LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 51*
Ziiibhna*
dni fo fp?t proti Lafhkim fhli vezh trum os* dravlenih $ inu is jgzhe r^fhenih foldatov* bodo itied fvoje regimente rasdeleni* Ben^zhfa fe bo terdna naredila zhef nevarnoft^ vedno popravlajo terdnave* otoshje inn ftrelno perpra* vo kje vosio, novizh pelejo is Duneja tri bat* terfe fhtukov, eno teshkih, drugo fiednih, tretjo majnfhih. Ena baiterfa snefe po ofern p6 dva* najfi: fhtukoV, kakor je veihi al majnfhL
Pifma is nfmfhkiga govore, de bo mir fla-noviten med nami inu franzosam j tudi pravio^
de
E
bo fkoro med Nemzi inu franzosmi fturjen, i-nu osnanen. Kar sargf vgmo, je, de fe glihanje ni nizh rasderlo, temuzh grg naprej,
Dunej 16. Roshnizv§ta.
Burja, katgra je na Grobniki inu v' Rgki rojila, je tudi filna bila okrog Vidma na Forla-nii dvajfeti inu pervi dan vglki Travna. Zgl dan inu eno nozh je rasganjala, drgvje ruvala, hifhe poderala, inu zgle vafi rasdjala. Kodar je vlgkla, ni drugiga, ku puftota, kakor po eni nesnani vojfki.
Na Pgmfkim v^Karloveh Toplizah fo fed-mi dan tiga mgfza vefele obhajali savolo zhes toplizo sidane inu dodglane lope. Imenovali fo jo Theresini ftudenz po imgni Theresie nafhe fvitle Zefarize, k?r je ravno prj;d ta dan nje rojftni god bil. Ime fe je dalo s' njg miloftvim pervolenjam; je bila pgta mafha, vfi, katiri fe v'toplizah koplejo, fo sraven bili, inu mgftna gofpofka, mgftnani ftrglali is pufh, inu na bli-shnim hribi is moshriarjov. Per misi fo pili sdra-vizo Marie Therelie med ftrglanjam.
Dvajfeti pervi majnika je v" rudnim mgfti Shemniz na Ogerfkim zhes] eno pgd debel fngg padel, dofti drobenze pomoril, inu mras ngka-tere kojne na pafhi po globokeh dolinah fterel; tudi drugot poogornim ogerfkim je bil fngg inu snras.
Shpaniv.
S h p a ni a.
Sadne n.ovize is Amerike nifo vefgle. Pra-vio, de fe Anglesi perpravlajo, fo shg tudi popadli nafh brod Porto Ricco, komaj fo jih nafhi odgnali, de nam ga nifo vs§li. Na morfkim br^gi Caracas fo viharji gerdo dghli, inu vfe fhkodovali, ludf, hifhe, shivino, polje.
Tudi doma nimamo dobreh novfz. V* ffl§-fti Seviila fo fe ludje {tepli ob perlosbnofti eni-
ga gledanja, kako fe junzi bodejo; dofti je ra-nenih inu mertvih, She gerfhi fo ravnali v' m§-Iti Ribadeo v' Afturii; v* fabriki sa oroshje fo vfe pobili, pokradli , inu sadnizh sashgali; inu ti fo bili p£t tavshent domazhih ludi. Od ob^h pretepov fhe nimam© sadofti nasnanja; Kral o zhe vfe na tanko vediti, kdo je kriv, inu kriv-ze per ti prizhi po saflushenji pokoriti.
Nafh novi pervi minifter Saavedra jc dem saftopnih gofpodov sbral, jim narozhil, de imajo rajtanja poprejfhnih let pregledati; deshel-ne dolgove, perhodke inu',vundajanja prevdari-ti; sadnizh is tiga fklep potegniti , kako bi fe imglo sanaprej gofpodariti, de kralgftvo Shpania v' dolgove nesabrede, temuzh febi pozhafi vun pomaga.
L ajhke.
