Poštnine plačane v gotovini H K ŠTEVILKA 10 LETNIK XXXIX K K NARODNI GOSPODAR K tiri* GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI ■_........ ■ V LJUBLJANI, DNE 15. OKTOBRA 1936 If C* C A I |k| A • Ob obletnici Krekov^sinpti. — Posojilnice in državni papirji. — Družbeni W lw l»y B I v » davek pri zadrugah. — Predlogi Zadružne zveze Glavni Zadružni Zvezi. — 36. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. — Vprašanja in odgovori. — Iz našega zadružništva. — Gospodarstvo. Priloga „Narodnega Gospodarja" Štev. 10.1.1938. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni iz- red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbo-recno drugače določeno, velja določba: A ko bi* -■ Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobrita občni zbor ob navedenem času ne bil skle^^v hf M^ tS^ Voht^^ga' £ cen, vrsi se pol me kasneje na istem mestu iif ^gčelstva in enega člana nadzorstva. 3. Slučaj- pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni skovici, r. poldne v Poročilo račutiskeg čelstva in Posti. Občili zbor Mlekarske zadruge v Novem mestu, r. z. z o. z. v likvidaciji, bo 30. oktobra 1938 ob 13 v prostorih likvidatorja na Kiju št. 1. “kvidatorja 0 shrambi 1 zbor ob kleležbe ne bi 3jbgdrug občni na število ">■ Slučajnosti. navzočih in žedni občni zbor Hranil Redni občni zbor Stavbne zadruge »Katoliški dom« v Mežici, r. z. z o, z., bo v nedeljo 30. oktobra 1938 ob 12 v uradnih prostorih. Dnevni red: t. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potr jen je računskega zaključku za leto 1937. Slučajnosti. Izredni občni zbor Ljudske posojilnice v Ni vem mestu, r. z. z n. z., bo v ponedeljek 14. novembra 1938 ob 13 v uradnih prostorih. Dnevni :adn iega občnega ,z#o-"je revizijskega za H meka za . 19' M leto 1937. 3. Slučajnosti. Redni letni občni zbor Zadružne knjigarne v Trbovljah, r. z. z o. z., bo v sredo 26. oktobra 1938 ob 3 popoldne v prostorih Društvenega do-*ya. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje za-isnika zadnjega letnega občnega zbora. 2. Po-JDČila a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključku za leto 1937-38. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 4nl9 kJ-lS eJ kiiS ■'Vv' .f*1i x. , fiospodarsk,. ,zveM v Lpihljiml no- a gnojila in cemonl znnlno znižajo „ tira naslednje cene: 1 omazeva žlindra Franco vsaka postaja. NitroFoskaT, ap-baza 18^»' Vih Obv-š-,-; )mp(9i- rjeni vdlKŠik pri iiajidaiij'šem ddjelnu 5000 11/ A X /A fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg 'kg franko vsaka postaja. Modra galica a Din 106.—; kalijeva sol po 100 kg pri vagonskem odjemu po konkurenčni Din 160.—; kostni superfosfat Din 125fe^eni-apneni dušik v pločevinastih hrib n m Din 211.—; apneni dušik v papirnatih : Manufakturo vseh vrst po ugodnih vrečah Din 185.— ; kostna moka Din cenah tudi proti plačilu s hranilnimi 90.—; nvtrofoskal v vrečah Din 144.— ; knjižicami članic »Zadružne zvezec nudi modra galica dinarjev 6.10; žveplo 3.— Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospo-dinarje. Pri vagonskem odjemu se cene darske zveze. NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12'50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi sc ne vračajo. Ob obletnici Krekove smrti. 8. oktobra je preteklo 21 let, kar nas je zapustil dr. Janez Evangelist Krek. V času, ki je tako buren in tako težak kot danes, se še tembolj upravičeno spominjamo moža, ki je bil poln optimizma, poln vere v veselo in rasti bujno bodočnost slovenskega naroda. Danes, ko se okrog nas uveljavlja pogansko češčenje poedinca in je različnim vodjem dano, da z okrutno sebičnostjo rušijo kulturo in ponižujejo narod v maso, danes nam je spomin na Kreka še bolj potreben. Čim temnejša je noč, tem bolj si želimo zarje. Krek je bil predvsem, človek. Kot duhovnik je še zlasti spoznal človekovo dostojanstvo. On ni gledal v človeku sredstva za zadostitev pohlepa po svoji časti, še manj po bogastvu. Nikdar ni poniževal. On človeka ne bi mogel slepili. »Vzgoje je treba in ne dresure, moške, značajne katoliške zavesti, in ne slepe pokorščine«, »samostojnih mislecev hočemo v narodu«, »misleč narod hočemo imeti«, — taka so bila njegova gesla. Kakšna razlika od današnjih vodij! Danes je izobrazba nevarna, globoka miselnost pogubna. Moderna taktika je, tako zaposliti človeka, da ne bo mogel več samostojno razmišljati. Kdor ho- če gojiti strasti, mora tako učiti. Krek je bil pa človek in kljub temu voditelj slovenskega naroda. Nujno je moral biti Krek tudi demo-krat. Danes je ponekod to že psovka. No, nam je še vedno vzor. Pravičnost, sloneča na polni državljanski svobodi in veri v Boga, je bila Kreku svetinja prihodnosti. Tako je mislil Krek, ker je tako čutil. Iz globoke notranje prepričanosti izvirajo sploh vsi njegovi nauki, vsa njegova dela. Diktatura je ponižujoča za narod, je prenevarna za diktatorje same. Gospodarsko' je videl Krek našo rešitev v zadružništvu. Bil je dolgo vrsto let ravnatelj Zadružne zveze. Videl je, da je slovenski človek majhen, in čutil, da bo le v povezanosti zrasel in