Poštnina plačana v gotovini. Stev. 3. V Ljubljani, v četrtek dne 19. januarja 1928. Leto Vi!. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja -vsak Četrtek popoldne; v slučaju praz- u Posamezna številka Din 1*50 — Cena: za 1 mesec II Oglasi, reklamacije In naročnino na upravo nika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari II Din 5--, za Četrt leta Din 15*-, za pol leta Din 30*-; za Jugoslovanske tiskarne, KolportaZnI oddelek, trg 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7*> (meseCno) — Oglasi po dogovoru II Poljanski nasip it 2 — Rokopisi se ne vraCaJo Marinček: V strokovno Krekovci stopamo v nov© leto, ki naj bi pomenilo zopet en korak bližje našemu cilju, da postanemo delavci — po mišljenju in hotenju. V ta namen ni !e potrebna teoretična, ampak tudi praktična izobrazba. Kdor bi menil, da služi v polnem obsegu Krekovi ideji, če je član Krekove mladine, če se udejstvuje v društvu, pa magari še taiko pridno, pri tem bi pa zanemarjal našo glavno delavsko organizacijo — Jugoslovansko strokovno zvezo, ta bi bil v veliki zmoti. Glavni naš cilj mora biti močna .Jugoslovanska strokovna zveza. Ona mora biti za nas ona armada, ki naj vodi delavstvo v boju s kapitalizmom in s sedanjo družbo, v boju za boljše delavne pogoje, za boljšo eksistenco in za boljšo, novo družbo. Ce bo Jugoslovanska strokovna zveza močna, bo krepka tudi Krekova mladina. Kajti obe organizaciji morate eno drugo dopolnjevati. Krekova mladina zajame in izoblikava delavsko mladino, napeljava njenoi borbenost v pravo in koristno smer, to mladino takorekoč oboroži, potem pa odpre vrata na stežaj, da se (pridružijo ti rnla- Dr. Gosar poroča v V soboto 14. t. nv. se je vršila v finančnem odboru razprava o proračunu ministrstva ara socialno politiko. Dr. Gosar je poleg- p-redlcga v proračunu podal tudli kratko poročilo o svojem delu. Dr. Gosar je izvajal sledeče: Predlog proračuna 'ministrstva za socialno politiko za. 1. 1928-29 se bistveno ne razlikuje od letošnjega proračuna četudi je ta znašal 363,890.934 Din, drči m znaša predlog za prihodnje leto samo 30,22'1.091 Din. Vsa ta razlika Izhaja od tod, ker so se krediti za invalidske podpore in doklade 275,000.000 dinarjev, kakor tudi krediti za odkup invalidnine 5,000.000 Din prenesli v proračun vrhovne uprave 9,608.014 Din z/a vzdrževanje dečjih ustanov pa na oblasti. Na temelju teh podatkov znaša celokupna slika med krediti za ustanove, ki ostanejo v kompetenci ministrstva, in med vsoto letošnjega proračuna; predloženega za prihodnje leto, »kupno 1,221.000 dinarjev. Poleg tega pa je vendar vprašanje, ali ti krediti sploh zadostujejo vsa ji za najvažnejše naloge tega ministrstva. A ko primer jamo lanski proračun z letošnjim, postane očitno, da ministrstvo pri takenii proračunu ne more vršiti vsega dela. Že pri razpravi o sedaj veljavnem' proračunu sem moral ugotoviti, da je državno skrbstvo za socialno politiko slabo 'in da gre že od 1923. leta naprej stalno v smeri zmanjšanja in celo popolne likvidacije. Ugotoviti moram tudi to, da pomenja predloženi in sedaj veljavni proračun poslednjo etapo v smeri likvidacije vojne in povojne socialne politike s padanjem izrednih razmer, istočasno pa tudi prvo etapo k razvoju novega, normalnim, ekonomskim in socialnim razmeram odgovarjajočega skrbstva. Danes, ko je v razpravi proračun ministrstva za socialno politiko, se nadejam da bomo lahiko poleg nekaterih nebistvenih korektur v tem proračunu v smeri, varčevanja, na temelju rezultatov, doseženih v ministrstvu za soc. politiko v preteklem letu, dokazali upravičenost in resničnost mojih trditev. Nadejam se da bom lahko v mojem proračunu, ne samo uporabljal dosedanje kredite za socialno politiko, nego dokazal, da 8© bodo morali v doglednem času dovoliti tudi večji izdatki za te s vrhe. Dr. Gosar poroča nato o delavskem oddelku ministrstva im o dosedanjem delu na posameznih uredbah in pravil- organizacijo! di starejšim, že utrjenim kadrom, jih poninože in s tem utrdijo upanje na končno zmago. Kjer se zbirajo člani Jugoslovanske strokovne zveze, ne smejo manjkati naši Krekovci. Žalostno je bilo, ko je bilo nekje zborovanje JSZ, pa brez Krekovcev, samo starejši. Taka pot ne vodi do napredka, ampak nazaj .in navzdol. Pa recimo, da je bila le pomota. Naša izobrazba in vzgoja mora biti pa tako globoka in tako iskrena, da bodo tudi pomote odpadle. Fantje, naše torišče je tudi v skupinah Jugoslovanske strokovne zveze! Nihče, kdor je sposoben in kdor ni zadržan iz opravičljivih vzrokov, se ne sHie odtegovati strokovni organizaciji. Vsak član naj se živo udeležuje dela v tej organizaciji; nikoli v zadnjih, ampak vedno v najsprodnejših vrstah. Mogoče je centrala premalo pozornosti posvečala, strokovnemu vprašanju. Da se odpravi ta nedostatek, bo postavila posebnega strokovnega referenta, kojega naloga bo, da se zanima izključno za strokovna vprašanja in da seznanja z raznimi strokovnimi vprašanji tudi člane Krekove mladine. finančnem odboru. niMh, ki se tičejo delavstva. Pri tem, omenja zlasti uredbo o borzah dela, s katero se je ustanovilo v naši državi osem stalnih borz dela. S to uredbo se bo tudi začela sistematična graduja delavskih hiš. Nadalje omenja oba pravilnika o volitvah in poslovanju delavskih zaupnikov, ki sta bila nujno potrebna. V ministrstvu se je izdelal tudi načrt uredbe o ureditvi delovnega časa, zapiranja in odpiranja trgovskih lokalov, glede katere se bo v najkrajšem času vršila tozadevna anketa uslužbencev in delodajalcev in je že tudi izročena v pretres ministru za trgovino, tako da bi jo izdala obadva ministra skupaj. V najkrajšem času se bo tudi rešilo vprašianje delavskih legitimacij in bo izdana v to svrho poseibna uredba, Za zaposlitev tujih delavcev v naši državi je že tudi izdelan nov načrt uredbe za zaposlevanje tujih delavcev, ki bo po konferenci z zastopniki delavcev jn delodajalcev predložen narodni skupščini. Dovršen je tudi načrt novega zakona o prisilnem varčevanju mladih delavcev, ki