Git a i Številk* o Valana splošnegi % je list Va ^ imeti naro w •o lmo, poglejte n* ^ dan, ko % V teh časih "en, potreba-\ -^je. Skušajte -v vnaprej plačano. Usf etareftglafi clelavcerv Ameriki. ttCk. If4* at the Port OCflw M Mew Xerk. N. X„ Set «1 ef Merck trd, 1871. IA NEKAJ VEČ KO* na dan dobivate... 'c 'GLAS naroda" po poŠti naravnost na dom (Imeaifti sobot, nedelj In čitajte, kab vas zaniha No. 14. — Štev. 14 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 21, 1943. — ČETRTEK, 21. JANUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LI. ROMMEL BEZIV TUNIZIJO angleška osma armada je včeraj dospela do jebel nefuse, edinega obrambnega kraja in do tarhune, važnega križišča cest in oddaljenega od tripoli^a 40 milj Dritp oddelek osme armade pa prodira <*b dbrežju in se bliža Homi, ki je še edino večje mesto pred Tripolisom. Bitka za Tripoli« se naglo bliža. Da drži feldtfirarRailii Bom--melu prosto pot v Trwiiszijo, je nemški t anioni oddelek prodrl 7 milj v f ronoosko črto pri Pont du Fahsu. Proti severu itn za-pacfu pa Angleži trdno drže dve važni cesti. Armada borečih se Francozov, ki je prišla od Čacfokega jezera skozi libijsko puščavo, se je združila z anglečko osmo armado ter napada levo od o-isme anmade proti severu. Tripoli« je v -plamenih; za-žgalie so ga bomibe zavezniških bombnikov. ZavezniSki letalci so opazili, kot d!a hoče feldmaršai Rommel svojo afriško armado po morju prepeljati v Tunizijo. Na morju so Angleži v treh dneh potopili 14 osiških ladij, ki so vozile pamoe armadi v tPronošji. Rusi napredujejo Lii* "Tke London Star" poroča. da je angleška osma armada že dospela cfo predmestja Tripolfea, toda pravi, da je to vest naznanilo osišee. Druga o-piška poročila z radijske postaje v Parizu pravijo, da se zavezniški vojaki s padali spuščajo rvn tla za osiško črto za- Rdieča armala, ki je vdrla že' globoko v Ukrajino, je napredovala 17 milj proti Harkovu ter dospela do kraja, ki je od Vorošičbvgrada oddaljen samo 45 milj. Nemci so bil potisnjeni nazaj do črte, od katere so se pred nemško močno ofenzivo poleti pričeli Rusi umikati. Južna vejtaj rdeče armade je v svojem prodiranju proti Harkovu zavzela Bijelokurakino, 115 milj jugovzhodno od Har-kova, velikega industrijskega mesta. Severan veja pa-se na-liatia od mesta 79 milj. Dalje profi jugu je nek drug oddelek zavzel Bijelovodsk, 45 milj nad Vo roš ilovgr adom. Polnočno rusko poročilo naznanja, da je rdeča armada zavzela AOtijakinsk«jo, 25 milj vzhodno od Vorašilo vgrad a, kjer se steka več železnic, ki peljejo proti Rostovu. Proti Rostovu prodirajo Rusi s treh Strani in (bodlo tudi skušali prehiteti Nemce, da se ne 'bodo mogli umakniti s Kavkaza. Na Kavkazu so Rusi blizu •važnega železniškega križišča, Sal ska, 100 milj pod Rostovom. Angleški vojaški strokovrtfa-ki sodijo, da so Rusi v dveh mesecih uničili ali pa deloma razbili 89 osiških divizij, med njimi 60 nemških. Ako bi te divizije dmele popolno -število, tedaj bi bilo 1,335,000 vojakov. Razgovori o novi strategiji Washington, 19. januarja. — Washington pričakuje važnih razvitij v zvezi z razgovori, ki so v teku med Ameriko, Anglijo, Rusijo in Kitajsko. Razgovori se tičejo zavezniške strategije in bodo vodile do važnih zaključkov KRVT ZA RANJENCE z ozirom na oblikovanje načrtov za pomladno ofenzivo vojskovanje zaveznikov. Smotra se, da !bo v teh načrtih vključena invazija Evrope, ki bo nemara prišla v pomladnih ali poletnih mesecih skozi zapadno Evropo alii skozi Sredozemlje, ali pa z obeh -strani. Ratagovori bodo brezdvom-na rezultiraH v tesnejši kooperaciji štirih glavnih zavezni- Podpredsednik Wallace in senator Chandler se učita ruščine Washington. —Podpredsednik Wallace in demokratski senator Ohaudler iz Kentucky, se učita ruskega jezika in sicer ju poučuje neka (bivši ruski vojak, ki je bij v prvi svetovni vojni, sedaj pa je član mornariške komisije. V prestolnici se govori, da ---bo predsednik najbrž poslal ! WalJace-a v Moskvo na poseb-, RDEČI KRIŽ BO MORAL no misijo in senator bo najbrž POTROJITn 'DOSTAVO šel rad z njim, kot član senatnega odseka za vojaške zadeve. O taki možnosti 6icer ni hotel nič reči, ko so ga časnikarji tozadevno izpraševali, toda Washington. *—/ Norman H. Davk, načelnik Rdečega križa, je naznanil, da sta armada in njegovo učenje ruščine kaže, mornarica vprašali za trikrat da inna -nekaj v mislih. NEMIRI NA BALKANU . ~~ j večje količine krvi za transfu-j — — Bolgarski delavci in studen- z[io za ^ratbo v voja&kih bol- Tatovi odnesli 600 funtov ti napadajo policijske ------ lmnieah in na frontah v tekočem letu. težko blagajno New York. — Polšja išče tatova, ki s*> vdrli pred nekaj oddelke Na Bolgarskem je prišlo do hudih Tsporov, v katerih je cia Preteklo leto, je rekel Davis, tisoče delavcev, študentov in J6 Rdeči križ nabral 1,300,000 dnevi v trgovino za obVVn in trefcjo, ki je vzpostavijo vrhovni vojni svet dragih večjih mestih napadalo štirih pil. ! policijske postaje. je prejšnji teden podal iz Londona, ki pravi, da svet bil koristen Kitajski in j brzojavke iz Carigrada poro-' V Washingbonu vlada mae-i UP nje, da bi tak vrhovni vojni j vest v«, ki je bila predložena. je Rdečemu funtov, pa so eno-križu •stavno v?e'ij s sdhoj. FWi^jJa je mn-en 7a. da so , banditie +0 storili zft<\ k<*r je Generalni kirurg armade in - ^aj pomanjkanje nitro-elice- nemski letalci napadu london Nemški bombniki so včeraj okoli—^potoneva. ^iMoabardwaii RIM POSVARJEN Rusiji, kateri smatrata, da jima nt (bila dozslaj poverjena dovolj važna vloga pri oblikovanju zavezniške sftrategije. Važno vprašanje pri razgovorih je gotovo zavzemala pod s katero stanovanjski okraj Londona in u-biili z bombami m strojnicami! 