ILUSTRIRANI MWMMJWWWBWWW8W»,W..... LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6--; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13'- LETNIK 2. * 1. JUNIJA 1916 LASNIH SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNI ŠT VO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 40 Boji v zraku. Med krutimi boji, ki se vrše v sedanji svetovni vojski, so najhujši boji pod morjem in nad zemljo, tam, kjer je človek v zadnjih desetletjih začel tekmovati z ribami in s ptiči. — Vsak letalec, ki se dvigne z letalom, mora biti pripravljen na strašno smrt. Očividci so nam pripovedovali, kako so bili razbiti in sežgani letalci v laškem zrakoplovu, ki so ga jim naši razstrelili. In koliko je bilo takih in podobnih grozot, dokazuje dejstvo, da je bilo med to vojsko uničenih že nad 2000 letal. Ta del vojske je primeroma največ trpel. — Naša slika nam kaže tak zrakoplov v boju z manjšimi letali, ki ga napadajo kakor vrabci sovo. Aeroplan v boju.? (Opis glej v prilogi te štev.!) Prelaz JPredilu ot Cerkev kot bolnica o$ Majvečja vojna ladja Amerike o» Vojaški dufjovnik & Padli junaki Q$ dlikita na francoskem <39 (Ruski Čerkez <39 „trofeje" gš MMIUIMIHIIIIIIIIMIIIIIIIMIIHM- ii«MMI«iii|ftlMillMltltilltlllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllltH .....Mlllllll Illll Milil III IIIIJIIIIlllllllHHIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIi STRAN 394. ILUSTRIRANI GLASNIK 40. ŠTEVILKA ...................................................................................................................................................................................................................................■•■■■■■ii.....................................11 IIIISII««! ••iiiaii* • IIII ■ III 111 i*i ••■ i iia« t «•••■■!•■ (■■••■•tiin ■■•■ *«III«I IIII ■«■•«■•«■•••••>•■••■•■■*■••■•••( (■•■■••■t i m • iooi J^o^lin in Vrjanfo. Po narodni pesni spisal dr. Leopold Lčnard. m .J (Dalje.) [ako je postala Alenčica Za -mudova nevesta. Mož je nekaj časa res še kroš-njaril, toda vedno manj in slednjič je opustil popolnoma. Naselil se je v Dolenji vasi in začel trgovati z vsem mogočim, njegova trgovina se je vedno bolj širila in premoženje se je vedno bolj množilo. Ni še preteklo leto po možitvi, ko je Alenčica že povila krepkega dečka, katerega so imenovali Nedeljko. Drugo leto je prišel drugi potomec in ta se je imenoval Vrjanko. Tretje leto se je porodila deklica, ki je pa umrla kmalu po porodu. Potem pa ni bilo nobenih otrok več. Dečka sta pa odraščala in se krepko razvijala. Zamuda je bil vedno enak, tih in zamišljen, skrben za rodbino in pri podjetjih. Ženo je ljubil, toda govoril je ž njo malo in nikdar ji ni povedal nobene ljubeznivosti. Kadar je bil doma, je morala biti žena vedno v njegovi navzočnosti in ako se je le kam odstranila, je pričel godrnjati. Kadar je šel na potovanje po kupčiji, je nagovarjal ženo, da bi ga spremila. Šla je res ž njim v Trst in v Reko in v Varaždin, vendar je ni veselilo potovanje, ampak je raje ostala doma. Razvijala se je vedno lepše inbohotneje. Poprej tenko in slabotno dekle, je sedaj postala močna žena. Imela je že črez trideset let, toda izgledala je v najpopolnejšem razvitju. Njeno življenje je bilo lahko in prijetno. Dečka je imela za zabavo, z gospodarstvom se ni ukvarjala mnogo, ker je za vse skrbel njen in prazno. Njeno življenje ni poznalo mladosti in ni poznalo ljubezni. Omožila se je, ko je bila še skoraj otrok, in moža je vzela, ker se ji je prikupil s svilneno ruto. Dober je bil in ljubezniv, toda ona ga ni nikdar ljubila. Njena narava je bila bujna in kipeča, želela si je smeha in veselja, hrupa in zabave, tu pa ves dan po-kašljuje mož, stari umazani hlapci se sučejo okrog hiše in doma ne sliši drugih pogovorov kakor o cenah, izgubah in dobičkih. Tako ji je teklo življenje kakor v kletki! Ko je bilo opravilo v cerkvi končano, je stopil tudi Zamuda s svojo ženo v gostilno in se vsedel v veliki sobi za dolgo mizo. V drugem kotu so sedeli godci, prijeli za godala, zaigrali in zapeli tisto pesem: Oj, ne ženi se, mladenič! Slušaj mene mar! Rajši konja, oj mladenič, kupi za denar! Dober konj te ne izda, v ogenj, v vodo se poda, kakor veter v stepi šine in daljava ž njim ti zgine. Oj, ne ženi se, mladenič! Slušaj mene mar! Rajši konja, oj mladenič, kupi za denar! Sosed Luka se je obrnil k Zamudi: »Kaj pa ti rečeš k tej pesmi ?« »Nič! Ljudje si marsikaj izmišljujejo, če imajo čas.