Poitni urad 9021 Ceiovec — Vertagspostamt 9021 K!agenfurt !xhaja v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod $ ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov Cetovec, petek, Mogočen protestni zbor predstavnikov koroških Slovencev Čien 7 garantira pravice brez ugotavijanja manjšine Protestiramo proti reviziji državne pogodbe nam pravice jamči brez vsakega preštevanja in ugotavljanja, zato pomeni načrtovano štetje očitno revizijo državne pogodbe, proti kateri najostreje protestiramo. Nedeljski zbor, ki mu je predsedoval stari politični in kulturni delavec, nekdanji deželni poslanec Janko Ogris iz Bilčovsa, je ponovno izpričal nezlomljivo življenjsko voljo našega ljudstva. Demonstiral je odločnost, da se koroški Slovenci — strnjeni in enotni okoli svojega vodstva — z vsemi silami upremo poskusom, da bi .reševanje" naših življenjskih vprašanj v resnici pomenilo našo narodno smrt. Smo pripravljeni, da s pristojnimi dejavniki konstruktivno sodelujemo pri iskanju pravičnih in sprejemljivih rešitev; nihče pa ne more od nas zahtevati, da bi sodelovali pri .rešitvah", ki bi nas opeharile za pravice ter sploh ogrozile obstoj in razvoj naše narodne skupnosti. To je bilo dovolj glasno in razumljivo povedano v govorih predsednika ZSO dr. Francija Zwittra in osrednjega tajnika NSKS dipl. jur. Filipa Warascha (izvajanja obeh govornikov objavljamo na 2. in 3. strani), prav tako pa je to poudarjeno tudi v resoluciji, ki jo je zbor soglasno odobril in sklenil. Zbor pa je tudi pokazal, da koroški Slovenci v tem težkem in usodnem trenutku nismo sami: zastopnik Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Stovencev, asistent na celovški univerzi ma- Zakon o narodnih skupnostih še naprej predmet pogajanj Na povabilo sekcijskega šefa dr. WiHibalda P. Pahra se je delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev v četrtek 18. marca razgovarjala na Dunaju z eksperti, ki so pripravili osnutek tako imenovanega „Žakona o narodnih skupnostih". Osnutek tega zakona, ki sta ga prejeli v vpogled tudi osrednji slovenski organizaciji, pa je tak, da sta ga morali iz vzrokov, ki sta jih sporočila in utemeljila govornika na nedeljskem protestnem zboru, absolutno odkloniti. Očitno so na osnovi tega razgovora in predhodnih razgovorov z gradiščanskimi Hrvati tudi eksperti sami spoznali nevzdržnost prvotnega osnutka, zaradi česar so zagotovili, da bodo posredovali nov, spremenjen osnutek tako strankam kot prizadetim narodnim skupnostim v pretres. Z ozirom na to, da so eksperti še posebej izrazili tudi pripravljenost, da se z osrednjima organizacijama pogajajo o veljavnosti krajevnega in stvarnega področja načrtovanega zakona o pospeševanju narodnih skupnosti, je delegacija ZSO in NSKS obljubila izdelati stališče obeh osrednjih organizacij k novemu osnutku in gledišča, kako si predstavljata zakonito pospeševanje narodne skupnosti, in sicer do 27. aprila, ko so predvidena ponovna pogajanja. Pod predsedstvom sekcijskega šefa dr. Pahra so pri četrtkovih razgovorih sodelovali eksperti dvorni svetnik dr. Ralf Unkart za SPU, univ. prof. dr. Fe)ix Ermacora za OVP in odvetnik dr. Heinrich Orator za FPO, medtem ko sta ZSO zastopala predsednik dr. Franci Ztvitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser, NSKS pa osrednji tajnik dipl. jur. Filip Wa-rasch in odbornik Kare) Smolle. Daleč nad 700 predstavnikov koroških Slovencev, odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij, je zadnjo nedeljo napolnilo veliko dvorano Doma glasbe v Celovcu; številni udeleženci pa so zaradi pomanjkanja prostora potek protestnega zbora morali spremljati po prenosu v sosedni dvorani. Zbrano je bilo res reprezentativno predstavništvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem iz vseh predelov našega naselitvenega prostora — od vasi na skrajnem zahodu dvojezičnega ozemlja v Zilji preko Roža in Gur do Podjune in gor do naselij na severni jezikovni meji; zastopane so bile vsn plasti našega ljudstva. Tako je mogočni protestni zbor predstavnikov koroških Slovencev dal jasen in nedvoumen odgovor vsem tistim, ki skušajo zabijati klin med naše ljudstvo in njegovo vodstvo: izrekel je zaupanje osrednjima organizacijama ter zagotovit vso podporo njunemu nadaljnjemu odločnemu in vztrajnemu boju za uresničitev vseh tistih pravic, ki smo si jih koroški Slovenci priborili z našo udeležbo v protitašističnem boju in ki so nam mednarodno zagotovljene v državni pogodbi. Jasno in nedvoumno pa je zbor tudi izpovedal, da si koroški Slovenci teh priborjenih in mednarodno zajamčenih pravic ne bomo pustili kratiti in okrniti z dvomljivimi statističnimi triki in drugimi nakanami nemških nacionalistov: člen 7 RESOLUCUA sog!asno sprejeta na protestnem zboru odbornikov in zaupnikov dne 21. 3.1976 Odborniki in krajevni zaupniki vseh narodnih organizacij koroških Stovencev, zbrani na protestnem zboru dne 21. 3. 1976 v Ceiovcu, odiočno protestiramo proti nameravanemu ugotavijanju manjšine in reševanju odprtih vprašanj na osnovi števiične moči siovenske narodne skupnosti. Tako nameravano ugotavijanje in ziasti način reševanja čiena 7, kakor je predvideno v osnutku tako imenovanega zakona o narodnostnih skupnostih, pomenita poskus revizije državne pogodbe, na katero koroški Siovenci nikdar ne bomo pristati. Z vso ostrino odkianjamo poskus, da bi mednarodni dokument, ki siovenski in hrvaški narodni skupnosti v Avstriji zagotovijo pravico in zaščito njunega obstoja in nadaijnjega razvoja, izdoibii in nadomestiti z zakonom dekiarativnih manjšinsko-zaščitnih doiočb brez zakonite notranje-državne in mednarodnopravne sankcije. Koroški Siovenci se bomo zato proti tem nakiepom odiočno braniti in se zavzeti za to, da jih preprečimo. Načela in pravice, ki jih vsebuje čien 7 državne pogodbe, so za nas neodsvojijiva in bi njihova samovoijna revizija nujno dovedia do še hujše zaostritve poiitičnega vzdušja in stanja v dežeii in do nevarne eskaiacije nacionainih emocij. Odgovornost za tak razvoj bi nositi tisti pristojni činiteiji, ki že dvajset iet zaviačujejo rešitev čiena 7 in surovo prezirajo vse konstruktivne predioge prizadete naroane skupnosti za rešitev njenih živijenjskih teženj. Koroški Siovenci po svojih predstavnikih, zbranih na protestnem zboru, ponovno poudarjamo in izjavijamo svojo pri-pravijenost, da konstruktivno sodelujemo pri rešitvi živijenjskih vprašanj. Naša in nobena narodna skupnost pa nikdar ne more pristati na rešitve, ki ne zagotavijajo njenega obstoja ter ne upoštevajo njenega živijenjskega prostora in njenega avtohtonega bivaiišča, marveč poskušajo proti doiočiiom državne pogodbe potom ugotavijanja narodni skupnosti bistveno okrniti z njenim doprinosom v antifašistični koaiiciji priborjene in v mednarodnem dokumentu zagotovijene pravice in zožiti njen živijenjski in naseiitveni prostor na postranske in odrinjene rezervacije. Koroški Siovenci nad 1500 iet živimo na Koroškem in hočemo v svoji domovini živeti kot enakopravni med enakopravnimi! gister Steingref), je ob viharnem navdušenju zborovalcev zagotovil, da se tudi med večinskim narodom na Koroškem in sploh v Avstriji nenehno širi odpor proti ugotavljanju manjšine in se hkrati krepi podpora koroškim Slovencem v njihovem boju za dosledno izpolnitev člena 7. Naslednja akcija tega naraščajočega gibanja bo v petek 9. aprila v Celovcu demonstracija, na kateri bodo pripadniki obeh narodov protestirali proti nameravanemu štetju posebne vrste ter zahtevali izpolnitev člena 7. In zbor je izzvenel s pozivom, da moramo vztrajati v našem pravičnem boju, dokler ne bomo dosegli takšne rešitve naših življenjskih vprašanj, da bomo na podedovani zemlji živeli kot svobodni avstrijski državljani, enakopravni med enakopravnimi. Kako potrebna, pravilna in ute- meljena je bila izpoved nedeljskega zbora, potrjuje reakcija nanjo, ki sega od nesramnih izpadov v tisku preko topega nerazumevanja za naše težnje in argumente pri vodilnih predstavnikih v deželi vse tja do izjav kanclerja Kreiskega, ki je takoj po vrnitvi z Bližnjega vzhoda čuti) potrebo, da očita koroškim Slovencem in njihovemu vodstvu .neodgovorno ravnanje". Toda ravno ta združeni napad je najboljši dokaz, da v resnici gre za slabo vest, ki jo imajo na merodajnih mestih zaradi naraščajočega odpora proti taki politiki ne le med Slovenci, marveč tudi med večinskim narodom in v mednarodni javnosti: kajti s sklepom o štetju in z določitvijo odstotkov (za katere pa zdaj nihče več noče biti odgovoren!) so pred vsem svetom priznali, da ne želijo pospeševanja, marveč hočejo uničenje