Stev. 207. Leto XII.
Maribor, sreda 14. septembra 1938
Preprečena sudetska revolucija
Sudetski Nemci so skušali spremeniti Češkoslovaško v drugo Španijo — Vlada poizkus
zatrla že v kali in razglasila obsedno stanje
IZagjsfcj
demonstracije proti čsr.
.praga, 14. septembra. Demonstracije sudetskih Nemcev, ki so se pričele : jfkoi po Hitlerjevem govoru v ponedeljek zvečer, so se nadaljevale vso noč jn še včeraj. V vseh nemških in mešanih ®rajlh so se zbirali tisoči in tisoči prlsta-sudetsko-nemške stranke, ki so bili "®loma tudi oboroženi. Prepovedali so neniško državno himno, himno nacionalna socializma, vzklikali Hitlerju, Nem-*'ii ter »En narod, ena država, en vod-•a<*» »Sieg Heil«, »Zahtevamo plebiscit!« t8f sramotili češki narod, državo in celo Rezidenta Beneša. Zlasti divje so bile jtemonstracije v Hebu, Ašu, Najdeku, Orlovih Varih, Falknovu, Teplicah, Ša-?®vu» Češki Krumlovd itd. Policija je »ljub vsemu temu dobila nalog, naj ne j>astopi in naj Nemce pusti, da demontirajo, dokler se položaj eventualno ne Poostri.
PRIPRAVE ZA REVOLUCIJO.
Kmalu se je pa pokazalo, da se prijavljajo Nemci na nasilno, revolucionar-.akcijo, ki je bila očito že prej orga-z,rana in za katero naj bi bile demon-sracije le psihološka priprava. Po vsem ^detsko-nemškem in mešanem ozemlju “Pričeli švigali uniformirani kurirji »rejniških čet«, ki so v resnici napadalni ^elkl po nemškem vzorcu. Vozili so se avtomobilih in na motornih kolesih ter j^mlrali svoje čete in nemško prebival-Ne* P°siedice so se naglo pokazale: so se pričeli posluževati revolu-Hcj?arnih aktov. Pričeli so napadati po-
z mobilizacijo vseh za boj sposobnih Nemcev bi ustvarili notranjo fronto in dobivali potem z onstran meje orožje, strelivo in »prostovoljce« po španskem vzorcu. Ako bi se bilo to posrečilo, bi bila Češkoslovaška takoj postala druga Španija in v Nemčiji bi izjavili, da to ni meddržavni konflikt, ampak le državljanska vojna in kot taka popolnoma notranja zadeva češkoslovaške republike. Toda čuječnost Prage je to še pravočasno preprečila.
OBSEDNO STANJE.
Praška vlada je takoj po pregledu dogodkov in manevrov razglasila nad vsemi okraji nemirov obsedno stanje in pre-
ki sod. V vseh krajih so se ustanovila že včeraj nagla sodišča, ki morajo postopati najhitreje. Kazen za odrasle je smrtna, za nedoletne pa ječa od 5 do 20 let. Smrtna kazen se izvrši takoj. Prepovedana so vsa zborovanja, vsi shodi, obhodi in sploh zbiranja. Prepoved shodov in manifestacij velja tudi za one dežele, kjer ni razglašeno obsedno stanje. V kra jih obsednega stanja je okrepljeno orož-ništvo in vojaštvo. Meje so neprehodno zastražene. Vlada je popolnoma gospodar položaja. Praga je o dogodkih in ukrepih takoj obvestila tudi vlade v Parizu, Londonu, Washingtonu, Bukarešti, Beogradu itd.
Konec pogajanj s Prago
Ker je vlada odklonila ultimit vodstva SNS, je definitivno zaključila vsa pogajanja in zahteva samo še plebiscit
SAMO ŠE PLEBISCIT.
ttraa,
in orožništvo, naskočili so javne dr'e> socialistične iri češke domove ter teief3’ že,ezni^ke Postaj® in podirati *liin in telegrafske naprave, ki vo-1,., v notranjost države. Pri tem so se bol I P°nekod »rediteljski oddelki« v Ofl °i>remi. Pri napadih je bilo nekaj ul[1aI!,0v javne varnosti ubitih in ran jelo*' ie prisililo vlado, da je izdala napast na* Se revolucionarni poizkusi takoj b||0r°* V spopadih, ki so nato nastali, je 1^. ‘3 oseb ubitih, več pa nevarno in Ceh ranienlh. V spopadih je padlo osem v in šest Nemcev.
ZAPRISEGA NEMČIJI.
?e*taterih krajih, kjer so Nemci v ce]0 ln imajo svoje župane, »o izvesili kajt,113 finskih hišah zastave s kiju O križem, odstranili vSe znake če-republike in tudi vse češke «o ? ' poveljniki »rediteljskih oddelkov« klj„k ^‘^Sli svoje moštvo na zastavo ^ in v križa in zvestobo do Hitler-t>anj ^eročlje. Isto so storili nekateri žu tih 8 občani. V nekaterih obmejnih kra car! ®mci odstranili obmejne straže so nrj.ns.Iie ter vdrli v Nemčijo, od koder *Hici ali nato na češkoslovaško stran Vtikr .Cel° v avtomobilih z orožjem.
ton, L
VioJJ0 se pozneje razvili med revo-
\ ^ so izruli tudi državne mejnike. V:*0 se pozneje razvili med revo-d« *n državnimi organi, so trajali ^Uom Ve^ ur. Vendar se je vladnim or-*'^at| !!! ,v?ia§tvu posrečilo kmalu ob-
•»	Državno	mejo	so	zastra
je ?"e,še v°ia*ke čete, civilni pro 3žene } ustavljen in zasedene In za-iw *	vse	ceste med posamez-
v aye in i ^raji. Povsod se vrše pre 3k0 0 j® bilo doslej zaplenjenega že r°ihiC( z*a> tudi vojaških pušk in celo
Tj P° VZORCU ŠPANIJE.
Sd!U in dokumenti, ki jih je po-(jf?vliaia	’dokazujejo, da so je pri-
vijansifV° ^a’ kateri naj bi sledila Ka vojna. »Rediteljski oddelki«
ULTIMAT SUDETSKIH NEMCEV.
PRAGA, 14. septembra. Takoj po razglasitvi obsednega stanja so se voditelji sudetskih Nemcev zbrali v Chebu, kjer so pod Henlelnovim vodstvom sestavili ultimat praški vladi. Ob 17. uri je bilo objavljeno in poslano v Prago sledeče besedilo: »Sudetsko-nemška stranka za-liteva po svojem vodstvu, da vlada nemudoma prekliče obsedno. stanje v sudetskih okrajih. To se mora zgoditi v teku 6 ur, t. j. od danes, 13. t. m. ob 17.30 do danes ob 23.30. Vodstvo SNS zahteva dalje, da umakne vlada v. Pragi iz su-detsko-nemških krajev takoj vso svojo policijo In vojaške oddelke ter izroči vso skrb za javno varnost županom posameznih nemških občin. Vsi ukrepi vlade tem smislu se morajo nemudoma razglasiti po radiu. Ako se to ne zgodi, odklanja Vodstvo SNS vso odgovornost za vse, kar se lahko zgodi.«
ULTIMAT ODKLONJEN.
PRAGA, 14. septembra. Praška vlada, ki je že drugi dan skoraj permanentno zbrana, je sinoči takoj proučila ultimat SNS in v zvezi z odkritji o nameravani revoluciji ter nasilni odcepitvi sudetskih krajev od ČSR vse zahteve brezpogojno odklonila. Ugoditev ultimatu bi pomenila za ČSR samomor. Vlada je ob 21.15 izdala uradno poročilo, da ostanejo vsi izredni ukrepi nadalje v veljavi. Vlada poziva prebivalstvo vse republike, da jo podpre pri vzdrževanju reda in miru v državi. Vlada bo izjavala proti vsakomur brez ozira vse zakonite nasledke> ki jih določa obsedno stanje. Nepoznavanje predpisov ne opravičuje.
CHEB, 14. septembra. Po dogovoru praške vlade na ultimat je vodstvo SNS pod Henleinovhn predsedstvom sklenilo in razglasilo, da se sudetski Nemci ne zadovolje več s svojimi dosedanjimi zahtevami in terjajo brezpogojno pravico samoodločbe, t. j. plebiscit, ki naj odloči nadaljnjo njihovo državno pripadnost. Vsa di;uga pogajanja so končana. Ker praška vlada v ultimatu stavljenih zahtev ni sprejela, se sudetski Nemci z njo ne bodo več pogajali. Zaradi tega je Heii-lein razrešil vse člane odbora za pogajanja njihovih obveznosti in funkcij ter se jim zahvalil za sodelovanje.
KONEC SUDETSKIH GLASIL.
PRAGA, 14. septembra. Glasila SNS, ki so morala biti zaradi veleizdajalskega pisanja skoraj vsak dan zaplenjena, so prenehala izhajati. Prenehala sta lista »Die Zeit« in »Die Rundschau« ter korespondenca »Die Sudetendeutschen Pressebrlefe«.
KUNDTOVA MISIJA.
PRAGA, 14. septembra. Praška vlada je sklenila, da na ultimat vodstva SNS direktno sploh ne odgovori, ker bi bilo to proti določilom ustave. Pač pa je ministrski predsednik povabil k sebi poslanca Franka, ki'pa je sporočil, da ne pride in se bo zglasil pri Hodži namesto njega poslanec Kundt. Tudi Kundt včeraj še ni prišel in se pričakuje, da pride danes dopoldne. Kundt bo dr. Hodži uradno izročil sklepe v Chebu in zahtevo po plebiscitu. Definitivna prekinitev pogajanj se tudi uradno potrjuje. V pokrajinah sudetskih Nemcev je zavladal mir Ljudje morajo biti v hišah in smejo iz njih le z dovoljenjem.
Stališče italijanskega tiska
»RELAZIONI INTERNAZIONALI« PRAVIJO, DA BOSTA ZA NASLEDKE KRIVA PARIZ IN LONDON.
RIM, 14. septembra. Vsi italijanski listi razpravljajo včeraj in danes o Hitlerjevem govoru. Nekateri objavljajo lastne komentarje, a mnenja niso povsem soglasna. Splošno se opaža, da je italijansko javno mnenje sicer za izpolnitev sudetskih Nemcev in tudi za plebiscit, a ne za eventuelno vmešanje Italije v konflikt. Radikalno piše le tednik »Re-lazoni Internazionali«, ki pravi, da bosta kriva, ako sc pogajanja razbijejo, Pariz in London, ki podpirata Češkoslo-
vaško pri njenem zadržanju. List se zavzema za plebiscit, katerega izid da je že vnaprej znan. Naj se pa zgodi kakorkoli, gotovo je, da bo os Rim—Berlin delovala v polni moči. Države te osi so pokazale že dovolj dobre volje in žele še vedno ohraniti mir.
MUSSOLINIJEV ČLANEK.
RIM, 14. septembra. Radio poroča, da bo objavil Mussolini jutri v »Popolo d' Italia« članek o mednarodnem položaju
Mornarice pripravljene
Francoska atlantska mornarica je skoncentrirana pod polno paro v Brestu, sredozemska pa v Toulunu. Angleška »domača flota« je skoro vsa v angleških vodah, kar se že dolgo ni zgodilo. Ameriška pacifiška mornarica pa je odplula v Atlantski ocean.
Vprašanje manjšin v Evropi
Ce bi vse države, ki imajo pri svojih sosedih manjšine, hotele skrbeti zanje ha ta način, da bi jih anektirale, bi ne bilo konca vojn. (»La Croix«.)
Moralno in duhovno oboroževanje
Vrsta angleških javnih delavcev, na čelu bivši predsednik vlade lord Bald-win, je priobčila v »Timesu« pismo, v katerem pravi, da je danes potrebno moralno in duhovno oboroževanje. »Če bi vso energijo, ki jo mi in naši prijatelji vlagamo v narodno obrambo porabili za druge svrhe, bi svetovni mir bil osigu-ran.«
Ruski proračun
je letos povišan za 30 odstotkov. Iznaša čez 1200 milijard dinarjev. Okoli 200 milijard din je namenjenih za vojaške svrhe, 280 za prosveto in socialno politiko in 380 za gradbo novih tvornic in drugih industrijskih objektov.