Pftnajfti velki Travna je Kral Sardinie os-nanil odpufhanje vfim fploh, katgrikol fo al od
folda-
foldatov vfhli* al fe zhes kralgvo mozh vsdig-nili, zhe fe pod pokorfhino nasaj vernejo. O-fem dni fo jim fhe milofti vrata odperte.
Povele je is Parisa, de franzoski generali na lafhkim imajo Sardinie Kralu pomagati zhes taifte, kateri fo dosdaj fe zhes njega puntali. Zatorej pofhle unidan franzoski komendant v* inefti Ovada eniga offizirja v'logar piemontes-Jcih puntarjov, de imajo vedeti, kaj je franzos-ko fojbodftvo fklenilo, de je svefti perjatel Krala Sardinie , de bode Kralu. pomagalo , puntarje s* oroshjam pregnalo , zhe s' lf po nojgnajo ; naj tedaj is dobr$ laftne volje rajfhi oroshje na ko* ftaknejo.
Po m?ftah Forli inu Forlimpopoli je unidan en hrup vftal; berfh fo 29, v^lki Travna tavshent zisalpinzov kje hiteli na vos^h. Al preden fo pjirtezhi mogli, je bil hrup shg potola-shen; meftna gofpofka fe je pametno obnofila, inu ludi h' pokoji pregovorila.
Neapolfki Kral je po vfeh mejah okoli fvo-jiga kralgftva foldate poftavil, de bodo mir oh-fanili j nobeniga notri fpuftili is unajneh deshel, $lafti nobeniga is noveh republik. Verh tiga morejo vfi ptujzi vun is kral§ltva Neapolfkiga, katiri fhe zglih defgt Igt notri neftanujejo.
1Shvfdia.
Rral je is broda Karlkrona fe pefpelal nasaj
saj v'Stokholm bi. v§lki Travna, fhel s'Krali-zo v' glgdalfhe k' eni Operi; fta bila s' velikim vefelam od ludftva prejeta. VKarlkroni fo pri-zho Rrala eno novizh sdglano barko v* morje fpjfhali; vfe barke je pregledal, inu vkasal fhe vezh noveh delati,
-	Shvaiz.
Po z§lim fhvajzarfkim je novaPoftava vpe-lana, eni jo imajo radi, drugi neradi; Graubund inu deshele lafhkiga jesika fhe per ftarim ofta-nejo. So jih povabili, de bi fe s' zglim Shvaj-zam fklenili, al ti fo rooshe v'Pariš poflali, dokler nedobojo odgovora, nezhejo nizh pretakniti. Sdaj^gmo, de fo odgovor dobili, s'per-ftavkam , de naj fe sdrushio s' zglim Shvajzam, al Graubund ni nagnen bogati franzose. Deshele lafhkiga jesika fe bodo podale,
Visharji is Parisa nifo dali fhvajzarjam no-beniga odgovora na njih pertoshenje, temuzh fvojimn komifsarju polno oblaft isrozhili, vfe po Shvalzi tako ravnati, kakor bo sa dobro fpos-lial i ne le fhvajzarji, ampak tudi franzoski generali ga morejo v'vfeh rezhgh bogati; komifsar pa naj glgda odverniti vfe nerodnofti. To po-vele je profil komifsar Rapinat povfot osnaniti; inu vifhi general Shavenburg ga je po vfeh krajih per vfth foldatih osnanil. Poflanik Mengaud je is Shvjajza drugam preftavlen; en drugi pride naučiti njega v' Shvajz.
Fran-
Franzia.
Ni drugiga pogovora med ludmi per naf, kakor od Anglesov, de fo Oftende otli vse ti inu od bark , katire fo is Toulona zhes morje fhle ; fleherni ozhe ngkaj zhes to vgdeti , sargf vunder nobeden nizh nevg.