manjšine. Pridite v petek 9. aprila 1976 na DEMONSTRACUO proti ijudskemu štetju posebne vrste — za izpoinitev čiena 7 SOLIDARNOSTNI KOMITE ZA PRAVICE KOROŠK Zbirališče ob 17.30 uri pred glavnim kolodvorom Odhod okrog 18. ure Zaključna manifestacija na zahodnem delu Starega trga d SLOVENCEV Ne bomo se odpovedati priborjenim in mednaro^ Najprej mi dovotite, da se vam zahvalim za živo zanimanje in za zavzetost v tej nedvomno težki in nevarni situaciji za naše ljudstvo. Hvala vam za to, ker ste vi zahtevali sklicanje protestnega zbora in je bilo vabilo obeh osrednjih organizacij le (orma)no izvajanje vaše zahteve. Mislim, da ste na ta način dali najboljši odgovor tistim, ki trdijo, da je zunaj vse zadovoljno, da nihče ne želi ureditve odprtih vprašanj, da je vse le zadeva nekaterih hujskačev v Celovcu, ki nimajo legitimacije, da bi se zavzemali za interese slovenske narodne skupnosti. Današnji protestni zbor odbornikov in zaupnikov, to je reprezentantov naše narodne skupnosti na terenu, zato odiočno in z vso ostrino zavrača poskuse in težnje odgovornih činiteijev v državi in de-žeii, da bi razbiti enotnost koroških Stovencev in oddvojiti našega č!o-veka od narodnih organizacij, da bi na ta način taže maniputirati z našim tjudstvom, da bi mu tahko še naprej kratiti pravice, ki mu gredo po ustavi, po državni pogodbi in po števitnih drugih mednarodnih konvencijah. To je stara, preizkušena taktika naših narodnih nasprotnikov, ki so se v vsej zgodovini poskušali izogniti reševanju našega vprašanja, češ saj ne vemo, kdo predstavlja našo narodno skupnost, s kom naj se pogajamo. Danes pa gredo že tako daleč, in to sam deželni glavar, da predstavljajo prebivalstvo — tudi naše — le v deželnem in državnem zboru zastopane stranke, ki so se, kakor znano, sporazumele na preštevanje posebne vrste — to je na ugotavljanje manjšine. Ne, gospodje — tako ne gre reševati naših živtjenjskih vprašanj. Če pa jih kdo misti na ta način reševati — potem brez nas, potem te s sito, ki pa nujno izzove protisito; to je pokazata Južna Tirotska in to je primer na Cipru, pri Baskih in pri števitnih narodnostnih gibanjih. Koroški Stovenci takega razvoja nikdar nismo žetetl in ga ne žetima. Najbotjši dokaz za to je, da že več kot dvajset, ne, več kot petdeset tet potrpežtjivo čakamo na pravice, ki nam gredo, da smo več kot pot stotetja verovati obtjubam in zaupati besedam krščanskih in sociati-stičnih potitikov — z rezuttatom, da danes, po tisoč tetih skupnega bivanja na Koroškem baje ne vedo, kje živimo in ustvarjamo in ati sptoh še obstojamo! Vse kaže, da bomo v jubilejnem letu tisočletnega obstoja naše dežele in po skoraj 1500-letnem avtohtonem bivanju v svoji domovini prisiljeni dokazati svojo eksistenco. Tudi to ni naša želja, nasprotno smo vedno nedvoumno odklanjali vse naklepe nemških nacionalistov, ki nas hočejo preštevati in nam šele po „svoji" ugotovitvi našega števila deliti miloščine — ne pravico, ki nam gre. Toda če nujno hočejo dokaz naše eksistence, jo bomo do kazati, kakor smo jo dokazati v najtežjem času naše zgodovine, ko so nas ne te statistično marveč tudi fizično hoteli zbrisati z domače zemtje: svojo eksistenco in svojo živtjenjsko voijo smo najboij zgovorno izpričati tedaj, ko nas na papirju spioh niso več poznaii. Stojimo pred podobnim poskusom statistične likvidacije — etnocida, kakor to pravilno označuje znani manjšinski ekspert dr. Veiter. Le tako je mogoče označiti sklep treh v parlamentu in deželnem zboru zastopanih strank o preštevanju posebne vrste. Če je namreč človek do zadnjega petka vsaj lahko še dvomil v direktno preštevanje kot pogoj za reševanje odprtih vprašanj naše narodne skupnosti, ka- kor je to hotel tolmačiti zvezni kancler s potrebo in pravico zgolj statističnega ugotavljanja — od zadnjega petka naprej, ko je bil posredovan osnutek tako imenovanega zakona o narodnih skupnostih v presojo strankam, to ni več mogoče. Osnutek tega zakona namreč nedvoumno pogojuje rešitev in ureditev gotovih pravic od številčne moči narodne skupnosti. To pa je za nas nesprejemljiv način reševanja naših živtjenjskih vprašanj! Ne morda zato, ker nas baje ni in nismo močni dovolj, pač pa zato, ker iz zgodovinskih izkušenj vemo, koliko veljajo „uradna" štetja in zlasti zato, ker ne moremo priznati rezultatov polstoletne prisilne germanizacije niti ne zacementirati narodnostnega stanja, ki je rezultat genocidne politike koroških nemških nacionalistov v času nacistične strahovlade. Čien 7 državne pogodbe vendar je sad in priznanje našega doprinosa v borbi proti nacizmu na strani zavezniških sii in nihče ne more od nas pričakovati, da se bomo odrekii pravici, ki smo si jo priboriti s potoki krvi in stoterimi živijenj-skimi žrtvami. Čien 7 je naša pravica in vsakemu, ki nam jo hoče vzeti, okrniti aii zožiti s pomočjo statističnih trikov, bomo odgovoriti z odtočnim in nedvoumno ra-zumijivim „NE!". Državna pogodba namreč ne pogojuje pravic slovenske in hrvaške narodne skupnosti z njuno številčno močjo niti ne z njuno zavestjo. To je treba poudariti, ko danes poskušajo — in to od koroškega deželnega glavarja do predsednika koroškega Heimatdiensta — vnesti v člen 7 pomembno število" s tem, da posplošujejo v odstavku 2 člena 7 vsebovano določilo, da imamo pravico do ^sorazmernega števila srednjih šol". Kakor je to ob jasnem besedilu člena 7 neresno — in noben znanstvenik niti neposredni udeleženec pri sestavi tega člena take interpretacije do danes ni iznašal — tako je to tudi nevarno. Zato je potrebno, da ponovno opozorimo na nastanek državne pogodbe odnosno njenega 7. člena. Še so danes žive neposredne priče tega nastanka in to izven naše države v večjem številu kot pri nas. Če torej nekateri želijo merodajno, avtentično interpretacijo in s tem mednarodno konfrontacijo, se takim težnjam nikakor ne upiramo, marveč jih pozdravljamo. Do sedaj vendar, kolikor nam je znano, internacionalizacije naša država ni želela in so nas prav koroški nacio- Govor predsednika ZSO dr. Francija Zvvittra na protestnem zboru v Ceiovcu nalisti najbolj napadali zaradi morebitnih takih korakov. Dejstva pa so naslednja: Čien 7 ne s!oni na personainem in prizna-vainem načeiu, marveč je nastai na teritoriaini osnovi. Ko je biio mejno vprašanje ie!a 1949 v Parizu odtočeno, se je pojaviio prvič vprašanje zaščite siovenske narodne skupnosti na spornem ozemiju. Način zaščite temeiji torej na teritoriaini osnovi in je zato ugotavija-nje proti državni pogodbi! Treba je v tej zvezi še posebej poudariti, da je britanski predstavnik pri pogajanjih očitno na željo koroške vlade — in to kljub temu, da so bili britanski predstavniki po besedah dvornega svetnika dr. Ralfa Un-karta baje s strani Jugoslavije podkupljeni — predlagal zaščito le ob ,pomembnem številu" slovenskega prebivalstva, da pa je bil ta predlog odklonjen in je obveljal predlog Sovjetske zveze, da se zaščitijo manjšine ne oziraje se na število. Č!en 7 govori torej o danih narodnih skupnostih in ne o takih, ki bi jih biio treba šeie ugotavijati in ki bi morda nastaie šeie na osnovi nekega priznanja. Nasprotno člen 7 v 5. odstavku celo prepoveduje delovanje organizacij, ki merijo na to, da bi manjšinam odvzele pravice in značaj kot manjšine; značaj manjšine pa je objektivna in ne formalna, individualistična kategorija. Državna pogodba sicer res ne prepoveduje ljudskega štetja in statističnega poizvedovanja, na kar se sklicujejo zvezni kancler in pristojni činitelji, brez dvoma pa je na osnovi interpretacije, kako in v kakšen namen je bil sklenjen člen 7 nedopustno njegovo izvajanje na podlagi številčne moči in priznanja. Končno člen 7 ni izoliran od drugih določil, zlasti ne od členov 5, 6 in 9 državne pogodbe, ki vsi so jasni in precizni. Ne nazadnje pa je treba člen 7 gledati tudi v primerjavi z manjšinskimi določili senžermenske pogodbe, kjer je vidna značilna razlika: senžermenska pogodba velja namreč za vse manjšine, zato ne sloni na ozemlju, o katerem tudi ne govori, marveč govori le o mestih in krajih, kjer živi pomembno število pripadnikov manjšin. To je bistvena razlika in prav zaradi tega se opira tako imenovani zakon o narodnih skupnostih le na osnove senžermenske pogodbe, ki velja splošno za vse manjšine, ne glede na to, ali so avtohtone ali ne in ne glede na to, ali so mednarodno posebno zaščitene ali ne. Zaradi tega pa koroški Slovenci tudi ne moremo pristati na trenutno vsebino in zlasti ne na trenutna izhodišča in osnove osnutka tako imenovanega zakona o pospeševanju manjšin, kajti: ^ Predmetni osnutek tega zakona ni uresničitev in izvajanje določil člena 7 državne pogodbe, marveč pomeni v številnih primerih dejansko črtanje jasnih določil in načelnih postavk tega člena. Tako ne vsebuje več pojma upravnih okrajev niti upravnih enot, marveč prevzema pojme o krajih-naseljih iz senžermenske pogodbe; niti ne omenja kaj šele predvideva prepovedi načrtnega delovanja proti narodnim skupnostim, zlasti pa sploh ne omenja določil člena 7 državne pogodbe. Koroški Stovenci pa nismo pri-pravijeni, da bi se odpovedati mednarodno zajamčenim pravicam v zaščito obstoja in razvoja naše narodne skupnosti in se zadovoijiii z dekiarativnimi zaščitnimi doiočiii zakona, ki bo iahko prav tako „ne-izvedijiv" kakor zakon o dvojezičnih napisih, če viada ne bo preprečita in prepovedaia podobne akcije in provokacije, kakor so jih koroški nemški nacionaiisti izvajati in kot jih ..