AVSTR. KRŠČ. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Illllllllllllllllllllllllllllll
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— polnletna . . K 2 — četrtletna. . K 1*—
Posamezna številka stane 10 vin.
Št. 30.
V Ljubljani, dne 23. julija 1915.
Leto VIII.
Nezgodno zavarovanje v lastni upravi tobačne režije.
Nemško glasilo »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« izvaja:
Tobačno delavstvo je bilo dozdaj zavarovano v smislu nezgodne postave o zavarovanju delavcev pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnicah. Zavarovalnina, ki jo mora po postavi prispevati delodajalec devet desetin, je glavno ravnateljstvo pokrivalo v celoti samo. Že več let sem opozarja tobačna režija v svojih Statističnih letnih poročilih, da znaša vplačana postavna zavarovalnina veliko več, kolikor jo izplačajo nezgodne zavarovalnice za posledice nezgod tobačnemu delavstvu.
Tobačna režija ho odslej v lastni upravi vodila naprej nezgodno zavarovanje. Izpremembe so izvedli s cesarsko naredbo in z odredbami izdanimi po glavnem ravnateljstvu takole:
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom 19. maj-nika 1915 najmilostnejše dovoliti blagovolilo, da gre uslužbencem uradov tobačne režije, ki jim po obstoječih predpisih ne pristoja višja preskrbninska pristojbina, kakor postavna nezgodna renta, pričenši s 1. julijem 1915, njim in vsem svojcem v slučaju, da ponesrečijo v službi, pravica do pokojnine (provizije) po odmeri v postavi 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 iz 1888 določena nezgodna renta, oziroma pravica na povišanje po postavnih pred-pisih že pristoječe pokojnine (provizije) pokojninske odmere. Svojcem smrtno ponesrečenih uslužbencev tobačne režije se od tistega časa nadalje izplačajo tudi v smislu § 7 nezgodne postave jim pristujoči pogrebni prispevki na račun rubrike »preskrbni stroški bolnikov«. Nasprotno se izplačajo po Najmilostnejšem sklepu pripadajoče pokojnine (provizije) na račun splošnega civilnega proračuna.
Obrati tobačne režije se v smislu § 4 nezgodne postave pri pristojnih pokrajinskih nezgodnih zavarovalnicah dne 1. julija 1915. od nezgodnega zava-i'ovanja odglase in se odredi:
1.	O vsaki nezgodi kakega uslužbenca tobačne režije (uranik, sluga ali delavec) v službi se mora z naznanilom
po priloženem vzorcu poročati glavnemu ravnateljstvu, vzorec se natisne in naj se zahteva tiskovina pri tukajšnjem ekonomatu. Samoobsebi umevno odpade dosedanje naznanilo nezgod politični oblasti prve instance.
2.	Uslužbenci tobačne režije, ki niso vsled nezgode v službi popolnoma izgubili svoje delosposobnosti, kar se mora dognati po tovarniških zdavnikih, oziroma v tobačnih prodajalnih skladiščih in v tobačnih nabiralnih uradih po uradnili zdravnikih, se morajo zopet pripustiti v službo, če je njih zopetna uporaba mogoča, ne da bi bili oškodovani na plači, ki so jo dobivali pred nezgodo.
3.	Če ni zopetna uporaba na delovnem mestu s plača, ki so jo dobivali pred nezgodo, mogoča, morajo c. kr. tobačni režijski uradi radi premestitve dotičnih oseb v časni pokoj staviti predlog.
4.	Ko se zaključi zdravljenje, se mora predložiti naznanilo o mogočem zopetnem nastopu službe po nezgodi prizadetega, oziroma se mora poročati o vložitvi predloga za pokojnino (provizijo).
Naznanilu se mora priložiti primerjalni račun (kalkulacija), ki primerja gmotno stanje ponesrečenca ob rednem postopanju (upokojitev, provi-zioniranje) z odškodninsko pravico po nezgodni postavi (§ 6). — Besedilo tega paragrafa koncem odredbe.
5.	Ob smrtni nezgodi v službi kakega oženjenega uslužbenca morajo tobačni režijski uradi radi priznanja pre-skrbnin vdovi in sirotam staviti predloge s pristavkom, koliko je zaslužil ponesrečenec na leto.
