in
c)	rodbinam umrlih uslužbencev in. sicer od tedanjega službenega kraja umrlega uslužbenca do kraja, kjer se rodbina naseli.
Osebe iz točke a) in c) tega člena izgubijo pravico do povračila selitvenih stroškov, če se ne preselijo v šestih me-sècih, računajoč od dneva razrešitve upokojenega uslužbenca oz-roma od dneva uslužbenčeve smrti.
10.	člen
Povračilo za selitev se izplača za dejanske stroške za prevoz jjoh štva do novega službenega ,kraj,a oziroma prebivališča. .	' . .
Pri selitvi po. železnici ali z ladjo pripada povračilo za prevoz po predloženem tovornem listu, za prtljago pa po ta-
STRAN 45
riii' za brzovozne pošiljke. Za pakiranje in razpakiranje po-h'štva, za nakladanje, prekladanje in razkladanje kakor tudi za prevoz do postaje in obratno pripada uslužbencu povračilo po določenih cenah, predpisanih od pristojnega organa za vsako od teh storitev.
Za rodbinske člane pripada enako povračilo, za osebni prevoz kakor za samega uslužbenca.
Za rodbinske člane se po tej odredbi štejejo vse osebe, ki živijo z uslužbencem v skupnem gospodinjstvu in ki jih on dejansko vzdržuje.
11.	člen
Premeščenemu uslužbencu, ki vzdržuje rodbino, pa v novem službenem kraju ne more dobiti stanovanja zase in za svojo rodbino, pripada povrač lo za stroške, ki jih' ima zaradi ločenega življenja.
Pravico do tega povračila imajo tudi osebe, ki so sprejete v državno službo, če živi njihova rodbina v drugem kraju. Pravico do povračila dokaže uslužbenec s potrdilom pristojnega stanovanjskega urada, da ni mogel dobiti stanovanja.
Povračilo znaša od 3000 do 6000 lir za vsak pretekli mesec vse do dneva, ko se uslužbencu dodeli stanovanje, oziroma do preteka meseca, v katerem je dobil stanovanje.
Dodelitev stanovanja mora uslužbenec takoj prijaviti pristojnemu odredbodajalcu.
Višino povračila določi pristojni odredbodajalec, pri čemer mora gledati, da zajame povračilo uslužbenčeve dejanske stroške.
Uslužbencu, določenemu za uradno potovanje, se po njegovi zahtevi lahko da akontacija.
Akontacija se lahko da tudi pri selitvi.
12.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o povračilu potnih in selitvenih stroškov javnih uslužbencev.
\	13. člen
Ta odredba velja od 1. julija 1949. dalje.
Koper, dne 15. junija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
36.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o ukinitvi pdredbe o ureditvi mletja žita in o plačilu mlevnine.
1.	člen
Odredba o ureditvi mletja žita in o plačilu mlevnine z dne
10.	septembra 1948 (Urad. list št. 7, od 1Ü. XII. 1948) se razveljavlja.
2.	člen
Urad za cene pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru uredi s posebno odločbo plačevanje mlevnine v gotovini.
3.	člen
Ta odredba stopi v veljavo dne 1. julija 1949.
Koper, 1. julija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
OGLASI IN OBJAVE
R 20/49
Sabadin Štefan pok. Josipa in Kavalič Marije, roj. 21. XII. '1894. v Sabadinih pri Marezigah, bivajoč v Marezigah št. 147 je b i dne 21. IX. 1943 odpeljan v Buzet in od tam neznano kam, in se od tega dne ni več javil.
Ker je potemtakem verjatuo, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njegove žene Sabadin Marije roj. Mužan č iz Marezig št. 147, uvede postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o ppgrešanem poroča sodišču.
Sabadin Štefan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali pa da drugače kako vest o sebi.
Po 31. X. 1949. bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno ljudsko sodišče
V Kopru, dne 20. IV. 1949.
R 240/49-2
Dne 22. VII. 1944 je bil Mahnič Anton pok. Antona in Marije Medvešček, rojen dne 10. XI. 1916 v Šv. Petru, nazadnje prebivajoč v Sv. Petru, mobiliziran v NOV, v kateri je b i uvrščen v komorno četo III. bataljona 9. brigade. Poslednjič so ga videli oktobra 1. 1944 in od tedaj dalje ni več o njem nobenih vesti.