župnik" Mucher tudi v bodoče ne izktjučuje. # Predmetni osnutek uzakonuje potrebo preštevanja in ugotavljanja, pogojuje pravice narodne skupnosti od njene številčne moči, oddeljuje pravice slovenske narodne skupnosti popolnoma od njenega avtohtonega naselitvenega prostora in pusti veljati le golo subjektivno načelo. Vse to pa pomeni ektatantno revizijo tozadevnih jasnih dotočit državne pogodbe, na katero nikdar ne moremo pristati. # Predmetni zakonski osnutek meri očitno na to, da bi odvzel narodnostnim organizacijam, ki se od podpisa državne pogodbe zavzemajo za njeno izpolnitev in za pravice narodne skupnosti, pravico predstavništva in bi jih sploh izločil ter nadomestil z dekretiranimi, bolj poslušnimi in ubogljivimi sosveti narodnih skupnosti. Proti tako bru-tatnemu kršenju demokratičnih načet odtočno tn z vso ostrino protestiramo! # Predmetni osnutek pomeni absolutno poslabšanje stanja slovenske narodne skupnosti v primerjavi z dosedanjim že tako nezadovoljivim položajem. # Predmetni osnutek ne predvideva nobenih sankcij za izpolnjevanje določil in nobenega jamstva za zagotovljeno ohranitev in varstvo obstoja narodne skupnosti. Dektarativnih izjav in zagotovit imamo že dovoij in jim nočemo več nasedati. # Predmetni osnutek gre mimo in preko vseh dosedanjih predlogov slovenske narodne skupnosti, tako kot se je to dogajalo pri vseh dosedanjih zakonih v izvajanju člena 7 državne pogodbe. Tako smo stali dne 18. marca natančno pred isto odločitvijo kakor točno istega dne pred 17 leti — 18. marca 1959, ko so nas prav tako en dan pred sklepom in sprejetjem zakona klicali na posvet, da bi tahko pozneje trdili, da je manjšina vendar sodelovala pri osnutku. Zaradi tega smo razumijivo odbiti vsako pogajanje o posameznih doiočiiih, ko vendar v osnovi ne moremo sogiašati z ureditvijo, ki pomeni revizijo državne pogodbe in nas hoče ogoijutati za mednarodno zaščito po čienu 7, ki je sad in rezuitat naše antifašistične borbe in zato naša pravica! Prepričan sem, dragi rojaki, da UPRLI SE BOMO DIKTATU PREŠTEVANJA Za Narodni svet koroških Stovencev je na nedeljskem protestnem zboru govorit osrednji tajnik dipt. jur. Fitip W a r a s c h . Uvodoma je spomnit, da bo uradna Koroška v kratkem praznovata tisočtetnico obstoja naše dežete, ki je domovina tudi koroških Stovencev. „Vendar pa koroški Stovenci ne bomo imeti vzroka praznovati," je nagtasit, „kajti prav ista uradna Koroška nas je skupno z zveznimi vodstvi socialistične, tjudske in svobodnjaške stranke sktenita potom ugotavljanja manjšine uradno izbrisati iz koroške zgodovine." Govornik je opozorit na protistovensko gonjo in menit, da skoraj ne more več verjeti samo na kapituta-cijo obtasti pred protistovenskimi krogi, marveč je vedno botj prepričan, da gre večinoma in vsaj na Koroškem za isti krog ijudi, ki najprej kujejo načrte proti Sto-vencem, javno pa nato povedo, da se morajo ozirati pač na žetjo vseh Korošcev in zato ne morejo ugoditi upravičenim zahtevam Stovencev. Kar se je v tem oziru dogajalo zadnjih 20 tet v potitiki do Stovencev na Koroškem, je tajnik NSKS imenovat stepomišenje. To, kar se dogaja danes z zakonskim predlogom o štetju posebne vrste ati z zakonom o narodnih skupnostih, pa je te dostedno nadatjcvanjc tiste poti, ki je bita začrtana s strani protistovensko in protiavstrijsko usmerjenih ekstremistov že pred sktepanjem avstrijske državne pogodbe. „Toda to, kar si predstavtjajo avstrijske večinske stranke pod pospeševanjem stovenske narodne skupnosti, moramo označiti kot pospeševanje nasitne narodne smrti," je poudarit Warasch. „Zato ne moremo ostro dovotj protestirati proti temu zahrbtnemu naktepu, ki nam pod plaščem .pospeševanja' hoče vzeti še zadnje pravice, ki smo jih deležni. Ko je vtada! na Koroškem nacionatsociatizem, smo se koroški Stovenci znati braniti proti nasilju. Če nas bo sedanja demokratična Avstrija hoteta oropati čtovekovih in manjšinskih pravic, se bomo znati in morati braniti tudi danes." Vso odgovornost za nadatjnji razvoj na Koroškem bodo zato nositi potitiki, ki iz oportunizma pozabljajo na na&U in tahkomisetno zaigravajo enotnost Koroške — enotnost Stovencev in Nemcev, je dejat tajnik NSKS. Hkrati pa je opozorit tudi na razveseljivo dejstvo, da koroški Stovenci v boju za pravice nismo sami. Omenil je zlasti Solidarnostni komite za pravice koroških Stovencev ter Akcijski komite proti ugotavtjanju manjšin, ki sta kakor mi mnenja, da predvideno štetje posebne vrste ne bo nikakršno objektivno ugotavljanje, marveč bodo to jezikovne volitve, ki pa ne bodo pokazate, kdo govori na Koroškem slovensko ati nemško, temveč kdo se upa še danes priznati za Slovenca in kotiko so diskriminacije in zamude preteklosti, kotiko je manjšini sovražno šolstvo že deformiralo stovenske družine in iz-matičito stovensko narodno skupnost na Koroškem. „Ko-roški Stovenci — je dejat govornik — se bomo zato uprti diktatu preštevanja, ki pomeni za nas ponovitev ptebiscita t920 z vsemi diskriminacijami in šikanami. Avstrijska zvezna vtada, ki je zakonski predtog o preštevanju že sprejeta, bo zato zastonj čakata na tiste šte-vitke, ki jih strastno žeti." Predstavnik NSKS je kljub temu izrazit pripravtje-nost koroških Stovenctv za resna pogajanja o reševanju odprtih vprašanj, pri tem pa je menit, da našim nasprotnikom ta naša pripravtjenost očitno sptoh ni po votji, kjer njihov načrt predvideva te dve možnosti tako imenovane „rešitve" našega vprašanja: ati geto ati pa kapitulacijo in asimitacijo. „Oboje pa pomeni narodno smrt za koroške Stovence. Zato je absurdno mistiti, da bomo sodetovati pri načrtovanju naše narodne smrti, lo je tudi raztog, da se kot na smrt obsojeni obračamo za pomoč na ves slovenski narod ter na vse ostate narode in narodnosti Jugostavije. Tudi v bodoče bo pristo do pravične in znosne rešitve naših živtjenjskih pravic te tedaj, če bo Jugostavija učinkovito nadatjevata z inter-nacionatizacijo našega vprašanja. Kajti te mednarodni pritisk in mednarodno javno mnenje bosta mogta prepričati avstrijsko vtado, da se mednarodne pogodbe sklepajo zato, da sc jih izpotni in ne zato, da se jiti revidira." jM zajamčenim pravicam! soglašate s takšno našo odločitvijo, ki izvira iz stoletnih izkušenj našega ljudstva z ratinirano dunajsko diplomacijo. Saj je že Martin Krpan zavrnil dunajskega ministra, češ: „Enkrat sem bil že vaš tepec, dvakrat pa ne bom. Če mi hočete dati kaj za plačilo, mi dajte pismo." In to „pismo" zahtevamo, jasno in nedvoumno v skladu z besedilom in duhom člena 7 državne pogodbe! Pripravili in sestavili ga bomo sami v skladu z duhom in črko člena 7 in šli še enkrat na pogajanja, da ne bodo mogli reči, da koroški Slovenci nismo pripravljeni za konstruktivna pogajanja in vedno izjavljamo le svoj „ne". Da ponovno poudarimo: Za resnična pogajanja za uresničitev čie-na 7 smo vedno biii in smo priprav-ijeni tudi v bodoče. K poskusom revizije državne pogodbe in okrnje-nju ter zmanjšanju z iastnim doprinosom v antifašistični koaiiciji priborjenih in nam v mednarodnem dokumentu zajamčenih pravic pa bomo vedno, tudi v bodoče, izrekii svoj odtočni „Me!" in če odgovorni činitelji podobno kot minister Gregor ne bodo pokazali potrebnega razumevanja in nas potisnili ob zid, nam pač ne preostane nič drugega, kakor da se kot Martin Krpan zavemo svoje lastne moči. Vse kaže, da bodo nemški nacionalisti uspeli in izsilili tudi preštevanje in ugotavljanje. Po dvajsetih letih, v katerih so le preprečevali reševanje člena 7, so očitno mnenja, da je danes — ko v parlamentu lahko brez sramu in ob zaščiti samega kanclerja vodi stranko nekdanji član SS-edinice, katere naloga je bila pobijanje civilnega prebivalstva, in je bivši član SS lahko rektor največje univerze v