Govori v NUrnbergu in v Pragi
V »Intransigeantu« komentira Gallus niirnberške govore, zlasti pa Goringove izjave, in jih primerja z govorom prezi-denta dr. Beneša. Goring je dejal, da je Nemčija najmočnejša država na svetu in da bo delala, kar se ji bo ljubilo. Toda eta 1914 je bila Nemčija tudi najboljše oborožena, a je vendar bila poražena. Dalje se Nemčija najbrž ne boji blokade zato, ker upa, da bo prihodnja vojna kratka. Pravi odpočitek proti temu govoru pa so bile besede dr. Beneša. Ta je govoril kot civiliziran mož, ki se zaveda svoje odgovornosti. Njegovih besed ni mogoče čitati brez ganjenja.
„Arianizacija" Trsta
Na tržaški borzi se pozna novi italijanski zakon proti Židom, ker je vrednost delnic nekaterih zavarovalnih družb padla. Kakor znano, sta v Trstu dve veliki zavarovalnici, Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica, ki sta že preko 100 let v židovskih rokah. Kapital obeh družb ne presega 200 milijonov lir, imata pa zato tehničaih rezerv preko 4 milijarde lir.
Anglija in kontinent
Velika Britanija ne more dopustiti Hitlerju tega, kar ni mogla dovoliti Napoleonu: da bi obvladal Evropo gospodarsko in politično. (»La Croix«.)
Pisanje ameriških listov
Ameriški list »Baltimore Sun« pravi, da so zahteve po' avtonomiji sudetskih Nemcev v češkoslovaški prav tako ne-osnovane, kakor bi bile take zahteve od strani Nemcev, ki prebivajo v okolici Newyorka. Več ameriških listov se tudi sprašuje, zakaj je Hitler pristal na italijansko politiko v Tirolu in zakaj ne pristane na podobno politiko Češkoslovaške.
„Nach Prag11
»Lidovtj, Noviny« poročajo, da so se henlajnovci lotili novega načina propagande. Na zidove čeških hiš in na državne nadpise slikajo znake svoje stranke in napise «Nach Prag«.
Herriot o disciplini
Ni zadosti samo govoriti o svobodi, ampak moramo pokazati disciplino, ki jo bodo vsi spoštovali.
Maribor, 14. septembra.
Govor nemškega državnega vodje in kancelarja Adolfa Hitlerja je že drugi dan predmet zanimanja in analiziranja s strani vsega svetovnega tiska in javnosti. Proučujejo ga državniki in državljani, a mnenja so različna in različni so tudi rezultati. Soglasje je samo v tem, da je bil ta govor nenavadno oster in da je po svoji ostrini prekosil govore državnikov, ki smo jih doživeli v zadnjih 20 letili, čeprav srno se v teh razburkanih časih že vsemu privadili.
Pred vsem pa je pri teh proučevanjih in analizah važno za ves svet le eno samo vprašanje, vprašanje Češkoslovaške ! Nekateri tolmačijo Hitlerjev govor tako, da ni povedal nič določnega, dočim trdijo drugi, da so bile njegove besede dovolj razločne in nedvoumne za vse, ki so jih hoteli pravilno razumeti. Zdi se, da imajo samo ti poslednji prav. Ne vemo, kako naj bi bil Hitler bolj razločno povedal, da zahteva za sudetske Nemce plebiscit, kakor je to storil z besedami: »Zahtevam za sudetske Nemce popolno pravico samoodločbe !« In tudi ne vemo, kako naj bi bil cilj te zahteve bolj jasen, ka-tior je izražen v stavku: »Kar Nemci zahtevajo, je samoodločba, kakor so jo dali vsakemu drugemu narodu.«
Iz teh dveh stavkov in mnogih drugih Hitlerjevih pripomb sledi, da je mislil v svojem govoru na samoodločbo, ki se izraža v plebiscitu, kakršne so ponekod odredile povojne mirovne pogodbe. Pri vseh teh in drugih plebiscitih pa je šlo vedno le za vprašanje: kateri državi se hoče določeni del na strnjenem ozemlju naseljenega naroda pridružiti. V zvezi z odklanjanjem vseh ponudb praške vlade in izjavami, da tudi sprejetje vseh znanih osem točk Konrada Henleina v Karlovih Varih še ne more pomeniti sporazuma s Prago in zadostitve sudetskim zahtevam, je položaj po Hitlerjevem niirnberškem govoru v ponedeljek zvečer popolnoma razčiščen. Nihče ne more več dvomiti, da zahteva Nemčija teritorialno odcepitev nemških ozemelj češkoslovaške republike in priključitev k. tretjemu rajhu na prav isti način, kakor se je priključila bivša Avstrija. Kdor pričakuje še kakšnih uspehov od eventualnih pogajanj v okviru Češkoslovaške, dokazuje samo to, da je neozdravljivo naiven. Tak sporazum odklanjajo v ostalem tudi sudetski Nemci pri svojih neprikritih manifestacijah in demonstracijah vse zadnje dni.
Tako smo prispeli v češkoslovaškem vprašanju končno po mesece trajajočem slepomišenju vendarle do tiste jasnosti, ki so jo mnogi že od vsega začetka slutili. Nemčija se je po priključitvi Avstrije napotila korak dalje in se lotila dela za priključitev sudetskih Nemcev. In pri tem v resnici, vsaj zaenkrat, ne misli na nasilna sredstva, ker je še vedno prepričana, da bo šlo tudi to tako mirno, kakor je šlo z Avstrijo. Hitler sodi, da se mu bo z nadaljnjim brezkompromisnim pritiskanjem nazadnje le posrečilo tako izmučiti London in Pariz, da bosta za ljubo miru pristala tudi na to koncesijo, rajši kakor da bi tvegala vojno. Da bi bila priprava še bolj temeljita, je natanko opisal nemško bojno pripravljenost in silovite utrdbe na zahodni meji, katerih ne more nihče prekoračiti«. Obenem pa tudi ni pozabil povedati, da Nemčija od Francije in Anglije prav ničesar ne zahteva in da je opustila za vselej vse aspiracije na Alzacijo in Loreno.
Doslej je Hitler še vedno dobro računal in se glede zahodne popustljivosti za jubo miru nikoli ni zmotil. Toda tudi že v boju za sudetske Nemce je pripravil .ondon in Pariz do mnogo večje popust-iivosti, kakor sta jo kazala meseca maja .n celo še ob prihodu lorda Runcimana v Prago. Dejansko so pomenila vsa dosedanja pogajanja v Pragi le vedno večje vdajanje in upogibanje pred nemškimi zahtevami. Na grožnje z zagotovili, da Francija in Anglija ne bosta pustili češkoslovaške njeni usodi, se Nemčija ni ozirala niti trenutek, ozirala pa sta se in sc še ozirata Pariz in London na nemške grožnje. Celo po samem ponedeljskem Hitlerjevem govoru pomeni svojevoljno' londonsko komentiranje njegovih izva-ianj izmikanje in popuščanje.
Ali bo šlo to popuščanje tudi še dalje tn do popolne izpolnitve nemških zahtev?
Razburjenfe v Londonu in Parizu
MINISTRSTVA IN UREDNIŠTVA LISTOV OBLEGAJO MNOŽICE VZNEMIRJENEGA LJUDSTVA,
PARIZ, 14. septembra. Francoska vlada je na včerajšnji seji pod Lebrunovim predsedstvom odobrila vse dosedanje vojaške odredbe.
LONDON, 14. septembra. Angleška vlada je bila včeraj stalno v stikih s Prago in češkoslovaškim poslanikom dok tor Masarykom. Zdi se, da je odobrila postopanje praške vlade. Poslanik Ma-saryk je tudi danes dopoldne obiskal Halifava in ga obvestil o sklepih vodstva SNS v Chebu. Vznemirjenje v Londonu se stopnjuje od ure do ure. Vladno predsedstvo, zunanje ministrstvo in redakcije listov oblegajo velike množice ljudi, ki nestrpno čakajo novih vesti in ugibajo, kaj se bo zgodilo. Za liste se ljudje pulijo čim izidejo. Dnevniki izdajajo stal-
no posebne izdaje. Vlada je skoraj v per-manenci, a njeni sklepi javnosti niso znani.
PARIZ, 14. septembra. V Parizu je zavladala nervoznost. Vse pričakuje nadaljnjega razvoja dogodkov. Javno mnenje je skoraj brez izjeme na strani ČSR, le posamezniki se zavzemajo za izvedbo plebiscita. Tako znani desničarski poslanec Doriot, ki je bil vedno proti vsem obveznostim Francije do češkoslovaške. Vlada je vedno v posvetovanjih. Ko je sinoči Daladier zapuščal ministrsko pred sedstvo, je dejal novinarjem:	»Zdi	se,
da bo konflikt mogoče preprečiti. Mi pa moramo kljub temu ostati mirni in hladno gledati dejstvom nasproti.«
Nemčija ne bo dolgo čakala
V BERLINU ZAHTEVAJO TAKOJŠNJO UGODITEV ZAHTEVI PO PLEBISCI
TU ZA SUDETSKE NEMCE.
BERLIN, 14. septembra. Uradna Nem-
čija stoji po Hitlerjevem govoru na sledečem stališču: Od leta 1918 imajo sudetski Nemci pravico do samoodločbe. Doslej so jim to pravico odrekali. Nemčija sedaj čaka, da se jim ta pravica prizna. To je zadnja faza sudetsko-nemške-ga problema. V interesu ČSR in miru je, da se ta zadnja faza čim prej zaključi, ker Nemčija ne bo dolgo čakala.
BERLIN, 14. septembra. Vsi nemški listi pišejo o Hitlerjevem govoru in ponavljajo napade na ČSR, ki se danes stopnjujejo do viška. V zvezi s Hitlerjevim govorom piše »Berliner Borsen-Zeitung«: Po tem govoru, ki je raztrgal vse koprene, je položaj jasen. Vse tajne
intrige, mednarodne mahinacije in odkrite grožnje niso uspele, da bi vzele vodji Nemčije iz rok iniciativo ali da mu diktirajo njegovo postopanje. Ta rezultat je srečen za nemški narod in je naravni nasledek celokupne Hitlerjeve politike ter njegove moči. Sedaj se mora svet odločiti. »Volkischer Beobachter« pa pravi: Beneš in njegova vlada morata sedaj računati z enostavno in jasno zahtevo, da je treba urediti sudetsko-nemško vprašanje tako, da bo rešitev zadovoljila Hitlerja. Po tem govoru ne more in v Pragi ne drugod obstojati dvom, da je treba- besede vodje pojmovati resno in da je Hitler, ako bo treba, pripravljen ha vse konsekvence.
Poslanica pisatelfev
ZA MIR, SPOŠTOVANJE PRAVICE, SVOBODO DUHA IN SVETOST PRE
PRIČANJA.
PRAGA, 14. septembra. Zveza češko- pred vsemi drugimi poklicani, da olin
slovaških pisateljev je poslala ysem pisateljskim in kulturnim organizacijam na svetu sledečo poslanico: „V usodnem trenutku, ko se odloča o vojni ali miru, se obračamo češkoslovaški pisatelji v imenu Zveze češkoslovaških pisateljev na vas, ki ste vest svela, s lem važnim proglasom:
Živeli smo s svojimi nemškimi so-deželani dolga stoletja v plodnem sožitju in kulturnem sodelavanju. Ko smo na ruskih, francoskih, srbskih in italijanskih bojiščih dosegli obnovitev svoje državne samostojnosti, smo upali in pričakovali, da bo poslal naš skupni rodni dom ognjišče nove, lepše in srečnejše Evrope. Stoječ vedno na stališču najpopolnejše evropske demokracije, izjavljamo s popolno odgovornostjo pred zgodovino, da katastrofe, ki se pripravlja, naš narod ni in ne bo kriv. Trudimo se z vsemi silami, da bi ohranili mir, ker je mir najiskrenejša želja nas vseh, toda v primeru potrebe se bomo kljub temu bojevali z vsemi silami za svobodo svoje domovine.