pa se bo še prihodnji teden obravnaval z 'zastopniki delavcev in delodajalcev. Najvažnejše vprašanje delavske socialne politike pa je vprašanje delavskega zavarovanja. Podrobnih težav zavarovanja ni treba omenjati. Vsi vemo, da je potrebna korenita ozdravitev. Tudi načrt te uredbe je po dolgotrajnih proučevanjih in razpravah gotov in bo-v najkrajšem času predložen finančnemu odboru. Takoj po uveljavljenju te odredbe bi se imelo pričeti z reformo ured;l>e o okrožnih uradih v zvezi iz izvedbo volivnega postopanja tako, da bi se volitve v doglednem času lahko izvedle. Izseljeniška služba se je v teku poslednjega leta znatno izpopolnila in bo poročilo v kratkem v rokah poslancev. Pripravlja se konvencija za zaščito naših delavcev in njihovem zavarovanju z Francijo in Nemčijo. Invalidsko vprašanje je bilo z gospodarske strani dosedaj docela 'zanemarjeno in to predvsem radi invalidskega zakona ki se je sestavil brez ozira na sredstva, s katerimi je moči razpolagati. Zahteve po odkupu invalidnine se vedno množe. Teh prošenj je vsak dan več. V prejšnjem in sedanjem proračunu je brila v ta namen dama vsota 2,000.000 Din. Ko sem ta resor prevzel, je bila ta vsota izčrpana. Zato se vstavil v proračun še dva milijona, ki jih bom vodil od finančnega ministra. V novem proračunu je določeno 5,000.000 Din. Dosedaj se je vršil odkup po svobodni presoji raznih momentov. Ker pa so se pogosto dogajali slučaji, ki so povzročili deloma neupravičena nezadovoljstva, sem izdal navodila zja odkupovanje. Ta navodila pridejo v narodno skupščino. Razdelitev tega kredita se bo izvršila po oblasteh. Dosedaj se je izplačalo 431 odkupnin. V ta namen se je izplačalo 4,900.000 Din. Kredit za zaščito dece se je povečini prenesel na oblasti. Kaj se je glede stanovanjskega vprašanja storilo, je znano. Od 1. aprila dalje bo vse odvisno od hišnih posestnikov. Ce bodo uvidevni, se bo stanovanjska zaščita končala, če tega ne 'bo, se bo pojavila potreba za zaščito najemnikov. Statistični oddelek napreduje in bo v kratkem času izdal piva dela. Za podporo pasivnih krajev se je dosedaj porabilo 22 milijonov. Od tega se je dalo po Rdečem križu 10 milijonov. Ta denar se ne bo vračal državi, ampak v poseben fond, tako da bo ta fond vedno na ra^pefego za te izredne potrebe. Dr. Gosar je žel zia svoja stvarna izganjanja splošno odobravanje in je bil proračun po kratki debati sprejet. Notranje borbe v centrumu. Na delavskem zborovanju v Ober-hausnu je oentrumov poslanec Lmbusch, ki je po poklicu rudar, imel oster govor o razmerah v katoliški centrumaški stranki ter je srdito napadel delo državnega kanclerja dr. Marksa kot strankinega voditelja. Ugotovil je, da je v zadnjem času prišlo v stranko mnogo ljudi iz vrst akademikov, uradnikov in iz gospodarskih krogov, ki po svojem prepričanju niso bili in ne bodo nikdar pristaši katoliškega centruma, temveč so se približali stranki, ki je na vladi, le iz egoističnih namenov, da bi dobili i naj bi bili pregnani, predvsem Trocki j in Zinovjev., mirno sede v Moskvi in uživajo /.lato svobodo v sladkem brezdelju., ko so bili oproščeni vseh služb ter razmišljajo o svetovni revoluciji pod nadzorstvom policije. Stalinov režim postelja vedno močnejši. VINIČARJI. Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 5. in 6. januarja je priredila Strokovna zveza viničarjev skupno s »Krekovo mladino« socialni tečaj, katerega so se udeležili naši člani iz Sv. Miklavža, Litmerka, Ljutomera, Svetinj, Zavrča in Sv. Bob fenka. Poročali so tovariši: Rozman, Košnik., Bdi Kocbek in Ludovik Duh. Uspehi tečaja se bodo pokazali v največji meri. Gorenja Radgona. 8. januarja popoldne se je v Zbigovoih pri g. Puharju 'vršilo viničarsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 200 viničarjev. Poročal je tajnik zveze tov. Rozmian. Navzoči ;SO viharno pozdravili svojega voditelja v borbi za viničarske pravice ter z zanimanjem sledili izvajanjem govornika. Prijavilo se je 23 novih naročnikov na »Pravico«. Zborovanje se je končalo z najle:pšim uspehom. — 9. januarja se je vršil celodnevni tečaj za skupino, ki. je bil številno obiskan. Le tako naprej, zavedni .radgonski tovariši! Kapela. 10. januarja smo imeli tečaj, ki je trajal od 8 zjutraj do 4 popoldne. To je bil važen dan za nas, da bomo v prihodnje še boljše vodili skupino k napredku zia našo bodočnost. Sv. Peter pri Mariboru. 22. januarja se bo vršilo po rani sv. maši, zborovanje članov naše .skupine v gostilni pri g. Sa-netej. Govoril bo tajnik zveze tov. Rozman. — Naslednji dan, 23. januarja, se bo vršil istotain celcvdnevni tečaj iza člane in odbornike. Maribor. 22. januarja ob 2 popoldne se bo vršilo v Počehovi pri Mariboru zborovanje viničarjev. 24. januarja bo pa celodnevni tečaj. Pri nas se organizacija lepo razvija, zato je pričakovati na zborovanju in na tečaju veliko udeležbo. Litmerk. Za našo skupino se vrši po rani siv., maši 5. februarja v Katoliškem domu v Ormožu zborovanje viničarjev. Govoril bo zvezin tajnik. Vabila bomo vsem članom' pravočasno razposlali. Po možnosti se bo vršil tudi tečaj. Štrigova, Medjimurje. Na svečnico se vrši na prošnjo in željo medjimurskih viničarjev zborovanje v Globočkem vrhu v štrigovski župniji. Govoril (bo svežin tajnik tov. Rozman. Kraj zborovanja določi in razglasi z vabili ondotni zaupnik- Zavrč v Halozah. 