državi — že napočil čas, ko lahko izvedejo statistični etnocid slovenske narodne skupnosti, za katero po mnenju „Ruf der Heimat" ni prostora na Koroškem. Napovedujejo, da bodo navalili na nas z vsemi sredstvi vplivanja in obveščanja v taki meri, kot to še nismo doživeli in nas bodo na ta način prisiliti, da se udeležimo preštevanja in ugotavljanja in tako sami sodelujemo tudi pri lastni smrti. Kako daleč so tu že uspeli, se vidi na tem, da so že prisilili kanclerja Krei-skega na tako obliko reševanja, ki jo je prej vedno odklanjal, da jo bolj ali manj zagovarja tudi zvezni prezident in da vidi možnost take oblike reševanja — sicer s številnimi dopolnitvami in jamstvi — celo naš prijatelj dr. Claus Gatterer. To je neposredna perspektiva, s katero moramo računati in na katero se moramo pripraviti. Gre v resnic! za odiočitev: ati živijenje ati smrt! Jasno in razumijivo, pa tudi potrebno in neizbežno je, da se odtočimo za živijenje, za nadaijnji obstoj in razvoj naše narodne skupnosti v podedovani dvomovini. Tudi najhujšemu pritisku ne bomo kioniii, marveč se bomo postaviti v bran z vsemi sredstvi ob zid potisnjenega bitja, ki se bori za svoje živijenje. Zato bodite pripravljeni, trdi, neizprosni, jekleni, kadar braniti je treba čast in obstoj naroda. Vsi enotni v taktiki, strategiji in prizadevanju ter združeni okoli obeh osrednjih organizacij kot predstavništva narodne skupnosti bomo kos tudi še tako zvijaškim nakanam nemških nacionalistov in njim sledeče vlade! Pri tem verujmo v iastno moč in pozabimo vse razprtije ter se zavedajmo, da nas iz dneva v dan podpira tudi vse več demokratov večinskega naroda, ki je očitno spozna), da je demokracija v nevarnosti, kadar se prične z tikvidacijo manjšine. Svet je posta! danes majhen in zato najde vsak konflikt takoj odmev, zlasti v Evropi, ko so se države sporazumele na določena načela, kakor pridejo do izraza v sklepnem dokumentu helsinške kon-terence. Poskus revizije državne pogodbe, okrnjevanje manjšinskih in spiošno čiovečanskih pravic je v nasprotju tudi z načeti heisinške konference in bomo zato v svojem odporu našii tudi podporo vseh sii, ki jim mednarodni sporazumi niso ie krpa papirja, ziasti pa matičnega naroda in njegove države kot sopodpisnice državne pogodbe in za-ščitnice siovenske ter hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Naj bo pritisk torej še tako surov, naj bo propaganda še tako huda, bodimo enotni, zaupajmo v lastne sile, povežimo se z demokrati sosednega naroda in se zavedajmo, da nas bosta matični narod in njegova država vedno podprla — kakor to želimo in kadar želimo. Časi pred nami so težki in brez dvoma usodepolni, toda preživeti smo že hujše čase in svetu izpričali svojo življenjsko voljo in moč, ko so nacistični oblastniki mislili, da nas ni več. Ne želimo podobne konfrontacije, marveč želimo, da nas tudi odločujoči činitelji ne bi v to silili. Preštevanju in poskusu revizije našega vprašanja potom tako imenovanega zakona o narodnih skupnostih pa se bomo uprli in smo prepričani, da tudi v primeru prisilnega štetja njegovi rezultati ne bodo uporabni. Večkrat so nas že šfeii, prepovedati so našo govorico, nas pregnati z domače zemije v izse-ijenišfvo, nas obsoditi na smrt, foda naš odgovor je bi!, kot pravi pesem: Vse je vihar razdja! — a narod zmirom sta!! Tudi če bi nas prešteti, ne bo nas konec; borba za obstoj in razvoj bo š!a naprej! ZVEZA SLOVENSKtH iZSELJEMCEV POUDARJA: Zločinsko preganjanje Slovencev je neizbrisno začrtalo ozemlje naše avtohtone naselitve, kjer mora biti izveden člen 7 Odbor Zveze slovenskih izseljencev je na seji dne 18. marca 1976 v Celovcu razpravljal med drugim tudi o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in v tej zvezi sprejel naslednjo IZJAVO Koroški Stovenci in posebej bivši izseijenci, ki smo biii zaradi svoje narodne pripadnosti že enkrat žrtve zločinskega nasiija nemškega nacionalizma in nacizma, z zaskrbijenostjo spremijamo razvoj na Koroškem in spioh v Avstriji, ki gre v nevarno smer zopetnega oživijanja in uveijavijanja tistih temnih sii, ki so v svojem sovraštvu do Avstrije in njene samostojnosti našo domovino že enkrat pahniie v objem fašizma. Me samo, da po vojni nikdar ni biia dosiedno izvedena denacifikacija, marveč se tudi ne spoštujejo tozadevna doiočiia državne pogodbe, s katero je biia obnovijena neodvisna demokratična repubiika Avstrija. Posiedica tega je, $ da nekdanji obremenjeni nacisti še vedno deiujejo in ceio uživajo najvišjo zasiombo na vodiinih poiožajih v poiitičnem, kuiturnem, gospodarskem in javnem živijenju; 0 da so ostaii nekaznovani števiini bivši sodeiavci in krivci nacističnih ziočinov; # da se iahko nemoteno gojijo nacistične tradicije in se širi neonacistična miseinost. Ce je zaradi vsega tega Avstrija v mednarodni javnosti utrpeia škodo na svojem ugiedu in že spet vetja za iegio neonacizma, potem je ta nevarni razvoj še posebno zaskrbijujoč na Koroškem, ker se odvija pod zastavo narodnostnega boja in pod starim gesiom o svobodni, nedeijeni nemški Koroški. V tej iuči je treba videti dejstvo, da nemški nacionatisti, ki jim je že v času prve repubiike uspeio torpedirati rešitev manjšinskega vprašanja, tudi danes za vsako ceno skušajo preprečiti dosiedno izvedbo čiena 7 državne pogodbe in s tem pravično rešitev živijenjskih vprašanj siovenske narodne skupnosti. Hkrati pa hočejo spioh porušiti demokratični ustroj in pravni red, kakor kažejo števiini primeri protizakonitega ščuvanja na narodnostno sovraštvo, prikritega in odkritega pritiska, pa tudi izrazitega terorizma, kot so biii atentati na grobišča in spomenike padiih protifašističnih borcev in ziasti pogromi na uradne dvojezične topografske napise teta 1972. tz teh krogov izvira tudi zahteva po ugotevijanju manjšine in je skiep poiitičnih strank ter viade o tako imenovanem štetju posebne vrste — ki pa po vsebini, obtiki in namenu ni nič drugega kot omenjeno ugotavijanje — v resnici kapituiacija pred nemškimi nacionatisti. To pomeni kapituiacijo pred krogi, v katerih so po vojni našii zatočišče mnogi izmed tistih, ki so v prvi repubiiki pripravijaii in po prihodu nacizma tudi pomagati uresničevati ziočinske načrte za fizično izfrebijenje siovenskega živija na Koroškem; danes pa hočejo svoje deio nadaije-vati s statističnim genocidom. Tem nakiepom se bomo koroški Siovenci uprii z vsemi močmi. Odtočno in dosiedno odkianjamo vsako povezovanje izpoinitve naših pravic s predhodnim preštevanjem, v katerem vidimo diskriminacijski ukrep proti naši narodni skupnosti ter enostransko revizijo državne pogodbe, kajti ozemije, za katerega mora veijati čien 7, je biio znano v pretekiosti in mora biti znano danes. Biio je znano ziasti tudi tedaj, ko so nas preganjati samo zato, ker smo ostaii zvesti narodu in materinemu jeziku: točno so vedeii za vsako občino in sieherno vas s sio-venskim in mešanim prebivaistvom. Mačrti za ztočinsko izseiitev koroških Siovencev so podrobno in neizbrisno zarisati ozemije naše avtohtone naseiitve in za to ozemije mora veijati tudi čien 7. Koroški Siovenci in ziasti bivši izseijenci, ki se bomo v kratkem spet spominjati strašnega dneva, ko so nas pregnati z domače zemije, zato z vso odiočnostjo poudarjamo: Povsod tam, kjer so nas preganjati, zapirati in izseijevaii, Siovenci živimo tudi danes. Ha ceiotnem tem ozemiju zahtevamo popotno in dosiedno izvedbo vseh doiočii čiena 7, ki smo si ga priboriti z našim trpijenjem in našim prispevkom v oboroženem protitašističnem boju! Besedilo svoje izjave je Zveza slovenskih izseljencev poslala kanclerju dr. Kreiskemu za avstrijsko zvezno vlado in deželnemu glavarju Wagnerju za koroško deželno vlado. ANTON SVETINA : 19 [z zgodovine Piiberka in okoiice S tem prenašajo kugo med zdrave osebe. Če se bo to še dogajalo, bo izdan mestnim stražam ukaz, naj privedejo kaplane s silo nazaj v mesto, kadar bi ga zapustili. Koroška deželna vlada je dolžila vikarja Stergarja, da je on kriv, če hodijo kaplani izven mesta podeljevat zakramente na kugi obolelim osebam v Mežici, Šcnt Danijelu in Libučah. Zaradi teh obdolžitev je ljubljanski škof odstavil Jurija Stergarja z vtkarskega mesta v Pliberku. V zvezi s to odstavitvijo je takratni zastopnik ljubljanske škofije v Celovcu Wolfgang Amadeus Wolla-cher pisal dne 10. julija 1681 škofu Jožefu Rabatti, da prevzame krivdo v zadevi odrejanja cerkvenih opravil v okuženih krajih župnije Pliberk na sebe. Sodnik in mestni svet mesta Pliberk pa v pismu z dne 11. julija 1681 prosita škofa, naj pusti vikarja Stergarja, ki več kot 30 let uspešno upravlja