7. štev. V Ljubljani, sobota 21. decembra 1912 Ljubljani: K 48 - !. leto. Velja v celo leto . pol leta . četrt leta . en mesec . Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se.ne moremo ozirati. ročniki naj pošljejo naročnino nakaznici. "TUJ Velja po pošti: začelo leto naprej K 50— za pol leta „ „ 25 — za četrt leta „ * 13-— za en mesec . „ * 4‘50 Upravmstvo ;o po podoru in si-ok ter 63 mm žiro tor za enkrat 14 vin., .a večkrat popust. je na Starem trgu štev. 19. ja Marijinem trgu štev. 8. — ilefon štev. 360. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 80 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Nevarnost, da odtrgajo našemu narodnemu telesu Trst, našo solnčno Goriško, velik del Kranjske in velik del slovenske Koroške, je velika. Nasprotniki delajo z vsemi silami. Naše ljudstvo v zasedenem ozemlju ječi in trpi pod težo tujega jarma. Sovražnik ne sme dobiti niti koščka naše zemlje, ki je del našega telesa, naše srčne krvi in predpogoj našega narodnega in gospodarskega življenja. Glede naših krajev, ki so sedaj zasedeni po Italiji, ni mogoč noben kompromis. Povemo še enkrat celemu svetu na ves glas, da mora zadnja jugoslovanska vas pripadati Jugoslaviji. Od našega oficijelnega zunanjega zastopstva zahtevamo, da zastavi v ta namen vse sile. Z ozirom na ta položaj se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union" —protesten shod, na katerega pridite vsi, da poveste svetu in celi jugoslovanski javnosti, kako ljubite svojo trpečo domovino. Ljubljana, 20. decembra 1918. Obrisi naše bodočnosti so jasni. Najtežje je premagano. Zato pa ne smemo stati prekrižanih rok in čakati, kaj nam bodo dali drugi. Svobodni in samostojni smo. Treba je, da zasučemo lokave in pridno delamo, da spravimo naše prehodnje narodno življenje v soglasje z novimi narodno-političnimi, gospodarskimi in kulturnimi potrebami. Politična nesoglasja, ki škodujejo splošnim interesom in spravljajo v ospredje zgolj taktična vprašanja, se morajo umakniti smotrenemu delu za notranje ujedinjenje, ki je temelj cele naše bodočnosti. Svobodo imamo. Tudi pravice odločevati o svoji usodi smo se poslu-2>K. Odločili smo se, da hočemo živeti enotno državno življenje z brati Srbi, ki so zastopali v svetovni vojni našo svobodo s svojo srčno krvjo. Tako smo premagali notranja nasprotslva, ki so skrivno, toda nevarno hotela nadaljevati v r.aši svobodni domovini avstrijski s:stcm razkrojevanja. Svetovna vojna je vzbudila v nas napredne sile moderne demokracije in utrdila v nas prepričanje narodnega edinstva. To edinstvo bo pa le tedaj vsestransko popolno, če bodo popolna naša dejanja v blagor domovine. Polovičarstvo — in naj si bo na tej ali oni sirani — je največja zapteka v skupnem delu za procvit državnega življenja.! Politična edinost naše države je gotova stvar, ni pa še gotovo, kako bomo spravili medsebojna nasprotja v soglasje. Same besede ne izdajo ničesar. Treba je resnega dela v resnem času. Podrediti je treba strankarske in osebne interese celokupnosti, ker le tedaj, če bomo edini, smemo biti prepričani, da ostane naše ozemlje nedeljiva last naše države. Poglavje o nemških zverstvih. Naslednjim dogodkom sem moral biti sam priča. Ni ničesar pretiranega in mogoče še vsega videl nisem. Zgodilo se je to pri detaširanem bataljonu 24. pešpolka za časa prvega pohoda proti Srbiji in Črni gori 1. 1914. Poveljnik imenovanega bataljona je bil tedanji podpolkovnik Chwostek, njegov krvnik pa tedanji stotnik Neu-wirth. Oba zagrizena Nemca in najhujša sovražnika Srbov. Delala sta vse na lastno pest. Zadnji živi na Dunaju ali v Brnu; kje je sedaj prvi, nevem. Pa se bode ta tudi dobil, samo poiskati ga bo treba. Padel skoro gotovo ni, ker se je znal dobro skrivati, kakor pač sploh taki junaki. Predno smo odšli proti Črnogorcem, se je na povelje že umrlega generala Andriana, poveljnika 8. brigade, postrelilo v Foči nebroj talcev, ugled- nih meščanov brez. vsakega vzroka. — Pri tem se je „odlikoval“ najbolj Chvvostek. Dne 14. avgusta 1914 smo nad Čelebičem v Eosni prišli v malo samotno vasico. Doma je bilo nekaj žensk, starčkov in neki, komaj 18 leten fant. Cl:wcstek pokliče dva četovodji, da jima neko povelje in ta dva odpeljeta dotičnega fanta. Ko so šli ravno mimo mene, se zasliši od zadaj neko znamenje, četovodji snameta puški in ustrelita nič hudega slutečega fanta — od zadaj v hrbet. Medtem pa so začele hiše prasketati in ženske jokati. Chvvostek je pustil zažgati vse domove in pri tem vžival z Neuwirthom neronsko veselje. Na potu v Pripolje sta umorila ta dva celo vrsto vlovljenih nedolžnih Srbov-nevojakov. Kdor jima je prišel v roke, je zapadel gotovi smrti. Na vprašanje Neuvvirtha, kaj naj naredi z vlovljenimi, je sledil odgovor Chvvo-steka: „Saj veš, kaj imaš napraviti." In kmalu se je zgrudila nedolžna žrtev. Niti pokopali jih niso. Pred Pripoljem je nagnal skupaj tedanji nadporočnik Goluchovvski 17 civilnih Srbov, mladih in starih, ki so baje streljali na nas. Šel sem tedaj popolnoma spredaj in nisem čul ni enega strela. Ne da bi jih kdo zaslišal, en migljaj Chvvosteka in že so stali drug poleg drugega nad prepadom malega potoka. Na povelje „ogenj“ so se zvrnili, deloma zadeti, deloma od strahu, v globočino. Potok je tekel popolnoma krvav skozi mesto. Cela osma brigada je morala marši-rati mimo ustreljenih. Pogled je bil grozen. Skoro vsi še na pol živi, so se vzdigovali, vzdihovali in hlastali po mlakuži krvi. Še sedaj mi je živo pred očmi mlad, močan Srb. Z razbito črepinjo, zadet v prsi, je poskušal vstati in se zopet zgrudil. In vse to je gledalo prebivalstvo in vojaštvo. Pustili so jih, kjer so ležali. Kaj se jež njimi zgodilo, ne vem. Marsikateri dan sta požigala in morila Chvvostek in Neuvvirth kot obsedena. Spominjam se, da sta nekje v bližini Sarajeva takih nedolžnih civilistov pomorila en sam dan nad sto. Nekatere sta gonila s seboj in mnogi so umrli vsled