28. januarja se vršita krajevna sestanka ob 6 zvečer v Hrastovcu in Goričaku za viničarje in mladino. — V nedeljo 29. januarja po rani ;sv. maši se vrši zborovanje v stari šoli iza člane organizacije. V nedeljo popoldne pa se vrši krajevni sestanek zopet v Belskem vrhu in Turskem vrhu. Kot govornika prideta tov. Rozman in Košnik. Radi bednih razmer je nujno potrebno organizirati haloške viničarje, dejstvo, da stroj dandanes ne koristi toliko delavcu, ampak bolj podjetniku, kateremu pomaga kopičiti premoženje, in ga s tega stališča stroj in tehnični, napredek sploh ne more zadovoljiti. Resnični so pomisleki enega in drugega. Omenjena pa tu ni pogla vitna stvar, da je namreč stroj delo človeškega razuma, ki naj po božji naredbi obvlada zemeljske moči sebi v korist. Delo pri stroju je res zelo enakomerno, zato bi moralo biti krajše, da človeka ne utrudi preveč. Stroji in napredek tehnike niso za to tu, da bi kopičili bogastvo nekater-nikov, ampak v prvi vrste za to, da pomagajo človeku do človeka vrednega življenja. V tem je glavni in pravi pomen strojev. Ko je Henry Ford vpeljal za svoje delavce petdinevni delovnik, se je začudil ves svet. Pred sto leti so delali rokodelci po 12 ur dnevno in še dalje. V predilnicah so delali celo 13 do 14 ur dnevno*, celo žene in otroci. Okoli leta 1835—1840 sio začeli delovni stanovi zahtevati 10 umi delovnik in že leta 1840 je ameriška zvezna vlada v vseh državnih podjetjih vpeljala 10 urno dnevno delo. Mnogo dr- žalo je načelstvo Strokovne zveze viničarjev sklenilo letos zastaviti vse sile in združiti pod svoje okrilje po možnosti vse haloške viničarje, za katere se sploh nihče ne briga. Železničarski vestnik. Delavski zaupniki. V najkrajšem času se bodo po vseh podjetjih, kjer je zaposleno več kot 10 delavcev, torej tudi pri železnici, izvedle volitve delavskih zaupnikov. To je bila naša stara zahteva ter smo neštetokrat v tem zmi-slu intervenirali. Ko je pa zasedel ministrstvo za socialno politiko dr. Gosar, se nam je takoj obljubilo, da se bodo čimiprej izdala navodila za violitve teh zaupnikov, kakor tudi poslovnik o delovanju izvoljenih zaupnikov. Volitev delavskih zaupnikov je zelo važna in želeti bi bilo, da 'bi posamezne organizacije nastopile pri teh volitvah skupno. Kakor je pa razvidno iz pisave Ujedir njenega Železničarja št. 24, z dne 15. decembra 1927, ni socialistom za pametno izvedbo teh volitev, ampak jim je mnogo ljubša tudi tukaj, too se gre za naše pravice, strankarska torba. Ta taktika gotovo ni na mestu in že kot taka danes preprečuje eventuelne skupne nastope zaupnikov. Koimu v škodo? Gotovo železničarjem samimi! Laž je torej, da bi edino Save:', železničarjev izvojeval te volitve, ampak jih je izvojevala krščansko socialistična organizacija v naj večji meri. Ako ne bi bil minister za socialno politiko krščanski socialist dr. Gosar, bi Saivez z nami vred gotovo še dolgo dobo čakal na izaupnike! Delavski pravilnik. Kakor smo že zadnjič poročali, je delavski pravilnik podpisan in je stopil v veljavo že 1. januarja 1928. Kdaj se bo izvršila prevedba od urnih plač na novo dnevno plačo po tem pravilniku, nam še ni, znano, kakor nam tudi še ni znano, kolikokrat se bo povečala osnovna dnevnica na zlati podlagi na sedanjo vrednost papirnatega dinarja. To bo odvisno od sporazuma med prometnim in finančnim ministrom. Po tem pravilniku je zopet prizadeto mlajše delavstvo, ki bo moralo čakati na stalnost celih pet let, kar se je dose-daj že lahko pridobilo po preteku enoletne nepretrgane službe. Pripadajoči letni dopusti pripadajo le stalnim delavcem, torej delavec pod petimi leti službe ne bo imel pravice do dopusta s plačanimi prejemki. Naravnost katastrofalno je vplival ta pravilnik na tako zva-ne polkvaMioirane in strojne delavce, ki so v tem pravilniku naravnost prezrti. To je delavstvo, ki se je izučilo obrti, pač pa nima učnega lista ter opravlja delo rokodelca in večkrat še bolje, kot pa rokodelec z učnilm spričevalom. Zahtevamo, da se tudi za te delavce določi posebna vrsta plač, ki naj odgovarjajo njihovi sposobnosti. Prometna zveza je že v tem zmislu vložila tozadevno intervencijo. Iz intervencij. Prometna zveza je vložila ponovno intervencijo v zadevi izplačila razlik nastavljenemu osebju, kateremu dolguje uprava že iz leta 1923, oziroma 1924. Nedolgo je, kiar je minister za promet ustanovil »ministrovo kontrolo prometa«, katere naloga je, odpraviti vse dosedanje nedostatke v službi. Niimamio ničesar proti temu in oelo žav in industrij je še le po vojni uvedlo 8 urni delovnik. Leta 1908 je že precejšnje število podjetij vpeljalo prost sobotni popoldan, torej petinpoldnevni delovni teden. Po vojni je to silno napredovalo in še vedno napreduje. Delodajavce je zahteva po 10 urnem delovniku spočetka izelo vznemirila. Bali so se zmanjšanja produkcije. Zgodilo pa se je nasprotno: Ne samo, da produkcija1 ni padla, ampak celo napredovala je pri deseturnem delovniku .in še bolj pri pet-inpoldnevneui do petdnevnem tednu. Vzrok temu je bil v prvi vrsti tehnični napredek in stroji. Inžanerji so vpo-rabili vso svojo 'energijo v to, da so izločili vsako nepotrebno delo in s tem zmanjšali potrebo delovnega časa. Seveda je to intenzivno delo, .zlasti tako zvani Tayliorjev sistem', zahtevalo večjega napora in energije s strani delavca in ga zato neprimerno bolj izčrpal. Z druge strani je tudi res, da oskrbovanje avtomatičnih strojev, vedno enako delo .otopi telo in duha človekovega, zato je odmor pri dellu toliko bolj potreben, čimbolj intenzivno je delo človekovo. Zato je po- veseli nas, da hoče minister naše železnice dvigniti na delu in ugledu pred inozemstvom, vendar je p,a potrebno, da tudi uprava izpolnjuje svoje zakonske obveznosti napram osebju, ako hoče, da bo lahko osebje v redu in vestno opravljalo svojo službo. Enako je pri službenih oblekah. Po iizdanem pravilniku pripada osebju namesto obleke v naravi vsakoletna denarna pristojbina, sicer v zelo malenkostnem znesku, katera pristojbina bi se pa morala izplačati že meseca oktobra. Oktobra se nas je pa potolažilo, da se bo ta pristojbina ali doklada za službeno obleko izplačala 1. januarja 1928. Minil je pa 1. januar, o tej dokladi pa ni duha ne sluHa. Edi-nice so vpcslate svoje spiske za februar ravnateljstvu, a tudi v teh spiskih ni te doklade, Zahtevamo, da se ta doklada za službeno obleko čimiprej izplača. Ni dovolj, da se od osebja zahteva predpisana obleka, da se naj uslužbencem tudi denarna možnost za nabavo te obleke! Krekova mladina. Iz centrale. Vsi podružnični odbori, l;i žele predavatelja za skioptično predavanje iv. centrale naj to sporoče vsaj teden dni popreje. Isto velja tudi