1°» bo to (potrebno. __ •___- ™ t T . . i — Angleški zunanji tajnik Anthony Eden je rekel v britski morniška nevarnost, ici, da bo angleška «račnaj iqujo OTqgnj^olfeo težav iial Iz Ankare tudi T»ročaj rdirala Rim z vso si-' bodo skušali -rfkrenirti nebai n-'----— --- najmanj 60 ljudi, med njgmi 34 »šolskih otrok. V napaidu je (bilo vdeleženih 30 aeroplanov in samo šestim pe je posrečilo prileteti nad London. Izstreljenih je 'bilo 14 aeroplanov.'Ena bomba je za- padno od Tripoli^, da prepre-1 f** ^ ko9°'bl1. f1^1 z. čijb Rommelta umik v Tunizuo. in Radijska postaja v Maroku'^^r"0 pa pravi, da Rommel že nala- ^^° oč^jah v • j i„j- ^ bolnusnico. gia svojo armado na ladje v; razdejanem tripoliškem prista--- r^L"' da ^ PrePeliC| Severskyga bi radi ! diskreditirali Osiiška propaganda priprav-j Jja Nemce in Italjane na po-1 William Bradford Huie je dec Tripolisa. Berlinska radij- napisal v reviji "American ska postaja pravi, da Tripoli« Mercury" članek; v katerem ni važen', češ, da je bil pogla- je rečeno, "da je v teiku karnpa-virtnii inamen osiišča preprečiti nja, da se ".ubije" majorja angleško - ameriški pomorski j Aleksandra de Severskev-a, promet na Črti Tunizija - Sici-j kateri večkrat točno in pravilna, ' no kritizira ameriško zračno 1 silo. Starofcopiftaftki, ki hnajo besedo v vojaiškib zadevah, bi ®e zaradi tega Severskija radi , iznebili na tet način, da bi ga fspefrvoga. da zmanjšajo osiščno podmoTniško nevarnost. Polec dru^h važnih vojnih vprašanj in problemov pravijo. da se v nekaterih poučenih krogih govori tudi o potrebi skurmega zavezniškec® nf.oada na Japonsko prej, ko bo Nem- Na vprašanje, če ve, da so v bližini Rima vojne tovarne in vojaška taborišča, je Eden odgovoril, da to ve.. Neki poslanec ga je nato vprašal, če je Rim proglašen za /odprto mesto T "Jaz mislim," je odgovoril i čiia docela strta. Eden, "da je prvi minister govoril dovolj jasno v zadnjem septembru, ko je dejal, da imamo mi prav toliko pravice bom bardirati Rim, kakor ao jo imeli Italijani, ko so prišli metati bomibe na London. Ne bomo se obotavljali izvesti kar bo potrebno v tem ozira, ako bo tako nanesla vojna potreba." Zbornica je aplavdirala. . ca jo, da so telefonske in tele- momarre, gen. rr.axtr Magee rina. s katerim so nrej tatovi varne gratfske zveze med Bolgarsko in Tx.dadmiral Melntyre *ta^; a(*r,rTi jek^e ^ in njenimi .=osedi pretrgane. Iz ^^T ^ i * ? ^T * ^™ kar ^ ^ .,7 j . » . j , dejstvo, dakrvnia p1 arana ohra-Ankare potrjujejo, da so tnai zveze med Sofijo in pretrgane, m sicer že dni. « , da: A^karo ^ voiakom, ki bi (5vedslfi otr0ei nabirajo sedem podlegli ranam ali ibo- I leznim. Rdeči krčž bo spriČo te_pove- so prfbežale v Turčijo nekffte-, čane zahteve po krvi raesiril Rommelovo bežečo armado IhbnVbardirajo zavezniški bombniki od obeh frtrani: bombniki gen. Montgotmeryja od vzhoda, in aavezniŠkV ibomlbniki od pada iz Tunizije. javno "ulbili." Za"' Huie piše, da .je bil uradnik , vojnega departments, v konfe-EJdino osiško kta^išče je še renči z zelo zmožnim in spre-Caistel Benito, 10 milj južno od trum časnikarskim agentom, Trrpolisa. ki pa fnAm rtnlin je. poraja iz boiazni, da bo-1 Iz Carigrada poročajo brzo. ▼ CU1U dCllIIClIl pUiJ it do evrop^Vi naTodi po razsnln javno, da se je demonstracij jasrode in zelišča SttocVboVn. — Na Švedskem so mobiliziraj o^r^J'^ ra naW-ranfe zdravilnih in raznih užitnih ter zdravilnih ja.srod. T>a o4roci bolj nridnn naNrajo iasrode in koreninic, itd., so bili nved^i kont°?t\ ki bo^o skozi v=e leto danili o-t rokom poibndo za pridno na-brna nje. nemško vojake tako mučeni in! na Bo^rskem udeležilo 10.000J Wilkes-Barre, Pa., 20. januarja. - Od 12,500 majnarjev, naveličani vojne, da jim ne bo! delavcev državne in privatne ki SO Še vedno na stavki na polju trdega premoga, se jih do tesra. da oomagaio dobiti! industrije. Delavcem «so se pri-,; je vrnilo danes na delo komaj nekaj sto, ostali so kljubo-rmaso na Daljnem Vrhodu. — družili dijaki in drugi Ru«om vali ^^ predsednika Roosevelta, ki je zahteval, da se Kati lahko se pojavi splošna že- ut«™.,^ vrnejo na delo. Ija po kompromisnem miru Zi mso bili le v bofiji, temveč itu-j J Japonsko in v tem slučaju bi ostala Amerika na cedilu, ter bi se morala boriti z Japonci sama. ako bi hotela dobiti pravo zmaso. Amerika ne bo hotela ^sprejemati od svojih zaveznikov nobenega darlanizma in bo morala rezdvoma pristati na marsik(hko zahtevo v tem poerledn tudi pri vsiljevanju darlanizma drugim deželam. naklonjeni elementi. Nemiri i di v druigih laško divjanje v sloveniji Priš1© je poročilo iz Ljubljane preko Londona, da so Lahi •kateri «e «edaj odprto hvali, ^ ^ St.^t »da sedaj dela na ^Jl^fcfXSe T^jel ^tie. Mjane in GldbodoL I ^^^^kfnTw ^^liso trije: Gorenj femro, k^er se bo napravilo,?^11 n A?' ^ ^ načrte za bodočo delo. S ^ al1 vse tn' Namen tega gibanja je. da' P°r0Cll<> večjih bolgarskih! Premogarji vedo, da se laliko mestih. O priliki napadov na pripeti, da prikorakajo k pre- prvega di^trikta, je podal iz-policij^ke postaje in javne S mogorovom čete, kakor pred 40 javo, v kateri je rečeno, da bo-zgradibe je prišlo do spopadov, j leti, toda oni pravijo, da mora- de jo nečastno izključeni iz u-v katerih so imele obe strani, jo biti njih plače povišane od nčje vsi premoga rji, ki se bodo težke izsnbe. j štiri do pet-dolarske dnevne, upirali predsednikovemu uka- Zelezniška proga rred Sofi-! plače na ocem in deset dolar-1 zu. da «e vrnejo na delo, join Plovdivom. 80 milj jugo- j jev plače, ker draginja je tudi i Te vrste grožnje so v pretei vzhodno od Sofije, je bila sa- za majnerje in ne samo za o-boltirana in promet ustavljen., stale delavce, ki ne riskirajo Glasom nekaterih poročil je t toliko v pogledu vedne nevar-bilo na Bolgarskem aretiranih j nosti in vsaikdanjega tveganja že 25.000 oseb. a demon^traod- življenja. v Michael Kosik, predsednik skredattira slavnega letalskega ekstperfcau" Čllankar pravi, da «0 izšli nekateri napadi-na Severskega zadnje čase in je zato smatrati, da ee je nečedna -kampanja že je proti udeležbi Bolgarske vojni in uroti Nemčiji ogromnih množic f*e vrše še vedno. Toda nemiri so izbruhni® Grški krosi poročajo, da ta-;zdaj tudi v Rumuniji, kjer je mošnji -črt za lovsko letalo, ki bi moglo looleteti v višje zračne plasti. Ta načrt ni bi «prejett. toda sedaj gradfio bas te vrste leta-la, v iaftioljsOTn obliki, toda na istem -ormeipu, kot si ga je zamislil Severskv. _ se dobi dovolj popisov na pe-| Koliko pomoči ie ^ tiicajo, ki bo (zahtevala, da se j^enka Rušili prenese predlogo za Lend _ ^^ ^ministrator volilnega davka fe jund^gaj Fjdward n Stettinins je včeraj. odseka aiborn»e naravnost v! ^^ ^ so Zdrožene države wwrnnco. \ poslale Rusiji več voineara ma- Oclbor za odoravo davka ^ terjaj kot pa Angliji in nje-poda* naslednjo i^avo o stvari: nfcm d jeepsov (malih voja-j imeti Vsi amersski ljudje pra-jg^ avtomo{bilov) in drugih' vsoo voliti — brezplačno. ' J n^mih vozfl in nad 3200 tan- ;kov. Tudi Anglija je, kot pravi I Stettinrus, poslala Rusiji na , lend-lease -podlagi nad 2000 tankov in 2000 aeroplanov. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Slika nam kaže Hitlerjeve tanke, ki so bili ■ f V.-s ■ j^IggHg"-M«r -------------- -------------------,, __ _____THURSDAY, JAKEARY 21, i94S MAJBAVT „ . 1M_ ■ 36 =a=a= — - II *r—.......... -iT-m- --■ ■Trnrwii ■■ himb »wmflymw RAZGLEDNIK dva festivala Skrivnostno pismt —-- Nadaljevale. ---- šoli a rt rekordi Lepe Melodije! Št.M5Tl—Na Marij an ee, polka Kje so moje rožice Maričfca pegia—-polka Do^oeaoe Uniwaty tamburlca -orkester At M375—Terozlnka polka Na planinca h—valček Jerry Kopriviek In orkester Za toe. ewilk in cene plodC se obrntte na : JOHN MAS8ICH, CV. »1 W. 4Sad au New York "GLAS NARODA" I ftica •» rn nurU> , ■■-■! Hi bt ir ■ i i. t - h ^ ,, ^ Owned ud PabUihed bf Omfe PnbUtUn« Canpu^, (A OorpoMtiM) Fraak SalDMtF, P n Ml i nit; Ipte Bade, Tnuanr; Josepb Tjtp**h. 8ea Ptaee at twwln— of the oorporatlon ud kiWii—te at abor« officers: » wm&r latk RBin, m« yobk, n. t. _ 50th Year "Qtoe Muri«" to toned mraaj day except Batuday*. Sondaya MtatoaCfc Taitij *** HoUdaj*' Sa calo leto val|a lik n Ameriko in Kanado ffl.—; an pol leu fa.— ; ea Četrt leta «LMu — fl« New Tortt sa celo leto «7.— ; sa pol leta «A6A Ba Ihnrt—M eaoefto leto »7.—; aa pol leti «100. -«laa Nin*" toboje raekl dan lrrxemfl sobot , nedelj in jaranfto*. "OUI NAKOtyA", tli WEST 18th STREET, NEW lOBK, N. I Vatophaaa: CHetoen »—124S varovati Avstrijo, treba je pred vsem paziti na prasko mejo, n»vai Johan Ortfc. Ker pa je • bilo prvo ime Arhevo tudi v . nerrfškem Johann, torej Johann , Arh, je bilo p»daba» onemu njegovega gospodajra in iz tega - je bedite oestokrat pozneje . amašnjava v stih krajih, kei L flrta obm tarnata: eden za dragim i jaginiia. Slišalo se je dostikrat, da je Johaaa nekje tam .|in tam. Seveda je bil, toda — Johann Arh, ser pa izgini j Johann Orth. To je d po-1 vod legendi, k^ se je deftona o-hTanila do današnjega dne, po-" sebno need kmečkim ljodafcvom " onih krajev m tudi dekoie pe " d.tigod. Bae iz toga vzroka je > hA Ai% tadi Med Necftei vedno rabil kot svoje prvo ione le sk>-renski idiota Ivan, ne pa aem- " ekegn Jotann. Neštetokrat je izjavil^ da on ni niti v sorodu ' z Johanom Ortb, še manj pa identičen. Voe to p* ni nikdar 1 flxpohxana prt^refela mnogih " glasov, ki so krožili med pre-3 prostim ljudstvom ed tet do j r Nas ipa danes zanima pred-; vsem inženir Ivan Arh kot £fto-; i venec in saš&itnrk Bttdolfovega sina Pranzla, kateri bi najbi-ž ; ne bil nikdar dolgo živel, če bi i nad njim, dasr Je z daljave, ne i bilo po možnosti pazilo ostro1 i oko Arha. Poslali eo g« siaer ; nalas dakte proč na Cežko. Jav-i no se ni anogel kot oesarski n-! ra-dnik za Praoda zavaeti. Na-! jel si je zato drag-e, med feate-i rimi je bil neki odvetnik po : imeira Lamež v Slov. BMrW. | Dasi ni mog^l *arnje proti zapadn, zahtevala za sdbe naslednje meje: ^ Finska Karefija bo nertraKnarana, Sovjet^ca Unija .bo 3 prevzela Petsamo Ln baltsko države, raznn VCErte, ki jo bo pre- , pustila Polj^kL - ^ Nova meja bo teki1 a skozi Po1 j »ko do Rnmtmske in Rusija 1 bo vzela severno Bukovino,.Besarabi>o in de^to Donave od Rn-1, r^trvake, s čemer be obdržala v svojih rokah vodovje osrednje ^ Evrope; vzela bo tudi severno in južno Dofbrodžo in večino i ff^iT-arskega obredja olb morju, vključno Varno in Burgas. I < Pueija od^-dčno taji, da bi & sedaj razmisljevafa o svojih , bodočih mejah, da bodo meje urejene v sporazumu z naro- > d'i o^-rednje-erropFklh držav. - ~ • ^ - S Pri vsem tem pa so zamejne vlade mnenja, da Rusiji, ako | !bo mMevala te meje, -tega ne be mogoče odreči, ker rdeča armada nremala največjo teto osičkih armad in bo vsled tega, ko, bo dob^iena zmaga, snela popolno pravico zahtevati primer^! j no pflnčilo. - ~ || Tadi Čehi in Poljaki se zavedajo, da bo med dbema deželama' treba do«eči kak soorazirm in mogoče celo federacijo na nvtonoirvni oodlagi. Pri tem oa dbema narodoma dela veliko zapreki Tešini, ki so « Poljaki CehosflovaSd ugrabili v ča. 5U, fen jo "Je Hitler tiščal za vrat. * • Prerekanj in (»porov zaradi mejo be še mnogo, kot poroča Bufefcerger. - ^ . * 1 ■ £a tms pa je v peročilu najbofcj aanhaivo to, kar piše o »ftigoriaviji, namreč: '♦Nekateri šrbjbi radi postavili blok s precwtafcn detain Bol«arake, v namenu, da doseže združenje pravoslavne cerkve v enoto. S tem so avtomatično izkljočeni risMke-1 katoliški Hrvatje in Slovenci. "Slovenci 3eHe obnovljeno Jugoslavijo, če pa je to zaradi h^vatako-sibskega spora nemogoče, zato že sedaj pWe 'o neodvisni slovenski državi, ki bo popotnema nevtralizirana in ji bodo neodvisnost jamčile velesile in ki safeonaelanjaila na Trst in bo kontrolirala trgovske črte v osrednjo Evropo sfcozi ta južni Hftmlbni^. Na vsak želijo Slovenci, da ^o združeni "pod effo1 vlade in da ddbe od Nefrčije vso (n &fijers/fco m Kitaij-sflco, od ItaiKje pa celo Istro in tržažko pokrajino, kakor tudi one pokrajine, ki jih je leta 1941 zasedlo oeiflče in j*h prepustijo Madžarski." - : r - Želja ameriških Slovencev je zedimjena Slovenija (z vtean slovenskim ozemljem pod sosednimi državami) kot avtonomna država v federativni Jugoslaviji. Ce bodo gospodje, ki predstavljajo jugoslovansko vlado v j Londonu, kako drugače skušali reiki jugoslovansko vprašanje, ( bodo storili velik greh in ves jngoslovansid narod — tacfi srb-gki — jih bo poklical na odgovor in bo 2 njimi tudi—obračunal. .Nova industrijalca bolezen London. — Dva zdravnika . RedhHI County feofcuinic* sta odkrila ahria*« nove indnstri-jailne bolezni, katere so nazva-li "bagaamWVkar je tehnični izraz za prah sladko rn^a trsa. Ta pran povzroča deavejem, ki delajo v tozadvnih tovarnah to sedaj odkrito bolezen. ^MADOI DARUJTE V SKLAD HATTOHAI. FOUNDATION for CNPANTILE PARALYSIS * 'jhk j. rf " Note PIANO-harmoniko • II klavir SRKKZKW or ajpaiNG TULK ur BUMBUM tVf*tni sLovanaiu riNt» 7 v sa Bom, pauinata mujzmbmb _ UftUO VAULBT aiLVLl POLKA_ TAM NA VRTNI GREDI M Alti BOB WALTS_ SPA VAJ BILKA HOJA ORPHAN WALTZ__ O&KLR NA VRTCL OJ, HARICRA, PBOL3AJ BARČIGA MLADI KAPBTANg_ GREMO NA ŠTAJERSKO 9T»M!Rlfi _ BAPPT POLKA OB NA TUJEM 35 centov komad _ 3 za SI MOJA_DRKLE JE SE MLADA _P»«rliwl:_ NarriBt* pH KNJtOAKNI ^eiTOif nausmiir. ro Wert Mtb ^m Mew Yivfi . . . NadBijevaiije. O našem shwen*kem Festivalu! bi morala zapisati se to, da so podlaga vsakega, uvpehal naših priredb naid ^ožrtvovril-ni delavci od društev in drugih skupin, ki Se rade volje odziv.