mraza in lakote. Bili so večinoma starčki, ki niso mogli od doma in pa ženske. Samo še dva slučaja, katera kažeta zverinsko dušo teh morilcev. V bližini Rogatice je Chvvostek vjel civilista. Mi smo morali bežati in vsled tega ga je pustil izpraševati, kje so srbski vojaki. Seveda odgovora ni dobil. Razjarjen zaukaže vojaku nasaditi bajonet ter ga v ustih molčečega Srba toliko časa vrteti in pritiskati naprej, da bo izpregovoril. Zastonj je čakal, niti besede ni izustil hrabri Srb — po groznih mukah se je zgrudil na tla. V okolici Vlasenice je Chvvostek nalovil okoli 30 starčkov, žensk in otrok, češ, da so nosili srbskim vojakom hrano. Pustil jih je postaviti drugega poleg drugega, poklical vojaka in mu zapovedal vse te žrtve — počasi zaklati. Dotični vojak je moral vzeti v roke bajonet in na povelje Chwc steka v odmor h zabosti vseh trideset nedolžnih žrtev. Komentarja pač ni treba. Chvvostek se je s tem činom še hvalil in bil tudi odlikovan. Dovolj o tej zverini. Dobro bi bilo, da vlada poišče tega krvoloka in zahteva zanj zasluženo kazen. Reorganizacija javne tehnične službe* Po uspešni, več kot 4 letni gigantski borbi naših sinov, bratov in bratskih narodov za pravice človeštva smo dospeli do zgodovinskega trenutka, ki zahteva neizprosno novo ureditev narodnih in dtžavnih razmer ter nalaga v tem oziru vsem faktorjem, ki so na preustroju sveta deležni, ne samo, da vsestransko stvarno presodijo obstoječe razmere, temveč tudi ugotovijo potrebo za njih preureditev, primerno modernemu duhu časa in zahtevam sedanjosti v korist posameznikov, družbe naroda in države. Od posameznih delov javne uprave pripada v kulturno narodnem smislu ena izmed najvažnejših nalog gotovo tehničnemu delovanju. O tem zgubi ljati še kako besedo, bi bilo odveč, kajt- Volilec. . H. Taine, znameniti francoski učenjak, nam govori po svoji knjigi: Les °ngines da la France contemporaine: Leta 1849. sem izpolnil 21. leto in postal volilec, kar me je spravilo v veliko zadrego. Ne samo, da sem dobil nalogo imenovati 15 do 20 narod-flih zastopnikov, temveč odločiti bi se moral obenem tudi, kakor to gre v rancoskem političnem življenju, za eno izmed teorij. Predlagali so mi naj postanem rojalist ali republikanec, demokrat ali konservativec, socialist ali bonapartist. Nisem pa bil niti eno izmed tega, da, vobče nisem bil piistaš ake teorije in sem često zavidal lju-em ki so mogli biti v tem oziru kaj o ocnega. Poslušal sem torej različne aoktnne ali sem končno uvidel, aa vkljub temu ostaja na tem mestu praznina v moji duši. Zakaj raalogi, ki so bali odločilni za druge, niso bili merodajni zame. Nisem namreč mogel razumeti, kako bi mogle biti naše simpatije merodajne pri naših politič-nih~»dločitvah. Ljudje, ki so napram meni nastopali z ustaljenimi nazori, so si gradili konštitucije tako kot se gradi hiše; z ozirom na načrt namreč, ki se jim je zdel ali najiepši ali najbolj po modi ali najenostavnejši. Tako se nudi naši znatiželjnosti: palača, meščanska hiša, delavska hiša, vojašnica, zadruga komunistov in celo koča divjakov. Vsak pa trdi o svojem modelu: „Evo vam resničnega domovanja, ki edino odgovarja človeškemu smislu11. Po mojem mnenju pa so bili njihovi argumenti slabi: osebnega okusa nisem mogel vzeti za odločilen faktor. Zdelo se mi je, da hiša ne sme biti grajena zaradi arhitekta ali zaradi hiše same. temveč za tega, komur je namenjena. Vprašati za mnenje bodočega prebivalca hiše, predložiti francoskemu narodu načrt njegovega bodočega domovanja — to bi bila preveč očividna parada, oziroma prevara; v sličnih slučajih vsili namreč vprašanje odgovor. In če bi ta odgovor tudi bil svoboden, Francija ne bi bila zirožnejša od mene, da ga da. Tudi deset milijonov neznahe še ne more stvoriti enega znanja. Narod more, strogo vzeto, s plebiscitom označiti vladno formo, ki mu ugaja, ne pa te, katere je potreben. Kaj mu odgovarja, tega se zave šele v praksi. Njemu treba časa, preden more reči, če je njegova hiša udobna, solidna, zmožna ustavljati se nevihtam, odgovarjajoča njegovim šegam, poklicu, značaju, njegovim posebnostim in njegovemu temperamentu. Jaz sem uvidel, da čisto gotovo ne bomo našli oblike, ki je nam potrebna — če jo sploh kedaj najdemo — potom operacij z masami. Da! Za to gre, da jo sploh najdemo, če eksistira, a ne da jo damo na glasovanje. Tu naše simpatije ne pridejo v poštev. Vnaprej sta narava in zgodovina volili za nas. Mi se moramo prilagoditi njima, zakaj one se ne bodo nam. Oblika, socialna in politična, ki more vanjo stopiti in pri njej ostati kak narod, ni prepuščena njegovi poljubni volji, temveč je strogo določena od njegovega značaja in preteklosti. Ona se mora do svojih najmanjših potez stvoriti skladno z živimi črtami, za katere je namenjena, (kar se ne doseže z enim samim lučajem, ampak potom dolge in naporne evolucije. Opomba prev. po Tainu), drugače razpoka in se bo zrušila. Zaradi tega morem trditi, da bomo našli svojo, če v tem sploh uspemo (zakaj za uspeh treba zdravo in masivno jedro, na katerega se nasloni evolucija, kot se to vidi pri narodih, ki so uspeli. Opomba prev. po Tainu.) le potom proučavanja samega sebe. In bolj ko bomo vedeli precizno, kaj smo, z večjo gotovostjo se nam bo kazalo, kaj nam treba. Zato mora torej pasti ona vsakdanja metoda in shvatiti moramo nacijo prej, nego sestavljamo osnutke za ustavo. Seveda, prva naloga, spoznati narod, je mnogo daljša in težja, nego druga. Koliko časa, kor liko Študij, koliko opazovanja, kjer ena istina posvedočl drugo, koliko raziskovanja sedajnosti in preteklosti na vseli področjih mišljenja in delovanja. Kako ogromno delo za stoletja, če hočemo dobiti eksaktno in popolno idejo o narodu, ki je velik, ki je že živel svoj vek in ki še živi. In vendar je to edina pot, če nočemo graditi na pesek, kot smo debatirali tja v en dan. Jaz morem garantirati vsaj za svojo osebo, da bom, če bom kdaj pod-vzemal