za vsa predavanjia Krekove socijalne šole. Vsem podružnicam! Agitirajte za >Ogenj«, nabirajte naročnike in pošljite denar in naslove centrali. Ob vsaki priložnosti se spomnite tudi naše »Pravice«! Na delo za naša lista! Ustanovitev Krekove mladine v Velenju. V prijetnem in prijateljskem razpoloženju se je vršil v nedeljo 8. januarja v Velenju ustanovni sestanek Krekove mladine. V Društvenem domu se je zbralo lepo število delavskih fantov in deklet. Sestanek je ctvoril tov. Zajc, ki je podčrtal pomen in namen sestanka. Nato je tov, Koren v jedrnatem govoru predočil zbranim splošen položaj delavstva in iz tega izvajal nujen in velik pomen delavskih strokovnih organizacij, .obrazložil in poudaril pomen in namen JSZ in Krekove mladine, ki drug drugo izpopolnjujeta. Namen, da se skupina JSZ v Velenju poživi in razmahne, je gotovo dosežen, kajti vsestransko raz,-položenje navzočih jie pričalo, da se bodo v bodoče z vso vnemo lotili dela v organizaciji. V toplih in krepkih besedah je nato tov. Kordin iz Ljubljane orisal delo Krekove mladine, dekletom pa je tov. Marica Skaletova iz Celja naslikala lep in idealen delokrog v Krekovi mladini. Po živahnem in stvarnem razgovoru je tov. Zajc zaključil krasno uspeli sestanek z željo, da se novoustanovljena podružnica kar najlepše razvije, skupina JSZ pa, da se resno in z vnemo loti svoje naloge v dobrobit delavstva v Velenju. * Podružnica Ljubljana grad. Izredni občni zbor podružnice se bo vršil 22. januarja ob 2 popoldne v prostorih ge. Franje Vinkovič, Udeležba obvezna. Zalog-Spodnji Kašelj. Naša podružnica bo uprizorila v nedeljo 22. januarja ob 4 pooldne v dvorani g. Cirila Požara igro »Lepa Vida«. Med odmori igra društveni tamburaški zbor. Ne zamudite lepe prilike in si oglejte delo naših Krekovcev! vsem naravna zahteva delavstva, da skrajša delovni čas, kolikor je to sploh 'mogoče. To izahteva življenjski interes delavca, ker edino na ta način more ohraniti svojo delovno moč in življenjr ske site. To pa zajiteva tudi .pravica delavca, ki edino na ta način s pomočjo skrajšanega delovnega časa more začeti življenje, vredno človeka. Le če mu stroji do tega pomagajo, so dosegli svoj cilj, ki je njihov edini človeka vredni eilj. Le na tak način mu je omogočeno., da posveti nekoliko prostega časa svoji družini, da izobrazuje svojega duha v prosvetnem in religioznem ozdru. Čudijo se mnogi otopelosti delavca ;za vsak višji cilj, ne pomislijo pa, da mu niso dali ne prilike ne možnosti izobrazbe, ki je za to potrebna. Čudijo se drugi, zakaj je toliko delavcev brez vere ali .le mlačnih v veri, ne pomislijo pa, da delavci mnogokrat tudi pri nas pri najboljši volji nimajo časa, ne možnosti, da bi zadostili najprimitivnejšim verskim dolžnostim. In če dela vcu ves tehnični napredek in stroji pomagajo, da bo res mogel začeti živeti življenje, vredno človeka, tedaj lahko rečemo, da s»o stroji dobili svoj p r a v i pomen. Ljubljana. V petek 20. januarja se vrši tečaj iza nemščino v prostorih »Borbe« v Akademskem de mu. Začetek ob pol S zvečer. Sneberje-Zadioibrovai. Redni občni zboT podružnice se vrši na Svečnico ob 2 popoldne v prostorih g. Valentina Černeta. Člani in članice, udeležite se občnega »bora! Boj v Nemčiji -zaenkrat končan. Grozeči boj v nemški kovinski industriji se je preprečil z razsodbo delavskega ministrstva. Prizadetih bi bilo preko 250.000 delavcev. Kakor znano, sta bili dve vprašanji, ki sta zahtevali rešitve: izvedba osemurnega delovnika (sistem treh šihftov) v topilnicah in zvišanje plač v vsej železni in železo predelujoči industriji Zahtevmno povišanje plač je bito združeno iz zmanjšanim delovnim časom. Ker se nasprotujoči si stranki, delavci in podjetniki, sami nista megli zediniti, je posegel vmes delavski minister. Od njiega imenovano razsodišče je najprej sporni vprašanji izvedbe osemurni kia in povišanje pllač ločilo in postavilo vsako zahtevo zase. Glede delovnega časa se je glasila razsodba, da se s 1. januarjem 1928 uvede losemurniik. Termin uvedbe v posameznih obratih je različen. Vsekakor pa se mora uvesti v teku tega leta osemurnik povsod. Termine uvedbe v posameznih podjetjih določajo inšpektorji dela. To 'odločbo so vzeli podjetniki, dasi gotovo zelio neradi, vendar na znanje, medtem ko so odločbo o plačah odklonili. Enako so storili delavci. Tedajl je proglasil delavski minister dr. Brauns odločbo razsodišča za obvezno. S tem' je bil boj formalno končan. Razsodba pomeni nekako kompromisno rešitev. Posamezni podjetniki še sedaj mislijo ustaviti obrate, a si' ibodo to gotovo premislili, posebno še sedaj, (ko so široke mase ljudstva radi tega boja precej razburjene, ker je bilo ‘brutalno postopanje podjetnikov le preveč očitno. Zopet je bilo slišati zahtevo po socializaciji železne industrije. Da delavstvo vendar ni izšlo iz boja oškodovano, je gotovo delo strokovnih organizacij. Boj ipa bo šel še dalje. Kbi-pitalisti bi tudi; v Nemčiji na vsak način radi prišli na predvojno zeleno vejico. Zato že pripravljajo boj proti delavskemu ministrstvu, ki da je strogo enostransko — socialistično. Tudi na državno upravo vobče si hočejo pridobiti zastop-niki kapitala odločilen vpliv. Zato se vrši del boja tudi na politični pozornici. Gotovo, da ima vsaj 'tak izid boija precejšnje posledice tudi izven meja Nemčije, za vso evropsko kovinsko industrijo in s tem za vse delavstvo, posebno pa še> kovinarje. Ako bi v Nemčiji še sedaj ne obveljal osemiurnik, bi to intelio slabe iposledice za delavstvo, kovinarje, v vseh onih državah, 'kjer se osemurnik že dejansko izvaja. France Žužek: Problem brezposelnosti v letu 1927. Zato, ker se boni k celotnemu problemu itak povrnil meritorno in izčrpneje, za danes samo kratka obrisna skica: Število brezposelnih delavcev in nameščencev v letu 1927. ni doseglo 15.000 in je bilo precej manjše od leta 1926. Problem, odnosno težišče brezposelnega vprašanja ne tiči toliko v teh tisočih, kolikor v tem, da naraste v Sloveniji prebivalstvo v enem letu za 6000, dočim