« »Nekaj imajo godci pa vendarle prav. Ženska, to je čudna reč in nikdar ne veš, kam jo bo zaneslo v prihodnjem trenutku. Z jugozahodnega bojišča: Soteska pri Predilu ob koroški meji. mož, pomanjkanja ni trpela"nobenega in mož ji je prinesel vse, kar si je poželela. Vendar se menda ni čutila posebno srečno, dasiravno so jo vse žene naokrog bla-grovale. Tako tesno in samotno ji je bilo doma in življenje se ji je zdelo tako pusto Konja kupim, ga poskusim in vem,' kakšen je. Če rečem volu na levo, gre na levo, če rečem na desno, gre na desno, če pa rečem svoji stari: skuhaj mi žgancev, mi skuha močnika in če rečem: pojdeva v nedeljo na Jelovje, bo rekla: ne, ampak pojdeva na Prelesje. Je že taka ženska narava. Alenčica ni poslušala pogovora, ampak gledala je nepremično na godce in vsrkavala godbo. »Moja žena pa hvala Bogu ni taka — odvrnil je Zamuda. »Tiha je in pohlevna in ni mi še prizadevala težav.« »Ni ti jih prizadevala, ker je bila še otrok in vsa boječa. Saj se je šele pričela razvijati. O vremenu in o ženskah ne more nikdo prerokovati. Kaj morju upat smemo, mornarji dobro vemo, dekletom kaj, kdo ve! Medtem so godci spet udarili, zapeli in zaigrali: Ne vzemi prestare! imel boš nadlego od mlade prevare in grenko zadrego. Bogata očita drobtine ti kruha, ljubezen pa mine, če ni, da kaj skuha. Visoko učena bo glavo nosila, nevedna pa žena bo slamo mlatila. Razum te prevari, nikar ga ne vprašaj, na srce v tej stvari se nič ne zanašaj! Pač redka res sreča na tem našem sveti je žena ljubeča, če hočeš verjeti. »Godci imajo prav,« — je modroval dalje Luka. »Lažje se dobi dober konj, kakor pa dobra žena. Midva sva prijatelja in zato ti povem: jaz se bojim za tebe, moj sosed Zamuda. Prevelika razlika je med tabo in tvojo ženo.« »Pa vendar dobro- shajava,« je odvrnil Zamuda. »Danes še ni vseh dni konec in jutri jih tudi ne bode in nikdo ne more prerokovati, kaj prinese prihodnjost.« »Menda si zato tako slabih misli, ker imaš skušnje pri svoji stari ?« »Imam jih, imam! Jaz sem imel veliko posestvo, ona pa nič. Vsi so nama branili, pa sva se vendar vzela. Toda, kar skupaj ne gre, naj skupaj ne sili. Nikdar ji nisem očital, da je iz revnejše hiše kakor jaz, pa si je vendar neprenehoma do-mišljevala, da ji očitam jaz in moji stariši in ne vem še kdo. Vedno me je mučila s svojimi domišljijami in nikdar ni bilo v hiši pravega miru. Godci imajo prav! Ne ženi se s staro, ker ti bo samo v nadlego, ne ženi se z mlado, ker ti bo prizadevala sitnosti, bogata te bo zaničevala, kjer je revščina, ni ljubezni, kjer je učenost, je jšabnost, nevedna ženska je pa dolgočasna. Na zemlji je neprestana vojska med moškim in med ženskim spolom. Vse, kar se vrši na zemlji, pravzaprav ni nič drugega, kakor ta vojska. Pravijo, da je ženska slabi spol, moški pa močni spol. Včasih je pa tudi moški jako slab in večkrat podleže moški ženski, kakor pa obratno. Ta medsebojna vojska izčrpuje ljudem večji del njibovih duševnih, gmotnih in telesnih sil. Zato pa pravim: ženska je samo za polovičarske duše, to je za take, ki žive za kakšno stvar samo s polovico šasm #tHMIIIIIIIVflCIMIIIMIIIIIVfttVtl9IIIHUinitVIIIMftHltMtllllllllllllllMlllf IIIIII IIIIIIIHIIIIVIIII ŠTEVILKA 40. ILUSTRIRANI GLASNIK 395. STRAN llllllfllllllllltllllllllltlllVIlIlItllllllllllllVIllllllllBlllltfllllllllVItllllllVIllItlliltlllltlllltllllfllllSIIVIIIIVIIIIIIIIIlItlllllllfllVItlSlBIlItllllllBilflllllllllBIIIIBIIVIftKBIlVIlIlilllllllllVItll f I Vlf flll VtAB^^tflllll > llfllBftlflVtllllVtlBtllllllllftllltllllllllllllttlfllllllllllllllllllllllllBiSlllllllllllllItllltllllltVIlIlilllllltflVVStlltSfllftlftlllllllflllltlllfllft svojega bitja, drugo polovico imajo pa prosto. Kdor pa ima pred sabo kakšno stremljenje, kateremu se hoče posvetiti s celo svojo dušo, tak ni za ženitev in naj pusti ženske pri miru. Ti Zamuda na primer si trgovec in s celo dušo trgovec, zato ni prav, da si se oženil in nisi srečen pri ženi in ona ni pri tebi, čeprav se tebi dozdeva, da sta srečna.« Tako je modroval stari sosed Luka, Zamuda ga je pa poslušal in pokimal z glavo, toda njegove besede mu niso šle do srca. Godci so zaigrali poskočnico in mladina se je zbrala k plesu. Alenčica je gledala z velikimi, poželjivimi očmi na godce in mladino. »Ali bi šla rada plesat?