ustvarjal. Kmeta in delavca je vzljubil z vso dušo in delal za njega, neumorno. Ustanavljal je zadruge, hodil po Sloveniji in spodbujal k nesebičnemu delu. Krek je res lahko govoril o nesebičnosti in žrtvovanju. Njemu je bilo lahko učiti. Sam v sebi je najprej uničil in izžgal vse nizkotno in se dvignil v gospodstvo duha in ljubezni. Duhovništvo je doživel, v žrtvi se je izživljal. Zato so' pa bile njegove besede iskrene in so rodile uspeh. Demagoštva ni poznal. Zalo- ga je ljudstvo razumelo in ga vzljubilo. Vžigal je s svojo besedo in strnil množice okrog sebe. K rek je bil mož dela. Zavedal se je dolžnosti in odgovornosti, ki bi jo moral imeti vsak posamezen elan slovenskega naroda, zlasti pa še tisti, kateremu je narod pripomogel do izobrazbe. Čim več je kdo prejel, tem več je dolžan dati. In Krek je dajal z obema rokama. Kot sveča, ki použiva sama sebe, tako je tudi on izgoreval za druge. Nič zato, če si je nakopal bolezen zaradi tega. Naj nam bo, zlasti zadružnikom, njegova osebnost spodbuda in svetel spomin ! Posojilnice in Kako je bilo doslej? Doslej se posojilnice niso zanimale za državne papirje in j ib tudi niso kupovale. Razlog je enostaven, ker niso za to imele potrebe, niti na drugi strani dolžnosti. Potrebe po državnih papirji!) niso imele zaradi tega, ker so denar poglavitno dajale v posojila. A ko pa so imele odvisen denar, so ga nalagale proti razmeroma visoki obrestni meri pri denarnih zavodih, zlasti pri Zadružni zvezi. Dolžnosti za kupovanje državnih papirjev pa še ni bilo. Sicer pa je treba pripomniti, da posojilnice tudi veliko premalo poznajo poslovanje z državnimi papirji, da bi se mogle uspešno s tem pečati. Zanje po njihovi organizaciji in ustroju shramba in uprava državnih papirjev ni prikladna. Če bi že imele državne papirje, bi jih imele v shrambi pri Zadružni zvezi in bi morala Zveza papirje zanje upravljati. Če niso papirjev kupovale posojilnice, je pa zato v tem večji meri ves čas kupovala in držala papirje Zveza, ki ima še danes v državnih papirjih okoli 10 milijonov dinarjev. državni papirji. Čl. 9. uredbe o rezervnih fondih. S I. julijem t. I. je stopila v veljavo uredba osrednje vlade z zelo dolgim naslovom: »Uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje.« V sledečem bomo to uredbo kratko imenovali »Uredba o rezervah«. Že naslov te uredbe pove njen glavni namen, da se imajo namreč rezerve delno nalagati v državne vrednostne papirje pri vseh ustanovah, ki jih naslov navaja: pri zavarovalnicah, pri ustanovah socialnega zavarovanja, pri denarnih zavodih in pri zadružnih organizacijah. Vendar so pa od zadružnih ustanov dejansko v uredbi prizadete samo kreditne in zavarovalne zadruge. Čl. 9 te uredbe zadeva. kreditne zadruge in se doslovno glasi: »Vse kreditne in zavarovalne zadruge, ki jih omenja § I. zakona o gospodarskih zadrugah iu ki so po § 60 zakona o gospodarskih zadrugah dolžne zbirali rezervne sklade zaradi pokrivanja mogočih poslovnih zguli, vnašajo v rezervni sklad najmanj 20% vsakoletnega poslovnega prebitka. Z zadružnimi pravili se pa ta odstotek lahko poljubno zviša. Od vsot, ki služijo za zbiranje skladov, začenši od dne uveljavitve te uredbe, mora biti naloženih najmanj "50% v notranja državna in od države znjam-čenu dolgoročna posojila. Ostanek se sme naložiti v nepremičnine ali kake druge vrednote. Naložba v državne vrednostne pa-Pirje po prednjem odstavku se mora opraviti najdalj v šestih mesecih po odobritvi zaključnih računov.« Pravilnika še ni. Po uredbi torej že obstoji za vse kreditne zadruge obveznost, da mora biti naloženih najmanj 50% od vsot, ki predstavljajo rezerve, v državnih papirjih, 'n sicer v notranja državna, in od države zajamčena dolgoročna posojila. Toda v čl. 14 uredbe je predpisano, da predpiše minister za finance sporazumno z drugimi ministri v pravilniku natančnejše določbe in postopek za izvrševanje te uredbe. S pravilnikom se ima hkrati lu.li določiti način nadzorstva nad vsemi tistimi ustanovami, ki morajo po tej uredbi nalagati polovico svojih poslovnih rezerv v državne papirje. Uredba se ho stvarno začela izvrševati šele, ko bo predpisan pravilnik. Pravilnika Pa danes še ni. Po našem mnenju pa je to posebna prilika, da bi se vendar za kreditne zadruge napravila izjema od dolžnosti nalaganja rezerv v državne Papirje. Zato smo tudi na vsa pristojna mesta, predvsem pa seveda na ministrstvo za kmetijstvo, napravili predlog, da se s pravilnikom gotove kreditne za- druge izvzamejo od dolžnosti uredbe o rezervah. Kakšen je naš predlog? Naš predlog zahteva, naj si* s pravilnikom osvobodijo kreditne zadruge, ki so organizacije samopomoči malih ljudi, od dolžnosti, da vlagajo polovico svojih rezerv v državne papirje. V vsakem slučaju in brezpogojno je od te dolžnosti treba osvoboditi kmetijske kreditne zadruge z neomejeno zavezo na selu, to so zadruge rajfajzenovega sistema, Ta predlog smo tudi obširno utemeljili in zlasti poudarili, da ta uredba ni računala z bistvenimi načeli posojilnic raj fa j zenskega, sistema. Kako smo utemeljevali svoj predlog? Dolžnost nalaganja 