industrija in trgovina stoji, izseljevanje pa je skoro omembe nevredno. Brezposelnost povečuje silen dotok ljudi z dežele v mesta in industrijska središča — posledica na eni strani stagnacije izseljevanje, na drugi strani pa splošen pojav, ki so ga večji narodi že prestali, Slovenci pa smo v začetnem stadiju. To je za mezdno delavstvo, ki zarea nima drugega kot svojo delovno moč, hud udarec, kajti ta naval sam po sebi tišči mezde popolnoma k tlom. Saj delajo težaki n. pr. po 4 Din, ženske pa po 2 Din na uro! — Hud je v Slovenijo dotok iz južnih pasivnih krajev: Bihački in Banjeluški okrug v Bosni, Lika, Bio-grad na morju itd. Ti ljudje vzdrže ob luku (čebuli), kruhu in vodi vraga, zato tudi radi garajo po 4 Din na uro, dočim naši ljudje v istih razmerah vidno pe- šajo. V zadnjem letu se je vsled pove- > čanega pritiska fašistovskega režima zelo povečal dotok slovenskih Primorcev. Tudi grški in bolgarski emigranti-Jugo-slovani kapljajo neprestano k nam. Skratka: Slovenija, ki bi v danem položaju morala zaposliti svoje težake izven svojih meja, je preplavljena za časa visoke stavbne sezije s težaki iz drugih <, pokrajin naše dr,žave. V poletju, boste poleg teh n. pr. naleteli mi naše Prekmurce vsepovsod. Slovenskih profesijonistov vseh panog pa je mnogo zaposlenih na našem jugu. Da bi bile tam doli vsaj nekoliko kul-turnejše razmere, zlasti še, ako bi bilo delavstvo deležno »še vsaj tiste pičle pravne zaščite kot jo ima doma, bi mi zaposlili v Srbiji in drugod mnogo svojih izučenih delavcev. Izmed žensk se jug zanima skoro izključno za slovenske hišno-gospodinjske posle kot: kuharice, služkinje, pestunje itd. To največ iz razloga, ker so naša dekleta čistoče vajena, delavna in poštena. Se pa tam v mnogočem izrabljajo tako, da vzdrži večinoma lahko blago, dočim se moralno pošten svet raje vrača domov. Ženske na borzo dela prihajajo nerade: prvič je tu mnogo privatnih posredovalnic, drugič pa jim mora biti zares nerodno, mešati se med moške, med katerimi iz-vesten odstotek tipičnih sirovin pač nikoli ne manjka. Ko se bo letos jeseni preselila borza dela v palaičo »Delavske zbornice«, bodo imele ženske svoj dohod in svojo čakalnico, kakor tudi svoj ločen azil. Potem se borze dela pač ne bodo več tako bale kot hudič križa. Izmed vseh strok je polno zaposlena samo brivska: Tu je menda edina omembe vredna posledica bubi-frizura, kajti sicer bi bila tudi tu brezposelnost velika. Najtežje je zaposliti trgovskega pomočnika ali privatnega nameščenca. Stagnacija trgovine, obrti in industrije! Ključavničarjev vseh vrst, mehanikov, mizarjev (razen modelnih), mehanikov vseh vrst (razen za pisalne stroje), šoferjev, strojnikov, kurjačev, kovačev (razen orodnih), čevljarjev, krojačev itd. imamo več kot preveč. Tu obstoji tako t velika nadprodukcija, da bi bilo treba s i posebnim zakonom omejiti umetno pro-! duciranje odvišnih obrtnih pomočnikov, j ali ga ponekod celo preprečiti. Primerov ; namenoma ne navajam, dejstvo pa je, i da neke industrije in neki mojstri delajo s tolikimi vajenci in s tako malo pomoČ-' niki, da se naravnost čudim, kje je naša inšpekcija dela!? — [Tja spada moz energije! Za danes naj bi bilo dovolj. Meni je jasno tole: Če bi ostal dr. A. Gosar do-voljno dobo v resortu ministrstva za socialno politiko, se bomo rešili tudi iz teh težav. Če ne popolnoma, pa v izdatni meri. Drugič na podobna vprašanja z druge strani! Dr. A. Gosar gradi. Ministrstvo za socialno politiko, oddelek za posredovanje dela je pozvalo v Belgrad g. Štefana Lehpamerja, šefa borze dela v Ljubljani, da na eni strani organizira belgrajsko borzo dela in da na drugi strani pomaga enotno organizirati posredovanje dela za vso državo po novem pravilniku. G. Lehpamer je odpotoval v Belgrad že 30. dec. 1927 in se bo zamudil doli najmanj mesec dni. Bivšega šefa mariborske in ljubljanske borze dela g. Andreja Klanjška je imenoval minister za soc. politiko za začasnega šefa po novem pravilniku ustanovljene javne borze dela za Vojvodino v Novem Sadu. Tudi to največ iz razloga, da organizira tam doli posredovanje dela na sigurnih temeljih. Kakor srno informirani, bo upravni odbor javne borze del/a za 'Slovenijo1' imenovan v najkrajšem času tako, da moremo letos računati s Stabiliziranim režimom posredovalnic za delo, kar je predvsem zasluga dr. Gosarjevega, pravilnika o posredovanju dela, o dajanju brezposelnih podpor in kreditov za zidavo cenenih delavskih stanovanj. Javne borze dela, rešene in Stabilizirane po krščanskem socialistu dr. A. Gosarju, bodo najzgovornejši dokaz za to, kako životvoren in življenjsko realen je kršč. socializem. Upamo, da bo delavstvo to vedelo upoštevati v vsej Sloveniji vsikdar in povsod. Ali si že kupil knjigo: „Žena z zaprtimi očmi“? Tedenske novke. Za kruhom. Ker vlada v Hercegovini veliko pomanjkanje ter ni dela, se mnogo kmetov in obrtnikov pripravlja, da se na pomlad izselijo iz Hercegovine v inozemstvo za kruhom. Največ jih namerava oditi v Turčijo, kjer upajo, da najdejo dober zaslužek. Velika nesreča pri Novem mestu. Pretekli teden v četrtek sta se vračala iz Novega mesta proti domu na dvo vprežnem kmetskem vozu 48 letaj posestnik in krojač Leopold Kadunc in 30 letni Franc Medic. Ker sta v Novem mestu po izvršenih opravkih še pila, mnogo pila, sta so vračala zvečer proti domu. Vsled precbiilo zavžite pijače sta oba na vozu zasipala, konja pa sta bila prepuščena sama sebi. Ko sta privozila v bližino Krke, sta konja zagledala v nasprotni smeri luiči in sta kratkomaiLo zavila v to amer. Vmes pa je bila še globoka voda, kamor so se vsi skupaj zvrnili1 in utondili. Nesrečo so ljiudje opazili šele naslednji dan. Konja sita bila vprežena v voz in mrtva, Kadunca in Medica so pa našli kakih 300 korakov od voza. Kralj alkohol je zopet žel... Nov mariborski župan. Pri volitvi župana v Mariboru je bil izvoljen za župana dr. Alojzij Juvan (SLS), za podžupana pa dr. Lipold (SDS). Če imai mladina orožje. Ob brvi čez Voglajno pri Celju sta pretekli teden