--jo za potrebno doto, ki je združeno a tafcifmi pfriredil7ami. V tem ozira, zasluži naše priznanje in zahvalo Mr. Cerar, ki je adaj že v dragic prevzel delo za prodanjanje vstopnic spodaj v tisti, otici. Prefeiti »>!frog osem ar tam notri ni nobena Safe, posebno, ko človek ve. da so zgoraj ljudje dObre volje in se vrši program, ki bi ga tudi sam rad gleda) in poslušal Istotako so jgftniaaH izredno požrtvovalne pevca zbora ■90 p«4eig tega, da so tako izvntno peit na o-dru, ihncfi da je šlo delo za in drugod prav spod rok. Dalje so pomagali poea-ittefcniM od lykaterib dritftev, ki so prBdjfBOCTja skupni orga-rv&trifr Zdlrmfeeawh društev. Za lačne sto skibeti Mrs. Gored in 3Jks. TTuMk — da ponue ure sta biffi zaoasiljeni in ni »oibe-aa prav nič po^odrnjala, še žal jkna je bilo, ker »smo imel* have, dal bile lahka ljudem postregle še s tem. SemnOfio od nw smo se trudili aa tft priredbo, toda * vsi skuoaj smatramo sedaj, da js biJ naš trud naurrajen z tetrm tiawhom. Ko smo videli kako ljudje foor no tiatih smo po- zabi^i na we iteoriMte, ki j® ie ta talH oni amel s urecHrfprava-wn in fe^no biH Vwr drf^np- votie. K«r za wilKx^w« ifaS «dH?i*on4 festivsi zd«i na^boli žeHmo. je to, da ai ohranimo naklon ie-noflt maš°*a občinstva i« vseh nafcrtvo*®Aaih ^avoev sfrunno «tvaT. tev O red vsem na to. da bi drw*č ore^novali asmas^o in efevoboienje n«/5e«« ^otne«« naroda v domovini kspod tujčeve pete! festival Vse^ovansk e g a kongresa, ki se je vršil v Car-j negie Hali! drugi dara po naši [priredbi, je bil tudi lepa in pestra prireditev, na kameri so n«?bo|pili razni slovanski iirpe-tndki, ukrajinski pevski z!bor in I Poljaki plesni krožek narodnih [plesov. Nekaj xmpozantnega je bil poadter Basitevam združenih narodov. Dekleta v slovanskih narodnih nošah so prinesla na I odfr tWi®l€Bte zastave in I Atofci Havril'a, ki je bil ta ve-šer en komentatorja, je v kratkih besedah povedal o žrtvah, borbafe m doprinosu) poeamez-aob zdražemah narodov in de-M tekem te vojne. Občinstvo je vsako zastavo posebej navtfu&ano pozdravilo. Ajmerisfca zastava je KM pri-oeSena na oder zadh^fc m tedeo je občšistvo vstaio ift po vsem vedSfeeatf prostoru je mor4% a-mefrfSka. Mram. Petje pa je cRJ v pestre narodne nože oblečen. tdrmjanski zbor "-Ledwtw-vieb", H je staj v ozadju odra. ŽJbor je tndl med parado zapel Šo&aiovifevo ""frernm ^ ZdruSendih uarodov**; ■ | tZSatko Ralofcovio, predsednik nerwyanSkega Veeelgvan-skegn konigTeisa je v primernih besedah nagovoril občinstvo, [nakar so nastopili tpnetniki . pevci in godbeniki: Ivan Pe-troff, bariton, Sigismund Sto-jowBki, pianist in Zinka Mila-©opranietka, Id je žela za fifvojo petje prisrčno odobravanje od strani občinstva, jjfnusa kovotna^ m js ime^a tudi nastopiti na Festivalu, aši tnogia ptMtr^ ker je morala v Mfflflsrtwlciisi dMrt Mnwm«uiii - ti neko pevko, M je nenadno sftočefe. Uprava Metropodttam <*pere pa je namesto maše slo-vaaefloe operne pevke poslala na (Festival operno pevioo, He<-ien Jepson. Udeleženci so bHi sieer maffo raeoaaraini, leer ni bilo J&rmiki, toda so nagradili njeno namestnico s prav topima oiddbmvankm, tako, da se je morala ponovno priti poklonit v zabvolo za ovaeije, Leo' Krayeki je govoril v i-memi 15 milijonov,, ameriških fcSfovanov ozir. ^Američanov slovanskega porekla. Dejal je, da »o ti tulcaj dosegii slogo in Fmisel aa afeupno delo, 6esar v Evropi roso mogli realizirati. Chnčinsrfvu je preulsPtavH štiri ^lovamske prwiatavia&e našega doprinosa, k vojnemu prizadevanju v indasstriji in prt dostavljanju imterijafe sairerai-kom m našim četam. Joseph Wancihaz, je da kopfije prtmog, AAanowiez izdeluje bombnike, LeAoo dela v jeklar-ni, dočim skrbi Marian Pave-js^oslovanski kapitan tr-gwsteo morwariee, da je do-fttavijen vojni materijal, kjer ga je treba. VeJSk zavmik, te mogočni slovanski red! Colonel Richard 0. Patter-sou, Jr., je govoril za Zakfed-nššfci department in je dejal, da so do izdaj ameriški Sfore-ni dbeefdl pri naktrDevaniu bondov š* lepe rekorde, toda vojn« ie ni zaHjaoena in 2».to moramo sevefe delati tndt v tem ozira za zmago še naprej. Prei=edh:Tc newyxrrš ke g a VjseeTovon«kejBai kon g r e s a . I Zlatko Balokovič. je princs s^boj na Festival svojo vijoBi-m m je nebe^so^lepo zaigral neka j komadov. PlesaBri i» plesalke poljske skupine so poda1 i nekaj l.iubkiTi narodnih plesov^ "zbor tf :Leon-■tovich" pa je pod vodstvom Frank L. Bcibuika zaroči nefcai krawiih pesmi. Zaradi dolgosti programa so morale bit; nekatere točke "spuščene, toda užitka Je fo«V dovolj za v?e in najbrž ni bilo nikofirar, ki bi mn biik> žal, jda je foil prisoten na tem pomesrjbnem slovanskem Festivalu. Kje drusde na svetu bi moffli štora viti ^ruroa j to-IHm razlj&ri^ in prvovrstnih taientev in Hrupio, I fcakor smo hneH pri"iko olV-čodrvvati T8. .Tatmrarja v Carwe-l^le Hafl-it Le v Ameriki, kjer J ms je tiwla prtne^a sfcapfcj od j vedh krajev, je mosroče kaj ta-I kejfa ie astfo človek % vetjem i zaznava, da srno fe nriČeli Zflf-| vedaifi, da bomo veljali veliko več aKbuženi, kakor pa bi po-I somezno. * Slava Slovanom! ZNIŽANA GENA Sa koračnico SOLDIERS fiH PARADE Ker iell, da se Um bolj ru&iri xa PLAHO HARMONIK© - koračnica "mladi vojaki" Je Mr. Jttrf W. Ko^iUMt tttid s nMBAaa, A reJUl MU* MM ikhdln ftt imHiiiI eenl, to ft Sčdflj 3dc Dva IMA tm IV MM NaroČite laliko tudi pri : Slovenic Publishing Co. t(9 HA SL, MNr MI Krajerja in mu s pikrimi bese-ciami iekaaat sožalje, pregledal Franzla m pripanmil, da je take stvari težko najti, mnogo lažje pa da je ugotoviti na nežni otroški koži »Bedi pretepanja in da otrok še bolj doti kakor odraste! človek, naj torej bolje pazi na .otroka, ker le s tem more samemu sebi koristiti. Nasilnež je to razumel in baje otroka ni več pretepal. Štor pa je bil kmalu po tek dogodkih pe rezi era Lraa. ^ Njegov naslednik je bil Jakob Žrnbo. To imi je pa dalo več prostega časa, da je lahko večkrat aa-laao šel ntimo in Frairoeina ofe-idkal. v V oni dobi, ko smo mi bivali na Dunaju, katere se morem precej dobro spominjati, kakih 20 let pved izbiuhoan svetovne vojne, torej nekako od 1S94 do 1914, je bik> na Dunaja mnogo Slovencev, med njuni razmero« i ma zeki veliko v boljših in aeh> važnih službah. BiH so med njimi odvetniki, zdravniki, sodniki, profesorji, oficirji, mini