6.	Vdovcu v službi smrtno ponesrečene delavke tobačne režije, če in kolikor časa ni sposobna za zaslužek, nadalje sorodnikom v nazgornji vrsti (as-cedentom) kakega uslužbenca tobačnega uslužbenca, če je bil njih edini reditelj, nadalje nezakonskim otrocem do dopolnjenega 15 leta, pristojajo le v § 7 točka 2 a in b nezgodne postave določene rentne izmere kot preskrbnine.
V dotičnih predlogih mora biti tudi letni zaslužek ponesrečenca.
7.	Tudi z nestalnimi delovnimi osebami se pri obratni nezgodi postopa
tako ž n j mi kakor s stalnimi delovnimi osebami.
8.	Ako bi se naprej lahko sodilo, da bo vsled delovršbene nezgode bolezen trajala dlje, naj se pravočasno, da se čuva korist bolniškega zavoda, stavi predlog za premestitev v začasni pokoj.
S § 6. bolniškega zavoda določena bolniškega podpora v najkrajši dobi 20 tednov naj se drži le, če bi bila bolniška podpora višja, kakor provizija.
9.	S to naredbo se razveljavijo vse dosedaj izdane odredbe glede na nezgodno zavarovanje.
§ 6 nezgodne postave.
(Z ozirom na točko 4, 2 odstavek naredbe.)
§ 6 delavske nezgodne postave slove v prosti prestavi:
V slučaju telesne poškodbe mora odškodninski nadomestek obstati v odškodnini (renti), ki gre poškodovancu od začetka petega tedna po nezgodi, kolikor časa traja pridobitna zmožnost.
Za zaračunanje rente se poizve predvsem delovni zaslužek, ki ga je imel poškodovanec zadnje leto svoje zaposlitve v obratu, kjer se je zgodila nezgoda. Če ni bil ponesrečenec celo leto v obratu, je za proračunanje rente merodajen tisti delovni zaslužek, ki so ga dobivali v tej dobi delavci iste vrste v istem obratu ali povprečno v sosednih enakih obratih.
Če se po svoji naravi ne obratuje celo leto, marveč le skozi gotovo obratno dobo, se le pri proračunanju povprečnega dnevnega zaslužka vpošteva le število delavnih dni med obratno dobo.
Slučajna prekinjenja obrata se ne smejo upoštevati.
Kot letni zaslužek se smatra tristo-kratni dnevni zaslužek.
Če presega letni zaslužek kakega delavca ali delovršbenega uradnika vsoto 2400 kron, se višji znesek ne zaračunava.
Letni delovni zaslužek vajencev, volonterjev, praktikantov in drugih oseb, ki ne dobivajo rodi še ne končane izobrazbe nobenega ali nižji zaslužek, se mora nadomestiti v tisti višini, kakor najinžji letni zaslužek popolnoma plačanih delavcev, oziroma obratnih
uradnikov tistega posla, za kateri se izobražujejo, a najvišje z vsoto 600 kron.
Renta (odškodnina) znaša:
a)	v slučaju popolne delonesposob-nosti v celi njeni dobi 60 odstotkov letnega zaslužka;
b)	v slučaju delne pridobitne nesposobnosti, kolikor časa traja, del pod a) določene rente (odškodnine), ki se mora odmeriti po izmeri ostale pridobitne sposobnosti, a ne nad 50 odstotkov letnega zaslužka.
Poškodovancu ne gre pravica do odškodnine, če je namenoma povzročil delovršbeno nezgodo.
§ 7. nezgodne postave.
(Z ozirom na točko 6. odredbe.)
§ 7. V slučaju smrti radi delovrš-bene nezgode morajo obsegati odškodnine poleg pristojbin, ki gredo poškodovancu po § 6. pred smrtjo, še:
1 Pogrebni stroški po krajnih običajih največ z zneskom 50 kron.
2.	S priznanjem odškodnine (rente) svojcev ubitega od dne smrti nadalje, ki naj se proračuna po določilih § 6., odstavek 2. do 7.