župnijo, na njegovem mestu. Škof je prošnji ugodil, ker nahajamo Jurija Stergarja do njegove smrti na ^'kariatskem mestu v Pliberku. V začetku leta 1686 je začel vikar Stergar nlehati, kar izvemo iz pisma Andreja Navod-^'ka, nadžupnika in škofijskega komisarja v Starem trgu pri Slovenj Gradcu tedanjemu generalnemu vikarju ljubljanske škofije Marku ,Ar°nu Roscttiju, v katerem poroča, da pliber-k' vikar prosi, naj bi se mu dodelilo za popu v opravljanju cerkvenih opravil nečaka Pru* Iverja. Navodnik omenja v pismu, da Rner ni prijatelj grofa Cezarja Thurna in dru- gih plemenitašev, zato prosi škofa, naj s tem imenovanjem počaka, dokler bo ugotovljeno, ali se je Kiler s plemenitaši pobotal. Kiier potem res ni dobil kaplanskega mesta v Pliberku, ker je vikar Stergar v pismu z dne 20. aprila 1690 ponovno prosil škofa, naj mu dodeli nečaka Kilerja za kaplana, ki ga priporoča tudi pliberški grof v posebnem pismu. Pa tudi tokrat pliberški vikar ni uspel. Za kaplana v Pliberk je bil imenovan Matija Škof, Blaž Kiler pa je dobil kaplansko mesto v Starem trgu. 19. maja 1690 poroča novi nadžupnik v Starem trgu Janez Jurij Ernst škofijskemu ordinariatu, da je kaplana Matijo Škofa uspešno izprašal. V pismu z dne 30. junija 1687, naslovljenem na generalnega vikarja barona dr. Janeza Marka Rosettija v Ljubljano, se je pliberški vikar Stergar pritožil zoper upravitelja pliberške gospoščine, da dela raznim cerkvenim ustanovam škodo in krivico, kakor npr.: Gospoščina Pliberk je dajala vsako leto pliberškemu vikarju en voz sena, sedaj pa že dve leti tega noče več dati. Šmihelski vikar je imel pravico, da vzame vsako leto v planini les za kurjavo, sedaj pa gospoščina tega ne dovoljuje več. Gospoščina hoče biti sodna instanca nad vsemi cerkvenimi podložniki, jih citira in kaznuje, ne da bi o tem obveščala duhovščine. Gospoščina Pliberka si tasti lastništvo nad cerkvenimi njivami in je mnenja, da zadostuje, če prejemajo cerkve od njiv zakupnino, zemlja pa da je last gospoščine in da lahko z njo po mili volji razpolaga. Ko so v šmiheiskem župnišču imeli godce, je gospoščina Pliberka dala na župnijska vrata nabiti poziv, da morata priti hlapec in dekla na zaslišanje v grad; ker nista prišla, je dala gospoščina hlapca, ko je delal na njivi, aretirati. Pliberški grajski upravitelj je v podružnični cerkvi župnije Šmihel v Večni vasi dal pregledati cerkvene račune brez navzočnosti šmihelskega vikarja, kar je v nasprotju s cesarskimi generalijami in je v navzočnosti večjega števila oseb dal nesramne izjave, da bo v bodoče pri pregledovanju cerkvenih računov grof sedel pri mizi, ljubljanski knezoškof pa pod mizo. Isti upravitelj je ozmerjal z žaljivkami župnika v Vogrčah in ga v pismu dolžil laži. Pri cerkvi sv. Jakoba v Mežici je ta upravitelj dal poklicati Gregorja Kužnika zaradi izvršenega zakonoloma pred sebe in ker ni prišel, je dal temu podložniku na cerkvenem zemljišču zapleniti dva vola in jih odpeljati v Pliberk. Kaj je škofijski ordinariat v teh zadevah ukrenil, pa iz ohranjenih listin ni razvidno. Leta 1690 se je vršila vizitacija pliberške župnije in je prejel vikar od škofijskega ordinariata tole odločbo: Vrata pokopališča se naj popravijo, da se živina ne bo mogla pasti na posvečenem prostoru. Vikar naj nadzoruje kaplana, da ne bo hodil v mesto k meščanom na obede (sicl). Po starem običaju naj se vrši služba božja ob nedeljah poleti ob 8. uri, pozimi pa ob 9. uri. Jutranji mašnik pa naj mašuje pozimi ob 7. uri, poleti pa ob 6. uri. Dovoljeno je bilo, da podružnične cerkve pomagajo pri zidavi porušenega glavnega stolpa z zneskom 70 goldinarjev; ta znesek se naj tako razdeli, da ne bo ena cerkev bolj obremenjena kot druga. Iz tega sledi, da cerkveni stolp pliberške župne cerkve, ki je bil pri požaru leta 1666 porušen, leta 1690 še ni bilo dograjen. 14. februarja 1691 je nadžupnik in škofijski komisar v Starem trgu pri Slovenj Gradcu Janez Jurij Ernst poročal škofiji, da je pliberški vikar Jurij Stergar umrl in da je njegovemu nečaku B. Kilerju naročil, naj ob prazniku sv. Jurija pride v Pliberk zaradi ureditve zapuščine. O tej zapuščini se je potem razvila med župnikom Ernstom in škofijskim ordinariatom obširna korespondenca. V pismu z dne 28. maja 1691 omenja nadžupnik Ernst že novega pliberškega vikarja Andreja Krivica. Za pli-berško župnijo sta se potegovala med drugimi tpdi kaplan Kumeš v Celovca in vikar v Šmihelu Riedl. Vikar Riedl je bil po smrti vikarja Stergarja prezentiran od deželnega kneza za beneficij sv. Janeza Krstnika v Pliberku in ga tudi dobil v posest. Ko je beneficiat Jurij Riedl v začetku leta 1696 umrl, je bil na njegovo mesto prezentiran duhovnik Andrej Ra-binger in je prejel ljubljanski škof od cesarja dne 29. februarja 1696 nalog, da ga investira na to mesto. Dne 4. septembra 1696 je bila izvršena zopetna vizitacija župnije Pliberk. Vizitator je zabeležil v svoj zapisnik med drugim sledeče: Cerkvena ključarja Jurij Rabinger in Blaž Rumpler sta oba pliberška meščana, prvega je postavil na to mesto magistrat in je v službi dve leti, drugega pa je pred enim letom imenoval vikar. Učitelj je Jožef Riedl, ki je v tej službi okoli 17 let. Nastavil ga je pokojni vikar Stergar. (W%J%/jftW!;f v prihodnji 4 —Štev. 13 (1754) ^____a ta n 26. marec 1976 t spe! diskusijski večer na Dunaju V četrtek 18. marca 1976 je ljudska visoka šota (Volkshochschule) Brigittenau na Dunaju priredita informacijski večer o koroškem manjšinskem vprašanju. Za uvod so pokazati titm „Fremde in der Heimat", ki ga je pripravita dr. Traudt Brandstatter za avstrijsko tetevizijo. Ta litm je močno odjeknit v avstrijski in tudi mednarodni javnosti. Zaradi svojega objektivnega prikazovanja potožaja na Koroškem pa je na-tetet tudi na kritiko pri funkcionarjih vseh treh strank v dežetnem zboru zastopanih strank ter pri ostatih nemškonacionatnih krogih. Tudi tokrat so povabiti iste zastopnike koroških strank, da bi ponovno z avtorjem litma ter občinstvom razpravtjati o manjšinskem vprašanju. Vendar zgteda, da se jih je pototit totikšen prastrah, da so se vsi trije iz raznih raztogov opravičiti. Poteg avtorice filma dr. Traudt Brandstatter ter prof. Ctausa Gat-tererja, se je podijske diskusije še udeležit OVP-jcvski poslanec dr. Fetix Ermacora, ki je zastopat svojega koroškega kotega. Diskusijo je vodit Ul-rich Trinks, zastopnik dunajskega solidarnostnega komiteja. Prof. Ctaus Gatterer je v svojih uvodnih izvajanjih poudarit, da ta-koimenovani koroški prastrah nima nobene upravičenosti. Iz zgodovine je znano da vprašanja meje niso načenjati Jugoslovani, ampak nacisti, ki so napadli Jugoslavijo in okupirati njeno ozemlje. Nadalje je poudarit, da nosi odgovornost za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe celotna Avstrija, ki je na reševanje problemov narodnostnih skupin dosledno pozabljala, čeprav je npr. gospodarske obveznosti iz državne pogodbe točno izpolnjevala ter se za lastno manjšino v Italiji dosledno borila. Zaskrbljujoče pa je današnje stanje v Avstriji, ko so skrb za izpolnitev člena 7 državne pogodbe prepustili tistim, ki niso pristojni, namreč Korošcem. Kritiziral pa je tudi avstrijske manjšinske pravnike, kjer je imel v mislih predvsem navzočega univerzitetnega profesorja in poslanca OVP dr. Ermacoro, ki samo apologetično nastopajo in niso doprinesli lastnih idej k rešitvi problemov. Dr. Ermacora je v svojem prispevku poskušal osporavati trditve Gat-tererja, vendar je tudi on priznal, da je avstrijska meja na jugu l:rdno zasi-gurana in da s strani Jugoslavije ni nobenih ozemeljskih zahtev. S tem pa je tudi priznal lažnivost koroške propagande o prastrahu. Naslednja izjava dr. Ermacore, da izpolnitev člena 7 sploh ni jedro problema, temveč glavni problem so predsodki ter boj proti tem predsodkom, je izzvala pri občinstvu močno ogorčenje, ker je hotel prikazati izpolnitev člena 7 kot obrobni problem, ki sicer še ni rešen, vendar je le simboličnega pomena. Po ostri zavrnitvi takih idej s strani Gattererja ter diskutantov iz publike, je dr. Ermacora spoznal, da ga je pokidal. Skušal je svojo izjavo prikazati kot nesporazum. Pojasnjeval je, da je on menil da ima izpolnitev člena 7 tudi simbolično vrednost za avstrijsko manjšinsko politiko, katere cilj naj bi bil, da bi se manjšine v Avstriji dobro počutile. Na ugotovitev diskutantov, da je zvezna vlada prepustila iniciativo v manjšinskem vprašanju predvsem Korošcem ter da se izogiblje v javnosti diskusiji, je poskušal Ermacora odgovoriti s tem, da je našteval zasluge Kreiskyjeve vlade. Pri tem je naštel Helena Zfu/?ar-/e/Zra ob/7ay'a sedem dese f/e fn/co Književniki iz Maribora gostovati na Obirskem Danes oMajd znana MrofM 5!o-ven^a Helena KaTar - JclTa iz Železne Kaple f ^rogn otro^ in prijateljev svojo 70-!e(nJ(ro življenja. Afalo^atc-ra slovenska žena na Koros^ent je toliko pretrpela in žrtvovala za svoje Ijndstvo &ot naša /el&a. Čeprav je znana ^ot zavedna Slovenca, jo spoštujejo vsi fvez razlije na narodnost. Prav v tem je njena izredna veličina, &i je vredna posebnega priznanja. Dpravičeno laMo trdimo, da je danes le malo takšni/? Ijadi, Tl In se mogli meriti s to ^or^eno in povsod spoštovano slovensko ženo. Njeno življenje je Mo in je še danes en sam ž*oj za pravično nreditev takšne dražbe, v kateri naj Tl se vsi f*rez razii&e po narodnosti, veri itd. med seMj spoštovali. .Rojstni dom Helene Kaparjeve, rojene Haderlap, je M pri Vin^elna v Tepeni. 