50% rezerv v državne papirje je v nasprotju z osnovnimi načeli kmetijskih kreditnih zadrug z neomejenim jamstvom ali rajfajzeno-v ih posojilnic. Temeljna načela rajfajzenovega sistema so: a) minimalni deleži (v začetku celo brez deležev); b) neomejeno solidarno jamstv o vseh članov; c) poslovni prebitki se morajo v celoti devati v nedeljivi rajlajzenski fond. Ta fond naj služi kot obratni kapital za dovoljevanje posojil članom. In ker je fond lastno imetje posojilnice in ni treba plačevati zanj obresti, se s tem omogoča znižanje obrestne mere pri posojilih članom. Ako sedaj uredba zahteva, da mora polovico rezerv biti naloženih v državne papirje, uredba s tem samim onemogoča posojilnici izvrševanje njene bistvene naloge, t. j. dovoljevanje posojil članom proti nizki obrestni meri, S tem uredba tudi ruši osnovno načelo knielij-skili kreditnih zadrug, da. se imajo vsi poslovni prebitki stekati v nedeljivi zadružni fond, ki naj kot obratni kapital zadruge omogoča dovoljevanje posojil članom po čim nižji obrestni meri. Nevarnost za posojilnice Uredba predstavlja tudi v gotovi meri nevarnost za bodoče varno poslovanje naših posojilnic. Če bodo zadruga rji videli. da je treba od vsakoletnih poslovnih prebitkov polovico porabiti za. nakup državnih papirjev, se bodo temu ognili na ta način, da poslovnih prebitkov ne bodo ustvarjali. Bodo pač zavzeli stališče, da je bolje, da rezerv sploh ni, kakor pa da bi morali te rezerve vlagati v državne papirje. Posojilnice bi poslovale leto za letom, ne da bi se ustvarjala njihova lastna glavnica v nedeljivem rajfajzenskem fondu. Pri vsaki zgubi pri posojilih bi prišli takoj na vrsto člani, ki neomejeno jamčijo, da zaradi tega jamstva zgubo pokrijejo. To bi bila velika nevarnost za posojilnice zaradi tega, ker bi se člani bali članstva v takih posojilnicah in zato ne bi hoteli pristopati. Ne ovirati, ampak podpirati! Zato moramo tukaj posebno poudariti važnost kmetijskih kreditnih zadrug, ki predstavljajo najboljšo organizacijo za kmečki kredit. Izkušnje po vsem svetu so dokazale, da more kmečki kredit organizirati ali sama država iz državnih sredstev ali pa sami kmetje s pomočjo svojih kreditnih zadrug. Pri nas je država, velikansko žrtvovala za kmečki kredit, ko je ustanovila direkcijo za kmetijski kredit, pozneje pa Privilegirano agrarno banko. Še večje žrtve je prevzela država nase z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. Vse to je stalo državo in jo bo še stalo milijardo dinarjev. Kljub vsemu temu pa. se je vendar pokazalo in izkazalo, da ostanejo glavni nosilci kmečkega kredita kmetje sami v svojih kmetijskih kreditnih zadrugah. Kolikor močnejše so te zadruge, toliko manj pada na državo dolžnost, da d opri naša žrtve za kmetijski kredit. Če bi sc sedaj kmetijskim kreditnim zadruga jemala sredstva za državne papirje, bi stvarno zopet država bila prisiljena, da nudi iz svojega sredstva. za kmetijski kredit, in sicer ali direktno sama ali pa preko kmclijlskih kreditnih zadrug. Zato je veliko bolj pametno, da ne ovira država s to uredbo kmetijskih posojilnic v njihovem delu in jim ne veže sredstev v državne papirje, temveč jim da svobodo v njihovem delu iu kvečjemu naj rajši njihovo delo še podpre. Poleg tega je treba premisliti, da za razdolžitev kmeta po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ni doprinesla težkih žrtev samo država,, ampak so jih doprinesle zlasti tudi kmečke posojilnice, ki so morale žrtvovati vse svoje rezerve, zbrane v desetletjih svojega, poslovanja. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov so bile kmečke posojilnice tako težko prizadete, da bi bilo res misliti o tem, kako naj država pomaga kmečkim posojilnicam do njihovega delovanja, v obsegu, kakor so ga vršile pred I. 1931., ne pa da jih sedaj z uredbo še hoče v poslovanju ovirati. Za zadružne domove! Zadružništvo ni samo poslovna, ampak je tudi socialna in kulturna organizacija. V tej zavesti zadružništvo' g ra- di zadružne prosvetne domove. Prosvet- posojilnic. Gotovo je, da uredba o rc-ni domovi so v veliki meri postavljeni zervah tudi v tej smeri pomeni oviro, tudi s prispevki zadružništva, zlasti pa pomeni nazadovanje. Družbeni davek pri zadrugah. Postopanje davčnih oblasti pri odmerjanju družbenega, davka je dajalo zadružnim krogom povod za vsakojake pritožbe. Davčne oblasti so dostikrat lavnale nepravilno in so povzročale zadrugam veliko nepotrebnega dela. Glavna zadružna zveza je zato opozorila finančno ministrstvo na te nepravilnosti in neenakosti in je zahtevala, naj ministrstvo' izda davčnim oblastem primerna navodila, da se bo družbeni davek res predpisoval tako. kakor ukazuje zakon. Davčni oddelek finančnega ministrstva je z ozirom na te pripombe Glavne zadružne zveze izdal davčnim oblastem sledeče navodilo: Pojasnilo o o b d a v č e v a n j u , od no s no o p r o š č e vanj u z a drug in njihovih zvez o d d a v k a. Št. 17768/111 z d n e 9. julij a 1938. »Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji se je pritožila pri davčnem oddelku, da postopajo finančne oblasti pri odmerjanju