Ta odškodnina (renta) znašaj:
a)	Vdovi ubitega do njene smrti ali do zopetne omožitve 20 odstotkov, vdovcu, če in dokler je za zaslužek nesposoben, 20 odstotkov, vsakemu ostalemu otroku do dovršenega 15. leta 15 odstotkov, in če je izgubil tudi drugi del staršev, 20 odstotkov letnega delovnega zaslužka; vsak zapuščeni nezakonski otrok do dopolnjenega 15. leta deset odstotkov letnega delovnega zaslužka. Rente vdove, oziroma vdovca in otrok ne smejo skupno presegati 50 odstotkov letnega delovnega zaslužka; če izkažejo zgoraj šn j e postavke višji znesek, se posamezne rente primerno okrajšajo;
b)	za sorodnike navzgor (asceden-ti: starši, stari starši itd.) umrlega, če je bil njih edini reditelj, za dobo do njih smrti ali dokler ne odpade potreba, 20 odstotkov letnega delovnega zaslužka. Ta vsota se radi več upravičencev ne sme prekoračiti in gre v tem slučaju staršem prednost pred starimi starši.
Vdova, ki se zopet omoži, dobi trikratni znesek svoje letne rente kot odpravnino.
Če se je poškodovana oseba omožila šele po nezgodi, ne gre no njeni smrti vdovi, oziroma vdovcu in otrocem iz takega zakona noben zahtevek. Tudi nezakonskim otrokom, spočetim po nezgodi, kakor tudi zakonskemu očetu, ki po svoji krivdi ne živi v zakonski skunnosti, ne gre zahtevek.
Če gre za upravičence, ki so navedeni pod b), gre zadnjim zahtevek le v toliko, v kolikor se za prve ne porabi označeni najvišji znesek rente.
XXX
.Nemško glasilo Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze nadalje izvaja:
Tobačno delavstvo torej ni več glede na nezgodno zavarovanje zavarovano pri nezgodnih zavarovalnicah, marveč po tobačni režiji sami. Prvi hip bi
se sodilo, da je delavcu, ki je prizadet po nezgodi, vseeno, kdo da plača nezgodno rento. Če si stvar natančnejše ogledamo, se pojavijo pomisleki, na katere moramo jasno kazati.
Cesarska odredba izvaja, da nosi postavno nezgodno rento splošni civilni penzijski etat v obliki provizije, oziroma da se tudi zviša že zdaj pripadajoča provizija. Pogrebni stroški naj se izplačajo na račun razpredelnice »osobni bolniški stroški«. Ker ni določno določeno, da nosi te stroške tobačna režija, se mora smatrati, da jih nameravajo preložiti tvorniškim bolniškim blagajnam. Praktično ne pomenja veliko, če se prelože pogrebni stroški bolniškim blagajnam. V zadnjih letih (1908—1912) se je pripetilo 5 smrtnih nezgod. Če bi tudi v denarju bolniške blagajne ne bile preobremenjene, le nasprotujejo taki ureditvi tehtni načelni pomisleki.
Nadalje obremenjuje bolniški zavod točka 8 okrožnice, ki izvaja, da se mora v § 6. bolniškega zavoda za izplačevanje bolniške podpore določena 20-tedenska doba takrat držati, kadar bi znašala bolniška podpora več kakor provizija. Vsled koristi po nezgodi prizadetega delavstva se priznanju višje bolniške podpore ne more ugovarjati, pač pa s stališča bolniške blagajne. Nezgodna zavarovalnica mora po postavi bolniški blagajni povrniti po petem tednu poškodovanemu članu izplačano bolniško podporo. Odlok glavnega ravnateljstva pa pač bolniško blagajno obremenjuje, a o povračilu bolniški blagajni po glavnem ravnateljstvu ni niti govora. Ob nesijajnem stanju tobačnih tvorniških bolniških blagajn se mora odločno ugovarjati proti nameravani višji obremenitvi
Osobito neugodna so pa določila točke 2. odredbe. Odreja se namreč, da določi stopinjo nezgodnih posledic in s tem tudi višino rente, tvorniški, oziroma uradni zdravnik. Kakor tudi priznavamo sposobnost in nepristranost tvorniških in uradnih zdravnikov, se nam le zdi, da če se prepusti določitev nezgodnih posledic le njim, da to ne zadošča in da je celo škodljivo. Zdravniku namreč manjka temeljnega znanja delovnega načina in zato tudi možnost, da bi mogel natančno določiti, v koliko se je znižala pridobitna možnost. Pri nezgodnih zavarovalnicah zato tudi ne odločuje zdravnik sam, marveč le predlaga in ne sam. Poleg zdravniškega mnenja razpolaga nezgodno zavarovalni zavod pri svojih odločbah tudi s pravnim mnenjem in poleg tega se nudi tudi zastopnikom dela.vcey, ki sede poleg zastopnikov podjetnikov in vlade v zavodovem načelstvu, da lahko stavijo izpreminje-valne predloge. O taki možnosti pa v okrožnici glavnega ravnateljstva ni niti besedice, vsled česar se mora sklepati, da na vplivanje delavstva glede na nezgodno preskrbo ni nič preskrbljenega.