Zato se obračamo na vas, ki ste
nite to, kar je bilo doslej ponos in temelj Evrope, kakor tudi vsega sveta: spoštovanje pravice, svobodo duha in svetost prepričanja. Prosimo vas, da sami razsodile, kje je odkritosrčna želja po miru in spravljivosti, a kje požrešna samovolja, poslužujoča se vseh vrst nasilja in laži. Opozarjamo vse dežele, da se v primeru, ako nam bo kol malemu in miroljubnemu narodu na najbolj izpostavljenem mestu Evrope vsiljen najtežji boj, ne bomo bojevali samo za sebe, ampak ampak tudi za vas ter za vse nravne in duhovne vrednote, ki so skupna dobrina vseh svobodnih in miroljubnih narodov na svetu. Nihče naj ne zapira oči pred dejstvom, da bi naša usoda zadela za nami tudi druge narode in države.11
Na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti, bo pa najbrže v kratkem. Nobenega dvoma pa ni, da so zlasti v Londonu na delu tudi take sile, ki se ne bi prav nič upirale priključitvi sudetsko-neinške-ga ozemlja k Nemčiji, samo da se ohrani mir. Ali bodo te sile zmagale? Možnosti je prav toliko — kolikor je ni. Kakšen bo torej izhod? Mogoči so trije: 1. da Nemci popuste in postanejo sudetski Nemci samoupraven del ČSR s popolnoma ločeno upravo in celo režimom, 2. da se jim dovoli plebiscit in odcepitev od CSR, ali pa 3. da zavezniki ČSR ostanejo neomajni in tvegajo evehtuelno tudi vojno. Prva možnost se zdi po Hitlerjevem govoru več ko izključen' '-do obr neta praktično le še ostali dve.	—r.
Vpoklic v Švici
BERN, 14. septembra, švicarska vlada je za zagotovitev varnosti na mejah vpoklicala na vaje 20.000 rezervistov, ki so bili deloma že poslani na važnejše obmejne postojanke proti Nemčiji in Franciji.
Nesoglasja med nemškimi generali
PARIZ, 14. septembra. Pred dnevi je »L’ Oeuvre« prinesel vest, da je general Beck, šef nemškega generalnega štaba, odstopil. Danes potrjuje to vest tudi »L’ Epouue«, ki pravi, da so generali Beck, Brauchitsch in Keitel svetovali Hitlerju previdnost, ker nemška vojska še ni pripravljena v materialnem in moralnem pogledu. Ko je sklical Hitler koncem avgusta konferenco generalov, ki so zainteresirani pri češkoslovaškem vprašanju, general Beck ni bil povabljen. Zato je podal demisijo, ki ni bila upoštevana, v njegovem kabinetu ga pa tudi niso več videli. Pravijo, da mu bodo dodelili armadno poveljstvo.
Amerika ne ostane nevtralna
NVASHINGTON, It. sept. Dopisnik „Ne\v York Herald Tribune" ,jc sporočil svojemu listu informacije iz okolice prezidenla Roosevelta. Pravi, da je navzlic pomanjkanju točnejših vesti verjetno, da se je Roosevelt z eksperti že odločil za izpremembo sedanje zakonodaje o nevtralnosti Zedinjenih držav v primeru vojne v Evropi. P krogov, ki so v stiku z raznimi dc-partmenli (ameriškimi ministrstvi) je izvedel, da nihče več ne verjame, da sc bo v primeru vojnega konflikt3 Amerika mogla držali striktne nevtral* nosti, kakor je. zahteva „Johnsoiio' zakon" (ki prepoveduje vsako prodajo orožja bojujočim se državant/-
Predsednik Roosevelt sc je že odločil;
• ki
da posluša ameriško javno mnenje, zahteva, da se postavijo Združene drj žave na stran demokratskih držav v Evropi.
Herriotove moške besede
PARIZ, 14. Sept. Predsednik francoske | ga parlamenta Eaouard Herriot je po raz govorih s predsednikom vlade Dal3' dierom imel v Brie-Comte-Robertu velik govor, v katerem je pozval vse Francozi naj začasno opustijo strankarske preplfe in mislijo na moralno edinstvo, ki ga 1110' rajo pokazati svetu, kakor so ga že i>e' štetokrat, kadar je bila Francija v nevaf' nosti. »Te dni smo slišali veliko besed i" veliko žaljivk izrečenih na račun dh11’3 , kracije. Prav lahko bi jim odgovorili- j . \ ki spoštujemo svobodo, vemo, s kakšnj3! težavami so se je priborili naši predh|Kj Demokracije so pokazale, da morejo, k3 dar hočejo, biti bolj disciplinirane ko vsak avtoritativni režim. V teh težk' časih pa potrebuje naša narodna v*a podporo vsega naroda. Danes gleda v svet na nas in če hočemo, da bo kracija zmagala, moramo ponovno P0* zati moralno disciplino, ki more biti e na garancija miru in svobode.«
AMERIŠKI LISTI ZA ČSR.
ork
NEWYORK, 14. septembra. »Ne«*1 Times« pišejo, da pomeni Hitlerjev S . vor nov resen udarec Chamberla'11 ^ politiki neodločnosti. »Ne\vyork Tribune« pa pravi, da ako je treba L ohraniti kot zid pred nadaljnjim nelTlS\L prodiranjem v Podonavje, naj se to z* di takoj.
STREL NA SUTONA-PRATTA
LONDON, 14. septembra. Reuter PjJ. ča, da je včeraj v Chebu neki češki ( nik streljal na avto člana Runcii"3 jC misije, majorja Sutona-Pratta. Incjde bil nasledek pomote in je bil srečno
ravnan.
VOLITVE NA POLJSKEM. K3
VARŠAVA, 14. septembra. PJJpt vlada je razpisala volitve v parla zi) za 6. november, volitve v senat P 13. november.
Orabnevesg
Aretirani cigani. V okolici se stalno potikajo ciganske dri e in vlamljajo ter kradejo kot s j-j Zdaj so orožniki aretirali tri c*Sar ’adi so bili že vsi večkrat kaznovani ’ v
vlom11*
tatvin. Osumljeni so, da so VIU*~ jr noči od 21. na 25. maja v Zadrug $ žavnih uslužbencev v Skalah iu F ^ so med 1. in 2. septembrom P v obiskali trgovino Ivana Gru ^c-sl* Arnačah pri Sl. liju,kjer so ‘pik; precejšnje množine raznega m- [;lri
Lurnega blaga. Cigani seveda P () s« navadi tatvin ne priznavajo, u * šele, ko jih material prisili k
dji	.	vč®r
•>• Hitler operiran na želodcu. ^
se je moral v tukajšnji bo,aibIiit|er 'l iiAvarni oneraciii Adolf t*AC$§
vreči nevarni operaciji Adolf Slovenskih goric, ki boleha r 7 p0p
Nesreča pri žaganju. Včeraj dne se je pri žaganju drv s ci v. ]Tl0j-
dne se je pn zaganja uiv - - . • ]Ti^ težko ponesrečil 54-letni žagar	jvie3
ster Leopold Krajnc iz Študent 'jesi*0 delom mu je cirkularka zKra ' lale P1" roko in mu odtrgala kazalec, sreiehc ste pa hudo razmesarila. P?n so takoj prepeljali v bolnišnico-
tek \ m
Vremenska napoved. V cel
notna še lepo in toplo vreme- / i;i-se polagoma začenjajo zbirat' gorskih dolinah Jutranja tnek1*1.
v
Zenska vmašania
Ženski pokret
Za širšo javnost pomeni žensko gibanje še vedno nekaj zasmeha vrednega, malo Pa je tudi intelektualcev, ki bi ne-naslavljali na račun tega vprašanja prav pikrih opazk. Ne le starejša generacija, ki ji moramo priznati, da se težje prilagodi »novotarijam«, ampak tudi mladina ni vedno navdušena za svoje tovarišice »feministke« in obračunava z njimi na prav nič tovariški način.
: Zakaj je sploh prišlo do t. zv. ženskega gibanja? Ko je oblika meščanskega gospodarstva izpodrinila fevdalizem, tvorbe in stroji pa statve in vretena, so odvzeli ženi po eni strani del njenega gospodinjskega dela, po drugi po pognali revno delavčevo ženo in hčer na delo v tovarne. Nizke mezde so onemogočale foškim poroko in ustanovitev družine, zene pa gnale v prostitucijo, ali pa jih obsodile na žalostno usodo starih devic, ** so bile v breme družini vse svoje živ. Ijenje.
Niti prihod demokracije ni enako obravnaval vprašanje žene in moža. V Franciji
zakon od 9. sept. 1848 uredil vprašanje delovnega časa za delavce, bilo pa le treba čakati do 13. maja 1. 1893, ko je “H končno urejen delavni čas tudi za °jfoke, mladoletna dekleta in žene. S pra-V‘C0 so žene ugibale, zakaj se jih zane n!arja. Mislile so, da je vzrok v tem, ker n'niajo volilne pravice. Ali' ni logično, da So tedaj žene začele z vso vnemo zahtevati volilno pravico in sodelovanje pri jjržavni upravi? In da bi bile dorastle ta-^ Politični nalogi, še enakopravno izobrazbo?
Kot pri vsakem novem gibanju, je bilo >veda tudi v tem pretiravanja in cks-* Umnosti. Pozabiti pa ne smemo nikoli,
Vsak peti dojenček umre
PORAZNE ZDRAVSTVENE RAZMERE V HALOZAH. — VSAKA ČETRTA DRUŽINA OKUŽENA S TUBERKULOZO. — PRED OTVORITVIJO ZDRAVSTVENEGA DOMA NA PTUJSKI GORI
da
ni
pa
niti ena velikih voditeljic tega gibanja zatajla svojo ženskost. Povsod znana,
Novice
J3* strašilo feminizma prikazovana ga. ^nieline Pankhurst je živela v srečnem la^onu in v svojem 43 letu postala mati. :. tej priliki je pisala odprto pismo svo-'n' sodelavkam, v katerem je med drugim pedala: »Sedaj je moje delo na pod-•giu borbe za enakopravnost žene kot ^avljanke dobojevan. Z veseljem se ■'Aikam v mirno življenje soproge in mali^; ki si je tako dolgo želela otroka in v "Jeno delo in naloge niso prej tega do-In vendar javno mnenje še danes J5 tej ženi ogromno krivico, ko jo povija v enako vrsto z Mesalino in ®ntip0.
)tl ene so le počasi osvajale službena ^sta. Bodimo pravični in priznajmo, ali d °^tno izkoriščanje žene kot šibkejše v
13^VU’	j* ie bilo	tvnrniStn
J4 urno delo v ne r -
j)r dostopno, da so jo zadnjo zaščitili »d i kfutalnijgi izkoriščanjem, dočim se jo vor aži!h, manj napornih služb in odgo-ifij eJših mest še danes sistematično iz-K|JuSu}e?
^ svetovna vojna in pomanjkanje Svoj sil ie dala ženi priliko, pokazati *ako .ln°^n°sti. Po vojni so žene prav
svojini iz služb.
Brezdvomno niso nikjer tako slabe zdravstvene razmere v Sloveniji ko v Halozah. VŽzroki tiče v nezdravih gospodarskih in higienskih prilikah in v nepoučenosti. Kriza upropašča Haloze tudi v zdravstvenem pogledu v mnogo večji meri ko njene sosedne pokrajine. Zanimiva je statistika, ki jo je sestavil po 10-letnem požrtvovalnem delu dr. M. Peče, zdravnik na Ptujski gori. Že samo izvleček iz te statistike, ki se nanaša na haloške kraje in kraje ob njenih obronkih, t. j. Ptujsko goro, Majšperg, Sv. Lovrenc in Cirkovce, nam kaže porazne zdravstvene prilike v Halozah. Do enega leta starih živorojenih dojenčkov je umrlo v letih od 1927—1937 povprečno: Od 100 na Ptujski gori 21.4 odst.; od 100 v Majšpergu 21.20 odst.; od 100 pri Sv. Lovrencu 21.10 odst.; od 100 v Cir-kovcih 20.85 odst.; od 100 v ptujskem okraju 16.40 odst.; od 100 v dravski banovini 12 odst.
Potemtakem umre v haloških predelih vsak peti dojenček, v ptujskem okraju vsak sedmi in v drav. banovini vsak osmi.