« je vprašal Zamuda ženo. Alenčica je pokimala in zardela. Mož je uganil njeno skrivno željo, katere se mu ni upala razodeti. Že dvajset let sta skupaj, pa se ga še vedno tako boji, da-siravno jo ljubi in ji ničesar ne odreče. Po prostorni sobi je zašumel ples, pivci so se pa stisnili po kotih. V tem trenutku se odpro vrata z velikim razmahom nastežaj in v sobo vstopijo tuji, neznani možje — črnogorski razbojniki. V Dolenji vasi niso bili tuji taki gostje in domačini se jih niso čisto nič ustrašili. Saj se tudi razbojniku stoži gori na gori in si želi včasih poveseljačiti. Kdo bi mu to zameril! Kmetje so vedeli, da razbojnik pri taki priliki ne stori ničesar hudega, ampak še plača, ako je dobre volje. Vrag ima svoje postave in razbojnik ima tudi svoje. Sam si jih je naložil in prostovoljno jih izpolnjuje, toda te postave so mu vseeno svete. Kadar gre na razboj, takrat je razbojnik strašen, drugače zna biti pa tudi dober in celo prijeten družabnik. Toda vedno je nekaj divjega in samorodnega v njegovem obnašanju in človek ga mora poznati dobro in se mora razumeti na njihove navade, predno more ž njimi občevati. Med domačim kmečkim prebivalstvom po dolinah in razbojniki na gorah je ob- v starih navadah. Razbojniki navadno niso ropali pri revnem domačem prebivalstvu, prvič, ker se to ne bi posebno izplačalo, dalje pa tudi, ker je bilo v njihovi lastni koristi dobro razmerje s kmečkim prebivalstvom po dolinah. Pozimi se je bilo treba večkrat zateči h kmetom in pri njih prezimovati, ako je v gorah postalo preveč težavno. Nasprotno je pa včasih tudi razbojnik v; kakšni stvari šel na roko kmetu. Kmet je"rajeTvidel razbojnika kakor biriča, [ker. prvi*mu*ni*storil'ničesar, krompir. Družina je sedla za mizo in zajemala iz sklede, razbojniku so pa dali za peč oljupke in kar je ostalo. Razbojnik je snedel vse in pobrisal skledo s prstmi, . potem jo je pa prijel in treščil na tla, da se je razletela na vse strani. Potem so prinesli na mizo kislega zelja. Družina je [snedla zelje iz sklede, razbojniku so |pa dali za peč kislo vodo in,*kar je še zelja plavalo v njej. Da ne bi*mogel razbiti sklede, so mufdali v le-senem&koritcu, [iz*!katerega' so] navadno Bolnica »Rdečega križa«: , Šuta (Doberdob). poslednji mu je pa neprenehoma sedel na vratu. Nikdar torej ni pomagal biričem loviti razbojnike. Samo ako je kdo razbojnika ujezil, je prišlo navadno grozno maščevanje. Bolnica »Rdečega križa«: Šuta (Doberdob). stojalo takorekoč neko večno premirje in' fcelo neke*vrste tiho sporazumljenje, ki Jje temeljilo v obojestranski koristi in V trdi zimi je prišel razbojnik z gore in se vlegel h kmetu za peč. Bil je ves premražen in sestradan. Jedli so v oblicah mačke pile mleko. Razbojnik je nagnil k ustom in izpil vse ter še oblizal korito z jezikom, potem je pa treščil korito v glavo gospodarju, ki je sedel v kotu za mizo. Gospodar se je zgrudil v kotu oblit s krvjo, družina je začela kričati na pomagaj, razbojnik se je pa iztegnil na topli peči, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. Proti večeru je pa rekel gospodar hlapcu: »\ x človek ni kak navaden potepuh, ampak biti mora kak mogočen razbojnik gori s Črne gore. Pojdi doli v grajščino in naznani ga gosposki. Danes ponoči ga lahko dobe, če se ga prav lotijo. Midva bova pa dobila nagrado in lahko bova pila celo leto. Hlapec je šel in vse povedal gosposki. Tam so ga bili prav veseli, izprašali so vse in si zapisali, našteli so mu celo kar na roko nekaj tolarjev in višji od biričev je bil celo tako prijazen, da mu je stisnil v žep velik kos slanine za popotnico. Hlapec je med potjo snedel slanino in nato je postal žejen. Ker je imel v žepu tolarje, je šel pogasit žejo v gostilno. Ko se je nekoliko napil, je postal mehkega srca in ves ginjen in pričela ga je peči vest, da je izdal razbojnika. Vzel je še steklenico vina za na pot, vtaknil v žep kos slanine, ki mu je še ostal, in se odpravil domov. Tu je šel takoj k razbojniku, ki se je še vedno grel na peči, mu dal steklenico vina in kos špeha, ter pričel govoriti, »Jej in pij, bratec! saj ne boš več dolgo!« »Zakaj ne bi več dolgo ? Saj zima menda ne bo večna?«1 »Zima ne, ampak^ biriči bodo prišli( 9l|ll|||||Ulllt||inilllll»MIHIM»W»WHMMIIIIIIIIIIIIMIHlllllM ILUSTRIRANI GLASNIK MMIHlINlHIlllinitMMMIHIMNMIlIMIIIM STRAN 396. ■•llllllllllllillllllllllllH* biriči. Ravno sem jbil pri gosposki, kjer sem te naznanil.« Pri teh besedahl je naredil hlapec ginjen obraz in debelefsolze so mu stopile iz oči. Razbojnik ga je.pa začudeno pogledal in ni vedel, če govori hlapec v pijanosti ali v resnici. »Odkod pa imaš to~slanino ?« vprašal ga je razbojnik. »Dali so mi jo tisti biriči, ki bodo prišli nocoj po tebe. Le jej, bratec, saj ne boš več dolgo.