Kljub ugodnejšim oredpoeniem, ki obstajajo pri nezgodnih zavodih, da pride ponesrečenec do svoje pravice, se pojavljajo tam skoraj ob vsaki ne-
zgodi spori radi priznanih rent. Ponesrečenim tobačnim delavcem se je nudila pri nezgodnih zavarovalnicah možnost, da so se proti odmeri odškodnine pritožili lahko na razsodišče, po novi uredbi glavnega ravnateljstva pritožbe v bodoče ne bo. Pomanjkanje vpliva delavstva, kakor tudi pomanjkanje vsakega pravnega pripomočka proti odločbi zdravnika, eventualno uradnika, silovito poslabša sedanje razmere.
Nadalje nastajajo tehtni pomisleki proti točkam 3. in 4. Navaja se, da če ni možno, da se poškodovanec zopet porabi na delovnem prostoru s plačo pred nezgodo, se mora dotičnik vpokojiti. Mogoče, da se stvar dobro namerava, a kakor slove odredba, bo najbrže še kak poškodovanec odškodovan. Pred vsem se mora naglašati, da je postal pravni temelj zelo negotov, ker tobačna režija sama po sebi izvaja nezgodno zavarovanje. Do zdaj je obstajal pravni delavčev zahtevek na dve strani. Delavcu se mora po petih službenih letih priznati provizija po štatutu za preskrbo delavcev tobačne x*ežije in njih svojcev. Delavcu je šla pole# tega postavna pravica do nezgodne odškodnine, ki se je brezdvojbeno pridobila z zavarovanjem pri pokrajinskem delavskem nezgodnem zavodu. DruRi odstavek točke 4. sicer določa, da se mora predložiti proračun glede na višino pokojnine in postavne odškodnine, vsled česar se lahko sklepa, da ne nameravajo prikrajšati ponesrečencev, a s tem namenom samim nismo zadovoljni. Ne glede na to, da dobi priznanje rent značaj miloščin, se mora opozarjati, da bodo osobito pozneje poškodovanci na slabšem. V prvi vrsti nam gre za to, da ostanejo neprikrajšane pravice, ki gredo delavstvu po postavi.
V pojasnilo položaja navajamo dotična postavna določila:
Postava o nezgodnem zavarovanju določa s § 4., da
»se ne uporablja na uslužbence, ki so nastavljeni v kakem obratu države, dežele, občine ali kakega javnega zaklada, v kolikor gre njim ali njih svojcem ob kaki delovršbeni nezgodi pravica do pokojnine, ki dosega ali prekorači §§ 6. in 7. določene rente.
'Glede na to postavno določilo je izdalo notranje ministrstvo v svojih uradnih obvestilih (Amtliche Nach-richten) leta 1900 na strani 72. sledeči odlok:
»Delovršbeni uradniki kakega nezgodnemu zavarovanju podvrženega državnega obrata, ki morajo biti zavarovani glede na nezgode, ker njih pokojninski zahtevki ne dosežejo v §§ 6. in 7. nezgodne zavarovalne postave označene izmere, imajo ob po nezgodi dovedeni delovni nesposobnosti pravico tako na državno pokojnino kakor tudi na celo njim pripadajočo nezgodno rento. To velja samoposebi tudi za svojce kakega ubitega uslužbenca.«
Nezgodna postava določa, da znaša nezgodna renta ob slučaju popol'16 delonezmožnosti dokler traja, 60 odstotkov letnega zaslužka. Dokazano Pa je, da v precejšnjih slučajih provizij® ne dosežejo 60 odstotkov plače. Zato so
pa lahko ravno delavci naj nižjih stopinj po novi odredbi oškodovani.