davka zadrugam neenako, in je prosila, da se izdajo v tem pogledu navodila finančnim oblastem z namenom, da se odmera davka prilagodi obstoječim zakonskim predpisom. Ob tej priliki izdaja davčni oddelek zaradi enakomernega postopanja in pravilnega tolmačenja zakonskih odredb sledeče pojasnilo: I. V smislu odredb čl. 80—86 zakona o neposrednih davkih se vsak poslovni Prebitek (prebitek dohodkov nad stroški) smatra splošno za dobiček, ki je na- čelno podvržen družbenemu davku. Iz-vzetno od tega splošnega pravila je v čl. 84 zakona določeno, da ni davku podvržen tisti prebitek, ki se deli med zadružnike sorazmerno njihovemu poslovanju z zadrugo. S to izjemno odredbo, sprejeto zaradi pospeševanja zadružništva, se je hotelo omogočiti ne samo zadrugam iz čl. 84, ampak tudi onim iz točke 7. čl. 76 zakona, da delijo poslovne prebitke med zadružnike sorazmerno z njihovim poslovanjem z zadrugo, seveda samo ob pogojih, določenih v tč. 7. in 8. čl. 76, oziroma v čl. 84, kakor tudi pod pogojem, da delijo te prebitke samo med tiste zadružnike, ki so v poslovnem razmerju z zadrugo tudi dejansko pripomogli. da se je nabral omenjeni poslovni prebitek. Pod poslovnim prebitkom, ki ni podvržen davku, se smatra tisti prebitek ali del prebitka, ki je po pravilih zadruge ali zveze določen za razdelitev v razmerju poslovanja z zadrugo, brez ozira, ali je dejansko tudi razdeljen, rezerviran za razdelitev v prihodnjem letu ali nakazan rezervnim fondom. Da bi mogle finančne oblasti nadzorovati razdelitev prebitkov med zadružnike sorazmerno njihovemu poslovanju z zadrugo, so dolžne vse zadruge in njihove zveze po tč. 7 čl. 76. od n. čl. 84 zakona, da vodijo svoje knjige na tak način, da: se more iz njih vsak čas ugotovili iako razmerje poslovanja posameznega zadružnika nasproti zadrugi, k a- kor Iudi način razdelitve prebitka sorazmerno z obstoječim poslovnim odnosom. Zadruge iz tč. 7. čl. 76 odnosno čl. 84 zakona snujejo po svojih pravilih iz poslovnik prebitkov razne posebne fonde za zadružne namene, kakor n. pr.: fond za pomoč ob bolezni, starosti in smrti, fond za zadružno izobrazbo v zadružnem duhu, fond za zgradbo zadružnega doma in temu podobno. Tisti ded poslovnega prebitka, ki je po pravilih namenjen za zadružne namene, se ne more smatrati za delitev davku podvrženega dobička, odnosno za vnos v fonde iz tč. 9. čl. 82 zakona, seveda samo pod pogojem. da se ti fondi ne morejo pod nobenim videzom ali nazivom razdeliti med zadružnike niti se porabiti za druge namene, razen za one, za katere so bili osnovani. Da bi mogle finančne oblasti kontrolirati doti ra n je in porabo fondov, osnovanih za zadružne namene, so dolžne vse zadruge in njihove zveze iz tč. 7. čl. 76. odnosno čl. 84 zakona, da vodijo o vseh obstoječih rezervnih fondih točen pregled tako v svojih poslovnih knjigah kakor tudi v sklepnih računih, in da vsako porabo pojasnijo odmernim oblastem že pri predlaganju letne davčne prijave, odnosno izjave v smislu tč. 7. Z ozirom na povedano se nalaga finančnim direkcijam, da se ob odločanju o osvoboditvi ali odmeri davka za leto 1938 in za bodoča poslovna leta ravnajo po sledečih načelih: I. Ne smatra se za delitev dobička, ki ima za posledico izgubo davčne oprostitve iz tč. 7. čl. 76 zakona, ako zadruge in njihove zveze dele poslovni prebitek med zadružnike sorazmerno njihovemu poslovanju z zadrugo, ostanek pa vne- sejo v nedeljive obče rezervne fonde ali v posebne fonde, osnovane za zadružne namene pod pogojem, da izpolnjujejo vse zahteve iz tč. 7. in drugega odstavka tč. 8 čl. 76 zakona. 2. Zadruge in zveze, ki poslujejo izključno s svojimi člani, toda ne izpolnjujejo vseh ostalih pogojev iz te. 7. in drugega odstavka tč. 8. čl. 76 zakona (n-pr. dajejo obresti na zadružne deleže, prodajajo alkoholne pijače in luksuzno blago, dajejo tantieme članom upravnega in nadzornega odbora ali snujejo fonde, ki se smejo deliti med zadružnike), nimajo pravice do davčne oprostitve. A ko pa te zadruge in njihove zveze dele poslovni prebitek po svojih pravilih med zadružnike sorazmcrnoi njihovemu poslovanju, z zadrugo, se bo odmera izvršila po odredbah čl. 82. in 83. zakona, izključujoč pri tein iz davčne osnove: a) poslovni prebitek, ki se deli med zadružnike pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz čl. 84 zakona; b) dotacije poslovnih prebitkov v obči rezervni fond in v fonde, Osnovane za zadružne namene, pod pogojem, da so ti fondi nedeljivi. 3. Zadruge in njihove zveze, ki poslujejo tudi z nezad ružni ki, iki pa drugače izpolnjujejo ostale pogoje iz tč. 7. in drugega odstavka točke 8. čl. 76 zakona, nimajo pravice do davčne oprostitve iz tč. 7. čl. 76. ampak tudi ne do davčno olajšave po čl. 84 zakona. V tem primeru se bo odmera družbenega davka izvršila po odredbah čl. 82 in 83 zakona, in sicer na celotni doseženi poslovni prebitek brez ozira, ali je bil ali ni bil la. prebitek razdeljen med zadružnike, kakor tudi brez ozira na to, če je bil vnesen v fonde, ki se morejo ali se ne morejo razdelili med zadružnike. Na isti način s o bo postopalo z zadrugami in njihovim1 zvezami iz čl. 84. ki bodo poslovale tudi z nezadružniki. 