stvariti kako politično teorijo, najprej študiral Francijo. * I ■ fate-teact.; O X ___ r • A. gospodarsko-kulturni napredek človeštva je brez znanstvenega sodelovanja inženirjev sploh nemogoč. Vkljub temu je bil inženjerski stan do najnovejšega časa — vsaj pri nas — le izrabljen, je služil — zlasti v javni službi — le kot nesamostojni del uprave, kot sredstvo v dosego oziroma v izkoriščanje moči in vpliva onih, ki so se bili te moči polastili že v srednjem veku. A ne samo to, pregrešek na vsem javnem gospodarskem življenju pri nas ^e bil tem večji, ker je bila javna tehnična služba morda namenoma tako pomanjkljivo organizirana, da inženjer-sko delo ni moglo imeti in tudi dejansko ni imelo takih uspehov, kakor-Šnih je bilo brez dvoma v polni meri zmožno. Potrebo svojega predstoječega predloga za moderno preureditev javne službe takoj ob prvem koraku v novo svobodno življenje našega naroda smatramo za tem nujnejšo, ker smo prepričani, da bi posledice nepripravljenosti — torej posledice sedajnih razmer — bile za vso javnost, da za vsacega poedinca kot davkoplačevalca, nedoglednč. V tem oziru ne moremo, ne smemo in nočemo vedoma prevzeti odgovornosti pred bodočim zaio-dom. Označimo na kratko vsaj nekoliko r.ajbistvenejših pomanjkljivosti dosedanje naše, zlasti državne tehnične službe v dokaz, da je naša dolžnost stremiti po odpravljenju vseh nedostat-kov z vsem svojim vplivom in to ne toliko v korist lastnega stanu kot pred vsem v eminentno 'korist splošnega državnega gospodarstva. Prvi fundarr.enfalni nedostatek je bila dosedaj po vsem neopravičena dolga službena pot t. j. dolga vrsta in- j stancij, katero je moral napraviti vsak j važnejši spis, predno je dosegel svojo ; končno rešitev. Tako se je pogostoma j zgodilo, da je bil spis zastarel in ni več odgovarjal nastalim razmeram, ko naj bi bil na podlagi svoječasnega predloga konečno rešen. Naravnost nezaslišane posledice je imelo razmerje tehničnih uradov do političnih oblastij, ki so si lastile pravice ne samo do nadzorovanja temveč celo do odločevanja v čisto tehničnih vprašanjih. Nasledki takega vseskozi nezdravega razmerja, škodljivi vpliv strankarske politike in posebno sistem, ko-jemu se ni šlo toliko za stvar in napredek kot za obliko, zlasti pa pogostoma za preskrbo lastnih »zaupnikov in priljubljencev" z dobro službo — so bili seveda v velikansko vsestransko škodo splošnosti. Dalje prih. Jugoslavija. Ponosni Kras. Trst, 20. decembra. Italijani skušajo na vse načine, zlepa in zgrda pridobiti trdne in zavedne Kraševce na svojo stran. Pri zasedbi kraških krajev so sprva nastopali strogo, surovo, celo z brahialno silo in nasiljem, da bi tako zlomili neupognjeni značaj kra-škega prebivalstva; a Kraševec je ostal neupogljiv, kljubujoč kakor one sive skale raznim viharjem. Slednjič so Italijani izpremenili svojo taktiko. Počeli so se dobrikati narodu, prinašali so ljudem razna darila, živeža Itd. in še jih obsipajo. Nekatere vasi sprejemajo ta darila. Nekoji klečeplazijo okrog teh oholih »zmagovalcev". Vendar spodnji Kras je ohranil svoj ponos in svoj kremeniti značaj tudi v tej dobi najhujših preizkušenj. Italijani so nekaterim vasem poslali živil: moko, sladkor, kavo in druge potrebščine— v dar. Te vasi so kratkomalo odklonile te darove. Vaščani se sami med seboj podpirajo in si dele zadnji košček kruha, zadnji gram moke ter si povsod pomagajo! V samopomoči je naša rešitev! To bodi memento vsem onim, ki se nadejajo ugodne rešitve našega vprašanja od vseh mogočih strani. Narod zaupaj svoji ljudski sili, zaupaj sam sebi, tako zmagaš in si priboriš idealno svobodo!, j Italijanska nasilstva v »stri. " Iz Opatije danes v Ljubljano došli potniki pripovedujejo: Italijani nadaljujejo svoja nasilstva proti Slovencem in Hrvatom. V Opatiji hočejo prisiliti slovenske in hrvatske stražnike, da morajo nositi italijansko uniformo in grozijo z zaporom, ako bi se ne pokorili. Kot tajni agent italijanske oblasti fungira bivši nadporočnik v avstrijski armadi trgovec v Volovski Čeh Frizek, ki sistematično ovaja naše ljudi. Isto-tako je v službi laške špijonaže trafikant Štirn, ki se je pri prihodu Italijanov v Opatijo dal prekrstiti v Fron-tinija. Zanimivo je, da je oče tega Štirna-Frontinija bil doma iz Kamnika, mati pa je Hrvatica. Našim ljudem trgajo italijanski vojaki in poitaljančena opatijska fakinaža amerikanske, francoske in angleške kokarde raz prsi. Od slovenske in hrvaške inteligence, kar je ni zbežalo, so Italijani vso zaprli. Ljudstvo je obupano, toda veruje trdno v odrešenje iz težkega italijanskega robstva. Italijani se pripravljajo na vojsko z Jugoslavijo. Na Grobelniku nad Sušakom se Italijani zakopavajo, prepletajo strelne jarke z žičnimi ovirami in betonirajo podstavke za topove. Isto se godi tudi na Goriškem ter zasedenih delih Kranjske in Koroške. Torej Italijani se pripravljajo resno na vojsko z nami. Italijanski vojaki oropali in umorili dve ženski. V Rukavcu pri Opatiji so v noči od nedelje na pondeljek dne 15. t. m. našli oropano in zaklano gostilničarko hrvatico Kinkelo in njeno služkinjo. Italijanska preiskava je dognala, da so bile žrtve zabodene od italijanskih vojaških bajonetov. Sežiganje jugoslovanskih novin. Split, 20. decembra. Iz Zadra poročajo: Italijani sežigajo na tukajšnji pošti vse zagrebške in splitske novine. Italijanski poveljnik podadtniral Millo je izdal naredbo, ki odpravlja obveznost francoščine v dalmatinskih srednjih šolah ter jo je uvedel samo kot prost predmet. Clemenceau za pravice Jugoslovanov. Bern, 19. decembra. (Lj. k. u.) Listi poročajo iz Milana: V pogovoru s socialističnim poslancem Raimondom je ministrski predsednik Clemencau primerjal italijanske zahteve francoskim glede Metza in Strassburga. Tesna zveza med Italijo in Francijo je nujno potrebna — in 11 a 1 i j a m o r e p ri-čakovati, da je F r a n c i j a n e zapusti nikdar. Ako bodo italijanske zahteve zmerne