Ker je tedaj verjetno, da Mahniča Antona ni več med živimi, se na predlog njegovega brata Mahniča Lucijana uvaja postopanje za njegovo proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o pogrešanem se poz’va, da to sporoči spodaj navedenu sodišču najpozneje do 31. X. 1949.,
ker bo sicer sodišče po brezuspešnem poteku tega roka proglasilo pogrešanega za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče
V	Piranu, dne 24. VI. 1949.
R 281/49-2
Šain Anton od:Antona, rojen dne 5. X. 1925 v S. Jerneju št. 551 in tanikai stanujoč je bil junija 1. 1944 mobiliziran v NOV in se od 13. VI. 1944. ni več javil.
Ker je no' ‘akem verjetno, da ga ni več med živimi, se na' prc5' o njegove matere Šain Marije iz S. Jerneja št. 551 uvaja postopanje za njegovo proglasitev za mrtvega ter izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča podpisanemu sodišču.
Šain Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače da kakšno vest o sebi.
Po 31. X. 1949. bo sodišče odločilo o njegovi proglasitvi za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče
V	Piranu, dne 10. VIII. 1949.
Soc. 32/2
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru ie v predmetu registracije Istrske banke d. d. v Kopru in po predlogu iste
odločilo:
V	družbenem registru se dovolijo sledeči- vpisi:
I.	Na podlagi sklepa seje upravega sveta Istrske banke d.d. v Kopru z dne 3. II. 1947. in v zvezi čl. 42 družbenih pra-
vil se vpišejo Perko Andrej pok. Andreja, Kopitar Marjan pok. Zvonimira in dr. Dekleva Jože pok. Ivana, kot člani upravnega sveta s pravico do zastopanja in podpisovanja za družbo.
II.	Na podlagi .istega sklepa se vpišeta Martelanc Lojze od Vincenca za ravnatelja družbe s pravico do zastopstva in podpisovanja, Hvala Zoran pa za njegovega namestnika.
Okrajno ljudsko sodišče Koper, 5. februarja 1947.
Soc. 32/3
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je v registerski zadevi Istrske banke d.d. v Kopru in po njenem predlogu
odločilo:
V zadružnem registru se dovolijo sledeči vpisi:
I.	Na podlagi sklepa seje upravnega sveta Istrske banke d.d v Kopru z dne 3. II. 1947. v zvezi čl. 33/2 družbenih pravil se vpiše ustanovitev podružnice Istrske banke d.d. v Bujah.
Sedež podružnice: Buje..
Besedilo firme: Istrska banka d.d. Koper, podružnica Buje, Banca d’Istria S. p. A.: Capodistria, Filiale di Buie.
II.	Na podlagi istega sklepa in v zvezi čl. 40/g družbinih pravil se vpiše Martelanc Lojze za ravnatelja iste s pravico do zastopanja in podpisovanja.
Okrajno ljudsko sodišče Koper. 7. februarja 1947.
Soc. 32/6
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru na svoli seji dne 9. X. 1947.
sklenilo
da se vpišejo v družbeni register na predlog Istrske Banke in na podlagi ustanovne listine Rep. 5230 z dne 5 oktobra 1946. ter na podlagi zapisnika redne seje izvršnega odbora Istrske Banke d.d. v Kopru z dne 11. IX. 1947. in sicer prve točke dnevnega reda
Podružnica v Portorožu Podružnica v Izoli Podružnica v Piranu Podružnica v Umagu Podružnica v Navem gradu.
Zastopstvo podružnic:
Perko Andrej pok. Andreja,.ravnatelj iz Trsta. v:aNizza4. Okrožno ljudsko sodišče.
Koper, dne 9. X. 1947.
Cons. III. 251-1
Dne 24. februara 1949 se je vpisala v zadružni register: »Kmetijska nabavno-prodajna zadruga v Borštu, z. z o. I.«
Okoliš zadruge obsega vasi Boršt, Labor in Gleni, sedež zadruge je v Borštu.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati.