streljala dva frkovca s flobert pištolo. Mimo so prišle tri delavke, katerih ena je fanta opozorila, naj se ne igra s tako nevarno igračo. Pa so odšle naprej. Fant pa se je splazil tiho za delavkami in jim ustrelil pod noge, »da bi jih ustrašile, kot je pozneje rekel. Pri strelu se je Angela Rojfeva sesedla; dobila je namreč kroglico v gleženj, katero so odpravili potom operacije v bolnici. Orožje ni zia> otroke ! Umor. V nedeljo zjutraj je v Svetju pri Medvodah 28 tetni Stanko Kuralt smrtno zabodel v srce 24 letnega Alojzija Križaja iz Zgornje Senice. V soboto zvečer so se namreč tudi okoliški fantje udeležila proslave ženitve Ludovika Svolrjšaka v Svetju. Po 4. uri zjutraj so se fantje pričeli razhajati na svoje domove. Že po nekaj korakih pa so fantje slišali nenaden krik. Dobili so na tleh ležečega Alojzija Križaja, kateremu pa ni bito več mogoče pomagati. Smrtna nesreča delavca. Na Sušaku je pristaniški delaivec Peter Raslič pri razkladanju železa z ladje zgubil ravno^-težje in tako nesrečno padel, da je obležal mrtev. Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. t. ni. je pri mariborski borzi dela iskalo dela 108 moških ter 40 ženskih. Prostih mest pa je bito 61. Delo je dobilo 15 moških iin 17 žensikih. Odpotovalo pa. jih je 25. Drugi so odpadli. — Borza dela v Mariboru pa ima sledeča prazna mesta na razpolago: za 6 viničarjev, 2 ima* jerja, 30 gozdnih delavcev, 2 čevljarja, 1 kolarja, 7 ključavničarjev za izdelavo orodjia, 8 rudarjev, 1 slaščičarja, 1 slugo, 1 žagarja, 20 kamnosekov, več vajencev (in sicer pekovske, mizarske, kovaške in natakarske obrti), 4 kmetiške dekle, 3 kuharice, 3 služkinje, t plačilno natakarico s kavcijo, 1 podnatakari-oo, 6 šivilj za perilo ter za dve natakarici v Južno Srbijo. Smrtna nesreža v rudniku. V bosenskem rudniku Kreka se je v petek smrtno ponesrečil rudar S alko Šekendič, ki je bil že 23 let zaposlen v tem rudniku. Pri odkopavanju v rudokopu mu je padel na glavo velik kos rude, ki miu je zdrobil lobanjo. Žalostna smrt mlade deklice. Pri Prenju v Hercegovini je pretekli petek smtrtno ponesrečila' V7 letna mladenka Fata Keskin, ki je vzdrževala sebe in svojo staro mater s tem, da je ipasla tujo živino in drobnico. Bila je pridna in poštena ter ljubila mater nad vse. Toda prišla je nesreča. Fata je odšla za drobnico na hrib Prenj. Šla je od skale do skale, pazeč na čredo. Vsled poledice pa je nesrečni deklici spodrsnil© in padla je v nad 10 metrov globok prepad, kjer so jo našli mrtvo. In zgodilo se je kot navadno pri ljudeh^ ki se ljubijo in so eden na drugega neločljivo navezani: ko je mati zagledala mrtvo hčerko, je zblaznela. : Žena z zaprtimi očmi: roman, poln resničnega življenja, opisuje razkošje bogatašev in bedo proletarcev. ★ Založila ga je Jugoslovanska strokovna zveza. ★ Dobi se po vseh knjigarnah in pri skupinah J. S. Z. kakor tudi pri upravi ,.PRAVICE." ★ Cena broširanemu izvodu 20 D; vezanemu pa 27 Din. Po pošti 2 Din več. Nesreča pri delu. 28 letnemu delavcu Ivanu Ercetu je pri delu v Tonniesovi opekami v Kosezah pri Ljubljani padla na nogo debela kepa ilovice, ki mu je nogo popolnoma zmečkala. Brce se nahaja v ljubljanski bolnici. Ponesrečen žagar. 18 letni Jože Oro-sel, žagar pri lesnem trgovcu Lešniku pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je tako nesrečno padel, ko so valili debla v dolino^ da mu je zmečkalo nogo. Nova elektrarna na Savi. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so vložile pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani predlog za izdajo koncesije za zgradbo velike vcdosilne naprave na Savi pri Medvodah. Električno sito namerava družba uporabiti za elektrifikacijo pogona v svojih podjetjih v Goričanah in kot pomožno pogonsko moč za svoja podjetja v Vevčah. Presežek bo zadostoval za pogon drugih industrijskih podjetij, kakor tudi za elektrifikacijo vse okolice do Ljubljane. Z gradnjo pri-čno takoj, čim bo izdana koncesija. Torej je denar pripravljen. Sicer pa v Vevčah vedno ščipljejo ... Smrt na železniški progi. Mizarja Jakoba Vršca so našli na železniški progi Poljčane—Lipovljani mrtvega. Vršeč je najbrž hotel skočiti z vozečega vlaka, ali pa je po nesreči padel iz vagona in prišel pod kolesa, ki so ga razkosala. Kje največ bero »Pravico"? Pretekli teden smo pregledali vrste naših naročnikov. Našli smo tole: >Pra-vica« prihaja na 200 pošt, 8 od teh jih je izven Slovenije, inozemstvo je posebej. Po številu izvodov lista, ki prihajajo nia posamezne pošte, si slede kraji takole: Ljubljana e Sp. Šiško 430, Medvode 198, Mairiblar 130, Jesenice 95. D. M. v Polju 70, Trbovlje 65, Tržič 54, Vič pri Ljubljani 50, Radomlje 42, Laško 40, Celje 40, Ivanjkovci 39, Domžale 37, Planina 33, Velenje 32, Prevalje 30, Dob pri Domžalah 28, Ljutomer 26, Sv. Miklavž 24, Javornik 24, Dol pri Ljubljani in Studenci po 28, Moste 21, Kropa, Sv. Peter pri Mariboru in Slatina-Radenci po 20, Gorenja Radgona 19, Mengeš 16, Hrušica in Št. Vid nad Ljubljano po 13, Kočevje, Lesce, Vrhnika in Zagorje ipo 12, Železniki 11, Borovnica in Dobrova po 10. Našteli smio kraje, kjer je vsaj 10 naročnikov. Kot razvidno stoji Ljubljana na prvem mestu, s predkraji Moste in Vič ima 500 naročnikov, torej precej zadovoljivo. Celje in Maribor morata vsekakor napredovati, odločno nizikia številka pa je pri Zagorju (12). Viničarji so zelo agilni, vedno in vedno pošiljajo nove naročnike. Da bi jih vsi posnemali! Vsekakor pa moramo reči, da je največ čitoteljev »Pravioe« tam, kjer agilno delujejo krščansko socialistične dekuvske organizacije. Kjer teh ni, je tudi zaspanost. Povsod pa bi se lahko še dvignilo število, seveda ponekod manj, drugod več. Za kraje pod 10 naročniki pa mislimo, da bi bila dolžnost naših ondotnih naročnikov in prijateljev, da dosežejo za svoj okraj omenjeno število. Agitacija za glasilo našega gibanja in organizacij je apostolska naloga za vsakega, posebno za člane organizacij. Toda prijatelj: ne pošlji upravi samo naslovov novih naročnikov, ampak z