stipki uradniki, pri pošti, poft-ciji, na ieleenici in po mnogih dragih uradih so zavzemali važ na mesta. Omenim le nekatere, ki se jih slučajno spominjam. Prof. Stritar, vladni svet nik G&obočnik, pl. Sorodoteki, ministrski avetnik dr. Babnik, dvorni in sodni svetnik dr. Bo-gomil Krak* dr. Qejmk Krek, tajnik pri atpelaoij&em sodišču, polkovnik Jenko, podpolkovnik pri cesarski gardi Jernej Andrejka, piL Livnogradski policijski inšpektor Tomše, dr. Mantuani, kos toe- v dvomi knjižnici, Mfegr. Jančar, mino-lit Pater Sterbiak, Fs. Kulovec duhovnik v Augnstineju, Marija Mladič (moja sestrična) je bila predstojnica dekliškega U-«eja, gospodična, Šušteišia, u-radnica pri glavni posti, in šteto drugih. Mnogo jih je bi-| jlo pri privatnih podjetjih* tr-] sgiovtoevin obrtnikov Bilo je tudi več slovenskih društevf med katerimi sta biki najbolj znano •Katoliško izobraževalno društvo "Straža" na Mariahflfu (Liniengasse) in."Sl©veiiija*v Prv«nn je naoetoval Shahov-nik, pozneje Hvas, alednjemu pa dr. Šavnik,. (Nadaljevanje prihodnjič.) ZA POMOČ JUGOSLAVIJI, OrgenisaeLja American Friends of Ywgoelavia priredi prihodnjo nedeljo dt janaasja 1943 kot kampanje za pomoč iJngeeiavgi (Yugoslav Relief radia pregraa. * 4J0 uri popoldne na postaji'"WINS ^(lOO^kiloeyktes). Nn teta pro igram« nastopi tadi pevsko dm dtvo "Slovan" t več pesmimi, tkieepoeebaoprknerae za sedali ča». L (Postaja pe seže smuo j na razdalje 90 milj, zato bo hk> goče ta program slkjttiMifio v obsegu 90 milj. . & i t a l k b ^sdtoSene na slamnikih; Saturn slama; dolga sezama; dobra plača. • BBHT COED 33 W. 35th STBEET Floor JfEW YOBK> N. Y. 1—mix to "22ad (5ž> REVMATIČNE BOLEČINE? Mft» Mm*m3im, pri^tao u*tf» s hh. * ^ndsvfdiB ttiuifaBt, IS PAIN.BXPELUR W . THURSDAY, JAmAEZ 21, 1943 fswotuiBULI« ^sas-HTa^l iz slovenskih naselbin t^^Sr^l SLOVENSKI NARODNI KONGRES ZA NAMI držati tega gesla, lahko pričar kiyenw, da bode Slovenija zdru aana po tej. vojni Mi ne dela-j mo tako, kot naši«biatje Sibi ša Hrvati imk jik štejemo med sv^je, oni mm **), ka se že ae-daj ptvpirajo, kdo bode vladat dragega. N« vem, kje ae vseli iHiitterjave idejey da keče^fr biti •vee kot toti drttgi. Stovenoi g* ne niMinx>t katerega bi vladali, pa« pa 'hoeecao aiivefci kot prost narod, zavedajoč se da 9«m> tudi mi član drttžme sveta ne pa suaaji tega trii onega naroda ...*■ j Frank Gregorin. Little Falls, N. Y. FAR^B, DELO, VOJAKI. ' Zeto malo se vidi novic iz tega kraja, dasi je precejšnje število Slovencev naseljenih v tukajšnji bližin^ na farmah seveda, in vsi preoej dobro ot»to-jijo. . - ; ] . M - ■ . . Zares bi ne morem tolmačiti zakaj se ne eden ali drogi ob gotovih prilik afc kaj pohvali s svojim napredkom, se j tO bi bil vemdar lep svetel žarek, žao-efc, ki bi posvetil njihove lepa urejene domove. Zdi se mi, da so vsi preveč pobožni m Veraje-j» V tisto, kar m «e nawcih is katekiop*, iwwree semocataje-vaaje i» vsak najrajši meiei i» reke v žep* tiiei in pri tem m-Bb: nobena pošast ne vab* ** deti kaj itmmn at koliko premorem, saj tadce je tvdi prav. 'Tudi tukaj v mestu Mo tarkš ni, tudi tukaj bodimo e poveee-no glavo okoli ne da bi komu povedali, zakaj. . j Z delom gre tukaj precej dobi o, kdor je sposoben za delo, lahko dela. Plače »o seveda zelo raaiične, draginja pa skoraj neznosna, gtrie Sam tudi redne obiskuje naše dome ve in pazi, riko naši sinov! nofeijo kratke Mače ali dolge. Kakor hitro opazi katerega v »dolgih hlačah, mu -že pošlje povabilo,! da se mn naj nemudoma pridru. zi. Tudi moj najmlajši 6in je' v nje^cmm taborišča. tfipejmo, da bo temu kmalu konec da se bodo naši fantje zdravi vrnili v naročje svojih mater. ■ Priloženo vam pošiljam money omier za $6.00. Slučajno se mi jef>osffeči*o pridobiti vam novega naročnika na list "Glas Kareda" in pošilja $3.00 za pol letno nardenroo, ostali $3.00 90 pa za mojo, katera mi poide mislim v januarju. Iskreni peodrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa, obilo nardgnifcev. - - j Vaš dolgoletni naročnik Joseph Grabek | - Ckdaiac, Mkh. V BLAG 8FOM3N šeste obletnice smrti NEPOZABNEGA SINA in bumffa Anton Toman, Jr. M Je pwaafawl -L Januarja* 19S7 Vtliill n* veka Je Tvdj gUs, A v mislih naših si nam ves čas, Dokler ne pridemo za Teboj, fn ae arfraftao a Tebo*. .. , Bridka bila Je lofttev, t So zavedno A zaspal. Svet za nas Je kakor tmtrwi. Odkar al Ti zapustil aaa 2alnjp » Q George W. Baxnwafl 2} Podlago za meh»- i ^ 1 niftlO ft , ' o I mortte tfoWtta* K. 2 lotffaa.T»^ £ Sj^sSH^^^M natanko, kar pi p ^EBj^OT^^^JKjpB jjjjj *SSmi3f' lV>r ^ pMSaSHH^^I^^H PoJasnnje vp©ra- ^ ^jC t ^^^IHmB^ bo vsakega atro- . t*l 2 . MMIi^WBi Ja, orodje In me- ? ** I pMp^HH ril, aaSrte (Mr* S* ' ' H^B^W^PS^bH® • urtott.* i«ed šfc ' M 1 lit - "Jf I'liB r^ 57« tU. Z Ne ^ na to, aC ste Š^ pbhtea^ViM Be «1 toljifa g SLOVENl€ PliBLlSHING COMPANY 1 SIS W*ST 18» STREET ? JfWW YOftK CETV —*------- f-» ■ ■ - _- - j_ 4 4 - LETNO PRHSKUŠNJ0 DU AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA ......-...................... i, , :: AMERICAN FRATERNAL UNION o ELY, MINNESOTA CtifeA DOLARJEV PREMOŽENJA l. I . ■ . ........................ il^ Organizacija je z*ft€»t$va, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte j sebe in svoje otroke pri Anmeriški Bratski Zvezi, ta vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ak» J* dntf«?» AM.B. v f«8l w*ml-bfef" tphtofr itH&vragt tajnika sa pojasnilo, «e ne, piiito na glavni ^ a rad, Ely, Minnesota SLOVENSKO SAHOSTOWO BOLNEKO POBPOAM WtfSTVfi » Oraater New York tn okolice, inJt --- ..-i.; ----;--—m———.4 v ' Kdor Ixmrd njakvr ali rojakinj fa nI dan tega ili illll l i n« le trajen prtfrtdja ell priJKMJke SU pa m*t* itM 1 fil, IZZZZZEt"**-v 1mmnM m ** "T™- ** 9*me* *m mB •aorafa wia TEKOM 30-LET*«*?* Jt dfruitro tejflkekld IM 1 autetea in »Ma Mda i* m ♦ bta»jni MMM «Mt Ja: t 0800.00 Dfefett* graft S 4066J50 u. Sw Sarftigs Sbidta * 7416.7» naloženih v bankak Skupno' |9(ti^Ml19 gJSTS f* tm^^f^t I PodpndiM.: ruto«. i»AMfltu naglMkf Saplanlkar: ** ANTHONT U»aTEOV«ai narmon et. M»*m«MMI Brooklyn, K. T. Brooklyn. N, T. * .... .