« Razbojnik se je raztegnil po peči in pričel smrčati, kakor da bi bil zaspal. Ko je potihnilo vse, se je pa dvignil, prevrtal s svojo sekiro, ki je neločljiva tovarišica vsakega razbojnika, luknjo v stropu in potem skozi strop in skozi streho splezal na prosto. (Dalje.) Slike z bojišča. Poroča S. T. X. Izdajalec. Nedaleč od laške meje smeje se majhno gorsko jezerce v tesni kotlini ob triglavskem pogorju na koroški strani. Ob straneh^je-zera se vzdigujejo od juga proti severu visoke gore najvišje tam, kjer je državna meja med Avstrijo in Italijo. Čez to gorovje vodi ozki in strmi prelaz, ki so ga imeli zastraženega naši gorski vojaki. Spodaj pod gorami se razprostira gorsko selo. Prijazne hišice so zgrajene po bregovih in obronkih. Čedne so hiše, lepo pobeljene in raz oken te skoro povsod pozdravljajo rdeči nageljni. Izmed teh poslopij se vidi eno veliko večje od drugih; podobno !je staremu gradu. Najbrže, da je to Tostalina iz prejšnjih časov, ko so si graščaki v takih težko pristopnih krajih gradili gradiče za svojo obrambo proti sovražnikom. Velika hiša stoji na strmem bregu. Črni stari zidovi jo obdajajo , gospodarska poslopja so novejše prostorne stavbe. Posestnik je premožen kmet, ki se peča posebno z rejo koz in ovac. Ob pročelju starinske hiše nad vrat-mi stoji starodaven kip Matere božje. V tej hiši v našem času gospodari posestnik Klodič, vdovec je, ima dva sina, ki sta sedaj v vojski, in hčerko Marino, staro devetnajst let, ki je zdrava in brhka kakor planinka v strmem skalovju. Poleg tega ima še več poslov, sedaj same ženske, ker hlapce mu je vse vzela vojska. Samo eden je ostal, to je bil hlapec Jurij, ki je bil nekaj malega v sorodu z gospodarjem. Ni še dopolnil petnajst let, ko je prišel h Klodiču in sedaj je pri njem že dvajset let, marljiv, skrben, razumen, povsod gospodarju desna roka. Zato je pa tudi bil pri hiši prvi za gospodarjem kakor Jožef za kraljem Faraonom. Na zunaj pa ni bil posebno prikupen: bil je grbast in desna noga mu je bila za peto krajša od leve, tako da je nekoliko šepal. To je bil tudi vzrok, da ni bil poklican k vojakom, in to je Jurija posebno grizlo in peklo. Dorasel je na laški meji in dobro je poznal lokavost in laško nezvestobo. Tembolj je bil nevoljen ko je prišel kot hlapec k hiši neki Benko, ki je bil sicer rojen pod našim cesarjem, pa se je veliko klatil po Laškem, Bil je predrzen, mlad človek, in Jurij se je čudil, da ga niso vzeli k vojakom. Najbrže, si je mislil, da ta capin ni nikjer zapisan v krstnih bukvah, zato da ga najbrže ni dobila cesarska oblast. Ni vedel, da je že potrjen in da mora čez mesec dni k vojakom. — Benko se je hitro udomačil pri Klodičevih; postal je kmalu »Nevada«, največja vojna ladja združenih ameriških držav. (Dolžina znaša 200 metrov.) zelo drzen, ker je vedel, da sedaj ni hlapcev nikjer na izbiro. Posebno piko je imel na Jurja, ker je videl, kako oblastno gospodari in določuje delo. Vselej, kadar sta si bila zaradi dela Jurij in Benko v prepiru, potegnil je gospodar ž Jurjem, zato pa je Benko Jurja zavidal in mu rad ponagajal, »Grbec stari«, je zakričal enkrat nad Jurjem, »ti nisi gospodar in mi ne boš ukazoval dela.« Toda slabo je naletel pri Jurju, ki razžaljen in v jezi ni poznal sod-nije in si je kar sam pridobil pravico. Neusmiljeno je zmikastil Benkota, kateremu je pošlo veselje za vedno, da bi še kdaj Jurja nagnal z grbcem. Pa to ni bil edini vzrok, da Jurij ni mogel Benkota. Kmalu je namreč opazil, kako se Benko rad dobrika Marini, kako je prijazen ž njo. Prikupen dečko je bil Benko, lepo zraščen, kar je Jurja posebno bodlo, in govoriti je znal, da se je mlademu dekletu srce kar od veselja igralo. Večkrat ju je zalotil pri delu v zaupnem, prijateljskem razgovoru in ljubosumen je bil prepričan, da Benko zalezuje dekleta. Marina je bila pošteno, dobro vzgojeno dekle; a bila je mlada, vesela; ljubila je šalo in smeh in, če hočemo biti odkritosrčni, moramo reči, da se je precej globoko zagledala v Benkove lepe črne oči. Seveda, kot zavedna hči bogatega kmeta, ni resno mislila na hlapca Benkota, četudi ji je pravil, da podeduje po svojem stricu lepo domovanje. v. »Pojdi, pojdi s svojim stricem«, dejala je Marina Benkotu, ko sta opravljala živino v hlevu, »taki strici so redki in če so, imajo to slabo navado, da dočakajo visoko starost in da se njih nečaki ž njimi vred postarajo.« S takimi zdravimi šalami je Marina zavračala vsiljivega Benkota. Ko sta nekega dne Marina in Jurij na njivi kosila in grabila travo za živino, je dejal Jurij grabljici: »Veš, Marina, nekaj ti moram povedati.« »No, Jurij, kaj pa imaš tako važnega?