in ako ne bodo k o 1 i d i r a 1 e s pravicami Jugoslovanov, jih bo podpirala ne samo Francija, temveč tudi drugi zavezniki. Vsekakor je Clemencau opozoril p o s 1 a n c a, da b i Italija bolje storila, če bi prijateljstvo z Jugoslovani cenila bolj, nego povečanje ozemlja navzhodni obali A d r i j e. Abo bi se v teh o zemljah pojavil iredentizem ne bi trpela samo Italija, ampak vsa Evropa. Radi tega se mora dati prednost poenačenju interesov proti neskončnemu nagonu raz-širjenja.J Angleži se zanimajo za Jugosla-slavijo. Šibenik, 20. decembra. (Lj. k. u.) Včeraj dopoldne je dospela v luko angleška torpedovka št. 72. Odposlanstvo Narodnega Veča ji je šlo nasproti in pozdravilo poveljnika. Izročilo mu je spomenico o nasilstvih italijanskih okupacijskih oblasti. Poveljnik je pritožbe pozorno poslušal in obljubil, da jih sporoči svojemu admiralu na Reki. Obenem je izjavil, da ostane v Šibeniku dva dni, da natančno spozna razmere v Šibeniku in okolici, okupiranih po Italijanih. Zvečer se je udeležil poveljnik z angleškimi častniki domače zabave v prostorih šibeniškega Sokola. Ta pozornost An-gležov je zbudila med hrvatskim pre- bivalstvom veliko navdušenje. Angleškim častnikom so prire lili v sokolski dvorani prisrčne ovacije. Ob njihovem odhodu so igrali angleško himno. Angleški mornarji in karabinerji. Šibenik, 20. decembra. (Lj.TcTuOi* Sinoči so se izprehajali po mestu 3 angleški mornarji, okrašeni z jugoslovanskimi kokardami. Na ulici pa so j!h obkolili italijanski karabinjeri in zahtevali, da morajo kokarde odstraniti. Angleži so se branili in prišlo je skoro do dejanskega spopada. V zadnjem hipu pa je pristopil italijanski častnik in preprečil spopad. Angleški mornarji so odšli s klici: »Živela Jugoslavija!" Prebivalstvo jih je iskreno zahvalilo za njih simpatije. Zaplenitev trgovskih parnikov bivše Avstro-Ogrske. Split, 20. decembra. Italijanski poveljnik v okupirani Dalmaciji, podad-miral Millo je izdal naredbo, da morajo pripluti vsi bivši avstro-ogrski trgovski parniki, ki jih je rekvirirala italijanska vlada, čimprej v Šibenik in si preskrbeti italijanske propustnice, sicer bodo zaplenjeni. Naše meje. Bolečine koroških Nemcev. Celovec, 20. decembra. Nemški demokrati, na čelu jim dr. Angerer s tovariši, so včeraj na seji deželne skupščine zahtevali od deželnega upravitelja, da črta iz imenika odvetniške zbornice koroške slovenska odvetnika dr. Janka Brejca in dr. Miillerja, češ, da prvi kot poverjenik za notranje zadeve jugoslovanske države ne biva več v Celovcu, in da je drugemu, kot zastopniku jugoslovanske države v Celovcu, dovoljena pravica eksteritori-jalnosti, toraj da sta oba inostranca. — Nemci so se zelo razburjali, ko je predsednik dr. Lemisch čital protestno noto Narodne vlade v Ljubljani glede dogodkov v Grabštajnu. Položaj na Koroškem. Celovec, 20. decembra. Podklo-šter je zopet v jugoslovanskih rokah. Narodni svet je začasno prevzel nadzorstvo nad občino in drugimi uradi. Nemški hujskači so begali narod s tem, da so mu slikali neizogibnost oboroženega konflikta med Jugoslavijo in Italijo. Nekatere vasi so še vedno izpostavljene roparskim napadom nemških tolp. V obrambo proti tem roparjem so osnovali slovensko orožniško postajo v Ziljski Bistrici, .ki naj ščiti imetje slovenskega kmeta. Jugoslovanske čete niso še zasedle Beljaka, kar bi bilo neobhodno potrebno, ker Beljak je važno prometno križišče. Primanjkuje slovenskega učiteljstva, ki bi v omahljivem narodu vzbujalo odločnost in zavednost . .'-USI Mirovna pogajanja. Teme! jni Wilsonovi mirovni pogoji. London, 19. decembra. (Reuter.) „Daiiy News“ pišejo: Temeljni pogoji ameriške delegacije v Parizu bodo naslednji: 1.) zveza narodov naj je del mirovne pogodbe, 2.) svoboda morja mora biti eden glavnih principov, določenih po zvezi narodov, 3.) določiti se morajo upravičene zahteve, ki naj se stavijo Nemčiji. Ugotoviti se mora, koliko in kako mora Nemčija plačati, 4.) preliminarna pogajanja so lahko zaupna, končni sklepi mirovne konference pa se morajo obravnavati javno, 5.) vsi mirovni odposlanci naj se sestanejo kot zastopniki novega sveta. Angleški list o italijanskih zahtevah. London, 19. decembra. V uvodniku piše »Times11 o predstoječih mirovnih pogajanjih: Voditelji evropskih demokracij so z eno samo izjemo sprejeli splošna Wilsonova načela. Das so se zedineli glede teh načel, jih je vendar treba praktično uvesti v vsa kem posameznem primeru. Različni znaki kažejo stremljenje, uveljaviti za- hteve zgolj narodnega vidika, predno jih preišče konferenca med zavezniki in Zedinjenimi državami. Belgija zahteva vrnitev Luksenburga in delov Holandskega Limburga ter popravek nemških mej in pa levi skaldski breg. Italijanski ministrski predsednik menda ne bode pozabil, da bode morala Italija, kakor vsi ostali člani e n t e n t e podvreči svoje zahteve splošnim kriterijem, ki jih bo uveljavljala mirovna konferenca. Nobena država ne sme pri uveljavljenju svojih interesov pozabiti na karakteristične znake teh idej. Stremeti mora za tem, vsak posamezni problem spraviti v sklad s splošnimi načeli. Italijanski kralj v Parizu. Pariz, 20. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Havas" poroča: Italijanski kralj je v spremstvu ministrskega predsednika Orlanda in ministra za zunanje stvari, Sonnina, dospel semkaj. Na kolodvoru sta jih pozdravila predsednik Poincare in ministrski predsednik Clemenceau. Na poti k ministrstvu za zunanje stvari; kjer bo kralj s svojim spremstvom stanoval, so stale čete v špalirju. Mnogobrojna j množica je priredila kralju živahne ; ovacije. V mestu vihra obilica zastav, j Ob šestih zvečer je kralj obiskal pred-j sednika Wilsona. Nato je kralj s svojim sinom odšel k predsedniku Poin-careju. Pogovarjala sta se 40 minut. Zvečer je predsednik. Poincare pri-: redil na čast kralju in kraljeviču italijanskemu diner, ki so se ga udeležili ■ med drugimi predsedniki senata in i zbornice, člani diplomatskega zbora, j člani kabineta in maršal Joffre. ; -------------------------------------- Politični pregled. Italija in naši vojni vjetniki. ; Italijanski imperijalizem še danes noče priznati državnopravnega prevrata na jugoslovanskem ozemlju. V TraTiJi je javno mnenje, da so premagali soško j armado in tako uničili Avstrijo. Zato mislijo, da morajo na naših tleh in z našimi ljudjmi ravnati po pravu zmagovalca, ki ne prizna premagancu nobene pravice. Posledica te imperialistične zmote je dejstvo, da Italija noče izpustiti jugoslovanskih vojnih vjet-nikov, dočim je Čeho-Slovake takoj ob razpadu avstro-ogrske monarhije priznala za člane države, ki se je borila na ententini strani. Seveda — ustanovitev češko-slovaške republike ne tangira direktno italijanskega iinperi-jalizma! Dokler ne dobi Italija poštene in zaslužene lekcije, ne moremo upati, da bi spustila naše jugoslovanske vojne vjetnike, ki so se morali boriti v bivši avstro-ogrski armadi. Nikdar! Nek'do je rekel — pišejo »Nar. Listy“ da ta kategorični zanik ne sme biti v slovarju nobenega politika. Nanj pa so. pozabili Nemci v čeških deželah. Ni še dolgo tega, ko so klicali: Nikdar se ne sporazumemo s pripadništvom k češki državi! In pripomnili smo: Branili se bomo, če bo treba »tudi z orožjem do zadnjega diha". A med tem še ni vstopila noga prvega češko-slovaškega vojaka v Li-berce, so že pokazali v veliki paniki pete. Nemško-češka vlada je pobegnila preke meje v Draždane, da bi se od ondot — morda na migljaj saksonske vlade — ne baš slavno odpravila na Dunaj. Ej, kako so se osmešili češki Nemci s svojim: Nikdar! Mala planinska država. Tak® je označii bodočnost nemško-avstrij' ske države dr. F. Klein, ki je določen zagovarjati interese dunajske vlade na mednarodni konferenci, v razgovori z dopisnikom »Times". Dr. Klein je» kakor slednji Avstrijec prepričan, da mora sporazum priznati možnost, d3 bi se zaprto češko ozemlje pritegnil0 k Nemški Avstriji. Sicer bomo — je pripomnil angleškemu časnikarju mala planinska država z Dunajem kjj' kor središčem, ali taka država bo n' žično nemogoča. Včeraj — pišejo »11 L." —je ta fizična nezmožnost posta? dejstvo: Ko so Čehi osvojili posledn važnejša obmejna mesta, je P°sta Nemška Avstrija tudi formalno san* planinska mala država. Naduti Dunajčan se težko strinja s tem dejstvom, ali more se ž njim strinjati ter se mora posloviti s svojimi velikanskimi sanjami, zakaj vojska je odločila zanj samo in edino možnost in ta je mala planinska država, stisnjena v one državne meje, v katerih ima edino pravico vlade in gospodstva. Prazne nemške nade. Graška *Tagespost“ priobčuje iz Trsta dopis, v katerem razpravlja o jugoslovansko-italijanskem sporu ter izraža nado, da bodo na vsezadnje vendar-le imeli pri vsej stvari tudi Nemci še kaj govoriti. Vidi se, da ti ljudje še danes ne poznajo svojega lastnega položaja, da še danes ne vedo, da so premagani — kot taki sploh ne bodo imeli ničesar govoriti. Zato so prazne nade, da bodo kovali dobiček iz jugoslovan-sko-italijanskega spora. Ta spor bo rešila mirovna konferenca v smislu \Vilsor.ovih načel in zadnji, ki jih bo kdo o tem kaj vprašal, bodo Nemci. Dnevne vesti. Na udanostno Izjavo z dne 14. t. m. je prejelo poveljstvo II. vojnega okrožja v Ljubljani sledeči odgovor v slovenskem jeziku: Belgrad. Vaša prisega, da hočete služiti naši. mili domovini in svojemu narodu, me navdaja z upom, da bomo zapričeto delo srečno končali. Zanašam se na Vaše junaštvo, ki bodi porok za dosego jednotne in močne kraljevine vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Aleksander. Imenovanje. Inž. kemika Henrika Mohorčiča, asistenta na c. kr. kemijskem preiskuševališču v Gradcu, je poverjenik za kmetijstvo začasno imenoval ravnateljem kmetijsko-kemijskega preisktiševališča v Ma riboru ter je obenem iz službe odslovil dosedanjega ravnatelja inž. kem. dr. N. Zacha-riadesa in asistenta inž. kemika K. Czaka. Iz šolske službe. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za bogočastje je imenovala Anton Kobenter-ja, abs., učit. kandidata za namestnega učitelja v Št. Jakobu v Rožu. Poglavje o Invalidih. Odkar se zopet razdeljujejo vojne podpore, oglašajo se dan - za 'dnem invalidi. Stopi pred te čvrst dečko 20. let rdečih lic in krepkih mišic, žulji na njega rokah govore, da dela krepko delo doma, pa pravi: „Jaz sem invalid, priznan za SOo/o nezmožnosti pridobivanja". In kako je začuden, in kako navali cela rodbina na zdravnika, ki hoče in mora varovati korist mlade države Jugoslavije, ako mu ta pravi, da lahko dela, lahko sam služi kruh ter da ne potrebuje rodbina nikake podpore, ker mu je znano, da imajo denar v hranilnici! Zopet drugi pa so, ki jim je vojna vse uničila! Pride kamnosek, poznamo ga iz mirovne dobe, bil je izredno marljiv delavec in imel dober zaslužek, sedaj je popolnoma “"'Cen, ker mu je ena roka hroma. Takim m 0 r ».pomagati takoj — najprvo s pod-č‘m preje pa za stalno. Ker ni v venepqlrnHji^?kih navodil od strani zdravst-se odhkuip = ki bi bil v poklican pa moč s sledečfm Vpredioon pri!laiamo. na P°“ uplivne osebe, da se 2fvl" ln.Pros!m° vse naroda takoj na sledečo tr^° v .interes“ Vse invalide je takoj po uradnih ?rtPa°m-?V v posebne sezname vpisati p,J vsebuj invalide, ki izjavljajo, da bodo Iz™ Val> SVOJ prvotni poklic. Drugi sezn-fm vsebuj invalide, ki so prisiljeni svoj pokhe menjati, in to je nujna naloga, kajti želeti e j? da se invalid čim preje privadi, sam svoi vf krul1 pošteno in častno služiti — ker lajna ' nikakor več v modi! Tu je opazovati sledeče: Največ je od slednjih invalidov takih *' so za vsako obrt nesposobni — vsled’ Poškodb bodisi na prstih, rokah, nogah itd. ~°br° pa se bodo ti obnašali v kmetskem gospodarstvu. Toraj je za nje in njih rod-“!ne najbolje, da se jim dajo čim preje kmetje; Jeli sposoben za kmetijsko delo, naj od-‘ou zdravnik. Zapiše ga naj v posebni se-znam. Naloga narodnih zastopnikov pa je, v1 te družine na ta način preskrbi dobro in častno država Jugoslavija, ki bo razpolagala, oziroma že razpolaga z zemljišči. Stojimo « *»«««. kakoršnega Vaš resni in za bla-T i "H0'-3 junaško se boreči list zavzema: Tmv ■ na krivica ni pravica! .