Da je umrljivost v Halozah tako velika, je več vzrokov: Ilovnati in laporni koščki haloških bregov ne morejo preživljati veččlanskih kočarskih družin, zato si iščejo očetje zaslužka v tujini, med tem ko ostajajo doma noseče matere, preobložene z delom. Kljub vsemu vsakdanjemu garanju trpe pomanjkanje. Večina Haloz nima svojega zdravnika, zato porodnišnice pogrešajo porodnih
pomoči; iz tega tudi sledi, da je otroška nega slaba in zaostala.
Tudi tuberkuloza je po Halozah zelo razširjena. Povprečno je bilo na tuberkulozi okuženih šolarjev v letih od 1927 do 1937:
Od 100 na Ptujski gori 21 odst.; od 100 v Majšpergu 31 odst.; od 100 v Na-rapljah 56 odst.; od 100 pri Sv. Lovrencu 51 odst.
Vsaka šesta rodbina je okužena s tuberkulozo. Vzroki, da se jetika tako razširja v Halozah, so slični: velika higienska zaostalost, nepoučenost, socialne prilike in alkoholizem.
Zdravstveni dom, ki se sedaj gradi na Ptujski gori, pomeni za haloške predele veliko pridobitev. Zdravstveni dom bo obsegal: ambulanto, posvetovalnico za matere in dojenčke, šolsko polikliniko in posvetovalnico na jetične. Žal, da še zaenkrat dom ne bo imel javnega kopališča. Za zdravstveni dom prispevajo Hi gienski zavod in občine same. Kmečka posojilnica na Ptujski gori pa je pomagala s tem, da je pustila svoje poslopje za zdravstveni dom. Otvoritev zdravstvenega doma bo 1. novembra. S tem bodo Haložani dobiil svojo prepotrebno ustanovo, ki jim bo dajala nasvete za zdravljenje, kakor tudi prirejala higenska predavanja itd. Da dobi Ptujska gora svoj zdravstveni dom, pripada največ zaslug g. dr. Pečetu Milku, ki je s svojim neumornim proučevanjem zdravstvenih razmer v Halozah dokazal mero dajnim faktorjem nujno potrebo, da se zgradi na Ptujski gori zdravstveni dom
dfj kazale dragoceno usluge I to ’n iih n’ nihče izrival L | $o sp ]e'• 1932. zajela svet kriza, tedaj $ln| j sPomnili, da je ženi mesto le v dru-Niso"1 niena edina naloga materinstvo, ta j Pa Postavili vprašanja, ali se more i Mn. °a Posvetiti le družini, ali sc lahko
lahv Sv°jemu ^stužku, ali mladi mož-drugj 0 sklepajo zakon in ustanavljajo tfo c,e. 8 8voi° plačo, ali starši zmorejo
O
in
smrti kdo jih
vzdrževati neporočene bo vzdrževat po tem?
‘Cer danes
ij0 . zP°selnosti rfe da rešiti z' izklju-
I Ste
's je že vsem jasno, da se vpra-
Seja Osrednjega odbora Gasilske zajednice v Ljubljani
Včeraj je bila v Ljubljani seja Osrednjega odbora Gasilske znjedni-ce, katere sc jc udeležil tudi g. Kramberger iz Maribora. Sklenili so, da bo drugo leto od 13. do 15. avgusta v Ljubljani jugoslovanski gasilski kongres, hkrati pa bo tudi kongres vseslovanske gasilske Zveze. Sprejel je bil včeraj tudi sklep, da bo prihodnje leto v Ljubljani ustanovljena prva gasilska šola v Jugoslaviji. Gradnjo bodo že spomladi začeli. Tudi letos bo 8 gasilskih tečajev v Ljubljani, Celju in Mariboru. Ti tečaji so namenjeni strokovni izobrazbi poveljnikov podeželskih gasilskih čet.
Kdaj dobi Ptuj vodovod in kanalizacijo?
Ptujčani pogrešajo zdravo vodo. Studenci v mestu so redki, mnogokrat zmanjka vode, večkrat je treba popravil. Ptujska bolnišnica ima n. pr. dva studenca. Zadnje so skopali pred nekaj leti in je globok 30 metrov, toda še ne zadošča potrebam bolnišnice, ki je sklenila, da zgradi za svoje potrebe vodovod. Ptujske gospodinje se jeze na občino, ko morajo po vodo na drug konec ulice, če je njih studenec pokvarjen. Tam sc gnetejo okrog studenca, potem pa vlačijo vodo domov. Nekatera večja poslopja so si že oskrbela svoj vodni rezervoar. Za vodovod, ki bi bil napeljan izza haj-dinske šole preko dravskega mostu v
Rešite
Sargov
KALODONT
zobnemu
kamnu
velik rezervoar za gradom in za raz peljavo je naračunanio 2 milijona 900 tisoč din stroškov. Za kanalizacijo pa štiri in pol milijona dinarjev. Mestna občina je vložila že nešteto prošenj na državno in bansko upravo, toda obe sta opozorili občino, da je to le občinska zadeva. Občina je zaprosila za posojilo že Hipotekarno banko, Poštno hranilnico, Pokojninski zavod in druge. Dobila bi posojilo po 8 odst. obresti, toda to bi zvišalo občinske doklade za polovico in razen tega bi občina še komaj mogla plačevati obresti. V interesu vsega prebivalstva je, da občina ne odneha od akcije.
"^ato Z°ne iz P°k,icn> nc g'cdc na to, da Sakih0 RP,°t1 ne morejo delati brez Nstvo n’°^‘ Totalitarne države so to ličile Za ^sc,e* Potrdile, ker so ženo režnn* 'f	Javnih poklicev, vprašanja
■ »C 1 |M m‘'
SSL** <*. se je zadnje čase l)'8ki uPra.^anje obravnavalo le na eko-!,-v*	S	tega vidika so nekateri
>ico ^°darski sistemi dali ženam vso Vv 1° za° *n Položaja. Vendar ne n?^ef?a Vr>rašanje kruha; gre za nekaj : °rale ’ i,-a ^PraŠanje etike, za vprašanje lam, ’ {| sta d 	•	•	•
Alj j
Sne* Sorik,liučie ali nekaj več, da se je vz<:|a v	|l n'edieina in sociologija
medicina meri za ženo? Predstav
o. Dr. Maček gre na dopust. Cez par
dni bo odšel dr. Maček na dopust, ki ga bo prebil v Rogaški Slatini.
o. Proslavo 20-letnice Jugoslavije priredi v nedeljo 18. t. m. ob 14. uri Sokolsko društvo v Št. liju v Slov. goricah. Proslava je združena z javnim telovad' nim nastopom.
o. Premestitev. Izr. univ. prof. dr. Fr. Mesesnel je premeščen iz Skoplja v Ljubljano za konservatorja v Narodnem muzeju.
o. Napredovali so meščanskošolski uči telji: v IV. položajno skupino II. stopnje upravitelj Janko Korže pri Sv. Lenartu, Fran Šegula na I. moški meščanski šoli v Mariboru, Fran Ferjančič na I. moški ’ Mariboru, Fran Hribernik v Šoštanju, Jo sip Korošec na I. moški v Mariboru, Antonija Fabijan na I. ženski v Mariboru, Marija Serajnik na I. ženski v Mariboru, Marija Lončarič v Celju, Ignac Mlačnik na
I. moški v Mariboru, Fran Cilenšek, upravitelj ženske v Celju, Ivan černej, upravitelj moške v Celju, Josip žagar v Ljutomeru, Jelena Lešnik na II. ženski v Mariboru, Irma Šuligoj, upraviteljica II. ženske v Mariboru, Alojz Kocmut v Ptuju, Regina Gobec na I. ženski v Mariboru, Ferdo šentjurc v Ptuju, Marija CilenšeTc v Ptuju in Ivan Baukart, upravitelj v Ljutomeru.
o. Učiteljske premestitve. Premeščeni so Zalar Marija iz Vedanovca (M. Sobota) v Markovce, Turko Alfons in Bariča iz Štrigove (Ljutomer) v Goričane, (pre-loški okraj), Miroslav Wenigerholz iz Središča (Ptuj) v Lipo (lendavski okr.), Madon Olga iz Trbovelj v Ilovo goro (Kočevje), Lušin Alojz iz Braslovč v Daljno toplo Rebro (Kočevje), Pečnik Ivan iz Radeč pri Zid. m. v Kostnarie (Slov. Konjice).
o. Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Urbanu pri Ptuju priredi v nedeljo tekmo koscev in kolesarsko dirko.
o. Kemični In strojni zavod ljubljanske univerze bodo v kratkem pričeli graditi. Licitacije oddaje del so že opravljene. Upati je, da bosta obe poslopji še pred zimo pod streho.
o. 18. oktobra — nova postaja v Gornji Radgoni. Gradbena dela na novi že-ezniški postaji v Gornji Radgoni hitro napredujejo, saj je zaposlenih preko 60 delavcev. Postaja bo dograjena do 18. oktobra.
o. V Dražgočah na pobočju Jelovce je )il v nedeljo prosvetni dan v proslavo 30-letnice obstoja tamkajšnjega Prosvetnega društva.
o. Sumljiv »grški oficir« na Gorenjskem. Orožniki so prijeli Grka Nikolaja Lombropulosa, ki se je potikal po okolici Tržiča in se izdajal za bivšega grškega oficirja. Ker pa ima na vesti tudi nekai tatvin, so emigranta dali pod ključ.
niki teh ved zahtevajo glede na ženino fiziološko konstitucijo in biološko funkcijo zaščito in pomoč države. Ali niso vendarle znanstveniki dognali ,da je izkoriščanje šibkejšega presegla meje, kar se sedaj maščuje nad potomstvom, nad otroci, ki jih ta žena 9 mesccev nosi pod srcem In jim drugih 6 mesecev daje hrano Iz lastnega telesa.
Zdi se nam, da jc danes čas, da sem postavimo ležišče ženskega vprašanja. Vprašanje matere je za človeštvo bolj važno kot vprašanje žene; morda bo« to altruistično zahtevo žena lažje izvojevala svoje pravice. Drugo važno žensko vprašanje je delitev dela. Ta delitev se sčasoma sama pripravlja v kulturnih zapadnih državah, in lahko z optimizmom zremo čas, ko bodo žene izbirale poklic po last-
nih zmožnosti in naravni naklonjenosti, brez opazk o manjvrednem in neinicija-tivnem ženskem delu.
Moramo priznati, veliko je danes le kruhobork, toda razmere so jih naredile, da so samo to; vemo, da je veliko njih ki nc ljubijo dela, ampak jim je le za mesečno plačo, toda postale so take, ker so jim odvzeli vso inicijativnost in jih določili za del stroja, ki ga poganjajo.
Ne v pretiravam enakosti žene in moža, marveč v bioloških funkcijah spolov, ne v vprašanju, ali mož prekaša ženo, ozi roma žena moža, marveč v pravilni delitvi dela, ki ga bo oplodila etika dela, dovol, nagrajenega, da bo skrb za vsakdanj kruh odpadla — to je osnova za sodobno žensko vprašanje.
ZlataPirnat.
n. Absolventi kmetl}ske šole v Križevcih so te dni odpotovali na enomesečno ekskurzijo po Italiji, Švici in Franciji, kjer si bodo ogledali tamkajšnje napredno kmetijstvo.
n. Incident pri Varaždinu. V nedeljo so napadli člani »Hrv. seljačke zaštite«, ki so se vračali z zborovanja v Varaždin, avtomobil dveh zagrebških trgovcev s soprogama. Posrečilo se jim je pobegniti do orožniške postaje. Orožnike, ki so odšli na mesto napada, je ista skupina tudi napadla. Neki napadalec je lažje ranjen v nogo, ostali pa so se razbežali. Kesneje je bilo aretiranih sedem oseb.
n. Ekskurzije v inozemstvo. Na povabilo Nemčije je odpotovalo tja 30 jugoslovanskih inženirjev, da bodo proučili konstrukcijo najnovejših avtomobilskih cest. — V Italijo pa je odpotovalo 130 jugoslovanskih železničarjev s svojimi družinami. Na poučnem potovanju, ki bo trajalo 15 dni, bodo obiskali tudi Francijo.
n. Ukradel 25 tisočakov in denar zapit.