« »Veš, ta frkolin Benko meni ni prav nič všeč. Klatil se je veliko po svetu, posebno onkraj meje po Laškem in gotovo se ni nič prida naučil. Zdi se mi pa, da si ti zelo prijazna z njim, več kakor je treba —« »No, Jnrij, le nikar ne sitnari! — Kaj pa imam z njim ? Če smo skupaj pod isto streho, vendar ne morem, da bi ne govorila ž njim.« »Tega ti tudi nikdo ne brani«, nadaljuje Jurij, »toda mlado dekle ne sme biti preveč prijazno s tujim pritepencem, ki ga ne pozna. In vendar sem ga zadnjič slišal, ko ti je pravil, da bo podedoval za bogatim stricem in ti namigaval, da bi ti šla lahko z njim.« »No, to pa ni lepo, Jurij,« odvrne Marina, »da prisluškavaš ob durih in vlečeš besede na ušesa. Pa če že enega slišiš, kaj govori, poslušal bi tudi drugega. Zvedel bi bil, da sem ga zavrnila, češ, da so to prazne čenče, ki si jih lahko vsakdo zmisli. Sploh pa tebe ni nikdo meni postavil za varuha. Sama sem dovolj stara, da vem kaj je prav.« »No, Marina, le nikar tako modrijan-sko ne govori; malo si še preskusila na svetu in zame veš, da ti le dobro želim. Benko se meni ne zdi pošten človek. Le poglej ga, nikoli ti on ne pogleda človeka v oči, ko govori z njim. Taki ljudje pa, ki človeku ne dajo oči, so bili še zmeraj malo vredni. »Jurij, zaradi tega bodi popolnoma brez skrbi. Klodičeva Marina bo vedno varovala čast Klodičeve hiše. To sem ob/' .................................................................................................. iiiiiiMiiiiMiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii•• IMIII »«•! 111 H«l 11U 1.....Illllll.....111M1111IIII lllll STRAN 398. ILUSTRIRANI GLASNIK 40. ŠTEVILKA niininnii ni.......................................................................................................................... daj je bil docela prepričan, da je Benko vohun in da hoče po tej njemu znani stezi sovražnika voditi in naše vojake zajeti, Ranjen slikar, i Steza med pečinami je bila tako ozka in strma, da je,|mogel plezati po njej le mož za možem. Iz ovinka se more torej ob enem pokazati le en človek. Pritisnil se je ob steno, puško je položil na skalo in čakal, kakor čestokrat poprej, na divje kozle — sedaj na prekletega sovražnika. Nekaj časa je preteklo in prva senca se prikaže izza ovinka. Jurij čaka, da vodnik napravi izza ovinka par korakov in sproži. Vodnik zadet — bil je Benko — zakrili z rokama, omahne in pade po strmini v prepad. Par hipov pozneje zadene drugega, bil je stotnik. Še štirje al-pinci so se prikazali izza vogla in tudi te je podrla dobro namerjena Jurijeva krogla. Potem pa ni bilo nobenega več; najbrže so se posvetovali, kaj jim je storiti. Čez pol ure pa je spoznal Jurij, da so Lahi preračunali, odkod lete nanje streli, zapustili so stezo in so po sosednjih robeh od dveh strani plezali proti pečinam, kjer se je skrival Jurij. Sedaj pa je stvar postala kočljiva za Jurija. »Sedaj bo pa konec,« je mrmral Jurij in naslonil puško ob pečino ter čakal smrti. »Tako poceni pa me le ne dobite,« je dejal in začel kopati od pečine debele kamene. Čutil je namreč, da gredo sovražniki proti njemu ne samo ob robeh na desno in levo, marveč tudi naravnost iz kotline. Tem zadnjim je večkrat poslal kak pozdrav s kameni in jih s tem pognal nazaj v globino. Toda oni po robeh ob desni in levi pa so nemoteni plezali proti vrhu in zdaj-zdaj morajo biti z Jurijem v isti višini. Takrat seveda" prično "streljati nanj od obeh strani.^ Skril se je,za visoko skalo, ki ga je čuvala vsaj od ene strani. Vendar je Jurij najbolj mislil na smrt in nekak račun delal za sodbo. Ni se bal smrti; vse njegovo življenje je bilo trpljenje in trdno je upal, da mu Bog odpusti njegove slabosti in ga za trud poplača na onem svetu v večnosti. »Pok, pok!« Puškini streli so počili, toda Juriju se je zdelo, da ne od strani; morda se je zmotil, toda zopet se oglase puške in sedaj je razločno slišal, da so puške bile sprožene z vrha. »Tako visoko vendar Lahi niso še priplezali,« pravi Jurij sam seboj, obenem pa opazi, da se je na desnem robu laški al-pinec pravkar zvrnil znak v prepad, in da se drugi umikajo. »Ha, naši so na vrhu!« zavpije Jurij vesel in duhovi življenja so se vanj zopet vrnili. Oddelek naših vojakov, ki je korakal po navadni stezi proti prelazu, je čul Jurijevo streljanje in častnik je takoj odposlal nekaj vojakov poizvedovat, kaj to pomeni, ker bi ne bilo prijetno, ako jih Lahi od zadaj napadejo. Med poizvedo-valci je bil kot kažipot tudi Klodič, ki je prvi zagledal Jurija med skalami. Prvi hip je bil Klodič zelo vznevoljen, ko je zagledal Jurja, češ, kaj tukaj dela, ker sem mu naročil, da naj čuva dom. Ko pa mu je Jurij razložil , kaj se je zgodilo, zakaj je šel od doma, bil ga je Klodič vesel; ginjen mu je stisnil roko, rekoč : »Jurij, dobro si jo pogodil; pojdi z menoj, da o tem sporočiš tudi častniku.