254
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, — VErcegovini se punt čedalje bolj širi.    Razprostrl   se je tudi  čez Bosno,   kjer so   Turki umorili časti vrednega starca brata Karaula.   Zdaj je jasno,   da  se punta  vdeležuje katoliško in pravoslavno ljudstvo ter da se uporniki zanašajo in opirajo na našo monarhijo,   ker njene čete  že nosijo deloma Avstrijske zastave.    Dozdaj so se že na več krajih sprijeli s Tur-činskimi četami ,   zlasti  Nevesinjci   so   jih   že   natolkli. Hrvaški listi prinašajo važno novico, da Avstrijska vlada brani Turkom pri Kleku na suho spravljati pripeljane vojake in vojno orodje. Iz tega je sklepati, da Avstrija hoče — ako ne naravnost podpirati upornike — vendar ohraniti  jim   dobrovoljno  neutralnost.    Pri  tem takem mora pa   razkačiti surovost,   s katero nemški Časniki pišejo o upornikih.    Videti je,   da jim je ljubši Turek  ko  Slovan,   zato   naravnost drže s Turčini.    V izbrani surovosti   se   posebno   odlikuje  „N. fr. Presse", katera  je   odločno   zoper  združenje Bosnije z Avstrijo. Ta list   ne   mara   za   take   ljudi,   „ki nosijo srajco vrh hlač in se v roko vsekujejo", ljubši so mu oni po česnu in Čebuli in po nekaterih  nosu še   bolj nadležnih rečeh dišeči ljudje v kaftanih (Židi),   ki so  Avstriji že toliko škodovali.* Dalje se list boji, da bi Avstriji težko bilo puntarske Bosnijake brzdati.   No, res je, če bi Avstrija prizadevala  si   vpeljati Turške razmere,   bi   Bošnjaci res nikdar ne bili pri miru.   Sicer pa je popolnoma naravno, da se prusaški listi boje, da bi Avstrija po pridobitvi   novih   dežel   ne   pridobila   še   več   slovanskega elementa, ker bi bilo potem z nemškim gospostvom kmalu pri kraji. — Kaj se bo zgodilo z Bosno in Ercegovino, ko bo punt končan, če prav zmagajo Turki, se še ne ve; mogoče je, da boste deželi  postali  majhni  državici pod Turškim  varstvom,  ali  pa  si ji bo pridobila Avstrija; zadnje bi bilo dobro za Avstrijo, pa tudi za Ercegovince in Bosnijake same,  katerim bi  se pod   milejšim žeslom Avstrijskem   odprla  lepša prihodnost.    Turčinom  se pa na   noben način   brez   sile  vdali  ne   bodo,  ker Turek ne drži obljube in bi prelomil  cel6  prisego. — Simpatije slovanskih  sosedov  so   že  zbujene,   več  Srbov in Črnogorcev seje neki že upornikom pridružilo, Hrvatje in Dalmatinci pa nabirajo denarje njim na pomoč.
Stajarsko. — Grozna je škoda, ki jo je tej ^deželi letos toča prizadjala; na srednjem in doljnem Stajar-skem ni skoro   nobenega večega  okraja,   v katerem bi
ne bila tu ali tam toča več ali manj polje in no»r j zmlatiia. Iz Ljutomerskih goric pa se vrh tega sezida po ondašnjih nogradih pikec škodo dela.
Iz Trsta.   —   Škof Dobrila pride 15. dne av^Usf na svoje   novo   škofijsko   mesto   v Trst   in   bode ^^ svojo škofijsko   funkcijo opravljal   18.   dan   avgusta   a cesarjev rojstni dan.
Moravsko. Iz Brna. — Podoba je, da upor (strife\ delavcev tkalcev h koncu gre, vsaj se pripoveduje a; se je že mnogo tkalcev zopet povrnilo v fabrike na de|0* ki ne zahtevajo previsoke dnine. Preštela se je zgufo ? ki je fabrike zadela s tem, da so se delavci uprli j [ šteje se 900.000 gold. zgube zarad neizdelanega blag^ delavcem pa je odšlo 120.000 goid. zaslužka.
—    Deželni namestnik Moravski je prišel v šolo y Novem Tičinu in našel okinčano z velikimi nemškimi zastavami,   med temi je bila le ena sama Avstrijska a še ta prav   majhna   in   siromaška  ter  v kotu  skrita Na to pokliče brž vodjo k sebi ter ga praša, če ve, kd< daje on (namreč dež. namestnik Pussinger)? Vodja, rie vede, kaj da ima to vprašanje pomeniti, se premišljuje al predno zamore kaj odgovoriti,   dobi odgovor:      JaL sem v službi  Nj.   Veličanstva   cesarja Avstrijskega,  tu na Moravskem njegov namestnik;   Vi pa,   gosp. vodja ste uradnik Avstrijskega cesarstva, zato boste ta hip vse nemško-narodne zastave iz šole odpravili."    Dobro! naj bi ga pri enakih prilikah vsi c. kr.   deželni   namestniki posnemali in dobro bi bilo za Avstrijo!
Hrvaško. — Volitve se vršijo prav viharno. Ma-kanec je propal v svojem volilnem okraji, izvoljen je nasprotni kandidat Tur k, Kariovški trgovec, kije dobil 177 glasov, Makanec le 124. Zdaj ste se neki Mankančeva in Starčevičeva stranka združili, da postopate zoper zmerno narodno. Sad tega razpora bodo želi le Magjari. Izgled bi bili lahko vzeli Hrvatje od nas nezedinjenih in v dva tabora razcepljenih Slovencev — piše „Glas" — in videli sad, da si namreč vladna stranka roke menca, kedar so si narodnjaki v laseh. Ko je Makanec 17. dne t. m. v Karlovcu propal , razrušila se je mahoma potem ondašnja požarna straža, ker 70 Makančevih prijateljev je izstopilo. Take povsod so posledice razpora.
Dalmatinska. — Vendar so zmagali Dalmatinci proti nemškemu ustavoverstvu,  ki hoče   vse  po enem kopiti imeti; dobodo namreč deželno   b ram bo  brez uniforme, brez prisege, brez potrjenja k vojaščini.
Iz Bosne. — 12. dne t. m. so tudi menihi samostana Marija Zvezde poleg Banjaluke v Bosni slovesna obhajali zadušnice za ranjcim cesarjem Ferdinandom, ki je tudi njim dobrotnik bil. Skoro vseh 42 patrov (med katerim tudi naš slovenski rojak g. Lah) in fra-trov se je vdeležilo ginljive svečanosti.
Laska. — Proračun stroškov znaša 1490 milijonov, dohodkov pa 1335 milijonov. Ne manjka tedaj nič manj ko 155 milijonov. Kje jih bodo dobili?