7'o je znana dražina, katere člani so tesno povezani s slovenskim prosvetnim delom v Železni Kapli. Član te dražine je kila Helena, ki je morala že zgodaj iti za slažkinjo v Toknik, kjer je spoznala Kakarja Petra in se poročila z njim. Najprej sta stanovala v Železni Kapli, pozneje pa sta kapiia Pečnikovo kajto v Tepeni in si pod težkimi takratnimi pogoji aredila dom. Prišla je vojna in mož je moral v vojsko. Zapasti! je štiri nedorasle otroke. Po izselitvi Vinkelnove matere (gospodar sin Nika je ki! že v pariizanik), je Helena šla k Vinkelna na svoj rojstni dom in tam poleg; svojik štirik otrok, oskrkovala tadi Vinkelnova sinova Tončija in Zdravka. Pri Vinkelna so se stalno zadrževali partizani, Helena pa je organizirala sestanke. To je kilo izdano in Jelka je morala z okema nečakoma Tončijem in Zdravkom v partizane. Njen komaj 14-letni sin Peter pa je mora! že prej v partizane, ker je policija zvokala, da je iz policijskega skladišča „orgar:!z;ra!" komke ;n mn-nicijo. Od Kakarjeve dražine je ostala doma v Tepeni samo trinajstletna kčerka Zofka s sedemletnim Afike-com in dvoletno Predico. Največ je Jelka pretrpela v partizanik na zasneženi Veliki planini, kjer so kili okkoljeni od Nemcev. Tam je Jelka srečala tadi svojega sina Petra, oka mala Vinkelnova sinova ter Ažika Padolška iz Toknika. Okkoljeni so imeli srečo, da so prekili okroč in se tako rešili sigarne smrti, fekraarja leta 1943 je Helena v dražki petik terencev okiskala svoje otroke v Tepeni. Nemci so to zvokali, jik napadli in ajeli. Jelka je v celovškik zaporik morala prestati zverinsko mačenje. Nekaj dni pred kapitalacijo Nemčije pa so jo spastili domov. Po osvokoditvi se je za Heleno spet začelo aktivistično delo. Postala je predsednica ATŽ. Danes je kljak letom med najaktivnejšimi prosvetaši. Njen največji aspek po vojni pa je vsekakor astanovitev kar dvek fol-klornik skapin — odrasle in pionirske — v okvira SPD „Zarja" v Železni Kapli. Kot krajevna predsednica slovenskik žena je v Železni Kapli astvarila najmočnejšo žensko organizacijo na Koroškem. Požrtvovalni Heleni Kakarjevi -Jelki želimo za njen življenjski praznik mnogo sreče in zadovoljstva in predvsem zdravja, da ki mogla še naprej oplajati naše narodno-kaltarno življenje na Koroškem, zlasti pa med skalnato Košato in zeleno Peco. številnim čestitkam se pridražaje apra-va in aredništvo Slovenskega vestnika. Slovenska prometna zveza v Cetovcu vabi na operno predstavo A. Foersterja .GORENJSKI SLAVČEK v nedeijo 2$. apriia 1976 ob H.00 uri v mestnem gledališču v Ceiovcu. Gostuje an-sambei Opere SNG v Ljub-ijan). Ljubiteije operne umetnosti vabimo k številni udeiežbi. Odkor razne Kreiskyjeve komisije ter stalne kontakte in pogovore vseh treh v parlamentu zastopanih strank. Na očitek, da vlada predlogov manjšine sploh ni upoštevala, je dr. Ermacora seveda molčal. Dr. Traudl Brandstal-ler je v svojem prispevku razložila namen filma. Njen cilj je obvestiti avstrijsko javnost o tem zelo važnem problemu, Koroški vodilni činitelji si lastijo monopol nad obveščanjem o manjšinskem vprašanju in klatijo take neumnosti, da razumejo koroški problem samo Korošci. Po taki logiki bi seveda lahko trdili, da razumejo npr. vietnamski problem samo Vietnamci in angolskega samo Angolci. Kaj takega pa seveda nihče ne trdi. Ona je poudarila dejstvo, da veliko Avstrijcev noče priznati zveze ČESTITAMO Zvezno ministrstvo za gradnjo in tehniko je na osnovi strokovne izobrazbe in ustrezne prakse odločilo, da Juiij tskra iz Čahorc iahko uporabijo nasiov inženirja. K priznanju iskreno čestitamo. člena 7 s celotno državno pogodbo, temeljnega dokumenta avstrijske neodvisnosti. Člen 7 ni samo kak privesek, ampak je osrednje določilo. Njen namen je bil s filmom zmanjšati predsodke. Vendar samo na splošno govoriti o predsodkih, kot je to storil dr. Ermacora, k reševanju manjšinskega problema sploh nič ne doprinese. Razjasniti je treba vzroke predsodkov ter povedati komu in čemu služijo. Ali je npr. slučajno, da v celovškem deželnem arhivu dokumenti o plebiscitu in obrambnih bojih še zmerom niso dostopni znanstvenikom, čeprav so tozadevni roki že zdavnaj potekli. Vse kaže, da hočejo nekaj prikriti in imajo strah, da bi kdo njihove skrbno varovane zgodovinske mite prikazal kot to kar so, namreč način nemškonacionalne propagande. Opozorila pa je tudi na vlogo organizacij združenih v Karnt-ner Heimatdienstu, ki so bile ustanovljene tik po sklenitvi državne pogodbe. Karntner Heimatdienst ima danes na Koroškem odločilno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja v manjšinskem vprašanju, ker so mu stranke to področje kratkomalo prepustile. Dobra udeležba tega diskusijskega večera je pokazala, da tudi na Dunaju raste zanimanje za probleme koroških Slovencev ter da je pri dis-kutantih jasno prevladovalo veliko razumevanje ter skrb za rešitev člena 7. !gra!ci SPD ,Danica* igrajo ,Krivoprisežnika' Prosvetaši SPD .Danica" v St. Vidu v Podjuni se ne ukvarjajo samo s petjem, marveč tudi z igranjem. Vsako leto postavijo na oder vsaj eno igro. Letos so se odločili za .Krivoprisežnika" in se svojemu občinstvu v dvorani pri Voglu v Št. Primožu predstavili 14. marca. Ljubitelji odrske umetnosti so dvorano napolnili do zadnjega kotička, med njimi je bilo tudi mnogo ljudi, ki jih sicer le redko vidiš na naših prireditvah, kar je še posebno razveseljivo in kar je gotovo tudi zasluga šentvidskih prosveta-šev, ki znajo pritegniti tako velik krog ljudi. To pa je tudi dokaz, da se naš človek močno zanima za odrsko dejavnost oziroma, da ga zanima, kako delajo in igrajo naši igralci. V glavni vlogi smo videli Milana Hobla in Marijo Weitzer, ki sta odlično igrala, pa tudi ostati igralci so svoje vloge dobro podali. To pa je tudi potrdilo za dobro režijo, ki jo je imel na skrbi Marko Marko. Torej je prireditev vsestransko uspela in bi bilo priporočljivo, da jo Šentvidčani zaigrajo tudi na drugih odrih. Pododbor Društva Slovenskih pisateljev v Mariboru in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu že nad deset let gojita tesne prijateljske stike. V tem okviru pride letno vsaj do enega medsebojnega obiska književnikov iz Maribora na Koroškem in koroških v Mariboru. Lani je Slovenska prosvetna zveza skupno s SPD .Vinko Poljanec" v Škocijanu organizirala literarni večer z mariborskimi besednimi ustvarjalci, preteklo soboto pa je v organizaciji SPD .Obir" na Obirskem in Slovenske prosvetne zveze bil literarni večer pri Kovaču na Obirskem, kjer so kot gost obeh organizacij v zgoraj navedenem okviru brali mariborski besedni umetniki Branko Rudolt, Slavko Jug, Miroslav Slana in Teodor Lorenčič. Nastop mariborskih pisateljev je bil izredno dobro pripravljen, kar je v glavnem zasluga prosvetašev društva .Obir", ki so večer obogatili še s pesmijo tamošnjega ženskega okteta, katerega vodi znani in priljubljeni pesnik Valentin Po-lanšek. Slednji je gostom v imenu prirediteljev izrekel tudi prisrčno dobrodošlico, pozdravil pa je tudi številno občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, med njimi tudi nekatere domače pisatelje. V torek 9. marca je bila v Škoti-čah seja občinskega odbora, na kateri so med drugim obravnavali in soglasno sklenili občinski proračun za leto 1976. Župan Martin Burger (SPO) je ob tej priložnosti z obžalovanjem ugotovil, da redni občinski proračun v višini 5,588.000 šilingov tokrat ni izravnan in sicer s primanjkljajem v višini 198.600 ši- Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu vabi na zabavno satirično predstavo KABARET, KABARET... 