Zagrebškemu inžinerju Derbranjiču Slavku je njegov uslusjbcnec Ibrahim Drljenič ukradel ročno blagajno s 25.000 dinarji ter se z avtomobilom odpeljal v Beograd. Tam je pričel zapravljati ukradeni denar po raznih lokalih ter gostil znanke. Iz Beograda je Ibrahim odpotoval v Skoplje, Kičevo, Bitolj jn v Ohrid. Ko je zapravil že ves denar, je odpotoval v Sarajevo, kjer ga je policija prijela.
m t h
Maribor
Seja mariborskega občin-skega sveta
OBŠIREN NAČRT ZA REGULACIJO U LIC IN CEST. — NOVE AVTOBUSE DOBIMO, STARI GREDO PO DESE TIH LETIH V »ZASLUŽEN POKOJ«.
Sinoči je bila ob 18. uri pod vodstvom župana g. dr. Juvana peta redna seja mestnega sveta, ki se je je udeležil tudi okrajni načelnik g. dr. Šiška. Seja je po-iekla v naglem tempu ter je bila zaklju« Sena že ob pol 19. uri. Po uvodnih formalnostih je g. župan predlagal podelitev podpore kasaškemu društvu v znesku 3000 din, kar je odbor soglasno sprejel. Sledila so nato poročila posameznih odsekov. Razprava o poročilih in predlogih prvega in drugega odseka je bila odložena v tajno sejo.
Za tretji, gradbeni odsek, je poročal ravnatelj g. Stabej. Kot smo že poročali, bo mariborska mestna občina preuredila dvorano v mariborskem gradu v slavnostno in reprezentativno dvorano, ki bo služila za razne konference in seje. V to svrho bo opremljena s primernim pohištvom. Ureditev meje med mestom in občino Košaki, ki se vleče že precej časa, je bila predložena v posebnem predlogu banski upravi. Po tem predlogu bo priključen občini Košaki predel, na Katerem je nekaj tekstilnih tovarn. S tem bo na ta način regulirano tudi vprašanje pobiranja davščin. Primerno se bo uredila tudi Delavska ulica, kjer je sedaj zaradi večnih zagat precejšnja nepreglednost. Na obeh koncih se bodo namestile orientacijske table.
NAČRT ZA UREDITEV CEST IN REGULACIJSKI FOND.
Za gospodarsko-finančni odsek je poročal ravnatelj g. Hrastelj. Odsek je i zdelal obširen načrt za sistematično ureditev mariborskih ulic in cest, kar je eno najvažnejših vprašanj mariborske občine. Z vsakim letpm promet bolj in bolj narašča, na vseh koncih in krajih se zato občuti nujna potreba, da se čim prej uredi mestno prometno vprašanje. Tozadevno je treba delo poprijeti s treh strani: formalne, tehnične in finančne. V to svrho je odsek izdelal pravilnik o skladu za izvajanje regulacije v Mariboru. Doslej je imela občina v ta namen več skladov/ ki se bodo poslej centralizirali. Tako bo-bo združeni cestni in kanalizacijski ter regulacijski sklad. Regulacijski sklad bo dotirala še občina iz rednih dohodkov, za kar pa bo predložen še poseben pravilnik. V nov sklad se bodo stekali dohodki od parcelacij, komasacij, gradbenih taks, denarnih kazni, razlastitev, prodaj mestnih nepremičnin, prodaj javnih posestev, i?
kuluka, najemnin javnih zemljišč, iz dela pri vzdrževanju mestnega cesL-nega in uličnega omrežja, pristojbin za priklop zasebnih kanalov in plačil za napravo in razširjenje hodnikov. Sklad bo nalagal svoje dohodke pri Mestni hranilnici. Ko bo potrjen gornji pravilnik bosta sestavljena tehnični in finančni načrt. Za izvedbo obsežnega tehničnega načrta bodo potrebna večja sredstva, ki jih bo mogoče kriti z najetjem posojila, redni regulacijski sklad pa bo služil zelo uspešno amortizacijska kvota. !V tem smislu bo mestna občina pristopila k urejevanju najbolj perečega vprašanja. Mestni svet je tozadevni pravilnik soglasno sprejel.
Za ureditev kanalizacije v Pregljevi in Grajski ulici je mestni svet odobril 215 tisoč in 112.000 din. Tezenskemu tovarnarju Pinterju se dovoli odvod vode v mestni kanal. Odobrena je bila prodaja parcel pri državnem mostu Vzajemni zavarovalnici iz Ljubljane. Prav tako je bila odobrena prodaja gradbenih parcel na Rosenbergovem posestvu v Magda-lenskem predmestju nekaterim interesentom.
ODOBRENE OBRTI.
Za peti, obrtni odsek, je poročal podžupan g. F. Žebot. Mestni svet je odobril naslednje obrti: Mariji Benoš za prevoz blaga z motornimi vozili, Pavli Crippa za buffet v Slovenski ulici, Mariji Drčar za ljudsko kuhinjo na Slomškovem trgu, Krsti Gojanoviču za gostilno v Stolni ulici, Matel Štefanu za bufet na Betnav-ski cesti, Mari Skutnik za bufet v Mal-$ki ulici, Hometer Elzi za gostišče na Aleksandrovi cesti in mestni občini za avtomehanično obrt za lastne potrebe.
NABAVA 4 NOVIH AVTOBUSOV.
Poročilo ravnatelja g. Stabeja za Mestna podjetja je veljalo predvsem vprašanju nabave 4 novih avtobusov znamke »Man«. Končno je treba rešiti tudi to vprašanje. Občina ima še 7 že okoli 10 let starih avtobusov, ki so prevozili že nad 600.000 km. Te bo treba poslati v »zasluženi pokoj« ter nabaviti nove. Ker je občina kupila spomladi nove avtobuse iz tekočih sredstev, je tako ostalo neizrabljeno odobreno posojilo, ki bi ga sedaj z nabavo 4 vozov realizirala. Občinski svet je nakup avtobusov odobril. O tem nakupu sta imela svoje pomisleke mestna svetnika gg. Kores in Šprager ter sta opozorila na vešti, da material, ki prihaja zadnji čas iz Nemčije, baje ni več tako dober in zanesljiv kot svojčas.
Mestna občina naj zato pri nakupu zahteva garancije, da bo material prav tako dober kot je bil pri dosedanjih avtobusih. Po odobritvi nakupa novih avtobusov je bila tajna seja.
IZ TAJNE SEJE.
V tajni seji je med drugimi personalnimi zadevami vladalo največje zanimanje za nastavitev šefa Mestnih podjetij. Med najresnejšimi kandidati za to mesto se je imenoval ravnatelj mariborske podružnice Zadružne gospodarske banke g. Lekan. Načelno se je zadeva sicer na seji razpravljala, a je bila zaradi nekaterih formalnih okolnosti zaenkrat še preložena. — Veliko zanimanje pa je vladalo tudi za prošnjo za podelitev dovolila za kinematografsko obrt v Cafovi ulici 7, ki jo je vložil g. Valjak Gjuro. Njegova sedanja kino-koncesija bo namreč prenešena v nov kino v Grajski ulici. V bivšem Unionskem kinu pa je g. Valjak nameraval organizirati nekakšen ljudski kino, za katerega je potrebna nO' va koncesija. Prošnja za to koncesijo je pa bila odklonjena. Tako bo po preselitvi koncesije iz Cafove v Grajsko ulico nastalo vprašanje, kaj bo s sedanjo Unionsko kino dvorano.
Se o izzivalnem radiovanju
Na naš članek pod naslovom »Izzivalno radiovanje« nam je poslal upokojeni jugoslovanski podpolkovnik g. Pelcel-Štafalo Otokar naslednje pojasnilo:
»S svojo ženo poslušam radio že skozi šest let in to le redno pri zaprtem oknu. Z mišljenjem člankarja se popolnoma strinjam in predlagam, da se vsako upO' rabljanje radio-aparata pri odprtem oknu policijsko prepove. Kot stanovalec iz Puškinove ulice sem z ozirom in namenom omenjenega članka primoran dati javnosti kot upokojen jugoslovanski podpolkovnik svoje mnenje, kajti jaz se popolnoma strinjam s patriotičnimi name> ni člankarja.«
ra. Nov grob. Preminul je upoko-• jeni železničar Ivan Legiša. Pokojnik je bil član pevskega društva „Ja-dran“ in splošno priljubljen družabnik. N. p. v m. Svojcem iskreno sožalje.
m. Industrijalec Lobi ne odhaja v Sarajevo. Naprošeni smo, da objavimo, da industrijalec g. Vilko Lobi, ki je družabnik tovarne »Jugotekstil« v Mariboru, ni i prodal svojega deleža in tudi ne name-j rava oditi v Sarajevo, kjer naj bi ustanovil lastno tovarniško podjetje, j m. Mariborski biijarni klub otvarja le-j tošnjo sezono v nedeljo. V to svrho se | klub pogaja z ljubljanskimi igralci, s ka-' terimi bi igrali v nedeljo popoldne v ka-I varni »Jadran« zelo zanimivo tekmo, ker ; bi z Ljubljančani gotovo prišel najboljš ; igralec dravske banovine g. mag. pharm. ! Eisenbart. Člani biljardnega kluba se sestanejo jutri ob 20. uri v klubskem lokalu.
* S „Putnikoin“ na Dunaj! z
modernim avtokarom od 17. do l** septembra za le Din 260'—. Obisk je' jesenskega velesejma! Prijave se sprejemajo do 15. t. m. pri „Putniku< Maribor, Celje, Ptuj.	1
* „Jadran" prosi vse pevce, da se polnoštevilno udeleže pogreba g- Le-giše jutri ob 1(5*30 na Pobrežju.
* Šolske knjige in potrebščine kupuje pri Zlati Brišnik.	,
* „Slaribor“ ima izredni sestane* četrtek, dne 15. septemra t. 1- 0
20. uri v restavraciji Narodnega doma. Radi sklepa zadnjega sestanka se b°* do obravnavala aktualna sodobna na* rodna vprašanja. Prosimo polnoštevi * ne udeležbe!
* Sokol Št. Ilj priredi v nedeljo dne 18. sept. proslavo 20-leLnico Jug0' slavije z javnim telovadnim nastop0111 in priključeno veselico v Sokolske!«, domu in na letnem telovadišču. Sog koli in vojaška godba prispejo v S • Ilj z vlakom ob 10‘20 uri (odhod M Maribora ob 10. uri) in bo takoj P® prihodu glavna poskušnja. Priho ostalih gostov obl3‘20. uri (odhod 1 Maribora ob 13. uri). Po prihodu vlaka bo povorka od kolodvora na telovad1' šče, kjer začne spoi-ed obl4'30. yrl’ Želeti bi bilo, da obišče našega najsej ver nej šega Sokola čim več Sokolov kroju in mnogo občinstva, ki bo stoljubno sprejeto v tem lepem kraj naših Slovenskih Goric. Zdravo in 11 svidenje v St. liju!	|
* Gg. državni nameščenci, zahtevaj1® nakaznice za šolske knjige v Nabavil3' ni zadrugi za tvrdko Z. Brišnik!
* Še danes ne vedo književni zgod0"
vinarji, kdo je napisal Shakespearejev
dela. Vse kaže, da te uganke nikoli bodo rešili. Pač pa je znan sl°ve^. prevajalec teh umetnin, ki ni nihče gi, kakor naš Župančič. Poslovenil ie z najglavnejša Shakespearjeva dela, K kor sen kresne noči (vez. 20 din), Ma beth (vez. 20 din), Othello vez. 26 ® ' Kar hočete (vez. 34 din), Zimska Pra ljica (vez. 48 din), Ukročena trmoglavK (vez. 46 din), Komedija zmešnjav ' 38 din), Hamleta (vez. 60 din) in dru£' Zahtevajte jih v prvi knjigarni, saj je s*. venski verz dosegel v teh prevodih \ šek svoje popolnosti. Kdor naroči vse«1^ zvezkov, dobi pri založnici teh del knjigarni Tiskovne zadruge v Ljublij^ Šelenburgova ulica 3 in v Maribor«, * * ksandrova cesta 13 — znižano ceg, 240 din, ki jo lahko plačuje tudi v 12 1,5 sečnih obrokih.
Kino
»Se-
Union kino. Prvič v Mariboru ^ stra Marija, prekrasni velefilm. Ca«11 Horn, Pavel Javor.