-.i1.'n takoj zasesti vsa veleposestva itd i,nr1fuV; Krofov, baronov, samostanov na tniiiJ h V5 na Slovenskem, razdeliti jih žive aw.ele* da b0 od njih lahko dobro Tako nnf ^dbina slovenskega invalida, uerahlipnn e. oilko s to. od sovraga nekdaj nesrečni, ®!°V,ensko zemljo odpomoremo in od nnin s!o.ven-'-ke pare, zasleplenjenih ranih KS ? kronikov v nesrečo ti-dar vef n! w invalidov, ki se inače nik-iavllann* t. i?0*j povspeti do dobrih dr-ml idi dr?« Lpadal1 kot berači in bajtarji Si slo^nV breme in sramoto'Tudi rak- tariev nnT ^ fa ,n.aroda ~ vprašanju bajki io ’ie zm^n > ^ Je slepo sledila onemu, ,al°i iefftotSlSJSK”" _ b0 S ,OT ne hi hlVJ i Pč.0t.' štajerski ambulauco, da dan nH ^ %*lerska odrezana za en cel «an od središča Slovenije. Okrajna organizacija J. D. S. na Vrhniki je poslala ob priliki narodnega praznika brzojavko v Belgrad, odkoder je dobila zahvalno brzojavko po najvišjem nalogu. Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakopiča. Vstopnina v nedeljo 22. t. m. je namenjena za srbske sirote. Poleg že omenjenih na novo razstavljenih slik V. Pilona, P. Zmitka, M. Sternena, R. Jakopiča in Fr. Zupana je bilo te dni hvrščenih še 6 pastelov Fr. Klemenčiča, ena oljnata slika Fr. Tratnika in ena marmornata skulptura L. Dolinarja. Prodani ste bili sliki „Sestrici“ R. Jakopiča in „Obraz“ Fr. Tratnika. Akad. tehn. društvo „Triglav“ v Gradcu naznanja, da se vrši v petek, dne 27. grudna ob 8 uri zvečer v Ljubljani v gostilni Minkuž, Kolodvorska ul. 3., zelo važen in nujen sestanek. Ker se bo odločalo o bodočnosti našega društva, se naprošajo vsi sta-rejšine in redni člani, da se tega sestanka gotovo in polnoštevilno udeleže. Ker je zveza s Štajersko zelo ugodna, pričakujemo, da' se tudi njeni zastopniki odzovejo povabilu. Odbor. Zveza jugosl. železničarjev. Vest pod tem naslovom v »Jugoslaviji" št. 3 popravljamo v toliko, da je bil za II. podpredsednika »Zveze jug. žel.“ izvoljen g. Poženel in ne g. Železnik. Tarifna olajšava na železnicah narodne vlade SHS Narodna vlada razglaša, da ostanejo v sporazumu z vsemi narodnimi vladami bivše Avstrije in s privatnimi železnicami vse vdobnosti v osebnem in blagovnem prometu po dosedanjih predpisih v polni veljavi še do 31. marca 1919. Vsi trajni in službeni izkazi za prosto vožnjo ali za vožnjo po znižanih cenah, ki so bili izdani z veljavo do preklica ali do 31. decembra 1918, veljajo torej automatično v celotnem ozemlju bivše Avstrije še do 31. marca 1919. Novi izkazi se izdajajo 'tudi samo za to dobo. Razveljavijo se pa s 31. decembrom popolnoma: I. vsi uradni letni prosti listki za uradnike bivšega železniškega minister-stva, generalnega nadzorništva in poštnega oddelka v bivšem trgovinskem ministerstvu na Dunaju; 2. avstrijsko ogrski zvezni listki ; 3. letni izkazi za vožnjo po posebno znižanih cenah za člane bivše avstrijske gosposke zbornice in bivšega železniškega sveta na Dunaju; in 4. trajni vozni izkazi, izdani za čas vojne. Razpis službe. V področju oddelka za kmetijstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani se razpisuje služba vodje odseka za veterinar stvo. Prošnje do 1. januarja 1919 pri predsedništvu za kmetijstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani. Ravnotako je razpisana služba strokovnega in upravnega vodje vsega žrebčarstva v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani s sedežem in prostim stanovanjem v žrebčarni na Selu pod Ljubljano, in s prejemki tistega činovnega razreda, ki so primerni sposobnosti imenovanemu. Šoferska šola 2. vojnega okrožja SHS v Ljubljani. Pouk v drugem tečaju zgorajšnje šole prične dne 7. januarja 1919. Sprejemajo se le oni, kateri so najmanj 8 tednov služili pri vojakih. Dotični, kateri so se prijavili za 11. tečaj, naj prineso seboj dokumente o civilnem poklicu ter naravnostno spričevalo pristojne oblasti. Število učencev je omejeno. Narodne noše, h avb e in drugo. Čudno se nam zdi, da ni v Ljubljani slovenske tvrdke, ki bi izdelovala havbe, marveč jih mora izdelovati nemška tvrdka, ki zahteva za vsako izposojeno havbo 5 kg moke. Nabiranje za srbsko siročad izborno napreduje. Tako od srca radi niso kmalu darovali naši ljudje, kakor to pot. Genljivo je, da tudi neimovitejši sloji, celo posli hite s svojimi prispevki. Nabralo se je doslej 1559 kosov perila, oblačila in obuteli, ponajveč docela novega. Nabiralne pole za denar še krožijo po deželi. Narodni sveti šele organizirajo nabiranje, vendar je odboru dospelo tudi denarja že nad 13.000 K. Obuteli se naroči 8000 parov. Sestanek društva kmetijskih učiteljev, ki je bil določen na 21. t. m. se je moral preložiti na dan 28. delembra t. 1., kar se daje s tem p. t. članom na znanje. Drzna lopovščina se je zgodila dne t. m. na glavni cesti v Šiški. Med 6. in /• zvečer je peljal Rus Ivan Mašin s parom Konj, nizkih belcev, iz mesta. V sredi Šiške ga vstavita nek štabni narednik, visoke po-Podolgovatega obraza, v dolgem pla-«iiT IH x vrUf? "^rednik, majhen širokih pr-« brk. Zahtevala sta takoj In ir* i1! Klasom legitimacijo od voznika; vriJta pt«Pokaže, ivjavita da ni veljavna, , ,Va Rusa z voza, se vsedeta na voz ter nnulra!a.pr0li Vidu' Rus teče do svojega poveljstva, javi tam zadevo, vtsame nato EnS? £lJHVC-a 7 gig°m (dvokolesnim vožič-S!e,vdJrja za, "1"™ Pf0ti Št, Vidu. On-kr<1J.St. Vida Ju dohib. A ko ga spoznata, namiri štabni narednik nanj š puško narednik pa skoči z voza ter mu nastavi bajonet na prsi, ter zahteva, da takoj stopi iz voza Rus, ki je bil brez orožja, se je udal, nakar je narednik skočil na voz. V diru sta oba lopova pognala proti Gorenjski. Kdor zamere podati oblastvom v navedenem slučaju Vake vesti, naj to stori takoj pri bližnji orožniški postaji. Najtepše darilo za Božič mladini je lepo ilustrirana povest slovenskega dečka iz sedajne vojne. „Dore“. Spisal dr. I. Lah, ilustriral M. Gaspari. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Dobiva se po knjigarnah in v našem upravništvu na Marijinem trgu 8. Kino-ldeal. Spored za danes soboto, dne 21. dec. Prednaša se krasen dektivski film .Njegov smrtni sovražnik". Senza-cijski doživljaji nekega diplomata v 5. de- janjih, sestavil Harry Piel. Soloigralci: Aruth VVarthau, Valli Arnheim, Marya Ltiid, Esther Carena in Oskar Felix. Poleg tega še izvrstna burka v 1. dejanju „Zamenjane uloge“. Ta vulezanimivi spored se bode predvajal do ponedeljka dne 23. dec. V torek na sveti večer ostane Kino zaprt. Predstave kot ponavadi 4., pol 6., 7. in točno pol 9. zvečer. Glasovi iz občinstva. Vprašanje iz obmejnega kočevskega kraja na deželni šolski svet. — Koliko Časa se bojo še po Jugoslaviji šopirile šulferajnske šole? Kedaj se bodo spodili nemški učitelji, ki ne razumejo besedice našega jezika? Ali mogoče še vedno plavamo v avstrijskem sistemu ? (Zdi se, saj je naša narodna vlada SHS v Ljubljani tako črnorumena, da bi mogel biti Dunaj popolnoma zadovoljen ž njo. Op. ur.) Z drožami je v Ljubljani velik križ. Ka^ dar se prodajajo, stojijo cele procesije pred .Učiteljsko tiskarno" in srečen tisti, ki jih dobi! Meščani nismo skoraj nikdar deležni te sreče, ker nimamo na razpolago živil in brinjevca. Tudi iz obrtnih krogov. Mnogo je slovenskih obrtnikov, oz. trgovcev, ki bi se radi ustanovili lastna obrtovališča, a jim je to otežkočeno vsled občutnega pomanjkanja v to potrebnih prostorov. Je pa v Ljubljani mnogo nemških in privandranih obrtnikov, katerih posel pred in med vojno ni bil drugi, kot da so skrbeli in podpirali s slovenskim denarjem razne Siidmarke in Schul-vereine ter posebno med vojno pokazali svojo germansko dušo. Tako n. pr. se je v Šelenburgovi ulici ves čas vojne šopiril lep nemški napis, a zdaj so ga zamazali, da bi katera izmed Slovenk le ne prišla do spoznanja, komu pravzaprav je nosila svoje kronce. Drugod zopet so sneli nemčurji svoje napise, tako n. pr P. na Mestnem trgu, B. na Starem trgu, V. v Prešernovi ulici. Drugi pa imajo svoje lokale, za nedoločen čas za-tvorjene. — Ali bi se ne hoteli vsi ti ljudje preseliti gori k svojim sorodnikom, kjer jih čaka „warmfiihlendes Herz und hilfreiche Hand“ ter tako prepustiti domačim obrtnikom domača tla. In hišnim posestnikom mislimo, bi tudi ne bilo treba biti tako vestnim, če se vpošteva, da so imeli ti germanofili zoper nas precej kosmato dušo. Za slovensko občinstvo pa mora veljati načelo: Niti vinarja nobenemu Švabu! Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob pol 8. Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi11 za „C“ abono-ment. — V vlogi Jožefa Kantorja gostuje Ignacij Borštnik. V nedeljo popoldne ob 2. se ponovi izvirna Spi-carjeva otroška igra »Pogumni Tonček" za „A“ abonoment. — Zvečer opera „Prodana nevesta “ izven abo-nementa. — V ponedeljek 23. t. m. ob pol 8. zvečer Planquettova opereta „Cornevillski zvonovi" za *B“ abonoment. — V torek ostane gledališče zaprto. — V praznikih se pa iz-premeni zadnjič objavljeni repertoar sledeče: v sredo 25. t. m. popoldne ob 2. se ponovi otroška igra „Po-gumni Tonček11 za „B“ abonoment. — Zvečer opera „Prodana nevesta" izven abonomenta. -• 26. t. m. v četrtek popoldne ob pol 3. opereta „Mi- chujevi hčerki" izven abonementa. — Zvečer ob pol 8. Planquettova opereta „Cornevillski zvonovi" za „C“ abonement. Gospodarstvo. Žetev zimske pšenice v Ameriki. Amsterdam, 19. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Nizozemski novinarski urad „Radio“ poroča z dne 16. t. m. iz Washingtona, da bo po cenitvi poljedeljskega sveta bodoča žetev zimske pšenice najbogatejša, kar jih dežela pozna. Pričakujejo pridelek 765 milijonov bušljev. Premog in železna ruda na Štajerskem. Na severnem Pohorju je več krajev, kjer se nahaja imeniten premog kar na površju. Ravno tam so zakladi železne rude. Kdor se zanima za to, naj se obrne do g. J. Pajtlerja, župnika pri Sv. Primožu na Pohorju. Našim zadrugam. Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za finance (Poljanska cesta št. 2) poživlja v njihovem lastnem interesu vse zadruge (posojilnice), ki niso včlanjene pri nobeni domači zvezi (centrali), da čim preje izkažejo poverjeništvu koiikor zanesljivo mogoče ter ločeno po naslednjih kategorijah (a in b) vse njih premoženje, ki je bilo dne 31. grudna 1.1. naloženo a) v avstrijskem vojnem posojilu vseh vrst in emisij, b) v drugih državnih papirjih, izdanih od bivše avstrijske države. Ce se stanje dne 31. grudna 1.1. brez težkoč ne da ugotoviti, izkaži se to premoženje po drugem, navedenem dnevu kolikor mogoče bližnjem terminu, ta pa v izkazu izrecno označi. Aprovizacija. Meso na rdeče izkaznice B štev. 801 do konca bo oddajala mestna aprovizacija v soboto dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa' po naslednjem redu: od 1. do pol 2. št. 801 do 1000, od pol 2. do 2, št, 1001 do 1200, od 2. do pol 3. št. 1201 do 1400, od pol 3. do 3. št. 1401 do 1600, od 3. do pol 4. št. 1601 do 1800, od pol 4. do 4. št. 1801 do 2000, od 4. do pol 5. št. 2001 do 2200, od pol 5. do 5. št. 2201 do 240J, od 5. do pol 6. št. 2401 do konca. Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v soboto dne 21. t. m. in v ponedeljek dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v soboto, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, popoldni od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750. od 4. do 5. št. 751 do 900. V ponedeljek, dne I 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 l do 1050, od 9. do 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11. št. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. št. 1351 do 1500, od 3. do 4. št. 1501 do 1650, ; od 4. do 5. št. 1651 do konca. Stranka j dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, * kilogram stane 80 vin. Zadnje vesti. Usoda beguncev z Goriškega. Dunaj, 20. (Lj. k. u.-KB.) „Wie-ner Allgemeine Zeitung“ poroča da ostanejo jugoslovanski 'begunci i* Goriškega in drugih po Italijanih zase-i denih pokrajin do nadaljnega v svojih j dosedanjih krajih, ker obnovitev teh j pokrajin ne napredujejo povoljno in ker Italijani jugoslovanske'begunce in delavce pošiljajo v Italijo. Trst — kot trgovsko mesto. Dunaj, 20. decembra. (Lj. k. u.-KB.) „Wiener Allgemeine Zeitung" prinaša razgovor z bivšim italijanskim poslancem Pittonijem, ki je dospel semkaj iz Trsta z neko komisijo zaradi prevoza italijanskih beguncev in vojnih vjetnikov v njihovo domovino. Pittonije z ozirom na okupacijo Trsta po Italijanih izjavil, da bo Trst nehal biti trgovsko mesto, ker nima zaledja. Bodočnost Trsta je odvisna od ustvaritve velike industrije in iadje-delstva. Sedaj je med Trstom in italijanskimi pristanišči živahen promet. Načrt, da bi se Trst internacionaliziral, smatra P i 11 o n i za utopijo. Hrvatski ban. Belgrad, 20. decembra. (Izv. por.) Hrvatski ban dobi čast ministra. Velik požar. Sarajevo, 20. decembra. (Izv. por.) Velikanski požar je izbruhnil v veliki vojašnici kralja Petra. Škodo cenijo na 300.000 K.' \ Novi nemški zunanji tajnik. Berlin, 20. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Na mesta odstopivšega državnega tajnika dr. Solfa je imenovan bivši nemški poslanik v Kodanju grof Brockdorff za državnega tajnika za zunanje stvari. Zvišanje tobačnim izdelkom na Ogrskem. Budimpešta, 20. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Finančno ininlstrtvo objavlja naredbo, s katero se cene tobačnim izdelkom znatno zvišujejo in sicer za 50 do 70%. uona v!a Stojan Protič ministrski predsednik. — Dr. Korošec podpredsednik. Belgrad, 20. decembra. (Izv. por.) Včeraj zvečer je poveril regent Aleksander sestavo skupne vlade podnačelniku staroradikalne stranke Stojanu Pr o tiču. Dane^ejppoidne in popoldne so bila živahna pogajanja med zastopniki vseli st«. V imenu Narodnega Vječa so se jih udeleževali dr. A. Korošec, d r. A n t e Pavelič, Svetozar Pribičevič in dr. S m o d 1 a k a, na srbski strani načelniki vseh srbskih političnih strank. Dosežen je bil popoten sporazum. Pisarna Narodne vlade uradno objavlja sledečo listo novega kabineta: Ministrski predsednik: Stojan Protič; podpredsednik: dr. A. Korošec; zunanji minister: dr. Ante Trumbič; vojni minister: general Mi-hajlo Rašič; notranji minister: Svetozar Pribičevič; minister prosvete: Ljuba Davidovič; finančni minister: dr. Momčilo Ninčič; justični minister: dr. Marko Trifkovič; minister za bogočastje: dr. Tugomir Alavpovič; minister za železnice: ing. Vulovič; minister za trgovino obrt in industrijo: Resort je pridržan srbski nacijonalni stranki, ki jutri dopoldne imenuje svojega kandidata; minister za poljedelstvo: dr. Živko Petričič; minister za prehrano: Miioje Jovanovič; minister za javna dela: Miloš Kapetanovič; minister za gozdarstvo in rudarstvo: dr. Spaho; minister za socijalno politiko: Vitomir Korač; minister za pošto in brzojav: dr. Ido j Lukinič; minister za konstituanto: dr. Albert Kramer. j Prnrjnjnjnn za dnevnik Jugoslavijo, sprej- | rl nietno po vseh večjih krajih. | Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje)sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 5 Raznašalce in rEznsžalke ‘sr kol- nfirtprip za b-ljano in predmestja spreje-jJUlluljo nra upravništvo „Jugoslavije“. 14 PfiVPriP!iil/P za nat>iranje naročnikov za rUiCIJCIllRU Jugoslavijo" sprejemamo po vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kolportaža (svobodno razširjenje) in sme torej vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. II 7 2 knjigovodkinji strojepisja z daljšo prakso iščeta primernega mesta izven Ljubljane. Ponudbe pod „Bel-grad 56- na upravništvo tega lista. 28 3—2 Inv^lirfnm v LiubUani in p° vseh večiih itNUhUUEU krajih širom naše države se nudi s prodajanjem dnevnika ..Jugoslavija" lej) stalen zaslužek. Pojasnila daje upravništvo v Ljubljani, Marijin trg 8. 19 Kimim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-rvu|JI9ll nudbe pod ..Pisalni stroj“, Ljubljana, poštni predal 74. 21 cw 3 ca 00 =3 cw> CD =3 Imub« CD Upravo je izašla naklada razglednica sa slikom: Jugoslav. kralja Petra Regenta Aleksandra Predsjednika Wilsona Svetozara Pribičeviča Največe je i najjeftinije vrelo za nabavo svih vrsti papira, pisačeg pribora, te sva-kovrsnih razglednica na veliko. ■\ 1 *. NARUČITE BRZOJAVNO JER JE ZALIHA MALENA! NARUČITE DOK ZALIHA TRAJE NAŠ VELIKI ILU-STROVANI, TJEDNI I ŽEPNI KOLEDAR. Za koji dan početi čemo prodajom velike slike kralja Petra za škole i urede! a 27 3-2 Tražite naš ejenik! Si Vojna posojila mesto denarja v gotovini sprejema po Izredno visoki kurzu! vrednosti podpisana družba kot enkratno zavarovalnin* sklenjena življenska zavarovanja. Proti plačilu zavarovalnine z vojnim posojilom izplača se znvarO* vana svota v gotovini po preteku zavarovalne dobe za slučaj doživetja; v slučaju prejšnj® smrti izplača se takoj tudi cela zavarovana glavnica v gotovini in vrhutega povrne družba oa skupne vnaprej plačane premije Se toliko kolikor je ostalo neporabljenega. — Zavarovanja se sklepajo pa tudi na ta način, da se izplača zavarovana Bvota v gotovini samo po preteku vnaprej določene dobe. — Taka zavarovanja je priporočati starejšim ljudem, hranilnicam, penzijskim z®'0' dom in drugim korporacijam. — Ako bi se na ta ali ovi način sklenjeno zavarovanje predčasn opustilo, izplača se v gotovini visoko obrestovana odkupna vrednost. 25 Z-— Tojasnila daje in predloge sprejema; ■n»i— in m Tit -j _ . « . fe&h- Generalni zastop ^^ zavarovalne družbe Feniks v Ljubljani, Sodna ulica št. 1* Naročila po pošti se ne izvršujejo