4. Pri ocenjevanju pogojev za davčno oprostitev morajo finančne direkcije imeti pred očmi, da imajo kreditne zadruge, ki izpolnjujejo vse ostale pogoje iz tč. 7. in drugega odstavka tč. 8. čl. 76 zakona, pravico do oprostitve davka, ako obrestujejo poslovne deleže zadružnikov do višine eskontne stopnje Narodne banke. 5. Zadruge in njihove zveze, ki izpolnjujejo vse pogoje iz čl. 84 zakona, poslovni prebitek pa delijo med zadružnike sorazmerno njihovemu poslovanju z zadrugo, ostanek pa odkazujcjo v nedeljive fonde, osnovane za zadružne namene, kakor tudi tiste zadruge, ki poslovnega prebitka sploh ne delijo med zadružnike, ne morejo- uživati davčne oprostitve niti tedaj, če ne obrestujejo poslovnih deležev zadružnikov. To pa zaradi tega, ker bi sicer te zadruge z manjšimi ugodnostmi (davčna ugodnost iz čl. 84 zakona) kljub temu, da ne izpolnjujejo tudi ostalih dveh pogojev iz tč. 7. in drugega odstavka tč. 8. čl. 76 zakona (prodaja alkoholnih pijač in luksuznih predmetov), bile postavljene v ugodnejši položaj, nego zadruge z naj- višjo ugodnostjo (davčna oprostitev iz tč. 7. čl. 76 zakona), za katerih pridobitev je postavljen težji pogoj. Potemtakem se bo v tem primeru izvršila odmera davka po odredbah čl. 82 in 85 zakona, izločevaje iz davčne osnove tisti prebitek. ki se po pravilih deli med zadružnike sorazmerno njihovemu poslovanju z zadrugo, kakor tudi tisti poslovni prebitek. ki je vnesen v nedeljive fonde, osnovane za zadružne namene. ker ne morejo zadruge iz čl. 84 v nobenem. primeru uživati davčne oprostitve, so podvržene ali plačilu osnovnega ali dopolnilnega davka ali minimalnega davka po tem, ali obstoji ali ne obstoji davčna osnova ali če je osnovni davek z -dopolnilnim vred nižji od minimalnega davka. II. Zadruge, ki drugače izpolnjujejo vse pogoje za oprostitev iz tč. 7 in drugega odstavka tč. 8. čl. 76 zakona o neposrednih davkih, ki pa morejo po svojih pravilih obrestovati zadružne deleže, ne izgube davčne oprostitve za tisto poslovno leto, v katerem teh deležev dejansko niso obrestovale, ker je važno, da zadruga po stvarnem položaju izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani za davčno oprostitev. (Sc nadaljuje.) Predlogi Zadružne zveze Glavni Zadružni Zvezi o načinu knjigovodstva, o inventiranju, o letnih sklepnih računih in o poročilih upravnega in nadzornega odbora pri zadrugah. Glavna Zadružna Zveza je naprosila vse revizijske zveze, da ji podajo predloge, kako naj se v bodoče vodi knjigovodstvo, kako naj se napravi inventura in letni sklepni računi in kaj naj obsegajo poročila upravnega in nadzornega odbora. Zadružna zveza je zaprosilu ustregla in podala na sestanku svojih strokovnih uradnikov dne 29. septembra sledeče predloge: I. Knjigovodstvo. I. Za kreditne zadruge se predlaga enostavno razširjeno knjigovodstvo s sledečimi knjigami: blagajniški dnevnik, razdelnik, knjiga hranilnih vlog, knjiga posojil, knjiga it ok oči h računov, spisek zadružnikov, knjiga inventarja, skontro efektov, knjiga inventure. Kreditne zadruge večjega obsega morejo imeti d voslavno knjigovodstvo, vendar se pripominja, da za vse kreditne zadruge zadostuje enostavno knjigovodstvo z razdelnikom. 2. Za nakupno-prodajnc (ali nabav-no-vnovčevalne) zadruge se predlaga dvostavno knjigovodstvo z amerikan-skim journalom s sledečimi knjigami: blagajniški dnevmik, salda-konti, a meri kanski journal, knjiga inventure, knjiga inventarja: a) premičnega, b) nepremičnega, nakupno-prodajna knjiga, skontro blaga (gotovo po količini, če le možno tudi po vrednosti, da se vidi uspeh pri poedinih vrstah blaga), spisek zadružnikov. Pripominja se, naj bi vse nakupne in prodajne zadruge brez izjeme in brez ozira na obseg poslovanja, torej tudi manjše zadruge, imele dvostavno knji-dovodstvo z umeri kanskim journalom. \ Za produktivne zadruge se isto tako predlaga, dvostavno knjigovodstvo z amerikanskim journalom. Ker pa je obseg produktivnih zadrug in njih obrat zelo različen, naj bi se založili dve ii-skovini amerikanskega jonrnala, ena z večjim številom računov, druga z manjšim številom računov, primerno ustroju produktivne zadruge. (Journal z manjšim številom računov bi se n. pr. uporabljal za mlekarske, za kmetijsko-sllojne, za živinorejske, za vinogradske zadruge itd.) Knjige za produktivne zadruge bi bile: blaga j niški d nevnik, sa Ma-konti, ame r ikansk i journal, knjiga inventure, knjiga inventarja, pomožne knjige (primerno ustroju ])roic 1 uktivu i h zad rug), spisek zad r už n i ko v. 4. Za zveze vseh vrst sc predlaga izključno le dvostavno knjigovodstvo z amerikanskim journalom in s potrebnimi knjigami kot zgoraj pod 2. ali 3. II. Ocenjevanje imovinskih predmetov. 1. Zakon predpisuje že za začetek popis imovinskih predmetov, kar pa bo le v redkih primerih potrebno. Kolikor ima zadruga imovinskih predmetov v začetku poslovanja, se vsi ti popišejo in precenijo po prometni vrednosti. 