1X1 = 1 ki bo v soboto, dne 27. marca ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Gostuje „Oder 73 — SPD ..Edinost" v Pliberku. Vsi prisrčno vabljeni! OrfTor Mariborski pisatelji, ki so se številnemu občinstvu predstavili s svojimi deli, so med poslušalci našli izredno dober odziv, kar pa je tudi najboljše potrdilo, da se naš človek zanima za slovensko besedno umetnost. Med občinstvom je bilo tudi precej mladine, kar so nastopajoči avtorji upoštevali in brali tudi mladinsko literaturo. To pa je seveda bilo zanimivo tudi za odrasle, saj je vsa dvorana pozorno spremljala kvalitetno literaturo gostov iz Maribora. Kot že povedano, so v sporedu sodelovale tudi obirske pevke, ki s svojim ubranim petjem niso osvojile le občinstva, marveč tudi navzoče avtorje, ki so bili navdušeni nad izvajanim pevskim sporedom. Literarni večer na Obirskem se je tako razvil v pravo prijateljsko družabnost. Stik, ki so ga posamezni avtorji v svojimi deli ustvarili z občinstvom, je takoj bil vzpostavljen tudi po uradnem zaključku. Tekla je vesela beseda in tudi pesem. Gostje iz Maribora, katere je spremljal po Koroški tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, so se na Obirskem poslovili z najlepšimi vtisi in z dogovorom, da bodo Koroško kmalu spet obiskali. Tudi Obirčani obiska mariborskih pisateljev ne bodo tako hitro pozabili. lingov. Ta primanjkljaj bodo izravnali z lanskoletnim presežkom občinskega obračuna. Zupan je pojasnil, da so podražitve raznih obveznosti, ki jih ima občina vzrok, da je prišlo do tega primanjkljaja, kar pa ni nič nenavadnega, saj to ni edini primer na Koroškem. S tem problemom so soočene zlasti manjše občine. Na pobudo slovenskega občinskega odbornika Hermana Jagerja, so končno začeli z gradnjo pločnika in cestne razsvetljave na cestnem odseku med Škofičami in gostilno Schutz na Trati. Herman Jager je potrebo po izgradnji pločnika utemeljeval s tem, da so se na tem območju, kjer je tudi športno igrišče, zgodile večkrat nesreče. Z izgradnjo pločnika in cestne razsvetljave bo nevarnost nadaljnjih nesreč občutno zmanjšana. K podelitvi zlatega in srebrnega odličja županu Burgerju in podžupanu Andreju Schumiju, je med drugim čestital tudi Herman Jager. IX. pevsko srečanje od Pliberka do Traberka... Odbor za glasbeno dejavnost Občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij Ravne na Koroškem, je letos priredilo že IX. pevsko srečanje z naslovom „Od Pliberka do Traberka", katerega so se poleg pevskih zborov iz Mežiške doline, udeležili tudi trije zbori iz Pliberka in okolice in sicer: moški pevski zbor SPD .Edinost" pod vodstvom Fol-tija Hartmana, mešani pevski zbor .Podjuna" SPD .Edinost" Pliberk, ki ga vodi Otto Wutte in moški pevski zbor Franc Leder Lisičjak — SPD .Edinost" iz Stebna pri Globasnici, pod vodstvom zborovodje Janeza Petjaka. Pevski nastopi so bili v petek 5. marca zvečer. Zanimivo in hkrati zelo razveseljivo je ugotoviti, da je pri prvem srečanju te vrste sodelovalo le pet ali šest skupin, letos po devetih letih pa kar 15! Iz leta v leto se je večalo število nastopajočih zborov in hkrati tudi dvigala njihova kvaliteta. Tokrat je na srečanju nastopilo okrog 400 pevcev in pevk. IX. pevsko srečanje je imelo nastope na štirih različnih krajih. V Črni in na Ravnah sta od naših zborov nastopila pevski zbor SPD .Edinost" Pliberk in mešani pevski zbor .Podjuna", v Mežici in na Prevaljah pa je sodeloval mešani pevski zbor Franc Leder Lisičjak. Močna udeležba pevskih zborov in občinstva, živo dokazuje pomembnost in priljubljenost te nad vse uspele tradicionalne prireditve. Na tem srečanju so imeli naši pevci spet lepo priložnost razširiti krog prijateljstva in utrditi medsebojne tovariške vezi. Po končanih nastopih so se pevci znašli v kavarni v Čečovju v prijetni družabnosti, katero so jim priredili organizatorji. Ob zaključku lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je bilo letošnje IX. pevsko srečanje .Od Pliberka do Traberka" še posebno uspešno, saj smo pevci z obeh strani državne meje mogočno manifestirali medsebojno povezanost in ljubezen do lepe slovenske pesmi. V Škofičah proračun neizravnan V Kranju odprli razstavo koroških likovnikov Koroški Slovenci so v zadnjih ie-zih beležili tudi močno dejavnost na likovnem področju. Nekateri avtorji so prišli do priznanih imen tako doma kot v tujini. K temu je delno pripomogla tudi Slovenska prosvetna zveza, ki v svoj kulturni načrt vedno spet vključuje tudi organizacijo li-kovnih razstav. V tem okviru je pretekli petek v mestni hiši v Kranju bila otvoritev likovne razstave, katero je organizirala SPZ skupno s Klubom mladje, uredil pa Gorenjski muzej. Razstava bo odprta do 8. aprila. Kot smo v našem listu že poročali so na razstavi v Kranju zastopani li-Ttovni umetniki Valentin Oman, Jože Boschitz, Rihard Vakaj, Ernst Ar-beitstein, Jože Štefan, Hubert Grei-tter, Iška Rano in Zorka Weiss. Ob ^navzočnosti številnih gostov kulturnega življenja ter gostov iz Koroške, med njimi tudi avtorji Gustav Januš, Ernst Arbeitstein in Jože Štefan, je razstavo odprl podpredsednik občinske kulturne skupnosti občine Kranj Jože Ahačič, medtem ko je v imenu 'Slovenske prosvetne zveze in Kluba mladje ter navzočih avtorjev spregovoril tajnik Andrej Kokot, ki je ob tej priložnosti izrekel zahvalo za vzorno pripravljeno razstavo ter povezanost med slovenskimi kulturnimi ustanovami tu in onstran meje, ki brez dvoma koristno vplivajo na razvoj slovenske kulture na Koroškem, 3tar je v tem kritičnem času tembolj potrebno. Strokovno oceno razstave je dal dr. 'Cene Avguštin in le-to v celoti objavljamo: Od časov starih koroških tjudskih umetnikov so Mladjevci prva oije med seboj 4*ovesana skupina slovenskega iikovnega rastja na Koroškem. Ves, ki povesuje te miade ijudi, ni toiiko stiino kot naeionaino ugiašena. Raspon iikovnega snovanja Miadjevcev sega od impresivno obarvanih reaiističnih teženj do najbotj moderno la snovanih poskusov, razpon, ki ga srečujemo tudi v naših stogovno heterogenih grupacijah, še posebej tistih, ki tako kot Miadjevci združujejo pokiicne in samorastniške ustvarjalce. Tudi ni lahko dokazovati, da so npr. impresivno obarvana platna Huberta Greinerja ali Ernsta Arbeitstei-na kljub svoji, če hočemo slovensko obarvani tematiki, boij slovenska kot kozmo-potitska umetnost npr. Valentina Omana, rako eni kot drugi so v svoji umetnostni govorici ujeti v krog širšega evropskega iikovnega prostora, so kot vsi pravi in iskreni izpovedovale! otroci ne glasnega, temveč tihega sporazumevanja med narodi, glasniki prijateljskega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Težke kotzemlja, ki jih preživlja, so štemčke figure Ernsta Arbeitsteina ujete v Krog kubistično poenostavljenih form in se izražajo bolj s svojo plastično sugestivnostjo kot individuaino pojavnostjo. Toda Madaljna krajevna poročita na8. Etrani ne statičnost nekega piastično okrepije-nega iikovnega pojava, temveč dinamika notranje napetosti, ki je skrita v Arbeit-steinovih figurah, pa tudi v tihožitju in še posebej v iivaiskih teiesih, daje siikar-jevemu dciu svojevrsten, močno ekspresiven značaj. Monumentalna zasnova Arbeitsteinove kompozicije prehaja pri Hubertu Greinerju v boij intimno, dramatično obarvano sceno, ki nas predvsem čustveno prevzema in manj razumsko prepričuje. Tako se tudi oprijemijiva piastičnost pri Greinerju spreminja v senčnat privid, v figuro, ki jo boij siutimo kot neposredno dojemamo. iška Rano nas v svojih optično dognanih kompozicijah seznanja s spreminjajočo se pojavnostjo upodobijene predmet-nosti, ki je posiedica neumorne igre svet-iobe in sence, v kateri se pojavijo, pa spet zabrisuje in izginja zdaj ta zdaj oni objekt. čiovek v svojem okoiju brez maske, brez oiepšav.prikienjen na pot svoje živ-ijenjske usode je predmet siikarstva 3o-ieta Boschitza. Njegova sociaino angažirana umetnost je neposredna, tako sama po sebi umevna, prav taka kot čas in iivijenje^ ki ga upodabija. Vnesti v siiko iiuzijo gibanja, registrirati figuro v njenem pojavijanju in izginjanju, jo opredeiiti v njenem prostorskem bivanju in medsebojnih odvisnosti je biia vedno ena od težko rešijivih siikar-skih naiog. Vaientin Oman se je ioti! tega vprašanja s pravo raziskovaino vnemo in na siikarsko zre! način. Naj je siikarjeva figura zajeta v vsej svoji optični pojav nosti, aii pa je od nje ostaia samo scena, samo sied njene minuie eksistence, se ven dar gibije v skienjenem ritmu, s katerim je prežeta vsa siikarskapioskev in zdi se nam kot da izzveneva tudi zunaj nje v brezmejnosti imaginarnega prostora. Neustavijivo gibanje figur se pri Zorki Weiss spreminja v iebdenje barvnih kosmov, ki so nastaii iz razbite barvne gmo te. Proces ponovne kondenzacije barvnih AflMMlo /c že MeAM; TMesecev od^Mr je MelzprosMM smrt terjMlM svoj Me-MSMjfljeMl dMveA iz MMŠ1A MMjožjiA vrst. 7*oArMt je MepriČMAovMMo poArMlM Mjed JrMgiMM tMdl AliAo #MMM!gMrtMerjM p. d. PriMj^M v GofiMČiČMA. /h/u svM prijMieljM MMd 70 let, A rez dM H s: SMM:o CM^rMt A<2j očitMlM, ZMto MiMJMMJ MjirM, doAler jMVMOSti Me posvefiMj Me^Mj Mtisii o MM;;MCM! pri-jMteljstvM. Živo SC SpOMHMjMM! MMjlMfA poAo-dov po Pr:delČMA vseA tistih Mr, H svM j:A posvetilM ZM prosveto iM ZM-JrMŽMO Jelo. 5poMjiMjMtM pM se tMdl MMjlMlA prljetMlA MŽltAoV MM IzleflA MM Golico, PeteliM, Jepo, TriglMV H drM-gMMT. TMdl želje, Ju se po pefJeseTlh letiA Aot 72-lefMl^M MdeleživM poho-Ju MM PrlglMV, Mfl Mlsl odreAel; ;M Celo prejM^MČll sl MMŠl S^MplMl lM pol Mre prej dosegel MMŠ cilj — zlljMŽev stolp. Vedi, dM te vedMO rMd gledMMi MM sliAi. 