„„ - - • ■ . . .. • f. PRVO miwo rt TTNKO 2ALOKJA Gt«ndai«. L GlcnSil«, 1*. L m. smr rmzKA* l - \ vr^te prireditev v nedeljo dne 31. ianuarja v dvartti 81ov. narodnega doma v Brooklyn n. 5!pcetek cb 4- popoldne. Po-dfolbnostr ^clede n^oprama itd^ bo pwftw^f flwwfiww poTooa-m v tem r nadaTj- , n«ra i^orf^ft in osrlasa, Mrs. Hf-len Cotel. prede. WVfttWK T7. Sto VFNIJiS (JlCf.) — Iz Ljubljane so odpeljali skupino nad 300 Ižancev in Ižank v internacijo v Italija Moefee so nalofcfi v 7 tovornih vagonov, žensSke vse v 1 osebni vagon. Odkar so partfeani napadli vlak z interniranci in jih ved sto csvobodili, vozijo vse LRterairaDee ukleajene po dva in dva sktspaj. Italijani demontirajo v Ljub Ijani avtomatično tektonsko centralo in jo premeščajo v Trst. V Ljubljani rwdanejo le najna^ne^l telefoni in sedaj »pobirajo telefonske aparate po liišai, . CHILE PRETRGALA STIKE Z OSIŠČEM Republika Ohile je dne 20". ja mtarja pretrgmila vse diploma-ticne sttic» z državami eeišea in adaj Je Argentina edina jafiio-aaiienška repwbiika, t,i se vadr-adje stike * osiščnimi državami. Dfferet pvetrganja stikov je HI tvadpi^arm pa pre*ednikn rfrwiMike Bio««v potrav kd so lrile o ten koraJni obveščene diHft aineiUk^ države m Bn-1 tmija ter jb senat s tridspet; Ifte'Sovl prati desetim wT za protngaaige stikov a ob*-j seem, « ' KJer se vvakovrHni žtdostni in ve&eti ^ogodfai dogajajo^ si večkrat aaoskm, da bi kaj aa- pisaia v naš cenjeni list. Toda krii je to z menoj, da se k pisanju težko pripravim in odlagam toliko časa, da stvar zastari in nima pomena ve« za v javnost. . V naši naselbini je lansko leto v jeseni minule 2š> Let, odkar je (bil otvrnjen naš Stovenski naixxlni dom in db tej srebrni «s»Wetnici se je plačal tudi ves dolg. Šele sedaj lahko moremo reci, da je dom nas oziroma last 'Slovencev v Let Salle in okoffici. . , - j Slovenci smo v tej naselbini najmanjši narod. Tttda sme edini, da imamo narodno ogpaji-šfe. Shajamo se v njem ljudje Vsakovrstnih prepričanj in se prav dobro raszimemo .niti ma-; Jo nas ne moti Ux, kakšen prin cip iina tal ali oni. ker Fe zavedamo, da ffliw v deželi, kjer via-j da demokracija in pa, da je Slovenski narodni dom tudi odprt «a vse, ne oziraje se, kdo je kdo. . j Da, Stovenci imamo res lep dom »za tako malo naselbino, na katerega smo v nosnici psoaosm. Na nekaj, kaT ne moremo biti fponoeni, kot se na primer v Cleveland« in v raznih dragih naselbinah, kateri imajo tudi »voje čitahriee, da nimajo samo za shajališča, pe*5 pa tbdi za Bobrazbflv kar je na^olj vitadJ-ittga pomena za i«a >p še mnagO. Veste pa labko vsi, da reševanje nereda je v avezi z velikistroški. Drugi narodi posvaeajo ve-iiko vee jo peaoraost nase, kakor mi. . ■ :V -i Zatorej bi moral naš slioven-narod? v Ameriki denarno podpreti odlbor, (kateri je bil izvoljen na Slovanskem nar. koti jgresu v Ctevetandu koiikor pa? flnogic»če. Razume da ni ni-kdo prim o ran koliko; naj vam rasa steveifc&a Brca nareftnoje-jo koTfko m zakaj. * Jfces. je, da smo imeli pred 24 leti izknšnjc, bo rekel marsikateri, paoojnfte pa, da je danes po 24. letih preoej velika raaliika. ffce* po nas takrat izigrali in še danes nas lahko, ako nebodemo na prstem me*t* - efb prsrvem Sastv. Vaeti se nam celo Pri-moifefirt, kos Koroške, kos Sta-^erMke, neka j^tedmnr ja, in na-fiasdnje IcotrfcOT je še ostalo do-venije, ^ priiSlofted kolikor to-Hfav diktatorska Jugvr^av^e, je bfto yrevfeS. Sedaj pa se moramo boriti z vsemi močmi, ki so nam na ras »polago za celokupno autonom-no Slovenijo, pa naj spada pod vTugoslavijo ali kar bi bilo Še boljše, pod vseslovansko dtza-To, ali zveze^ kakor pač hače kdo imenovati GkJtovo daleč i najboftjše pa pod evropsko, ali svetovno federaeijo. " < Slovenski kongres je dokazal, da se z združenimi moftmi -teh-1 iko premosti vse zapreke in afao se bodemo Slovenci v Ameriki SIVALKE Mnogo dela, dolga sezona; plača od kosa ali na teden. Lepa priložnost ea dober zaslužek. > BERWICK HAT 00. 54 WEST 39th STREET (15th Floor) New Torte Oity _ 21, '23 • Decemlber 5 in 6. v letu 1942 bo ostal v spominu, ako ne celemu stovensteiK narodn, gotovo pa vae» delegatom, in de-legatinjam, kateri so se ga ude-lecždM. Ha: Skxvenrfti narodni kongres! Mogoče da do sedaj w celi zgodovini ni primiera, da bi ser en narod tako skuipno ediuižil, kot ae je slovenski v onvenjenih dneh. Poprej smo bili vseh vrat, političnih, in verskih strank, na Slovenskem kongresu pa samo eni: samo Blovenci, > 'Mislim da vsi delegat je in delegatmje morate prisnsti da je vladaftamed prireditelji, ka^ kor med deitagaeijot P^av prisrš no sodelovanje, ne oziraje se na levo, ali desno, vsi samo za slovenski narod. (Vsi ako »vzamemo eno izjetano). » Bep se mogoffte malo cirdno sliši, da sta na enem in istem odru dva extrema: Rtbin Kristan, in Bev. K. Zakrajšefc, kakor tudi dst^i vodite^jv ki pripadajo tej. ^i drugi stranki. Čudo. In v tem je najbolj raz-vestijivO dejitvo da so delali rtkupaj kot bratje, in vsi samo za Vi slovenski voditelji ste nam s tem dickazati da ste naj-pr\x) S*bvenei, potem pa Me polijtiki, aft verniki te ali one sekte. . * | i Ker smo mi delegati videli, saj jaz mislim tako, da se lahko aaneeemo na vate, ki ste sedaj v 'izvnševaftiem odbora, ako se bo ste držali smernic kot jih je Slo veirslki komrres začrtal, kakor tndi tif^ti, ki ste v C!sre4pjem. i Mi vemo, da ste izmožni iz-fvreiti delo, katerega vam je kongres poveril, gotovo kolikor paič mogoče Mi vsi Slovenci pa moramo tudi vedeti, da naš odbor ne more vršiti dela brez pomoči vtega ^»venskega naroda v Ameriki. i (Pomoš! — To je pa tista, ki zadene ^Ifhernefga Slovenca v AanerHki. Vsi vemo, da naši! nroditelji tega sami ne zmorejo, ker tako odvisni od dela, kot skoraj mi vsi. Žalilbotg, da nimamio niolbenega slovenskega milijonarja da bi nas podpri, zatorej bode pa njihovo delo NOVICE IZ LA BAILS, ILL. njih Stran pri Kamniku na Go. renj&em. V Aa&m je bila 221^ Bila ja član&sa društva št. 95 SMPJ. Zapušča žalujočega Sbproga, dva sinova dve bčeri, enega brata in dve sestri v staii domovini ter eno sestro, podtpiean®. Tudi ona je bila delovna in skrbna za dom in družinos katera jo bo zelo pogrešala . Mary Fur ar je dobila obvestilo i® Was&ingtona, da je bil dne 4. decenafbra v vojni ubit njen «» M Paul Furar na obo kn Guinea. Star je bil 24 let m rojen tet v La Salle. Zapušča žalujočo mater, dva brata. od ieh je eden tudi pri vojakih hi dve sestri. Nesrečni Paml je ia našega mesta prvi, ki je padci v vojni za domovino in demokracijo. Vsem trem blag ppomin, sorodnikom pa moje iskreno so-žalje. Frances Geode, jjfe- ^g H r s V trenutku, kadar mislite aa Attift* v frnum. se pM^rlčate, tCS KgHM kaio Je poceni. V vsakem kvartn |WM 19 Je veš kot dva funta — in vae Je ^^ hrana. Primerjajte ceno mleka mM po funta a ceno drugih živil ... 