Glavni naši pomisleki proti nezgodnemu zavarovanju v samoupravi tobačne režije so:
1.	Manjka vpliv delavstva.
2.	Manjka določilo o pritožbi proti odmeri rent.
3.	Nejasno je izraženo razmerje med nezgodno rento in provizijo.
4.	Obremenitev bolniških blagajn.
Kake važnosti je nova uredba, nezgodnega zavarovanja, nam kaže sledeča razpredelnica:
Leto	Število zavaro- vancev		Zavodom plačani prispevki		Po zavodih izplačane odškodnine		0 bo P J) 1 </)	od teh	
								v £ e OJ	ir n š-g sa « q
	Uradniki 1 1 in sluge	I 1							
			K	V	K	V			
1908	638	37.879	39.805	17	16.550	—	56	—	9
1909	546	38.129	43.375	29	16.987	23	55	3	12
1910	557	38.643	50.447	93	17.626	70	47	2	12
1911	568	37.768	52.167	14	17.705	21	54	3	14
1912	576	37.396	54.147	18	18.373	51	40	—	3
Država je v teh petih letih splačala ha prispevkih zavodom 293.942 kron, zavodi so plačali 87.192 kron in jim je dala tobačna režija čistega dobička 152.750 kron. Ta znesek država v bodoče prihrani. Ni torej za ozkosrčnost ni-kakega povoda.
XXX
Iz raznih vzrokov je nam pa jako ljub odločen korak tobačne režije, da se je ločila od pokrajinskih nezgodnih zavarovalnic. Naša Jugoslovanska Strokovna Zveza je ob nekaterih slučajih nastopila za pravice poškodovancev — zaman in je prosila intervencije glavnega ravnateljstva za prizadete, ki pa niso dobili, kar jim je po našem mnenju šlo.
Okrožnica sama je pač res pomanjkljiva in se i Jugoslovanska Strokovna Zveza pridruži izvajanjem glasila Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Upamo pa, da se bodo pomanjkljivosti odpravile in da dobi tobačno delavstvo tudi v lastnem nezgodnem zavarovanju tiste pravice, ki mu gredo: glas v upravi in pravico pritožbe, ker ne gre, da bi imelo manj pravic, kolikor jih je imelo do zdaj.
Slovenski železničar.
Draginjske doklade železničarjem — humbug. K temu predmetu smo napisali že veliko člankov. Ko bi bili le-ti v to namenjeni, bi z njimi prav lahko panali vse hude ure, kugo in lakoto, le src tistih, v katerih rokah počiva usoda stradajočih, da, v pravem pomenu besede stradajočih malih železničarjev in njih nedolžnih družin, se ne prime noben lek in noben strup. Čemu neki bi še ponovno dokazovali sedanjo draginjo, saj jo skuša vsak, ki živi od de-
la svojih rok, sam v svoji mavhi in v svojem želodcu; namignemo samo le še, da morda tisti, ki ima čas in voljo — hotč ali nehotć — da za zajtrk nekoliko dlje poleži, za kosilo si eno zažvižga ter gre za večerjo poprej spat, lahko lažje prenaša, kakor pa oni, ki dela noč in dan, duševno in telesno, ker tako zahtevata položaj in zvestoba do domovine. Tudi smo že večkrat poudarjali, da so že skoraj vsi pošteno misleči in človeško čuteči delodajalci dovolili svojim uslužbencem večje ali manjše priboljške, da jim le-ti ne opešajo pri delu, in vselej smo dostavili našo precej jasno izraženo srčno željo, da se vendar tudi mogočnjaki železniških uprav spametujejo, dokler ni še prenozno. Velik del uspehov našega in naših zaveznikov orožja se mora zapisati v dobro železničarjem, ki so prejeli za njih zvesto in vstrajno službovanje že večkratna priznanja in laskave nohvale Najvišjih mest. Kako veselo je videti vojaka-ju-naka, katerega prsa diči Na j viš je odlikovanje, toda kako žalostno je pa v družini malega železničarja, v katerega bornem stanovanju zija izza vseh kotov tisti zdaj, ki mu pravimo pomanjkanje, revščina, obup. In vendar vzdrži mož kakor skala na svojem mestu, ne straši ga ne temna noč, ne pekoče soln-ce in ne vihar; on ve, da je član tistega velikega stroja, ki mora delovati do pičice točno in zanesljivo, če hoče biti država vsem sovražnim navalom kos. Potrpežljivo je upal pripoznanja od strani svoje predpostovljene oblasti, toda kakor vselei. je bil tudi to pot hudo varan. Prav