« Jurij je bil pred vsemi vojaki pohvaljen in poveljnik mu je zagotovil, da dobi zlato svetinjo kot plačilo za svoje junaštvo. Jurja pa je še najbolj razveselilo, ko je višji poveljnik na Črnogorski kralj častnikovo priporočilo uslišal Jurjevo prošnjo za uvrstitev med vojake-alpince. Marsikatero je moral od ljudi požreti posebno v vojski zaradi svoje grbe in krajše noge, zato je bilo sedaj zanj veliko zadoščenje, da je vkljub tem telesnim hibam sprejet k vojakom, četudi le za službo v domačih gorah. Čez mesec dni je na Klodičevem domu vojaški poveljnik pripel zlato svetinjo na njegove prsi. Vsi domači so bili veseli te odlike, posebno še zato, ker je Jurij s svojim junaštvom odvalil od hiše vsak sum, da bi bili glede izdajalstva kakorkoli v zvezi z Benkotom. Še Marini je bil Jurij z zlato svetinjo tako všeč, da je dejala očetu: »Ako je Jurij celo cesarju všeč, se ga tudi jaz ne branim.« »Pošten je kakor zlato in marljiv kakor mravlja,« je dejal župan Klodič, »ker sta mi padla v vojski oba sinova, bi si ne mogel želeti na svojem domu boljšega naslednika kakor je Jurij.« Takrat pa stopi Jurij v hišo in Marina se mu zasmeje rekoč: »Jurij, če prideš srečen iz vojske nazaj, potem bo takoj poroka.« Jurij gleda, ne more skoro verjeti, da bi se mu uresničila najbolj živa, a tudi najbolj skrita želja njegovega srca, v zadregi je, gleda in jeclja: »Kako ?« »Ti ženin in jaz navesta!« reče Marina in Klodič dostavi: »Bog vaju usliši in blagoslovi!« Svetovna vojska. 19. maja. Na laškem bojišču so naše čete odbile sovražne napade na postojanke pri Tržiču, ki so jih naši nedavno vzeli Lahom. — Na Tirolskem naše čete z napadi nadaljujejo in so dosegle že"na nekaterih krajih laško ozemlje. Od 16. maja so naši v teh bojih vjeli nad 10.000 Nikita (X) pred gradom Merignac pri Bordo. ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ŠTEVILKA 40, ILUSTRIRANI GLASNIK 399. STRAN i m • ihiiii ••••••••••i i iii i iiiii(>iitt*i*i**i ■ iiii iiititiiii iiii i it ■ ■■ tiiiii iiiiiciiicttiicitii iticitf ii iiMiti(iiiiiiiiitiiiitiiiiiMiiiii(iiiiiiiiiiii>saias(iai(ii(itiii(iaii(tfitMti>iitiiiiiiiiiii(i(iiitiiiiiiiii iiii ■■ iiii^ ........................................................................... drli do Roncegno, zasedli so v Armenterra gorovju vrh Sasso Alto. Vzhodno od oklop-ne trdnjave Campomolon so vrhovi To-nezza, Passo della fena in Monte Melignone v naših rokah. Pregnali so naši sovražnika iz Col Santo. Ujetih 61 častnikov, 2.900 mož, 46 topov, med temi 28 cm havbic 12, in 17 strojnih pušk. — Naši letalci so obiskali Peri, Vicenza, Citadella, Ca-stelfranco, Treviso, Casarsa in Cividale. 20. maja. Nemška letala so obiskala Dover, Deal, Margate na angleški obali 20. maja. — Wilson je papežu odgovoril, da bo storil vse, kar je mogoče, da za-brani vojsko. 21. maja. Naše čete so vzele višine Cima dei Laghi in Cima de Mesole. Vržen je sovražnik čez prelaz Barcola, Iz Col Santo prodira naša armda proti Pasubio. Včeraj je bilo ujetih 3000 mož, 84 častnikov, 25 topov in 8 strojnih pušk. — Pri Verdunu so ob višini »Mrtvi mož« ujeli Nemci 1315 mož, 32 častnikov, 8 topov in 16 strojnih pušk. 22. maja. Poraz Lahov na tirolskih mejah je vsak dan večji. Naše čete so se polastile planote Lafraun, zasedle so višino Cima Mandriola in dosegle črto Monte Tormeno in Monte Majo. — Od 16. maja je laških ujetnikov 23. 883, 482 častnikov, 172 topov. — Cesar je odlikoval zmagoslavnega prestolonaslednika z redom železne krone z vojnim okraskom; v pismu se cesar zahvali svojim vojakom za njih junaštvo. 23. maja. Naše čete napredujejo skozi Sugansko dolino. Borgo so Lahi bežeč zapustili; tu je bilo obilno vojnega plena. — Tretji vojni kor je prestopil mejo in preganja sovražnika na laški zemlji. Laška utrdba Monte Verena je v naši oblasti. V brentski dolini se pripravlja napad na sovražne postojanke pri Chiesa. — Vseh topov dobljenih 188. 24. maja. Naše čete so zasedle Borgo, pregnale so sovražnika iz Kempelberga. Oklopno utrdbo je Lahom vzel naš tretji vojni kor. Naša vojska se pomika skozi dolini Assa in Posina. — Od početka ofenzive na Tirolskem je bilo ujetih 24.000 sovražnikov, 251 topov, 101 strojna puška in 16 metalcev min. 24. maja. Pri Verdunu so nemške čete po hudih bojih zasedle vas Cumieres. — Na ruskem bojišču ni posebnih novic. — Na Balkanu je vse mirno. 