9 C f JL n»SteT*Jte prijetno oevfeiftev T ** V "M* njegovo popolno žlvtlako W r\ tr A V xnatitM ... 1» trnu m boste M V A njegovi nizki ceni! Država IrawTofi pravi- NAJVEČJA ■ POGASITE ŽBJO FUNTA tTTaDrre ZMAV« z a PIJTE MLEKO! ^' Vitamini "otivl>wj«— Pomjjji pff imvi^iviHil ^^ A>K*t^aka PMkclJ* xa utruianoM D R N A R ^B Vitamin "A" n odpor prftfl l Rudnin« xa blagostanj« ^.^m m ^ m I KaTclI M jasno polt ■ M ■ ^^M Najeenajfti naravna hrana mWM ■ V ■ PopcHto- za c«H> druilno | f | II &&EZPLAČNO! 1 ' ML VICrSKV HtAL PtANNER " . . . popoln a J«dUW raceptl, B^^^^^^^gdjl^^H jedilnimi Mati. Mmimom to«- lorlj. ttnanjievaino dljeto! i MUlta im> m narfov na; V j Bureau Of Kfflr ?ut3!c«y, a \ TBE -€<1,13 NARODA- ^ New . - . _ ^' THURSDAY, JANUARY 21, 1943 ~r HM—- i............• • _TglANOTUBN L. Iz slovenskih naselbin ZBOROVANJE SLOVENSKIH DRUŠTEV V PITTSBURGH, PA. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila. hake mtiti ameriški državljan. Poleg vpraSanJ. ki JU» neredno ■odnlU Marijo prt ispltn se državljanstvo, vsebuje knjižice Be t IL delu nekaj ▼einih letnic le zgodovine Zed lojenih drier, r IIL dela pod naborom Razno, pe Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-njenlh drier, tincolnor govor r Gettysburg, Predsedniki Zedlnje-nib drier in foedlne države. Cena knjttid Je samo 50 centov. in ee dobi pri: 8L0VBNIC PUBLISHING CO. SIC Weet 18th SC. New Terh ispesno naše delo, kar bo pač lajvečje priznanje nasi okolici. Za odlbor Slov. Doma, Frank Oblak, tajnik Pittsburgh, Pa. Vsaka država ima takoimeno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za varno bodočnost neodvisnost va-• 5e družine? Kaj moremo pričakovati od bodočnosti? Upanje na bodočo zmago v boju proti otroški paralizi je veliko. Toda to upanje ni odvisno samo od mož in. žena, ki vodijo raziskavanja in vežbanja, ki so potrebna za zmago nad boleznijo. Odvisno je od vas in od vseh vaših sosedov, ki vedo, da je to v resnici vaša borba. Po odboru za proslavo predsednikovega rojstnega dne imate priložnost za to delati tin pomagati pobijati otroško paralizo. JUTRIŠNJA AMERIKA BO TAKO MOČNA, KOT SO DANAŠNJI OTROCI NOVA IZDAJA Dobri Atlas Je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu najdete zemljevide, ki so tako potrebni, da morete slediti današnjim poročilom Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam J^fSk Čr^ dežel, provinc-navaja površino, ta zbirka Je taka popolna, da je.zn vsakega ae> prebivalstvo elavna mesta in ; obbedno potrebna tekom "J"® ta vmiaL picujvmaivu, glavna mesta m * Vklju&ni ee nanaslednjl zemljevidi: —- avet, kraj na zemljevidu. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob izbrn- 4 hu vojne), Angleško otočje; Francija, Nem- Seznam mest in trgov—navaja i*1«*. Sviea, Holandric, BeisU*. , i • • j v •)«. Norveška, Danska, Unija sovjetskih aoeja- ime kraja, okraj, in državo, pre- »stičnih republik. Bolgarska, Romanska. Jnfo- bivalstvo in kraj na zemljevidu. SMTt Zastave vodilnih držav-v pol-nih barvan, vsega skupaj 56; Če- Jn*n» Amerika (Jnini del), Afrika. Severna la vrsta narodnih barv. iSKSf. "ČZZLISSL * ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev .sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. r~---—fl SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk ^V Ta atlaa. U aam sebe popravlja. Ima namen f B I I refiitl marsikatera nasprotujoča si vprašanja, V M tCHlVT ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani eo A ^^ skladišče svetovneca znanja in podajajo raa- sežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra- p O P O S T I Jine in globo«no oceanov In jezer, dolgost naj- ___ daljftih rek ln prekopor, površino poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov ln rieokofct svetovnih gora. Tn eo odgo* fT—nnmnmniiMMiiii ■mirnimi« ■■ rorl na mnoga danaiuja rpraSanja. -—--48 velikih strani Naročite pri: _ . . Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. POŠILJANJE PAKETOV VOJNIM UJETNIKOM ki je registriran pri "Presidents War Relief Control Board", ima gospo Roosevelt in kraljico Marijo kot zaščitni-ci in da ta United Yugoslav Be-lief Fund deluje kot največja organizacija v tej deželi . Državni podtajnik Sumner Welles je obljubil Togega v Re li-ef F*nndu svojo moralno pomoč ter je naglasil važnost, da narod te zemlje doprinese kolikor more za podporne cilje v Jugoslaviji. V nekem drogom pismu izraža upanje, da bo Yugoslav Relief Fund imel pepoin uspeh, da zbere vsoto 2,000,000 dolarjev. Ni potrebno opominjati jugo slovanski narod o važnosti in veličini tega napora. Naj bi vsak uvidel resnico da "United Yugoslav Relief Fund7* že sodeluje z mnogimi "American War Chest" posebno v CMifor-ni ji in da je to velik zadetek še večjega napora, ki sledi. Pomanjkanje delavnih moči v Nemčiji (JIC.) — V teku oddaje v srbohrvaščini je govornik po-vdarjal, kako se v zemljah nemških hlapcev, Romuniji, Madžarski in Bolgariji, širijo nemiri zaradi strašnih izgub na ruski fronti. V Nemeji piše 3il oglasni £■ preži tolsti som ter se -edaj pa sedaj s h'rusoem zažene za f. o jim plenom. Tik levega oibrežja se vleče pnašija ceeta, polna črnega P Im. Polje ob strani je obdelano s koruzo, glavnim pri-d< ..om nerodovitni krajini. Vsak trenutek te areeevajo lačni .azi, v.-alic komk sc ti odkriva rev »čina in berastvo. če p. c nad teboj razteza še sivo, oblačno nebo, imaš občutje, k.