Angleške barke fo s*. majnika sato fpgt na Oftende ftrglale, de bi franzosi perfileni bili v-jgte anglese nasaj dati. Komendant v' Oftende je tedaj poflal eniga fvojga offizirja inu dva v-jgta angleška na en pogovor k' angleskimu boj-vodu. Ta je povgdal, inu anglesa fta poterdi-la, de vjetim fe negodf lila , de jim negr§ hudo ; na t§ befsgde je Angles jgnal od ftrelanja, inu fhe tift vezher prozh fhel proti Batavii; kgr je pa tukaj vfe na bran perpravleno bilo , je famo nekiterekrat ftrgliti vnašal, inu v' Anglio nasaj obernil,
Oftende je bilo fkoro bres fhtukov inu foldatov, kader fo Anglesi permahali, sd.aj je obilna previdnoft fturjena. Vj|ti Anglesi fo v' Lil-]e prepelani. Njih bojvod Coote je savolo pre-j^teh ran v' Oftende vmerl, s' vfo zhaftjo pokopan«
Kader je Bonaparte is Toulon na morje fhe!,
fe je fkoro njegova barka na prod nafadila, je
shg obtizhala, en puh mozhniga vgtra jo jefpla-
vil. Zela mnoshiza je po sdaj dobro snanim pre-
rajtanji 194. bark, katire devgtnajft tavshent fok
datov
datov vosio. Pofgbej fta dvatavslient mosh per jnagasinih, fhpitalih, inu per kojnih. Te barke fo ob enim zhaft is vezh narasen ftojfzhih bro-dov vun tekle, to je is Toulon, Jakin, Stari Rim, Genova , Marfeille, Nizza, inu Korfika; nevarno, kjg fe bodo vkup fofhle.
Sdaj v' Touloni novg barke na preterganje delajo, inu perprav© sa druge fkup vlazhio.
Is Havre pifhejo, de Angleške barke fhe pred brodam ftojg, nizh hujfhiga ned^lajo , kakor od zhafa do zhafa ena ali druga barka po-fgbej kaki ftrgl naproti fturita.
Amerikanfki pollanik Gfey |e dobil od Tvojih gofpodarjov povele, domu is Parisa priditi* Kashe, de bo vojfka med Franzio inu polnozh* no Ameriko gotova.
General Bernadotte je bil sa poflanika v# Batavio svolen, al on fe je fprofil, inu shelel rajfhi na tihim fam safe shivfti. Tedaj fo eniga drugiga namgft njega v'Batavio svolili.
Komifsarji zhes rajtanje deshelniga gofpo* darftva fo pgtim fto povedali, de sa lgtaf fhe fo million liber manka sa potrebe deshelne inu voj-fkne. Sbor fe sdaj modruje, ed kod t§ millia-ne dobiti.
Anglia.
Punt v' Irrlandi je novizh fhe hujfhi vftal, per p?t tavshent jih je pod oroshjara, en mffto
fo podfe fpravili, dva poshgali. Per poglavnim mgfti Dublin je bil 24, majnika boj; kralgvi angleški fo jih v' dvgh krajih premagali, v' enim kraji pa fo puntarji premagavzi.
Minifter Pitt inu gofpod Thierney fta fe v' Parlamenti fkrggala; Thierney je Pitta pokli-zal na boj; dvakrat fta fe s' piftolami na dvanajft ftopin dalezh ftrglala; Pitt je drugikrat nakvifh-ko vftrglel j na to fo sraven ftojezhe prizhe fpoš-nale, de je sadofti * tedaj fta le fpgt med feboj fpravila inu perjatla.
En grad na Dolgnfknn med Premfkovim inu med Turnatn pod Pezbio je vfako uro naprodaj. Ta grad ima Igpe laftne nive, polje, travnike, vinograde, gojsde, lgf, defgtine inu kmgte. Katgri fo najn kupzi naj fe glafio na Shenpeterfkim prgdmgftji v'hifhi Nro. 148. bodo vezh svgdeli, inu naj fvojo ponudbo fturg, kaj bi otli sa to grafhino dati.
Pgti dan perhodniga mali Serpana bode na* prodaj na lizitiranje 110. vedrov vina domazhi-ga perdglka, po defgt inu defgt vgder fkup v* Koftajnovzi na Dolgnfkim.
Drugi dan perhodniga mali Serpana bodo lizitirali varno blago po rankitn duhovnim Juri Leopold Skrinar v* vafi Trata bliso grada Prgra jper vodi Kgfhza na notrajnim krajnfkiiu.