24. maja. Wilson je javno v govoru povdaril, da je prišel čas za posredovanje med vojskujočimi se državami. Njegovo mnenje je: Kjer orožje ne more končno odločiti, tam naj odloči posvet. — Sovražna ententa izjavlja, da še ni prišel čas za razgovore o miru. 25, maja. Severno od Sugana-doline so vzele naše čete Cima Cista in so dospele v Strigno, južno od te doline so se polastile Cornodi Campo Verde. Tudi utrjeno mesto Chiesa je v naših rokah. — Dobili smo še deset topov. skega dela, zato da bi bilo zelo zanimivo splošno imeti jasno podobo o razmerah pri pričetku sedanje vojske. Dvajset let živim tukaj in sem v vedni zvezi z vsemi vrstami prebivalcev, zato pravite, da se Odličen Čerkez. najložje lahko jasno izrazim, kako in kaj je z Indijo. Večkrat nego kedaj se je tekom sedanje vojske mnogo govorilo in pisalo o Indiji. Često smo brali o nemirih, ki so so baje tam pojavili; dnevniki so radi prinašali poročila, kako je napoved svete vojske razvnela mohamedance, da se milijoni muslimov pripravljajo, ali da so že od jeze proti angleškemu pritisku, na tem, da se vzdignejo in se postavijo v boj za »sva-raj«, to je za popolno neodvisnost od Angleške. Ne da se tajiti, da v indijski javnosti že mnogo let vre zoper Angleže. V dokaz zato treba je le govoriti z izobraženimi domačini; treba je samo v roke vzeti kak v domačem jeziku pisani dnevnik narodno mislečih Brahmanov ali pa zasledovati razprave v postavodajalnih zborih in človeku je takoj jasno, da je v raznih vrstah Indijcev veliko nezadovoljnosti in mržnje do Angležev, Omeniti moram, da je med Hindu-prebivalci več nezadovoljnosti opaziti, nego med mohame-danci, Hindu so namreč narodno veliko bolj zavedni in samozavestni od Mohamedancev, Leta 1885, se je zasnoval narodni kongres, ki zboruje vsako leto; ta je vzbudil in^ustanovil mnogo narodnih listov, ki razvijajo narodno indijsko misel, Brahmani, in tem pripadajo vsi izobraženi Indijci, ne morejo preboleti, da so kot najbolj vz-gledna in vplivna kasta izgubili pod Angleži prvo besedo, dočim so poprej dejanski vladali v mnogih indijskih kraljestvih. V največji državi Mahratta, ki obsega celo srednjo Indijo, so bili Brahmani državni ministri, ki so v svojo korist vladali podložnim. Tudi kralji so bili le po imenu vladarji, ter so se v vseh svojih sklepih ravnali po nasvetu teh »sinov bogov«. Vse to se je spremenilo, odkar se je eno kraljestvo za drugim moralo podati Angležem. Sedaj stolujejo na vseh vplivnih in odličnih mestih, kjer se upravlja država, angleški uradniki, in le malo višjih služb je le bolj zavoljo lepšega izročenih domačinom. Dasi so si Brahmani večinoma osvojili vso angleško šolsko izobrazbo, jim to vendar za vplivne službe nič ne pomaga, ker jim Angleži nič ne zaupajo. Tudi v zakonodajnih zbornicah, ki podpirajo podkralja in njegove namestnike, imajo domačini povsod le neznatno manjšino ; vlada je kar uradno določila, da morajo imeti Angleži po vseh RAZNO Kaj bo^z Indijo? Škof Doering iz Povne v Sprednji Indiji piše v »Stimmen der Zeit« : Prosili ste, Vam pojasniti razmere v Indiji ob pričetku svetovne vojske. Tudi za Indijo, menite Vi, bo sedanja vojska odločevalna za njeni nadaljni zgodovinski razvoj; morda bo to tudi katastrofa za razvoj misijon- Bolgarski kralj Ferdinand v razgovoru z vojakom. pričeli z uporom, ter se hočejo otresti angleškepa jarma. Poročali so, da so mladi Hindu-prebivalci, ki so že dolgo škrtali STRAN 400. ILUSTRIRANI GLASNIK 40. ŠTEVILKA llllimilMHnHMMmillMNMItHMMmnilHIlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH natanko zabelježili. Posebno je bilo mnogo takih slučajev v času, ko je bil indijski kralj-namestnik Lord Curzon, eden najbolj nadarjenih vladarjev. Znano je, da je nekoč pri zborovanju v Kalkuti Lord Curzon Hindu-pre- bivalce imenoval narod lažnjivcev; poleg tega je pokrajino Bengalen razkosal na dve pokrajini, prisvojil si je bogato in rodovitno pokrajino Berar, kjer je gospodoval kralj Hyderabadski. Vse to je dajalo domačinom mnogo netiva, ki je zelo razvnelo mržnjo zoper Angleže. Klic »Indija Indijcem«, ki ga je razglasil liberalni kralj - namestnik marki Ripon, čul se je vedno glasnejše. »Sva-desch, sva-raj«, samostojnost, neodvisnost, ta klic je donel čez pokrajine Bengalen, Punjab in čez planjavo Dekkan, Med ljudstvom samim se to gibanje za neodvisnost ni moglo prav vkoreniti, ker je bilo ljudstvo prepričanja, da bo ob vsaki spremembi vlade vedno le več novih davkov in manj varstva zoper podkupljivosti zoper nasilnike, oderuhe in dragoletnike. Nezadovoljneži pa so hoteli, da bi