Grajski kino. Samo do vključno P® 2j »Klrchfeldsk) župnik«. V glavni vl Hans Jaray. — Pride »Moj sin j® 131 ster«.
Kultura
En narod ali dva?
Dr. Milan Petrovič, profesor iz Novega Sada, je izdal knjigo pod naslovom *Naš nacionalni paradoks: jedan ili dva naroda?« (Jovanovič i Bogdanov, Novi Sad).
V nizu del poklicanih in še več nepoklicanih javnih delavcev, politikov in ljudi, ki se pač radi bavijo s takimi vprašanji, je dr. Petrovičeva knjiga samo nov poizkus pogreti stare politične parole, ki smo jih zadnjih 10 let že veliko slišali, ki pa imajo vse isto napako: so čista politična ugibanja in nimajo z znanostjo nobenega posla. Dr. Petrovič je, namesto da bi vzel v roke sociološka dela, ki govore o narodnostnih vprašanjih, izbral rajši lažjo pot in na temelju obrabljenih političnih fraz prišel do prepričanja, da so Srbi in Hrvati en narod in ne dva. K sfeči je nas Slovence takoj izvzel in nas pri razpravljanju tega problema sploh ni upošteval. Dr. Petrovičeva knjiga predstavlja samo nov poizkus zanesti v še vedno nezadostno pojasnjen labirint narodnostnih vprašanj novo zmedo. Avtor pri raziskovanju elementov, po katerih se določa, kateremu narodu lahko nekoga prištevamo, ni upošteval edino pra-
vilne znanstvene poti — studiranja treh teorij: francoske, italijanske in ako treba tudi nemške. Ker če bi jih upošteval, bi tudi kot »rasist« z nemško teorijo ne prišel do tega zaključka: ker še ni znanstveno dognano, ali so Srbi in Hrvati istega rasnega sestoja. Nadalje bi po francoki teoriji prav lahko opazil, da se danes Srbi jasno zavedajo, da so Srbi, in HrVati prav tako Hrvati. Če tega ni opazil kot teoretik, bi moral vsaj kot praktičen politik, ki vidi v vsakdanjem življenju, kaj narod hoče in česa narod noče. Italijanska teorija pa prinaša toliko elementov, ki jasno postavljajo mejo, da se o njih ne izplača niti govoriti.
Za znanstvenike je jasno, da tvorijo danes Hrvati in Srbi dva naroda. Za sociologe je tudi jasno, da jugoslovanske nacije še ni, če se bo kdaj amalgamirala po zgledu drugih velikih nacij, je to politična pesem bodočnosti. Dani so vsi pogoji.
Dr. Petrovič pa v svoji knjigi ni ušel niti najnavadnejšim napakam, ki jih danes že politiki ne delajo več: za njega je centralizem antiteza federalizmu.
Navzlic bistvenim napakam ima knjiga
vendarle nekaj dobrih strani. Pisana je pred vsem odkrito in le malo je avtorjev, ki bi s toliko dobre volje govorili o naših notranjih problemih (»srbstvo« pravoslavne cerkve, katoličanstvo, centralizem itd.) in že zaradi tega zasluži, da se vzame v roke.	Rr.
Sava Severjeva, ki sta bila pred leti angažirana pri nas v Mariboru. ^
Ptuj potrebuje stalno gledališče
Prejšnja leta sta prihajala v Ptuj gostovat gledališče iz Maribora in Ljubljane, lani pa je gledališko društvo nastavilo svojega režiserja, ki je pripravil za oder 6 stvari. Razen tega je bilo eno gostovanje ljubljanskega in eno mariborskega gledališča. Občinstvo je bilo z izbiro del zadovoljno, saj sta bili med njimi kar dve krstni predstavi in razen ene drame vse slovanske. Med igralci so se odlikovali gg. Eva Drobinova, špat Avgust, Dušan Drolc, Tugomir Tory i. dr. Za letos Gledališko društvo še nima določenega programa, pač pa več načrtov. G. režiser Borko je pri vojakih in društvo je v razgovorih z novim režiserjem, če ta pogajanja ne bodo rodila uspeha, se bo društvo odločilo za gostovanja in bolj redko prirejanje ptujskih predstav. Vsekakor se bo pa potrudilo, da za svojo 25. letnico Ptujčanom čim več d£.
k. Stupica in Severjeva v Beogradu.
Režiser inž, arh. Bojan Stupica in igralka
pa tri leta v Ljubljani, sta sprejela s, angažman v beograjski drami. pripravlja kot svojo prvo režijo t* kova »Moličreja«.
k »Smrt majke Jugoviča« v ital^agnlii ni. Znana drama Ive Vojnoviča, *	^
majke Jugoviča«, je bila že prej teg3 dena v italijanščino, toda brez po' dejanja, ki ga je pisatelj napisal se	t(JJ
zneje. Sedaj je prevedel Grga	^
di še to dejanje in ga izdal v Be pod naslovom »La morte della Ma ^ Jugovič«. Canto quarto, consacra 1’ esercito serbo vendicatore.	0.
k. Osiješko gledališče v pretekli v ni. Osiješko gledališče je vpnzon ^ lanski sezoni 251 predstav, *n s' ^ dramskih, 62 operetnih in 14 oper ^ drami je bilo 20 premier, od ten 0 tnačih avtorjev; v operi sta bi«	0&
avtorjev), v opereti pa 4 Pr®m'	dst^
teh 1 domača. Dohodek vseh P ^lrH skupaj je znašal 707.018 din. izdatki so znašali 893.000 din, v pa gaže 814.000, honorarji od preo r$Ži' 313.000 din. Gledališče je ltnel° V s‘a serjev in 3 dirigente. Med rezi ^0)l1a' bila tudi v Mariboru znana Hm* . t>o šič in Gjuka Trbuhovič. V novi - ^rn'*1 24 dramskih, 5 operetnih in troj premier.
TJS3M
&te o gorskih dirkah
Včeraj smo prinesli rezultate gorskih Motornih tekem na Pohorje, ki pa niso Mi vsi pravilni. Zato jih tudi danes poprav.jamo. Najboljši čas dneva je dosegi Millenkowitsch iz Gradca s 4.33lU.
,-Najboljši jugoslovanski čas je dosegel Zagrebčan Penezič (4.43’1/o). Največ točk
; ie dosegel Zagrebčan dr. Hribar (BMW). V kategoriji turnih strojev je najboljši eas dosegel ppor. Glebov (ADP) s 5.10 jz Maribora. V kategoriji dirkalnih strojev 1.000 ccrn je bil prvi Cihlar (Ljublja-
■ na) na Zundapp 4.46’L, drugi je bil Ce-lovčan Joschenack na Nortonu, tretji dr.
- Hribar iz Zagreba na BMW. V dirki za Prvenstvo MSKP je postal prvak ppor. Hlebov na stroju ADP v času 5.16t/s, drugi jc Zenz na Pttchu v času 5.23‘/s,
■ tretji Nass na Nortonu v 5.422A. Zvečer je v hotelu Mariborski dvor bila razde-Htev nagrad. Dirka, ki se je vršila pod
. Pokroviteljstvom g. gen. Stanojloviča, ki
ga je na dirki zastopal polk. g. Radova-n°vič, je prav lepo uspeal. Naši vozači so dosegli z obzirom na ogromno kon-Mirenco inozemcev zelo lepe uspehe.
Akciia za ustanovitev druge lige pred polomom?
>Slavija (0)“, „ Vojvodina" in ,.Bač-*a" so nameravali ustanoviti drugo %o, v kateri bi nted drugimi sodelovala tudi 1—2 kluba iz mariborskega razreda. Po pravilniku J. S. S-a je ,reba vložiti predlog za ustanovitev lla glavno skupščino saveza ter jc za . treba 320 glasov, t. j. polnomoči jklubov. Doslej so jih zbrali le 260, !Dajo pa še čas najdalje do 15. de-°"rnbra.
Napravite konec davčni neenakosti
Pod tem naslovom priobčuje zadnji »Trgovski list« uvodnik, v katerem zahteva, da se napravi konec davčni neenakosti v državi, ki izpodkopuje tudi gospodarske fundamente Slovenije. »Trgovski list« opozarja na katastrofalne posledice, ki morejo nastati za Slovenijo, če bi se nadaljevalo preseljevanje industrije in delniških družb iz Slovenije v Beograd. Glavni vzrok tega vidi omenjeni list v davčni neenakosti, ki vlada v državi ter piše:
»Ta se ne kaže le v tem, da vlada v Sloveniji tako rigorozna davčna praksa, kakor nikjer v državi in da zaradi nje plačuje Slovenija procentualno mnogo več državnih davkov ko druge pokrajine, temveč se kaže posebno drastično v samoupravnih davščinah. Druge banovine namreč prejemajo velike državne dotacije, Slovenija pa je skoraj brez njih. To se posebno jasno vidi pri razdelitvi dohodkov iz fonda prometnega davka in iz fonda banovinskih trošarin na posamezne banovine. Slovenija dobi teh dohodkov le 7 odst. vseh svojih proračunskih izdatkov, savska 9.5 odst., donavska 14 odst., vardarska 31.5 odst., moravska 36.5 odst., drinska 38 odst. primorska 45 odst., zetska 50 odst. in vr-baska celo 61 odstotkov vseh svojih iz-
datkov. Naravno je, da zaradi tako visoke dotacije ni treba favoriziranim banovinam nalagati na davkoplačevalce tako visokih doklad, kakor pa morajo to storiti nefavorizirane, zlasti pa najbolj prikrajšana dravska banovina. Še posebej na konju pa so davkoplačevalci v Beogradu, ki sploh ne plačujejo nobenih banovinskih doklad.
Jasno je, da imajo vsa podjetja, ki so v Beogradu, zaradi te davčne prednosti mnogo lažje stališče ko podjetja v Sloveniji. Zato je tudi naravno, če vsa podjetja silijo v Beograd, ker so s tem znatno znižala svoje davčne obveznosti. Tako je Slovenija zaradi te krivične razdelitve dohodkov iz fonda prometnega davka in fonda banovinskih trošarin udarjena kar dvakrat: 1. dobi zaradi te krivice manj dohodkov in mora zato sama plačevati višje davke, 2. pa še izgublja industrijo, ki se zaradi tako nastale davčne preobremenjenosti Slovenije seli v davčno manj obremenjene kraje.
Tej dvakratni krivici, ki jo trpi Slovenija, je treba napraviti konec.«
Pridružujemo se tej upravičeni zahtevi tudi mi ter zahtevamo, da se odpravi davčna neenakost, ki ni v skladu z absolutno pravičnostjo do vseh pokrajin in do vseh državljanov.
Breztrošarinski sladkor za siajenje mošta
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo, po kateri se sladkor za sladitev vinskega mošta oprošča državne trošarine. Po tej uredbi se odobrava za sladitev vinskega mošta v letu 1938 nabavka sladkorja brez državne, banovinske in občinske trošarine iz državnih sladkornih tovarn, in sicer največ 4 kg na vsakih 100 litrov vinskega mošta. Potrdilo za nabavo sladkorja bodo izdajale pristojne finančne direkcije pod pogojem, da kmetijski referent potrdi na lastno odgovornost, da grozdje v dotičnem kraju ni moglo dovolj dozoreti zaradi izredno slabih vremenskih razmer ali da je bilo zaradi elementarne škode prezgodaj obrano. Finančne direkcije bodo dostavljale zaradi tega vsako prošnjo prej na ministrstvo in šele na zahtevo tega se bodo izdajala dovoljenja.
Ali bo Sla vi ja obdržala srednjeevropski pokal ?