naslovi tudi naročnino vsaj za mesec dni! Pozdravljeni! Uprava. Dopisi. Tržič. V čevljarski tovarni Peter Kozina se je delo «opet za nedoločen čas prekinilo dne 16. januarja- Sredi »ime taki neplačani dopusti za delavstvo niso nič kaij razveseljivi. Kapitalizem se iz. delavstvom dobesedno igra. Ob taki priliki ima delavstvo čas, da razmišlja, kako naj pride takemu počenjanju kapitaliz-ma v Okorn. Odgovor na to vprašanje pa je kaj lahek: Do zadnjega delavca vsi v strokovno organizacijo! Potem se taki eksperimenti na račun delavstva ne bodo kar tako ponavljalii. — Pretekli teden je kupila Vinoencijeva konferenca hišo od g. Blaža Jegliča, kjer namerava ustanoviti Rokodelski dom za obrtne vajence, mlade neoženjene pomočnike in samske delavce, kjer bodo imeli za primemo ceno stanovanje in po možnosti tudi hrano. Predvsem pa se bo tskmbelo za to, da se bodo vzgajali v tem Rokodelskem domu možjie-značaji, ki bodo llahiko za zgled drugim, kakšen imora biti mož krščansko socialističnih načel. Vsekakor je namen Vincencijeve konference hvalevreden. Dal Rog mnogo uspeha! — V nedeljo 22. januarja ima v svojih prostorih ob 9 dopoldne redni občni zbor usnjarska in čevljarska zadruga »Runo«. Krmelj, Dolenjsko. Tudi meni ste poslali vabilo,, da pridobivam nove naročnike za naš delavski list »Pravico«. Žalibog, da je pri nas delavstvo zelo nezavedno. Ako dobi časopis, ga vtakne v žep in če ga morda pozneje vprašaš, kaiko se mu dopade, se šele spomni, da ga ima se v žepu in da ga sploh še ni pogledal. To pa moram posebno poudariti, da je zaslužek zelo majhen, tako da se zjello težko izhaja. Oženjenim rudarjem, katerim od doma ne nudijo nobene opore, je zares težko odtrgati tako-rekoč od svojih uist nekaj dinarjev, saj so večinoma že itak vsi preaadiolženi! So pa pri rudniku tudi mladi fantje in ti, ko bi bili zavedni, bi lahko naročili in plačevali svoj delavski list. Rudarji smo res veliki reveži. Organizirani delavec brez „Pravice“ je vojak brez orožja 1 Navodila ib šolarje. Učenci naj v šoli in doma: 1. Nikdar ne sede sključeno. 2. Obe lehti naj pri pisanju naslone »a klop. 3. Nikdar naj ne križajo nog čez kolena, ker ni lepo, ne zdravo ne za hrbtenico, ne za kolena. 4. Vedno dihajo skoz nos. 5. Naj pred kosilom (večerjo) ne pijejo vode, ker zgube apetit. Ravno , tako naj ne pijejo vode med jedjo in najmanj pol ure po jedi, četudi so žejni. Naj se vadijo premagovati zdrav ju na l(orist. S tem se varujejo želodčnih bolezni, varujejo zobe in srce, ki mora vsled zaužite vode močneje delovati. Obenem se izognejo nepravilni in prehitri prebavi, ki človeku ne da tistih redilnih snovi, ki jih telo rabi. 6. Naj jedo vsako jed počasi, naj jo dobro zgrizejo, zžvečijo in pomešajo s slino. 7. Naj jedo sadje in sicer sledeče množine na dan: opoldne po kosilu največ tri, po večerji vsaj dve uri pred spanjem po eno. Več naj sadja ne jedo, ker ne služi kot redilno sredstvo, ampak za pospeševanje prebave. Razno. Sleherno soboto polnočnica. Sveta stolica je dovolila za dobo petih let, da se sme v škofiji Vratislava v Šleziji, ki spada pod Nemčijo, vsako nedeljo darovati sv. maša že o polnoči, katere se udeležijo razni kavarniški, hotelski in gostilniški uslužbenci, ki bi sicer bili brez nedeljske službe božje. Sedem otrok na ledeni plošči na morju. Ob Nvilbelmhafenski obali se je igralo sedem otrok na ledu. Iznenadila jih je plima (naraščanje morja), vsled katere se je zlomil led. Vseh sedem otrok so odnesli valovi na veliki ledeni -plošči na odprto morje. Nesrečo so takoj opazili, toda reševanj je bilo silno otež-kočeno vsled megle, ki je nastopila. Po dolgem iskanju je otroke našla neka ladja, ki je s silnimi žarometi razsvetljevala, morsko gladino. Ko jih je ladja pripeljala v pristanišče, so se odigrali med otroki in starši, ki so bili v velikih skrbeh, pretresljivi prizori. Govorijo o miru, a delajo za vojno. Francoski parlament je odobril kredite za vojno brodiovje. Do 30. junija 1928 se bodo zgradile: 1 križarka, 6 torpednih rušilcev in 2 opazovalni ladji. Posamezni poslanci so poudarjali, da so nove ladje potrebne, ker nemška mornarica gradi svoje trgovsko brodovje tako, da* je sposobno tudi v vojne »vrhe. Ali nimajo drugega dela? Neko časopisno podjetje v Italiji je prišlo na trapasto idejo, da organizira tekmo najlepših rok. Prejelo je 40.000 fotografij, izbrana in za najlepšo razglašena pa je i bila roka neke 17 letne licejke. V Italiji, ki ima velikansko število brezposelnih, bi časopisje imelo pač hvaležnejšo nalogo v skrbi za brezpravne in brezposelne delavce, kakor pa v kaki organizaciji tekem za najlepše roke. Sicer pa žuijastih, od borbe za kruh nagubanih rok delavk ni bilo pri tekmi. Osemurnik. V Franciji se je razširil osemurni delovnik še na sedem gospodarskih panog, (kjer dosedaj še ni bil vpeljan. — V Boliviji (Južna Amerika) je uveden osemurnik v posamezne sezonske obrate. — V Mehiki je vpeljan osemurni delovni čas za vse osebje trgovskih podjetij. 600 radarjev zasutih. V premogovniku Los Gclombrinas v Kolumbiji je plaz podsul 600 rudarjev. Stekla lisica v brzovlaku. V Pasteurjevem zavodu v Lyonu so dobili 33 novih bolnikov. Vse bolnike je ogrizla v brzovlaku Pariz—Lyon stekla lisica. Lisica je ušla na kolodvoru nekemu železniškemu uslužbencu. Za kratek čas. Prazne glave. Pri cesarju Francu Jožefu je bil obed. Strežaji so hoteli visokim svetovalcem še enkrat natočiti vina, pa so se le-ti branili. Cesar jih začuden vpraša, zakaj nočejo več piti. Odgovore mu: »Imamo danes še sejo in pri seji' ne smemo imeti ničesar1 v glavi.« Naivno. Mati naroči malemu Mihou, naj vz šole grede kupi škatlico vžigalic in naj se prepričat, če so dobre. Mihec kupi škatlico in vso pot preizkuša vžigalice, zadnjo vžge na pragu pred materjo, vrže škatlico proč in potrdi: »Mama, vse so bile dobre, razen dveh!« Prenaglo. »No, kako je kaj v zakonu, gospod sosed; kaj dela Vaša žena?« — »Stara se mi prenaglo. Pred zaroko je imela 23 let, pred poroko 26 let, in zdaj po 14 dnevnem zakonu ima že 29 let!