zadnje tedne se je začelo med železničarji neko skrivnostno šepetanje, češ nadejati se smemo povoljnih draginjski doklad. Marsikateri družinski oče je že, ko se je truden in strt vračal iz službe, pozabil prebito trpljenje ter delal v duhu proračune, katero najnujnejših potreb naj bi ukrotil s toli zaželjeno in sedaj se bližajočo draginjsko doklado. Ko pa je izšel dotični ferman, so postali itak že do skrajnosti suhi in bledi obrazi ubogih železniških delavcev in nižjih uslužbencev še bolj dolgi. Neizmerna velikodušnost železniške uprave je prilezla iz svoje bube v obliki: beri in piši deset vinarjev priboljška na dan, in to sedaj, ko se za 10 vinarjev nič, pa prav nič kupiti ne more. O uradnikih se sliši, da dobe po 20 vinarjev doklad na dan, a to so za enkrat le še ugibanja. V času take draginje, kakor je sedaj, in bogzna kaj še pride, še berač pomišljuje, bi se li za podarjeni mu groš odkril in zahvalil, ali bi ga pa odklonil; železničar pa, ki si ga je že davno krvavo zaslužil in je moral zanj celo leto dni moledovati, naj bi bil takega beraškega darila vesel. Pri vsej resnosti si človek ne more kaj, da se železniškim upravam ne bi smejal v obraz, kajti nad zlobo in neumnostjo jeziti se in jokati bi bilo nespametno. Sedaj vemo, da železniških uprav niti najresnejši položaj ne spametuje, tako zakrknjena so že. Ako bi z našo obsodbo prizanesli naši državni železnici, nikakor pa ne prizanesemo slavni »Južni«, ki tako skrbno kupiči naše žulje za tiste tuje milijonarje, ki bi našo milo Av-
strijo najrajši v žlici vode potopili. Vsaka ura enkrat poteče, tudi te nesrečne vojske bo enkrat konec, in takrat se temeljito pomenimo s tistimi, ki mislijo, da je sedaj naj pripravne j ši čas malemu železničarju izsesati še zadnjo kapljo krvi. Lahko pa že danes poudarimo, da odslej naprej ne služimo več železniškemu kapitalu; ne, mi prisegamo zvestobo samo le še domovini. Vztrajali bodemo do zadnjega in neustrašeno; voljno hočemo prenašati vse nam od strani neusmiljene uprave zadane udarce, ampak le v dobro domovini. Vsaka potna kaplja, ki pade raz naše čelo, padi na žrtvenik domovine, dokler ne leže vsi zunanji sovražniki pred njo na tleh. Železničarji! Zavedajmo se, da smo i mi del obrambne sile! Le-ta zavest nam bodi vodnica ter nas navdajaj s pogumom v tej uri, ko nas krvoses-kapital tira v obup. Le domovini veljaj naša neomejena zvestoba, kapitalu pa naše zaničevanje.
Žel. delavec.
Prijatelj nam piše: Tukaj pri nas v Belokrajini ni prav nič novega, jo rib-Ijemo tako enolično po starem naprej. O svetovni draginji, ki raste od dne do dne, bi niti omenil ne, ako bi me ne opominjal tovariš želodec, da začnimo dregati na vse strani in brezobzirno. Pretrpeli smo eno leto krušnih težav in s strahom zremo v bodočnost. Obeta se nam seveda skorajšnjih boljših dni, toda obečavanja pa pri nas niti za piškav oreh ne zaležejo več. S težavo in številnimi stranskimi stroški dobimo pri nas mernik koruze za 12, mernik pšenice pa po 20 kron. Koliko pa mernik surovega zrna, če ne še puhlega, v številni družini zaleže, vemo samo mi, ki živimo od kruha in močnika. S strahom pričakujemo negotovo prihodnost s pribito gotovostjo, da naši dohodki nikoli ne bodo došli sedanjih izrednih življenjskih razmer. Želeti bi bilo, da vzame preskrbo železničarjev in njih družin vojaška oblast v svoje roke, ne le na vojnem ozemlju, temveč po vseh progah in proti pravičnemu plačilu, ker drugače ne vem, kako se bo vozilo.
Vojni dogodki
od 13. do 19. julija 1915.
Jugozapadno bojišče. 14. in 16. julija je bilo več napadov na Doberdob-sko planoto, ki smo jih pa odbili. — 16. julija sta dva bataljona poizkušala prodreti proti Peutelsteinu, a sta se morala takoj umakniti. Na ostali fronti samo artiljerijski boji.