2. Ob zaključku poslovnega leta se vrši popis in ocena imovinskih predmetov po naslednjih načelih: a) Blago se oceni po nakupni ceni pribivši stroške nakupa in dovoza. Ako pa je za dotično blago nakupna cena na dan popisa nižja nego je bilo blago faktično kupljeno, se izvrši ocena po nakupni ceni na dan inventure. b) Blago, ki je postalo manj vredno radi pokvare, ker je preležano ali zaležano, ker ni kurantno, ker je pretrpelo spremembe na kakovosti, se mora oceniti po nakupni ceni, a s primernim odbil kom. c) Polizdelke in izdelke je oceniti po porabi surovin, stroškov predelave in odgovarjajočega dela splošnih obratnih režij. (Delo, 'kurivo, mazila, obraba si rojev in orodja, splošne obratne režije.) d) Premični inventar je ocenili po nabavni ceni, zmanjšan za odpis od nabavne cene za dotično leto. Na splošno se pri premičnem inventarju smatra kot odgovarjajoč vsakoletni odpis 10% do 15% od nabavne cene, pri strojih, orodju in vozilih pa tudi 20% do 25% od nabavne cene. e) Nepremični inventar se vstavlja po nabavni ceni z odpisom vsakoletno I % do 2% od nabavne cene, pri obratnih zgradbah do 5% nabavne cene, pri instalacijah tudi do 10% od nabavne cene. f) Dolžniki se popišejo in ocenijo takode: Zanesljivi s polnim zneskom terjatve, dubiozni po verjetnosti izterjanja, neizterljivi se odpišejo v celoti. 111. Letni sklepni računi. Lelni sklepni račun vsake zadruge, kakor ludi Zveze, naj ima sledeče štiri dele: 1. Gibanje članstva in deležev v dotičnom poslovnem letu (začetno stanje, novi člani in deleži, odpadli člani in deleži, končno stanje). 2. Celotni račun čistega prometa (brez začetnih saldov). 5. Račun zgube in dobička. 4. Račun bilance kot prilagamo vzorec, eden za kreditne zadruge z enostavnim knjigovodstvom, eden za nabavne in prodajne ter produktivne zadruge z dvostavnim knjigovodstvom in ameri-kanskim journalom. IV. Poročila upravnega in nadzornega odbora. Pri teh poročilih je težko delati kako šablono, temveč je samo navesti poglavitne točke, o katerih naj govori poročilo. Potrebno pa je pri tem ločiti poročilo za kreditne zadruge od poročila za nekreditne zadruge: 1. Pri kreditnih zadrugah obsega poročilo upravnega odbora sledeče: gibanje članstva in deležev, gibanje hranilnih vlog, kako so rast-le, oziroma padale, gibanje posojil, kako so rastla ali padala, vzroki dviganja ali padanja pri hranilnih vlogah kot pri posojilih, o obrestni meri za vloge in posojila, o posojilih in o naložbah pri Zvezi ter njih obrestni meri, vse to pa v zvezi na splošne gospodarske in denarne razmere v dotičnem poslovnem letu, število sej upravnega odbora, delo pisarne, predlog, kako naj se razdeli poslovni prebitek, oziroma pokrije poslovna izguba. 2. Pri nekredituih zadrugah naj obsega poročilo upravnega odbora sledeče: gibanje članstva in deležev, nakup blaga za člane, vnovčevanje pridelkov in izidelkov članov, predelava blaga, zaloga blaga ob sklepu poslovnega leta z ozirom na njih kvaliteto in ceno, gibanje cen in tržišča, disciplina zadružnikov glede nabave potrebščin v zadrugi, oz. glede vnovče-vanja pridelkov potom zadruge, reklamacije pri blagu, 1.14 o uslužbencih in ob vatu (stroji, zgradbe itd.), predlog, kako se porazdeli poslovni prebitek oz. pokrije poslovna izguba. "S. Pri kreditnih zadrugah naj obsega poročilo nadzornega odbora sledeče: število sej nadzorstva in udeležba elanov nadzornega odbora, pregled posojil z ozirom na varnost in z ozirom na redno plačevanje glavnice in obresti, o pregledu blagajne, o nedostatkih, ki jih je nadzorstvo ugotovilo med poslovnim letom v poslovanju, o ukrepih za odpravo nedoistatkov v poslovanj u, o pregledu letnih sklepnih računov in prilog in o tem, da jih je primerjalo s poslovnimi knjigami, predlog o odobritvi letnih sklepnih računov, predlog o razrešnici članov upravnega odbora, predlog, kako se razdeli poslovni prebitek oz. krije poslovna izguba. 4. Pri nek red it ni h zadrugah naj ob- sega poročilo nadzornega odbora sledeče: število sej nadzorstva in udeležba na sejah, o pregledu blagajne, o pregledu blagovnih zalog, obratnih prostorov in obratovanja, o pregledu vseh terjatev in dolgov na blagu, o kontroli kalkulacije pri nabavnih odnosno prodajnih cenah, o nedostatkih, 'ki jih je nadzorstvo ugotovilo med poslovnim letom v poslovanju, o ukrepih za odpravo nedostatkov v poslovanj u, o pregledu letnih sklepnih računov in prilog in o tem, da jih je nadzorni odbor primerjal s poslovnimi knjigami, predlog o odobritvi letnih sklepnih računov, predlog, kako se razdeli poslovni prebitek oz. poslovna izguba, predlog o razrešnici članov upravnega odbora. 36. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. V veliki dvorani nove univerze je bila 29. septembra 3b. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. Te skupščine se je udeležil tudi kraljev zastopnik podpolkovnik Kerekovič, dalje zastopnik patriarha škof Dionizij, od strani vlade pa šo bili navzoči: minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, pravosodni minister Milan Simonovič, finančni minister Dušan betica, minister brez listnice Voja Cjorgjevič, poštni mi- nister Vojko Čvrkič in trgovinski minister Nikola Kabalin. Skupščina se je začela ob 9.30, takoj po prihodu kraljevega zastopnika. Navzočih je bilo 832 zastopnikov. Predsednik zveze minister brez listnice Voja Cjorgjevič je pred prehodom na dnevni red predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Petru II. in kr. namestniku knezu Pavlu, pozdravne brzojavke kr. namestnikoma dr. Radenku 155 — Stankoviču i n dr. Ivu Peroviču, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Koro-šeu, kmetijskemu ministru dr. Stankoviču, prosvetnemu ministru Dimitriju Magaraseviču, ministru dr. Kreku ter gradbenemu ministru Svošoviču. Predsednik je zatem prešel k otvoritvi skupščine. V svojem govoru je najprej pozdravil zastopnike, ki so prišli iz zamejstva, in sicer bolgarske, romunske in češkoslovaške, zatem pa tudi zastopnike iz naše države. Nato pa je spregovoril minister Dragiša Cvetkovič, ki je med drugim dejal: Gosp. zastopnik Nj. Vel. kralja, bratje zadružniki! Blagostanje in bogastvo kakega naroda se kaže v njegovem narodnem gospodarstvu. V vsaki nacionalni proizvodnji, pa tudi v naši, sta dva glavna činitelja, ki odločata o tem, ali je narodno gospodarstvo napredno, močno in ali odgovarja interesom države in naroda. Ta dva glavna činitelja sta kapital in delovna moč. Mi zadružniki v kr. vladi smo se trudili, da z mnogimi korenitimi reformami ter z reševanjem mnogih socialnih problemov povzročimo, da gresta ta dva glavna činitelja v vsaki proizvodnji roko v roki harmonično in v interesu naroda. Mi smo se trudili, da na eni strani z reformami profesionalni delovni sili damo to, kar ji je potrebno in kar zasluži, da bi bila v proizvodnji pravi sodelavec s polno ljubeznijo in s polnim interesom. Bratje zadružniki! Danes moramo ugotoviti še en del naše kmetijske nacionalne proizvodnje ter poudariti, da ta del še ni prišel do svojega izraza, do onega izraza, ki ga kmet po isvojem delu in trudu zasluži. Še vedno levji delež gre na drugo stran, na one, ki samo po- sredujejo. na tiste, ki se mnogo ne trudijo. Bratje zadružniki, mi sc moramo truditi in delati na to, da naše kmečko narodno gospodarstvo in proizvodnjo usmerimo na ono edino pravo pot, ki omogoča, da pride do popolnega izraza, a to je pot zadružništva, To je edina pot, da se vse ono, kar gre preko posredovalcev. ki imajo koristi od truda in napora našega kmeta, po vašem močnem zadružništvu vnovči ter da v roke proizvajalcem (vzkliki: tako je). Bratje In prijatelji! Po svojih razgovorih z najbolj pristojnim ministrom, finančnim ministrom dr. betico, ki je tu navzoč, vam morem reči, da sem naletel na popolno razumevanje za reševanje važnih kmečkih vprašanj. Nadejam sc, da bomo pri delu v tej smeri našli pravilno modifikacijo onega sistema obdavčevanja, ki sc posebno občuti preko mest in mestnih trošarin. Morem vam reči, da sem pri razgovorih o teh trošarinah naletel na dosti razumevanja, ko sem zahtevni, da morajo biti kmetijski proizvodi oproščeni teh trošarin zaradi samoproizvodnje in zaradi boljšega položaja našega kmeta (navdušeno odobravanje). Zadružništvo je nosilec blagostanja in kulture po naših vaseh. Kot politik, k! sem odhajal na deželo, kjer sem obiskal vse one kraje, kjer imajo organizirano zadružništvo, sem videl napredek. Zadružništvo je nosilec tudi boljših zdravstvenih pogojev naše vasi. Povsod. kjer je doma zadružništvo', se opažajo po vaseh boljše zdravstvene razmere. Mi moramo dvigniti našo vas ma-terielno in kulturno edino po zadružništvu. edino preko zadrug (tako je). Zato vas prosim in apeliram na vas kot bral zadružnik, kakor tudi kot zastopnik kr. vlade, da storimo vse, kar je naša dolžnost. Morem vam reči, da od takrat, ko je postal predsednik Vlade dr. Milan Stojadinovič, pri članih vlade, pa naj bodo zadružniki ali ne, vedno naletite na popolno razumevanje, podporo in veliko ljubezen. (Živeli!) V letnem poročilu je nato ing. Voja Djordjevič ugotovil, da zadruga ni izpolnila naloge, kakor si jo je zastavila in sicer zaradi likvidacije kmečkih dolgov ne. Čeprav so se namreč gospodarske razmere nekoliko popravile, tako v svetu kot pri nas doma, vendar pa kreditni trg ni oživel v toliki meri. da bi si kmetje preko svojih krodtnih zadrug zopet pridobili zaupanje dajalcev kredita in da bi mogle kmečke kreditne zadruge zopet z uspehom delovati. V preteklem letu je bila glavna skrb te zadruge, da si poišče potrebnih kreditov, da bi z njimi poživila zopet omrtvelo kreditno zadružništvo. V I. 1957. je Privilegirana agrarna banka sprejela kmečki menični portfelj, pa še ni izvršila njegovega obračuna. Sedaj se poraja vprašanje, kako naj kmečke zadruge pridejo do kreditov. Zadružništvo je stalo na stališču, da so lastna sredstva zadruge, njeno neo-mejeno solidarno jamstvo in morala, katera vlada v za- drugi, zadostna osnova za kreditno sposobnost zadruge. Vendar pa smatrajo dajalci kreditov, da je poleg tega kolektivnega jamstva zadruge potrebno še individualno jamstvo posameznih zadružnikov. Zadružništvo se bori proti temu, ker bi se na ta način zrušila samouprava zadruge in bi se ista ponižala do vloge poroka in posrednika. Poleg tega je Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug delala tudi na tem, da kreditne zadruge dobe kredite na podlagi do-broimetja, katerega imajo zadruge pri Privilegirani agrarni banki na osnovi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. V tem se je do neke mere uspelo. Napori gredo samo še za tem. da se poviša višina takih kreditov. Po poročilu se je razvila debata, ki je izzvenela v to. da je zadrugam treba dati kreditov in zmanjšati obrestno mero. Nato je bila upravnemu in nadzornemu odboru dana razrešnica. Skupščina je še stara pravila Glavne kreditne zadruge preuredila v smislu novega zakona. o gospodarskih zadrugah in določila višino posojila, katero-sme Glavna kreditna zadruga dajati poedinim zadrugam in Glavni zvezi srbskih kmečkih zadrug. Vprašanja in odgovori. Z današnjo številko smo v Narodnem Gospodarju uvedli rubriko »Vprašanja in odgovori«. Mnogo članic se obrača namreč na Zadružno zvezo z vprašanji, ki bi zanimala tudi druge zadruge. Zalo se bodo taka vprašanja im odgovori nanje priobčili, da bodo imeli vsi, ki be- rejo Narodnega Gospodarja, korist od tega. Na ta način bo tudi vsakomur mogoč vpogled v skrbi naših zadružnih delavcev, ki ,skoro ne morejo že več obvladati neštevilnih predpisov oblasti. Prosimo, da nam vsaka zadruga do vsakega prvega v mesecu pošlje vpra- sanja, na Ikatera ži'li otlgovov, iako, da ho 15. v mesecu, ko Narodni Gospodar izide, odgovor v listu že lahko čitala. Naš namen je tudi vzpostaviti na ta način tesnejšo zvezo med listom in čitatelji. Vprašanje: Zakaj naj se hranilnice in posojilnice, ki so pod zaščito drže razporeda izplačil. kakor ga predpisuje čl. 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov? O d g o v o r : Po čl. 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 24. novembra 1954 mora vsaka posojilnica, ki ji je dovoli j ena. zaščita, predložiti po izteku vsakih 6 mesecev ministrstvu za kmetijstvo razpored denarja, izterjanega iz terjatev v tem razdobju. Po tem razporedu sc uporabi v naslednjem tromesečju vsa vsota izterjanih terjatev za poravnavo starih dolgov po predhodnem odbitku režijskih stroškov, javnih davščin ter odplačil in obresti pri denarnih ustanovah, katerih terjatve so od odložitve plačil izvzete. Uredba ne predpisuje ni kake sankcije za kršitev te zapovedi. Torej tudi posojilnica, ki je pod zaščito in ki ne napravi omenjenega razporeda, uživa kljub temu vse ugodnosti, katere daje cit. uredba. Proti posojilnici ni mogoča izvršba radii izplačila stare vloge. (Pri tem še pripominjamo, da uživa posojilnica zaščito že od dne, ko poda sodišču prijavo o vložitvi prošnje za zaščito, da pa mora napraviti razpored šele potem, ko ji je bila dovoljena zaščita. Med tem časom, ki je včasih celo leto ali še več, zadruga ni dolžna napraviti razporeda.) Vendar je pa smisel omenjenega dolo- čila uredbe gospodarsko dalekoviden in ga je treba kljub temu, da ni sankcije za njegovo neupoštevanje, resno upoštevati. Predvsem zahteva uredba, da mora posojilnica vsem upnikom izplačevali v enakem razmerju z njihovimi vlogami. Ne gre, da bi se gotovi upniki favorizirali pred drugimi. S tem se neti le zadrugi škodljiva nezadovoljnost med člani. Razpored dopušča izjeme le v osnovano nujnih primerih, kot smrt, bolezen. Posojilnica naj ne uporablja pri izplačilu novih sredstev, če nima res trdne, osnove za to. Sicer se ji zna pripetiti, da. zaide sčasoma zopet v popolno ilikvidnost. Seveda, če si je zadruga priborila 'zopet zaupanje med ljudstvom in če pritekajo nove vloge, potem ni več osnove za zašči to zavodu in je tudi čl. 20. uredbe brezpredmeten. Kjer pa tega še ni, naj posojilnica postopa previdno z izplačevanjem. Stare vloge, ki postanejo po razporedu izplačljive in se ne dvignejo, naj se takoj knjigovodsko prenesejo na račun novih vlog. Iz teh vlog zadruga že lahko daje posojila in na ta način lahko pridobiva obresti. V p r a š a nje: Kako smejo dajati posojila zaščitene posojilnice? Od govor: Zaščitene posojilnice smejo dajati posojila le iz novih vlog. Med nove vloge se štejejo tudi stare vloge, katere po izplačilnem razporedu niso bile dvignjene in so že zapadle v izplačilo. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov člen 21. predpisuje tudi kakovost posojil. Vsa posojila morajo biti le kratkoročna, in sicer proti tromesečnim menicam, ki so popolno- mu varne in se dajo ob rokih izterjati. S tem so sama po seta razveljavljena vsa določila listih pravil, ki pri dovoljenju posojil prepovedujejo uporabo menice. Čl. 22. predpisuje tudi, da sme zadruga kreditirati eni osebi le eno desetino lastnih sredstev. Zaščitena zadruga ne sme dajati hipotekarnih kreditov, ne sme nakupovati nepremičnin. Vse to so odredbe, ki naj za vedno preprečijo ilikvidnost posojilnic. Pri tem je treba opozoriti na isti primer, kot pri prvem odgovoru. Posojilnice namreč, katerim pritekajo nove vloge in teh je, hvala Bogu vedno več, ne potrebujejo več izjemnih odredb. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je bila izdana v času najhujše krize. Zato so njena določila najmanj, kar mora posojilnica