7*Mdl preteklo jeseM sem te v dM^M spreMtljMl. .., Ao sem stopMl deicev v smisiu nastajanja novih obiik je ponekod šeie v začetni fazi, ponekod pa že dobiva prve trepetajoče obrise, iz katerih se rojeva siikarkina nova podoba sveta. Drevesa so kot ijudje. S svojo panto-mimno rastjo so za simboiično siikarsko izpoved morda še boij zgovorna kot človekova figura. Drevesa s svojim konstruktivnim rastjem so tudi kot ustvarjena za zgraditev dinamične in iikovno dognane kompozicije, s svojo razvejanostjo pa dano siikarsko pioskev tudi dekorativno za-poinjujejo. Vse tri komponente je uporabi! 3ože Štefan za svojo siikarsko sintezo, za svoje poetične sanjske privide, ki nam jih posreduje živo razgibano rastje siikarjevih drevesnih skupin. Gustav 3anušnada!juje svojo siikarsko programsko zasnovo v smeri še večje poenostavitve oz. redukcije eiementarnih deicev, iz katerih je v prejšnji fazi sestavijo! svoje kompozicije. Ti eiementi so zdaj dobiti obiiko nekakšnih šabion, boij aii manj intenzivno obarvanih, obiikovno težko doiočijivih patroniranih vzorcev, ki nastopajo aii pa se v tonskih variantah prekrivajo in tako ustvarjajo močan prostorski vtis. Potek nastajanja in razraščanja teh, bioioškim podobnih form je zeio na zoren, iogičen in v siikarskem pogiedu perspektiven, saj vodi do skoraj neomejenega števiia novih variacij. Rihard Vakaj je edini kipar med Miadjevci. Obiikovna izčiščenost razstavijene piastike je toiikšna, da se nam kaže v svojih merah in proporcih prej kot rea-iizacija nekega iepotnega kanona kot v konvencionainem smisiu obravnavan portret. Njegova Eika je vseh motečih slučajnostih osvobojena figura, je premišijen rezime iepotnih eiementov, čistih obiin, iz katerih je zgrajena ženska giava. Ta v smisiu egipčanske piastike poenostavijen obraz je v svoji odmaknjeni resnosti še boij netvaren ker je povsem izoliran od teiesa, govori iastno govorico in ima svoj avtohtoni, do kraja demateriaiiziran izraz. po istiA goreli? stezicMA. pMArMtMo m MepozM^MO pM ml je MMpMO doživele Iz ČMSov oArMMjAMiA Aojev, Ao svM Aot TMlcM gledMlM gotovi smrti v oči lM tl 7*1 oA mojem olmpM ZMstMvil svoje življeMje ZM MMjmo rešitev. ^ele sedMj, Aro Me prideš več 1? meMl, te tem Aoij ZMvedMm, dM tl Ali mo; MM;Aol;šl pri;Mtel/, tMmozMvetteM, požrtvovMleM, MCteAičeM lM jeAleMO ZMvedeM, Al tl dMAovito ZMgovMrjd! vsMAo retMico lM prMvico; tnA tl Ali tMdl te, Ao tl je MtodM MMlMgMlM težAe žlvl;eM;tAe tegoAe. OA, dM Al MMt mlM-dl rod vtM; delomM potMemMl tvoje iMttMottl, pM Ao MMd MMml IzrečeMM tmrtMM oAtodAM IzottMlM. /M, odšel tl IM me opozoril, dM stojivM v teA letlA v vrttl ZM teAo; tMmo Še ČMdeM 7ŽMM-zej m ;MZ. OttMl ml Aoš v trMjMem tpomiMM,* ZM tovMrlštvo iM MelzmerMO zvettoAo pM tl Aom AvMležeM, doAler te Me Izteče tMdl moje iMttMo žlvl;eM;e. Jozej Ob spominu... Zgodovina in razvoj siovenskega pomorstva Dne 23. januarja 1954 so odborniki takratnega ljudskega odbora Koper na seji obeh zborov sprejeli zgodovinsko odločitev o ustanovitvi gospodarskega podjetja VAL. Pozneje so podjetje preimenovali v SLOVENIJALINIJO, 22. 10. 1954 pa je podjetje dobilo svoje današnje ime — SPLOŠNA PLOVBA. Takrat je imelo podjetje tri ladje. Leta 1954 je znašat prepeljani tovor sedanje „Sp!ošne plovbe" manj kot 150.000 ton, leta 1973 pa že več kot 1,950.000 ton. Velike dosežke je podjetje doseglo tudi na sektorju vlaganja v stanovanja uslužbencev. Tudi Pomorska šola in Višja pomorska šola v Piranu sta brez dvoma pomembna mejnika v zgodovini slovenskih pomorščakov. Leta 1946 smo Slovenci dobili prvič v zgodovini slovenski pomorski šoli. 315 nav-tikov, 422 ladijskih strojnikov in 64 ladjedelcev je zapustilo Pomorsko šolo do konca šolskega leta 1973, na Višji pomorski šoli pa je do konca leta 1973 diplomiralo 267 navtikov in 173 strojnikov. LADJA KOROTAN — GLASNiK BOJA ZA PRAViCE KOROŠKiH SLOVENCEV Zgrajena je biia !. 1959; ima 8.645 BRT nosiinost 12.660 ton in piuje na iiniji okrog sveta. Ob obisku deiegacije koroških Siovencev na iadji KOROTAN je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter nagiasii: S to iadjo, ki nosi ime naše domovine, bomo prenašaii naše probieme in stanje našega ijudstva; resnica o boju siovenske manjšine na Koroškem naj piove z iadjo po svetu — tudi to je način internacionaiizacije našega vprašanja. SLOVENSKA POMORSKA TRAD!C!JA Slovenske dežele so že od nekdaj naravni most med morjem in Srednjo Evropo. Tu se Jadran najgloblje zajeda v kopno. S slovenske obale vodijo najkrajše poti v Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško in Južno Nemčijo. Po poteh, ki so vodile preko našega ozemlja, so trgovala s prebivalci obmorskih krajev vsa ljudstva, ki so prebivala na ozemlju naštetih dežel. Znano je, da so slovensko železo — predvsem ladijske žeblje iz Krope in Kamne gorice — izvažali celo v klasične dežele železa, v Anglijo in Švedsko. V vojnem arhivu na Dunaju je ohranjenih 6.512 kvalificiranih listin pomorskih oficirjev vseh vrsf; od feh jih je 798 bilo rojenih na slovenskih tleh (vključno s Trstom, Gorico in Celovcem). 5LOVEN5K! MORNARJ! V NOB Prve znake odpora med jugoslovanskimi oficirji in podoficirji so pokazali leta 1941 prav Slovenci. Tako je bilo n. pr. fudi med organizatorji vstaje na Gorenjskem veliko mornarskih podoficirjev. Ni je bilo brigade na Slovenskem, kjer se ne bi pojavili mornarji, podoficirji in oficirji. Po številu prebivalstva je dala Slovenija v NOB veliko več mornarjev kot ostale republike. LUKA KOPER Skupaj s podjetjem Splošna plovba Piran se je tudi Luka Koper razvijala in se razvila v sodobno in moderno pristanišče, ki ima zaradi svoje ugodne lege (ima namreč možnost širjenja na več tisoč hektarjih) veliko perspektivo. Tudi v gospodarksih pogajanjih med Jugoslavijo in Avstrijo se vedno bolj pogosto pojavlja ime Luke Koper. V kolikor bo prišlo do zgraditve novega karavanškega predora, bo to brez dvoma ugodno vplivalo tudi na širjenje koprske luke. Verjetno pa bo prihodnji razvoj v Evropi pokazal, da si na dolgo časa nobena država ne more privoščiti, da bi ignorirala ugodne transportne in druge oblike gospodarskega povezovanja in sodelovanja s sosedi. 9VAN CANKAR 2 Martin Kačur Zivfjenjepi: fdeaiMa Jaz sem se peljat snoči, opolnoči, ves zaspan in naboden, v strahovitem koleselju na Rakitno, da bi zdravil tam rensko, gostačo, ki je zbolela brez potrebe. Sredi pota, na str-jnici, se je koleselj polomil in jaz sem se potikal po krčmah Mi se vozim zdaj s pošto. To sem vam povedal zato, ker bi komu drugemu ne smel povedati: izgubil bi ugled in spoštovanje. Tudi jaz sem hodil nekoč po taborih, prijatelj, in sem govori) o pravicah slovenskega naroda. Ampak takrat sem bil mlajši in zdaj vem, da vse tisto delovanje ni zaleglo ne meni ne drugim niti toliko, kakor tale moja današnja vožnja.— Doma sva, gospod! In če vam bo kdaj kaj hudega, stopite lahko k meni. Vesel vas bom!" Voz je stal pred poštno gostilnico, novo, svetlo pobeljeno, enonadstropno hišo; onkraj ceste je stala stara pošta, temno, neprijazno poslopje; pod pošto je tekla voda, tiha in široka, yrbe so se sklanjale vanjo. Zdravnik je stisnil Kačurju roko ") ^ ^ 'lapotil po cesti s težkimi, trdimi koraki, visok in P*ečat, nekoliko upognjen. Kačur je stopi) v gostilnico. Sedel je k oknu in je gledal na cesto, po trgu navzgor, proti beli podružnici, ki se je svetna pod klancem; in nad klancem sončen holm in mlado nrevje, ki je bilo še vse zeleno, in na vrhu druga podružnica, ela cerkev, vsa goreča v jutranjem soncu. Na cesti je videl J .h nradnike, kmete, delavce in zdelo se mu je, da bi živel ^ njtmi vsemi prijazno in prijateljski, zakaj nobenega zopr-nega, ne zlovoljnega obraza ni ugledal. .Zdaj se pričenja resnično življenje!" je pomislil. „Zdaj