Ho tekmi „Ferencvaros“—„Slavija ' ?? Madžari ugotovili, da Slavijaš Na-‘lr ni itnel prava nastopa, ker mu P11* je predsednik komiteja dovolil ■pranje, če prav je bil kaznovan. Tak-Jo dovoljenje lahko izda samo pri-%Ha instanca. Imenovani igralec pa sLje s svojo odlično igro v toliki meri °Sv'ojil madžarsko publiko, da radi te-^ »Ferencvaros“ baje ne namerava j^Mestirali.
|gJl
Turnir v PSymouthu
ri.š- Po v. kolu turnirja v PIymouthu vo
1 sir Thoma§ s 5 točkami pred dr. Al ■‘vinom (4 in pol) in Milner-Barryjem '• Svetovni prvak je v enostavni igri J.^vagal Mallisona, sir Thomas Brucea, s ll!1er-Barry Lista. Ga. Menčik-Steven-? in Wheatcroft sta remizirala, s. V šestem kolu turnirja v PIymouthu Aljehin dosegel sira Thomasa, oba-
Pred izboljšanjem lesne kupčije
Te dni je v Bruslju zasedal odbor mednarodne lesne organizacije, v kateri je poleg Rusije, Finske, Švedske, Poljske, Letonije, CSR in Romunije članica tudi naša država. Odbor je sklenil, da bo še nadalje znižal izvozne kvote za posamezne države, da se na ta način nekoliko popravi položaj na tržišču lesa. Kljub znižanju izvozne kvote je pričakovati, da se bo položaj izboljšal, saj je skoraj povsod nastopila živahnejša gradbena delavnost. V koliko bodo ti sklepi ugodno vplivali na našem trgu, se sedaj še ne da predvidevati.
Cene hmelja rastejo
Žalec, 14. septembra. Z vsakim dnem se kupčija ugodnejše razvija. Povpraševanje po blagu je čedalje bolj živahno, iščejo se vse vrste blaga, zlasti pa prvovrstno blago lepe barve. Cene so sedaj zelo trdne ter imajo tendenco porasta. Plačuje se od 23 do 27 din za kg. Iz prve roke je bilo doslej prodanega že precej blaga. Računa se, da je doslej šlo v
promet že več ko pol letošnjega pridelka.
Hmeljska kupčija v ČSR pa je ostala nekoliko bolj mlačna, tudi cene, ki smo jih navedli v našem sobotnem poročilu, so neizpremenjene.
dva vodita s 5)4 točkami. Svetovni prvak je gladko premagal VVheatcrofta, dočim je sir Thomas imel velike težave z go. Menčik-Stevenson, ki je navzlic materialni premoči dosegla le remis. Tretji je Milner-Barry s 3ys točkami.
Za izboljšanje tujskega prometa
V Rogaški Slatini je bila anketa tuj-skoprometnih zvez iz Ljubljane ‘in Maribora. Referenti so poudarjali, da obe zvezi harmonično sodelujeta. V Sloveniji se še vedno pogreša pravilnik k uredbi o tujskem prometu iz 1. 1936, zaradi česar so nastali razni nedostatki v orga nizaciji tuj. prometa. Velika težava je tudi v tem, ker regulacijski načrti naših mest in tujskoprometnih postojank pri banski upravi še niso odobreni. Gradbe ni odbori naj bi šli bolj na roko tistim, ki želijo graditi nove hiše ter tujskopro-metne in gostinske postojanke. Tudi za zimovališča je pri nas še premalo poskrbljeno. Dovozne poti k tujskoprom. postojankam so slabe. Opaža se pa veliko gibanje za zgraditev novih hotelov. Treba bo tudi poskrbeti za naraščaj tuj-skoprometnega uradništva. — V debati, ki so vanjo posegli skoraj vsi člani banskega turističnega sveta, so poudarjal: tudi potrebo po ustanovitvi posvetovalnice za izdelavo načrtov tujskoprometnih in gostinskih zgradb pri gradbenem oddelku banske uprave.
g. Poostrena kontrola za izvoz svinj.
Čsl. kmetijsko ministrstvo je poostrilo kontrolo za uvoz naših svinj. Posebna uvozna dovoljenja bodo dobile le one pošiljke, ki bodo mogle izkazati, da izvirajo iz povsem zdravih krajev ter da so bile natovorjene najmanj 8 km od kraja, ki je okužen s slinavko.
g. Licitacija za cestna dela Maribor—■ Pesnica, ki prvič ni uspela, bo spet dne 12. oktobra pod enakimi pogoji kot prvič. Podobno velja tudi za nekatere druge licitacije, ki iz prav istega vzroka niso uspele ter se bodo ponovile. Zanimivo je, da se kljub prvemu neuspehu pogoji prav nič ne izpreminjajo.
g. Jugoslovansko-madžarski gospodarski odbor se bo koncem tega meseca sestal k zasedanju, na katerem bo proučeval možnosti povečanja medsebojnih trgovinskih odnošajev.
g. Konferenca gospodarskih zbornic je pričela zasedati v Beogradu. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj,' med drugim tudi sprememba dotacij banovinam in banovinskega fonda prometnega davka. Znano je, da je bila pri teh dotacijah po dosedanjem načinu podeljevanja dotacij najbolj prizadeta ravno Slovenija.
g. O potrebi kodifikacije delovnega prava objavlja pomočnik ravnatelja Pokojninskega zavoda dr. Janko Kosti v »Organizatorju« daljši članek, v katerem razpravlja o našem socialno-zava-rovalnem pravu.
g. Sejmi 15. septembra: Polšnik, Turnišče, Pleterje in Trbovlje.
g. Velika ležišča boksita v okolici Mo-stara je kupila znana švicarska industrija Aluminium Neuhausen d. d., ki bo pričela v kratkem s kopanjem rude.
g. Mednarodni statistični kongres je pričel včeraj v Pragi, Našo državo zastopa načelnik obče državne statistike dr. Rudolf Andrejka.
^ALjic
A MARIJA ROMUNSKA:
22
godilafH&jgfG žii/iieufa
.Previdno in radovedno sem se ozrla naokoli: kaj t[|31Jo drugi? Tisti, ki so tu doma, katerih last je vse s ‘ *n med tem ko sem boječe spraševala te obraze, Dol*1 vZcMtnila čisto iz svečanosti prostora v družbo Trit02^' vernikov. Ali bi mogel kateri vzvišeni obok Sjt-1 P°d seboj še bolj vzvišeno družbo? Ponosni, sta-•s.v’ rn°*ki m krasne ženske! Ali je sploh še kje na ^olj sijajna država? In kje na vsem svetu bi še
^Ogli
v’deti tako dragoceno drago kamenje?
Min častnem prostoru sta stala stric Saša in teta ii ,lle- tedaj car in carica. Njuni zlati oblačili sta bili belm Dosuti s srebrnimi vezeninmi; tiari s ko oči de-Uizi s.afirh sta krasili njuni glavi, biserni in demantni Da' s° jima viseli od vratu čez prsa do pasu. Medtem sv' so velike kneginje nosile vse rdeči trak reda bitni ?tarine' Krasil carico edino nied vsemi vzviše-/;enskami modri trak reda sv. Andreja. tor J b carico jc stala teta Miechen. Bolj pisan ka->arVni ,Ui zallod ie bil njen z zlatom vezeni oranžno-Mfije i ? č. Vsako njeno kretnjo je spremljalo leske-Ma^rov njenega diadema. Teta Miechen ni imela
1 za *° Ni dovelj vitka, znala pa se je ^i!a ]ln 0 kakor nobena druga; njena ramena so «!egan ° ?blikovana in bela kakor alabaster. in v svoji
^ 16 ved	j«	cf	o1a	m	n	in
■u). vse prekašala Zraven nje je stala moja Mtkoj- ''cio se mi je. da je v tej družbi vse bolj doma a v Londonu ali v Windsorju. Imela je na sebi tenme sviščeve barve, obrobljeno s kožuho-
vino. Rubini, ki jih je nosila, so bili podobni velikim kapljam krvi. Teta Ela, lepa kakor angel, je bila oble-na v rožnato in srebrno oblačilo in njena glava je bila okrašena z briljanti.
Zraven so bili še strici, tete, bratranci in sestrične vseh starosti, tudi mala dekleta in fantje mojih let, toda njihovi obrazi mi niso ostali tako v spominu, kakor oni njihovih staršev.
Med starejšimi sem posebno opazila teto Zani, po vsej zunanjosti mogočno prikazen. Stala je kakor kip preteklih velikih časov. Bila je mati grške kraljice Olge. Nosila je čisto srebrno obleko in se držala zelo dostojanstveno. Stala je vzravnana z dvignjeno glavo in ni z ničemer izdajala svoje starosti. Imela je na sebi več biserov kakor druge. Z vsem je izdajala samozavest pomembne žene in bila je med mlajšimi kakor spoštovana prednica.
Kakor ženske, so bili v svojih uniformah in krojih razkošni tudi moški. In kako veliki so bili vsi ti moji strici in ujci! Komaj sem si upala pogledati do njih navzgor. In kako lepi so bili nekateri! Seveda je bilo v tej družbi tudi nekaj manj simpatičnih obrazov, toda ti so bili le kakor senca, ob kateri postaja svetloba še bolj vidna. Na vseh teh obrazih je pa žarela resnična pobožnost in zamaknjenost. Ponižno so sklanjali svoje glave pred vladarjem nad vladarji.
Pred oltarnimi vrati so bile zavese razpotegnjene narazen. Prišla je družba duhovnikov, starih in mladih, drugega za drugim po stopnicah navzdol. Njihovi lasje, temni ali svetli ali sivi, so bili dolgi in nenavadno bleščeči. Enako njihove brade. Bili so čisto v skladu z razkošjem vse ostale podobe. Njihova zlata in srebrna oblačila so bila izvezena s pisanimi vzorci in
okrašena z dragim kamenjem, ki se je lesketalo tudi na križih, ki so jim viseli na prsih. Moj pogled je ujel maminega. Nasmehnila se mi je in zašepetala nekaj, kakor da me opominja k potrpežljivosti, opominja mene, malo protestantinjo, da je ne bi kompromitirala. Sklonila sem glavo in se križala z drugimi. Mama je bila tam doma, spadala je v tisto družbo, njena duša je bila del velike ruske duše, tudi ona je bila Rusinja.
Lepa noč, nepozabna noč, čudovita noč na otoku mladosti! Bil je caričin god. Godu so posvečali v Rusiji nenavadno veliko pažnjo. Princesa Dagmar Danska je sprejela pri prestopu iz protestantske v pravoslavno vero ime Marija. Dan njenega godu je bil sredi poletja, zato so se glavne slovesnosti lahko izvršile na prostem. Ne spominjam se dobro več vsega poteka tega slavnostnega praznovanja njenega godu, kajti pravljične scene tiste noči po godovnem dnevu so že takrat zabrisale vimeni vse druge vtise. Zato naj omenim le, da je bila čez dan v cerkvi velika služba božja, kakršno sem pravkar opisala, sledila pa je velika vojaška parada. Šele večer je prinesel najčudovitejše.
Široki, v versajskem slogu urejeni ploščadni vrtovi velikega Peterhofa so bili slavnostno razsvetljeni, vsi vodometi in vsa jezera so se lesketala v najbolj pisani luči, na enem izmed otokov je pa bil urejen prostor za balet. Dogodke tiste noči sem doživela v neki srečni omotičnosti, ki mi jo je ustvarjala že zavest, da sem smela bedeti do ure, ko bi bila morala sicer že davno spati. Vse tisto, kar sem tedaj videla in doživela, pa je bilo tudi sicer tako čudovito, da sedaj res ne vem več, ali je sploh bilo resnica ali pa samo sen.
(Sc nadaljuje.)
Zanimivosti
Ali bi bilo dovolj nafte v novi svetovni vojni?
Razen Nizozemske, Švedske, Norveške, baltiških državic in še nekoliko drugih držav, ki bi ostale v novem vojnem konfliktu najbrže nevtralne, je v Evropi še 12 večjih držav, ki bi se vsekakor zapletle v novo vojno vihro. Te zadnje države uvozijo vsako leto okoli 27,000.000 ton nafte in različnih njenih derivatov. Ali to uvozijo samo v mirnem času, v vojnem času bi morale uvoziti iz tujine najmanj 60—70 milionov ton nafte in njenih derivatov. Danes je že suhozemska vojska zelo motorizirana (ena sama nemška blindirana divizija ima do 1800
vozov), kje pa sta še letalstvo in vojna mornarica? Nadalje je treba všteti potrebe transporta in še mnoge druge eventualnosti. Ce bi se pa evropski konflikt vmešali Japonska in Združene države, bi se porabilo še za najmanj 30 milijonov ton nafte.