^or da bi bil v kraju, ki sta ga ravnokar s svojo giozo pre-p uli ismrt in lakota. S tirnega polja se omenjena reka končno zavije v oeiko a ima. Tam pa je krajina prijetnejša. Orni gozdovi se razprostirajo na Obeli bregovih do visokih gorskih .slemenov, med pa napravljajo^ zeleno ^enožeti. njive in vinogradi Uar-. CQomčne liso. Kavno na istem me^tu, lkj?er be reka skrije v dolino, so •pca Vi: i na-i pr. dni k i gra-čini potlioi>nt-o poslopje. Od nekdaj1 s j *n gospodovali megoenr in premožni baroni iz Struge, ka-•:• so -e imenovali po svojvni, tik reke stoječem pesestvu. Al: ' - Jij, ko se naša prip^vect pričenja, je Struga slooxaj podrtinu. ;no zidovje je raz nt o, odignjeno, igavo-rdtčkasto in razpo-k.. - , la se je bati, da zk-zc poslopje vsak trenucek na kup. X tirih oglih črnega >grada tiče tanki stolpiči, kakor da bi se ■ i ti štirje stolpiči napili kislega vina in bi jih sedaj bolela ■Vu: dvorst-u stoj kapeloa z kupol podobno streha Krog grajdkh zidov rasto koprive in druga taka slaba ze-Gadje in kuharji ^majo tu notri svoja selišSa. Za po-em se po hribu navpikjraiz?teza vrt, ki je bil moida nekdaj j.o m okusno oibdelan. Ali sedaj poganja trava po pežče-. fiteoah in namesti nož in cvetja se išopiri trnje po gredicah. . vl:e m sokoli, pod raztrganim ostrešjem gnezdeči, se pojajo i 1 poslopjem v zraku ter ^ svojim kričanjem napravljajo ne-. Človek pa se malokdaj prikaže iz žalostnega tega dvora. Ali vendar je istina, da se je še stanovalo na Stru^r-. Ti pa, ki so prebivali v nje, so bili že davno pretrgali vse vezi med vetom in med seboj. . Komaj četrt mtilje pod Strugo se dolina mahoma razširi. - -di reke se očem odkrije precej veliik otok, obrasel s snrre- ■i, brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje poji o poslopje, grad Otok S svojimi stolpi in strmim; ?tre-n' je grad romantično krasen. Človeku iz dalje to poslopje izujočemu pa ee dozdeva, 'kakor da bi gledal ostanek iz sred-!. ?ga veka, ki so ga mimo hiteči časi tu pozabil!. In vsak trenutek pričaikuje, da prijezdi iz visokega portala družba •vetbh vitezov, ali pa da se prikaže na balkonu v tesno obleko zaviia gospica s širokimi, ningrfbanoenimd rokavi. . Moderne naprave krog grada, lope in drevoredi človekft >č hitro pokličejo v sedanjost. In če umazani grajski hlapci k tatvinami tolste konje pripode na vodo, se raztopi takoj S romantika. Mimo Ooka pa se leno vali voda. globoka r- temno zelena. Nekoliko čolnov je privezanih *>od vrbovjem i pc vodni vršini se gonijo gosi, ralce in trije ali štiri9 mogočni .abodje. . Lep kraj je to. In trm lepši se ti vidi, če si prišel na O ok mimo dolgočasne, podrte Struge. . ' » • ♦ * "Namen moj je florjen. Cesmu naj mi je še to pusto živ-J^ujc^ In kadar imaš te vrBte v rdkah, je že pretrsana nit mo-,og* žirvljenja! In sam jo bodem potrgal ter po'vmi'- stvarni ei svoje atome!" "Moj Bog, če bi bil dobil žensko, kakor so jo zaželele moči vp< <'ega mojega srca' Aii ti, Ana, si bila moje prekletstvo! - * tista teža, ki me vleč- v-pogubno gldbočmo!" ^ "Aii si se le količkaj i^trudila da bi bila ume:a čutila mo- ■ ou>e? Vsak korak s im- ogrenila! In sedaj, ko se mi je odkrua življenja fladkost, 'ko me vabi sreča, od daleč, sedaj zopet ti z nerazvezljivimi verigami tiščiš k sebi Vse sem p a? k bil in vsakemu sem odpustih Samo tebi ne odpuščam! Jn r.a roba .groba imam edino to zavest, da te sovražim." Grofinja Ana je vse to mimo prebrala in z gladom, kakor dii bi brala vsakdanje pi«mo, ali pa račun svojega oskrbnika, ivoncavši, pa je ponosno dvignila še vedno krasno glavo, ter dejala mrzlo. "Eliza, kak fant&st je bil to!" — Grofica Elčza pa ni odgovorila ničesar. Zamišljena je tr-la lr>tza listom na leskovem grmu, ki je raste t'tik klopi, na Kateri sta sedeli. Ona pa se je razvnela: "Kak fantast! In s sovraštvom do mene je šel v c„,rl» - ;.1 mi -ie na pričo, da mi to -sovraštvo ne napravlja a Kake stcrbi.! Sramoto jc zapustil meni in svojemu otroku a^o =tra?no sramoto! I)a, tudi jaz ga sovražim, sovražim >edaj, ko je že da^*no razpadel v Svojem grobu! In če se )o nmjam tistega jutra, ko so ga tam doli konec otoka valovi edoga ui z zeleno travo obvie^a pripluli k~produ, tp-aj ga m kota v moji duši, kjer bi tičalo najmanjše pomilo-■ anje do tega grelnika! Gospod Bo^ ga je udaril s pravično - - o:o nezoI In zaslužil je soifit, ki jo je storil!" "In kako je vse to prišlo?" vpraša Eliza, "grof Milan ;e bil vendaT tak«; resen značaj." 'Kaiko je vse to prišlo?' T^sti romantični nagibi, kateri o napravTjali, da je bil slab gospodar, slab zakonski mož, slab € e svojemu otroku, t: na^bi so ga zafpeijali, da je hldnokrvno ; ?koračjl meje spodobi*« ti ter postal slabši od najumazanej-r & umazanih svojih hlapcev" "In kako je prišel v dotSko z ono rodbino*' Grofmja Eliza je besedo "ono" poudarila potem pa Se pristavila: ",Siy ste bili vedno v silnem sovraštvu z onimi iz Stroge, če se ne motim." _ (Nadaljevanje prihodnjih) .. Kelp me win MYVictory" "-------- Na glavnem letnem zborovanju Slovenskega doma ▼ Pitts-burghu, ki &e je vršilo dne 3. januarja, je bilo sklenjeno, da se povabi vsa slovenska podpor na in ostala društva na skupno posvetovanje v nedeljo popoldne 31. januasrja ob 2. popoldne. Svrha tega. sestanka je, da se ustanovi primerno pom oži no ali ireliefno akcijo v prid qasega trpečega naroda v Sloveniji Kakor vam je znano, je Slovenski narodni kongres odobril in priporočal, da vsaka naselbina v svoji okolici pod vzame korake in organizira vse sile za tako plemenito in humanitar no delo. Naši junaški boritelji in ves narod v strelskih jarkih dokazujejo z svojo vztrajnostjo proti Nemcem, Italijanom' in Madžarom, da so vredni in zasluzijo naše spoštovanje in pomoč, katero tukaj lahko zberemo zanje in za naše ruske brate, ki potiskajo nacije na vsej do^gi fronti. Naža glavna letna seja je pri poročala, da vsako društvo x» slje izvoljene zastopnike na ustanovno sejo. Udeleži pa se laHko tudi vsak posameznik, ki hoče na kakoršenkoli način sodelovati za plemenito stvar. Vsak posameznik je dolžan delovati, če je njeigovo društvo aktivno ali ne. Na dotični seji se bo izvoMl centralni odbor, tako da v najkrajšem času pričnemo izbirati prispevke in darila za naše reveže. V slučaju, da je vaše društvo že pričelo in pridruženo eni ali drugi skupini ni naša žedja, da se nam priklonite. Prosimo pa vas vse eno, da pošljete svojega zastopnika, da nam razloži in pomaga z nasveti, da bo tndi naš uspeh zagotovljen. > Pittčfourgh s svojo veliko oko Hco lahko mnogo stori, ako se vtei lotimo skupne naloge. To dolgujemo našemu narodu, to dolgujemo našim ruskim bratom, da bo vase društvo gotovo (zastopano. Ako se pa med tem časom ne vrši vaše društve na seja, pa izberite enega iamed odbora in ga pošljite na skupno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 31 januarja v Slovenskem domu na 57. cesti Pittsburgh, Pa. • Pripomba: — Društva, katerih nasflove sem imel na razpolago, go bila povabljena potom pisem. A iker je v okolici veliko društev, katerih naslovov nisem imel, so tem potom vi jud no prosena. da pošljejo svoje zastopnike, da botno v resnici lahko reHi, da delujemo skujp-no za tako plemenito akcijo. Cmi več nas bo, tem bolj bo