se klic »Indija Indijcem« tudi uresničil, zato so zanetili leta 1857. upor, ki je resno ogrožal angleško vlado. Napravili so tajne zveze v Kalkuti, Lahori in Pooni; napadali so zavratno z bombami državne uradnike, predvsem so pa po listih huj-skali proti obstoječi vladi. Tedanja angleška liberalna vlada pa je pri teh uporih postopala skrajno previdno. Uporov ni s silo zatirala, pač pa je tualitam v marsičem upornikom ustregla, da je nezado-voljneže razdvojila in tako od sebe odvrnila grozečo nevarnost. Ta politika je za Angleže rodila dobrih sadov. Skrajni nezadovoljneži so polagoma izgubili vpliv. Zločini proti uradnikom so se sicer še ponavljali, a vedno več vpliva so dobivali zmernejši veljaki med izobraženimi Indijci. Ti so namreč sprevideli, da za uspešen odpor niso zadosti samo bombe, za to je treba tudi pušk in kanonov. Modernega orožja pa domačini nimajo, puške in revolverje kupovati smejo v Indiji samo Angleži; da, celo za nože, ki se rabijo pri gospodarstvu, je predpisana zakonita dolgost. Velikih nožev Indijci ne smejo imeti. Vedeli so izobraženi Indijci, da je v armadi tretjina Angležev, ki imajo v oblasti vse trdnjave, artiljerijo in vse arze-nale za strelivo. Prepričani so bili, da je proti taki sili težko združiti Hindu in mohamedance, ki si niso dobri. Zato niso bili za upor, pač pa je njih misel ta, da dobe vedno več vpliva pri okrajni, pokrajinski in osrednji vladi, in da se Indija sčasoma dvigne kot samostojna državna uprava, kakor Avstralija in Kanada, pod vrhovnim angleškim vodstvom. Tak je bil položaj v Indiji ob pričetku vojske, in kolikor se da sklepati iz redkih poročil med vojsko, se to tudi sedaj ni spremenilo. Ali bodo zmerni obdržali vajeti v rokah, ali se bo skrajnim nezado-voljnežem posrečilo pod vplivom svetovne vojske priti pri ljudstvu na vrh? Ali je morda računati, da pride rešitelj iz Afganistana? Kdor ve, kaj bo iz Indije, ako vzplamti splošen upor? Ali ne bo morda takrat prišel čas, da nastopijo Japonci? Kdo ve? To poročilo indijskega škofa je zanimivo, ker nam dokazuje, kako neutemeljena so bila poročila raznih listov v Evropi, ki so od časa do časa sporočali, da je Indija v plamenih, da so Angleži tam v resni nevarnosti, da bo sedemdeset milijonov mohamedancev se vzdignilo v sveti vojski proti Angležem. Imejmo torej vedno pred očmi dejanske razmere v Indiji in vedeli bomo vselej že vnaprej, da so taka poročila le srčne želje tistih, ki jih širijo med svet. Angleži so si v Indiji z mečem, z denarjem in s krvavim nasiljem temeljito vtrdili svoje stališče. Kdor se hoče točno poučiti, kako grozovito in krivično in nasilno so Angleži postopali v Indiji, naj bere med drugim le Macan-lay-jevo kritično zgodovinsko razpravo: »Warren Hasting«. Tu se bo prepričal, kako o tem sodijo pošteni Angleži sami. 1.................. 1 ZMES 1 IIMIIIIIUIIMIIIIIIIIlH ■ Knjiga in žena. Žena profesorjeva reče svojemu možu: Čudno, vedno tičiš v knjigah, gotovo imaš knjige rajši nego mene. Škoda, da še jaz nisem knjiga, potem bi me gotovo rad imel. On: Ne bi imel nič proti temu, najrajši pa bi videl, da bi bila ti med knjigami pra-tika, ki se vsako leto izpremeni. Fellerjev prijetno dišeči, osvežujoči, bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. £ISAFLUID" pozdravi glavobol. 12 steklenic franko*6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahv. pisem in zdravn. priporočil. Bengalski jezdeci s sulicami v angleški vojni nosijo iz bitke pri Neuve Chapelle na'sulicah nataknjene čelade padlih nemških vojakov, kakor so včasih nosili glave umorjenčev. — Slika je posneta iz angleškega vira in kaže, kakšno kulturo goje Angleži v vojski. Gospodarska zueza centrala za sskupni nakup in prodajo y Ljtillani registrouana zadrnga z omejeno zanezo Dunajska cesta [uradni prost L nadstrj priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega ii špecerijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih izdelkov i sira, masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in Dalmacije, najboljše domače slivovke, tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Strojnik vedno na razpolago; zalogo raznih močnih farmil, gnojil in modre gailce. j »iiiiiiiiiiiii.......................................................................................................... ŠTEVILKA 40. ILUSTRIRANI GLASNIK 401. STRAN .................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIMMIMMIltllllllH......I.....Illllll.......................II...................... g* ifiTiinnii«mmimiiiiiiHfi(mffmmfrmfmfftm»iiH