Naloga zadruge je:
1.	neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga in orodja, potrebnega za gospodinjstvo, kmetijstvo ali drugo gospodarstvo;
2.	skupno prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelane;
3.	dovoljevati članom predujme za blago, ki so ga odstopili zadrugi radi prodaje;
4.	kupiti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, naprave itd. potrebne za izpolnitev zgorai navedenih nalog;
5.	pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gozdarstvo in v splošnem kmetijstvo ter ustanoviti v to svrlio posebne odseke;
6.	skrbeti za izobrazbo Svojih članov in razvijati ter dvi-
gati zadružni duh s prirejanjem predavanj, sestankov in zborovanj.
Zadružni delež znaša lir 500.— za družinskega poglavarja in lir 100.— za polnoletne družinske člane.
Redni občni zbor skliče in vodi upravni odbor v roku 4 mesecev po zaključku poslovnega leta.
Vabilo na občni zbor mora biti dostavljeno vsem KLO. na katerih področju vrši zadruga svoje posle, in objavljeno na razglasni deski zadruge, njenih podružnic in poslovnic vsaj 8 dni predilo se ta vrši
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in 4 članov, ki so izvoljeni za dobo enega leta. Zadrugo zastopata in za njo podpisujeta dva člana upravnega odbora, navadno predsednik in tajnik, od katerih enega lahko nadomeščd eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga za to pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.
Upravni odbor zadruge: predsednik Lovrečič Venček, Boršt 7; tajnik: Bonaca Rudi, Labor 114: blagajnik: Jerman David, Gleni 184; člani: Jurinčič Jožef, Boršt 62; Bombič Jožef. Boršt 8; Bonaca Rudi, Labor 130, Jerman Just, Gleni 164.
Okrožno ljudsko sodišče
Koper, dne 24. februarja 1949.
Soc. 32/5
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru ie na seji dne 14. XI. 1947. po zaslišanju
sklenilo
da se vpišejo v družbeni register na predlog Istrske banke in na podlagi ustanovne listine Rep. 5230 z dne 5 oktobra 1946 in zapisnika izredne skupčine delničarjev Istrske banke z dne
23.	IX. 1947. naslednje spremembe:
Družbo zastopa: predsednik upravnega sveta 'in osebe, ki jih upravni svet izbere iz svoje srede kot predstavnike.
Za družbo podpisujeta kolektivno:
a)	dva predstavnika - člana upravnega sveta,
b)	en predstavnik - član upravnega sveta in en ravnatelj ali prokurist,
c)	en ravnateli in en prokurist.
Podpisovanje za družbo se vrši tako, da pod napisano, natiskano ali s štampiiko natisnjeno družbino firmo v slovenskem, ali italijanskem jeziku obe za podpisovanje pooblaščeni osebi pristavita svoi podpis.
Izbrišejo se člani upravnega sveta: Perko Andrej, Kopitar Marjan, Dolhar Alfonz, Pretnar Janez, ing. Stok Ivo in dr. Kovačič Stanko in se namesto njih vpišejo Kocjančič Marij kot predsednik. Venturini Angel, Ukmar Rudolf. Mahnič Andrej, Pavletič Rudolf kot člani.
Okrožno ljudsko sodišče.
Koper, dne 14. XI. 1949.
Soc. 45/3
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je na seji 14. XI. 1947. sklenilo
da se vpiše v trgovski register na predlog družbe z o. z. »Fructus« veletrgovine s sadjem popravek sklepa Soc. 45 z dne 23. VI. 1947 s tem da se očetovo ime poslovodje Adamiča Josipa pravilno vpiše »pok. Antona« namesto »Josipa«.
Okrožno ljudsko sodišče
Koper, dne 14. XI. 1949.
Soc. 45/4
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru na predlog družbe »Fruetius« d. z o. z. je
sklenilo
da se dovoljuje vpis podloga bilance za 1. 1947.
Okrožno ljudsko sodišče Koper, dne 31. decembra 1948.
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski^ okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc
Črtomič, Koper. - Tiskala Gradska štamparija v Puli.