« Največjla iznajdba sedanjosti. Soproga (čita časopis): »Po dolgih in mučnih poskusih so vendarle iznašla zrakoplov, ki se v resnici da voditi.« — Soprog (jezno): »A kaj zrakoplov, ki se da voditi! Zenica, ženica, ki bi se dala res voditi, to bi bila; največja iznajdba sedanjosti.« Vrednost 'denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1352 Din, za 100 lir 300 Din, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 224 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 800 Din. r LIKERJE Medici’ asm Comc, Jajčni - Co^nac, Rum, Jamaika - Rum, Peiin-kovec. smovho, Tropinovec, Sadtevec, Brinjevec, Vermut vino, Malinovec in neoslajen Malinov so« c^uccus), Rssmosol in Špirit v našbonSi haho.osii In po namizji ceni priporoča M ALKO družita z o. z. Ljubljana, Ifolizej mm mm asmoMsauum■ Vsak zaveden somišljenik te (lan 1! L delavskega konzumnega društva v Ljubljani Vsaka varCna gospodinja kupuje vse pri svoji lastni zadrugi. raCunar more izračunati, da se kupi naicenele v našem - - VsaK dober konzumu. Slavko Savinšek: Milica otrok bolesti. Vedra narava Miličina je zmagala tudi to bridkost. Saj je še bolezen ni preveč potrla. Vedno je še na tihem upala, da si poišče zdravnika in zdravil, ko bo zaslužila sama. Kako bi sicer zmogla pohabljena med radostjo zdravih tovarišic! In bila je tudi z njo posebna milost božja. Bolest pohabljenih nog ji je Bog nadomestil z nenavadno krasoto obraza in ostalega telesa. Kadar je šla po ulici, se je marsikdo mimoidočih ozrl za njo in spremljevalcu v uho pošepetal besedo občudovanja in pomilovanja obenem. V očetu Ravniku pa je menda bolj ruvala Mi-ličina pohabljenost ko v njej sami." Zbledel je ti dve leti,, kar je bila Milica na trgovski šoli in bal se je sam, da obleži. Kaj bo potem z družino? Z vsemi silami se je držal še pokonci, ali zvečer je od dela prišedši domov, padel na posteljo kot ubit. Ženo je skrbelo zdravje moževo in vse njeno upanje je rastlo v hčerki Milici in njenem zaslužku po končani šoli. Saj gre že^ h koncu. Vedno večkrat je omenjala Miličino službo in odleglo je vsem pri misli nanjo. Kmalu bo bolje. Čeprav si je oče dejal, da je zdaj preveč takih deklet, ki rada delajo za mal denar. Ali mati so upali na spričevala Miličina in na priporočilo šole. Dovršila je Milica šolo. Vse radostne so hitele deklice s spričevali domov. Vse v upanju na vesele počitnice, na oddih, morda na dobro službo, ker so imele protekcijo. Le Milico je čudna skrb in slutnja obhajala. S težkim srcem se je smejala med njimi. Kam bo šla ona na počitnice? Da bi le ko j jutri službo dobila! Ali kdo jo vzame, pohabi jenko? Vse preveč gledajo na zunanjost, to ve Milica, čeprav je mlada! '/a »Jugoslovansko tiskarno«: K. Č e č. Prišla je domov. Urno je stopila k rnateri s spričevalom. »Najboljša,« je dejala ponosno in se zvonko nasmejala pri tem. »Tiho, Milica, ata je bolan,« je planilo iz matere. Milica je pohitela v drugo sobo. Na postelji je ležal oče ves bled in strt. »Milica!« se mu je izvilo iz prsi, »nič ni hudega, jutri bo bolje.« »Ata!« se je splašilo dekle očetovih oči in je pridejalo: »O, samo, da sem že končala! Zdaj bom jaz pomagala kaj. Jutri grem za službo povprašat.« Očetu je legla bolest v obraz. Tudi Milici v dušo. Pa ni pokazala. Upati more tudi. Službo mora dobiti, saj je najboljša iz šole. Jo dobi? Kje? Jutri? V Miličinem srcu se je borilo upanje z dvomom. Upaj, Milica, upaj, oče Ravnik! Upanje je življenje. Samo: kdaj?? Drugo poglavje. Milica piše. Piše, prepisuje, bere in hodi po mestu. Službe išče že štirinajst dni. Ah, tako je že upehana, tako trudna. Vse časopise prebrska, rije med oglasi, bere, upa, pa piše, pa zopet sama gre povpraševat. Tu sem tjakaj, v trgovino, v urad, pa zopet v uredništvo listov. In pisma vroče čaka ob vsaki pošti s trepetajočim srcem. Pride pismo. Obsežno že od zunaj. Ah, nič ni. Spričevala so gotovo. Vračajo ji jih. Ali vendar upanje še ne umre. S trepetajočo roko odpre Milica ovitek. Žal, ne moremo, ste prekasni, pravi ta v odgovoru. Ne moremo z začetnico, ko bi vsaj leto dni prakse imeli, obžaluje drugi. List omahne v Miličini roki. Nič. Zopet nič. Pa morda jutri! Jutri? Ah, Milica, ata pa na postelji gleda v tvoje roke in v tvoj obraz in ve, da zopet ni nič s službo. Izdajatelj: Dr. Andrej G o s a r. Milica, in ata že štirinajst dni ne gre v tovarno, ne zasluži. Tisto bore, kar da bolniška blagajna, ni niti za smrt enega dovolj, kje neki za preživljanje sedmerih. Mirko komaj zase zasluži. Ata je nem, ne reče Milici ničesar, samo včasih, ko vsa strta iri trudna od iskanja in povpraševanja pride zvečer domov ter omahne k njemu na posteljo, jo prime za roko in ji pogleda v oči: »Nič ne maraj, Milica, bo pa jutri mo-rda!« Jutri? Ta večni jutri! Mama pa pravi, da moramo danes jesti! Ah mama! Saj jo ima rada, vse ima rada; ali trda je in ne zna mehko spregovoriti, ne molčati kot oče. Mama vpije in se jezi: »Zdaj imaš svoje! Ne znaš ne kuhati, ne šivati, ne prati. Za drugo te nihče noče!« »Mama, saj bo, mora biti! Imam obljubljeno!« »Od obljube ne bomo ne siti ne oblečeni! Ata bi moral imeti dobro hrano. Odkod?« Da, ata, ta dobri, mirni, ubogi ata! Sama bi mu dala Milica, ko bi kaj pomagalo. Pa ne more. In najhuje: Milici vedno bolj odpoveduje leva noga. To večno beganje po mestu ob vsakem vremenu! Treba bo posebnih čevljev za obe nogi, meni zdravnik, ki prihaja k očetu. Pa so dragi. Odkod denar? »Jutri grem k ravnatelju trgovske šole. Morda me on priporoči. Je tudi drugim že pomagal.« »Vidiš, skoro vse že imajo službo,« poseže v besedo mama, »čeprav nimajo tako lepih spričeval ko ti! Seveda ...« in jo ošine s pogledom po nogah. Milica v jok. »Mati, kaj jaz morem zato, da nisem ko druge. Saj sem sicer zdrava in delala bi za štiri.« »Kaj, ko gledajo gospodinje tudi na to. Morda bolj, ko na spričevala,« zdrsi zopet čuden pogled po njej od nog gori tja v obraz. »Saj sicer nisi napak. Gorša ko druge. Moraš bolj skriti hojo, Milica, da ne bodo pazili.«