Na morju smo zopet dosegli velik uspeh: naš podmorski čoln je 18. julija zjutraj vzhodno od Dubrovnika torpediral in potopil italijansko oklopno križarko »Giuseppe Garibaldi«. Ladja je bila dolga 105 m, široka 18 m, in 7'3 m globoka; obsegala je 7350 ton in imela 14.713 konjskih moči. Posadka je štela 550 mož.
Severno bojišče. Po kratkem odmoru smo med Bugom in Vislo zopet udarili; v teku je velika bitka, ki se za nas ugodno razvija. Zvezne čet eso prodrle pri Sokalu, Grabowiecu. Krasno-
stawu in severno od Krasnika: tudi zapadno od Visle napadamo in smo pri Sienni prodrli rusko bojno črto, nakar je sovražnik izpraznil svoje postojanke med Vislo in železnico Kielce—Radom. Ujeli smo doslej do 7000 Rusov.
Na nemško-ruski fronti se je tudi začel nov bojni ples, ki ga vodi general Hindenburg med Vislo in Piso. Rusi so bili na celi črti potolčeni ter se hitro umikajo proti Narewu; Przasnysz je zopet nemški. Zadnje dni so ujeli Nemci tod 20.000 Rusov z 88 častniki in uplenili 13 tonov in 48 strojnih pušk. — Nemci so napredovali tudi med Suval-kijem in Kaivvarijo. —	14. julija so
nemške čete severno od Kuršanija prekoračile Vindavo in 17. julija pri Alt-Autzu potolkle ruska ojačenja; vojni plen je znašal nad 6000 ujetnikov, več topov in strojnih pušk.
Zapadno bojišče. Zadnji nemški sunki v Argonih so dovedli do velevaž-nega uspeha: Nemci so prodrli čez črto Vienne le Chateau—Boureuilles in se na malo kilometrov približali železniški progi, ki vodi čez St. Menehould in Clermont v Verdun. S tem je ta trdnjava odrezana od zadnje železniške zveze z notranjo Francijo in obkoljena tudi od zapada; le na jugu je še prosta. V zadnjih argonskih ofenzivnih bojih so Nemci poleg drugega vojnega plena ujeli nad 7000 Francozov. — V spomlad-ni francoski ofenzivi severno od Arrasa, ki je Francozom prinesla malenkostno napredovanje in se končno rzabila ob nemških protisunkih, so imeli Francozi do 80.000 mož zigub.
Boji za Dardanele se nadaljujejo, ne da bi mogli zavezniki doseči kak uspeh.
V Mezopotamiji so doživeli Angleži 14. julija velik poraz pri Kalatelnainu (zahodno od Korne); Turki so pognali njihove čete nazaj v Evfrat in jim prizadejali nad tisoč mrtvih. Potopljeni so bili tudi štirje angleški čolni z*živežem in strelivom.
Pol okolu sveta. To bo zopet nekaj velikega v nedeljo, dne 25. julija, v »Kino Central« v deželnem gledališču. V obliki senzacionelne detektivske drame se bo razvijala pred nami čarobnih prizorov polna pot okolu sveta. Ta uprizoritev je po splošni sodbi nekaj najzanimivejšega, kar je bilo doslej videti v kinematografu. Predstavle v nedeljo so ob pol 11. dopoldne, ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Lekarna „Pri Kroni" ff.Ph.ll. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta .štev. 24.
Priporočajo sr sledeča zdravila:
Balzam proti žclodCnlm bolečinam, steklenica sov. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v Kapljice zoper želodčnf krč, steklenica 50 v. Posipalo) prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica so v. filbje olje, steKlenica i krono in 2 kroni.
Salicilni kolodtj, za odstranitev kuijih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladln" za otroke, škatla no v.
Tinktura za želodec, o vajnlno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, ste-, klenicn 1 krono.
Železnato vino, steklenica ? kroni BO v in 4 krone 80 v.
Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. fitošo! KHff
Troovina z modnim in drobnim biagorn.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
jPredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
m	Pozor, slovenska delavska društva!	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlkul LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačita.	£ a n 3 * 2.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	0
s»
I
fi|
€
Z
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popeli n, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
Najboljša, naisifliirneiša prilika za šfedeniel
Ljudska Posojilnici!
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti ^75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
t