Zaradi vsega tega bi bile rezerve kmalu izčrpane, a tudi nevtralne države ne bi mogle zadovoljiti vojskujočih držav. Zato države, ki pričakujejo, da bodo zapletene v prihodnji evropski konflikt, izboljšujejo dviganje nafte iz svojih petrolejskih polj in v onih nevtralnih državah,
vozov, motorizirana divizija do 2200 in,ki jim bodo v slučaju spopada dobavlja-navadna pešadijska divizija preko 18001 le nafto.
RASNA TEORIJA TUDI ŽE MED CIGANI
Za ciganski prestol se borita trenutno cigana T. Januš I. in neki Dombrovski. Tega pa so nedavno cigani izločili iz konkurence, kajti mož sedi v temnici, ker je osumljen mnogoženstva. Ima baje 24 žena v raznih državah, s katerimi se je oženil pod različnimi imeni, ki jih je prav pogosto menjaval. Razen tega pa Dombrovski, kakor trdijo pristaši in vo-lilci kralja Januša I., ni povsem Čistokrven cigan. Njegova babica je bila baje Romunka, tako da je njegovo ciganstvo približno le 75-procentno. Kakor je torej videti, so tudi cigani že začeli skifceti za čistost svoje rase.
VESEL SAMOMOR
V neki gostilni blizu Trutnova na Ce-skqslovaškem se je nastanila neznana mlada žena, ki je nameravala napraviti samomor. V svoji sobi je napisala kopico poslovilnih pisem, potem pa se je lotila »dela«. Zgrabila je steklenico s temno-rjavo tekočino in prepričana, da golta lizol, je spila mladenka pol litra ruma. »Samomorilka« je nato zapadla v globok sen, iz katerega se je živa prebudila sete drugi dan.
LJUDJE »POGUMNIH DEJANJ«
V Parizu so nedavno ustanovili Mub popotnikov-raziskovalcev, čigar člani so možje in žene, ki so zadnja leta polnili prve strani francoskih listov s poročili o svojih potovanjih in njih uspehih. Na qfcčnem zboru so sklenili izdajati časopis
pod naslovom »Drzno dejanje«, ki naj poroča o raziskovalnih potovanjih članov kluba. V uvodnem članku 1. številke pravijo, da svet še vedno ni ves raziskan in da je na svetovnem zemljevidu še vedno mnogo belih lis, ki dajejo pogumnim ljudem priliko za nadaljnje zaslužno delo. Sestanka so se udeležili razni znani proučevalci' Sahare, Grenlandije, puščave Gobi in raziskovalka Tibeta Ella Maillardova. To je bila zanimiva družba resnih- »pustolovcev«, ki
so se nato spet razšli po svetu za novimi odkritji.
PROTIMUŠJI DAN NA JAPONSKEM
Na Japonskem prirejajo sleherno leto protimušji dan. Na ta dan je najvažnejša dolžnost vseh Tokijčanov, da pobijejo kolikor se le da mušje zalege. Ta dan je določil higienski oddelek zdravstvenega ministrstva, ki je prepričan, da prenašajo muhe največ nalezljivih bolezni. Statistika letošnjega protimušjega dne je
napravljena do podrobnosti. Letošnji lov je bil neobičajno dober. Uničili so za celih dvajset milijonov več muh kakor prejšnja leta. Na sam protimušji dan so pobili točno 74 milijonov 145.493 komadov mušje zalege. Vse te muhe bi napolnile štiri 100 litrske sode. Najbolj se je odrezal pri lovu neki ribič, ki je uničil sam 200.000 muh.
RIBE NISO NEME
Po izsledkih ravnatelja italijanskega živalskega vrta v Neaplju niso ribe niti neme niti gluhe. V vodi dajejo poseben ton, ki pa ga človeško uho ne more slišati, ker ni zato ustvarjeno. Pač pa zaznavajo njegove tresljaje razni zelo dovršeni akustični aparati. Zviševanje in zniževanje tega glasu pomaga ribam v medsebojnem sporazumevanju. Po spo-znatkih omenjenega učenjaka je »najzgovornejša« riba, ki se imenuje »rouget« in živi v morju, največ v okolici Marseilleja.
X Sovjeti sežigajo obmejne gozdove.
Nad Švedsko in Finsko opazujejo že dalje časa goste oblake dima, ki zameglu-jejo celo sonce. Zdaj pa javljajo, da so Rusi zažgali namenoma 25 kilometrov širok obmejni pas gozdov na meji med Rusijo in Estonijo. Prvič so opazili dim v Biborgu, to je 80 km od mesta Narve, kjer gorijo gozdovi. Oblaki dima so pokrili Južno Finsko in ves severni predel do Karelije. Rusi so že minulo pomlad fzselili iz teh krajev prebivalstvo. Dim se je čutil celo v Štokholmu, ki je oddaljen 600 km od rusko-estonske meje. Rusi so zažgali te obmejne gozdove, da bodo laže utrdili mejo. Že prejšnje leto so sovjeti zažgali mnoge gozdove v Kareliji, ali takrat se dim ni tako opazil.
X čudni učenec. Učitelj na neki šoli v Kalkuti (Indija) je opažal, da je eden njegovih učencev redno vsak prvi, tretji in peti dan v tednu izredno nadarjen in marljiv, dočim je druge dni zabit in nemaren. Učitelj je sklenil obiskati njegove
Za vedno nas je zapustil naš nepozabni, nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Ivan Leglša
železničar v pokoj«
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek 15. sept. ob Vj5. uri pop. izpred mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Maribor, 14. septembra 1938.	Žalujoči	ostali
starše. Na svoje začudenje pa je nase svojega učenca pred domačo hišo v dvoj* ni izdaji: brata dvojčka, drug druge^ podobna na las. Oče se je opravičeval da je hotel prihraniti šolnino. Tudi jB mogel nabaviti samo eno boljšo objeto v kateri je sinova izmenoma pošilja' v šolo.	—„	<
Hlapec, ki ni doživel usode Cankar* jevega Jerneja, živi v vasi Vevčani Prl Strugi v Srbiji. Kakor Cankarjev hlapec Jernej služi tudi on že 40 let pri istem gospodarju, v hiši pokojnega Stevana Kalajdžiča. Stari Jovo Najdovič. doma iz Slatine pri Ohridu, ni nikdar služil prj drugem gospodarju in zato danes tudi malokdo v vasi ve, da je hlapec. Vsi mislijo, da je član družine njegovega S°' spodarja. Tudi za časa vojne, ko mu g°‘ spodar ni mogel nič plačati, ni zapustil njegove hiše. Tudi dandanes je zadovoljen s svojo usodo, ker ni doživel tistega, kar je Cankarjev hlapec Jernej: da bi SP pognali z zemlje, ki jo je štirideset le' oral.
iz sodišča
Neuspel pobeg iz zapora
Ivo je včeraj murskosoboški jetn^ čar Vodišek odpiral celice zaporo'; je opazil, da so mu ušli 3 preiskoval™ jetniki Trstenjak Davorin, ki je obdoi' žen 70 talvin, morilec Gjorek Matija in cigan — tat Milner Jožef. Zvili sfl železno palico v oknu ter sc preko 2j* du okrog jetnišnice splazili z vrvflft napravljenimi iz rjuh, na sosednji ^ in odtod v prostost. Šli so proti tomeru, kjer pa sta se slednja dva premislila in se sama javila' orožij kom. Trstenjak pa je sam nadalje?8' pot proti Štrigovi, kjer ga jc alarm1^
no orožništvo zajelo. Vsi trije so
popoldne pripeljani nazaj v zap°re v Mursko Soboto.
Radio
ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA.
Ljubljana: 12 Operni napevi. 18 Iz harjevih operet. 20 Koncert G'as^®L Matice. 22 Napovedi, poročila, la*1^ glasba. — Beograd: 12 Opoldanski koncert. 18.05 Večerna glasba. 20 Ruske mance. 20.30 Simfonični koncert. 22 povedi, poročila, klavirski koncert. Praga: 20.15 Dvorakov večer. riz: 20.30 Simfonični koncert. —
21.10 Verdijeva opera »Falstaff« (Prellnj iz Turina). — Varšava: 19.40 Večer koncert.
Mali oglasi
Razno
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«, Maribor, Orožnova. 91
STRIŽENJE X-
brttfc din 2.— v Mlinski 8. 684
AKTOVKE, ŠOLSKE TORBICE
nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M: Šterbal-u, Meljska 2. Trg svobode 6.
87 2
Slutbodobi
SOBARICO
z dolgoletnimi spričevali veščo serviranja in vsega hišnega dela, iščem s 15. sej>-tembrom. Predstaviti med 10 —11 uro predpoldan pri Pa-ijag«, Caiikarjova ul. 16-1. 780
Pouk
NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Zajamčen uspeh. Maistrova ul. 15,
pritličje, levo.	1066
Sobo odda
Oddam mirno in sončno OPREMLJENO SOBO Naslov v upravi »Večernika« 1035
LEPO, SONČNO SOBO
najrajši v Magdalenskem predmestju, iščem. Naslov v upravi.	1067
LEPO, PRAZNO SOBO
odam boljšemu gospodu. Kopališka 4-11, desno. 1065
Moderno
OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice in telefona oddam. Olavni trg 23-1, desno stopnjišče.	1050
LEPO. SONČNO SOBO opremljeno, v centru mesta oddam. Naslov v upravi.
1051
SOBO S KUHINJO oddam. Radvanjska 9, Maribor.	1054
Oddam lepo, sončno SOBO
s 15. septembrom. Koseskega ni. 37, magdaiensko predmestje.	1064
SOBO
oddatn dvema gospodoma. Naslov v upravi.	1066
ttanovanle Ule
VELIKO SOBO IN KUHINJO
iščem s 1. oktobrom v cen-trumu Maribora. Ponudbe pod »Čedno« na upravo »Večernika«.	1032
VOJAŠKI VPOKOJENEC
išče opremljeno, sončno, se-parirano sobo kot stalno stanovanje. Mogoče tudi s kosilom in večerjo. Cenjene ponudbe na upravo pod »čista soba«.	1055
Za iolol
753
Otroifr« o blekem pulover/! športne malice apodnfe perilo dokolenke pulmance
ravnokar doapala
C. BUDEFELDT
Maribor
Kupim
PARADIŽNIKA
svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič. Liubliana.	617
Službo lite
IŠČEM KAKRŠNOKOLI
DELO
v trgovini, tovarni ali slično. Glavni trg 23. Čih Micika. 1049
Posest
VOGALNA HIŠA
6 stanovanj, velika klet, delavnica in sadnik primerno na prodaj. Ponudbe ood »Primerna cena 390.000« na upravo »Večernika«.	916
ENODRUŽINSKA VILA
v V. okraju oddam v najem. Naslov v upravi.	1061
KRASNE PARCELE
na obroke in dve hiše, vse pod Pohorjem. — Pojasnila WeiB Karl, Zg. Radvanje, Hostejeva ul.	1058
Prodam
LEPA SPALNICA
javor, din 5000, in otroška posteljica naprodaj. Vprašati od 8.—10. ure v Sodni ul. 9-II._________________ 1063
Popolnoma opremljena SPALNICA
in kuhinja s stanovanjem sre di mesta radi premestitve na prodaj. Istotam novo žensko kolo na prodaj. Naslov v upravi.	1047
JABOLKA jHajJ
po din 2,- za kg Kmetijska družba. Melje-__________1052	J___
SVEŽE BOSANSKE SU^
za vkuhanje in pekme2 diii 3.50, Iranko voznina, r 0, pošilja košare no 50	106^
Drechsler, Tuzla.
Stanovanje^
DIJAKINJO jd
sprejmemo na stanova« vg hrano. 400 din. NekreP^ ul. 6.	^
LDVOSOBNO STANOVANJ^ oddam. Stritarjeva *'•
NA HRANO IN
- STANOV^
sprejmem boljšega ^ j6ii v državni službi ali, ca. Naslov v upravi H 1057
STANOVANJE
oddam s 1. oktobrom-Radvanjska 63, Nova va* 1062
SP-
stanovanje
oddam. Vojašniška ul.J^
VSE ZA ŠOLO
TISKOVNE ZADRUGE
KUPITE NAJCENEJE IN NAJBOLJE V KNJIGARNI IN PAPIRNICI ▼ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
-	-■	1	1	1	   1	j 4.
fedujuln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ^^0 Velja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva »
it. 25-67. Poštni čekovni račua št. 11.409.