Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 18. NOVEMBRA 1993 SLS o novih občinah Ne pod pritiskom lokalnih volitev Vse zakone o lokalni samoupravi je treba sprejemati hkrati, vendar ne pod pritiskom spomladanskih lokalnih volitev. Ta misel je prevevala okroglo mizo o lokalni samoupravi, ki jo je pripravila Slovenska ljudska stranka v Kamniku, udeležil pa se je je tudi dr. Janez Podobnik, poslanec državnega zbora in idrijski župan. Udeleženci, med katerimi so bili tudi predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti in parlamentarnih strank v občini, so v razpravi pritrdili uvodni ugotovitvi Antona Hočevarja, predsednika SLS v Kamniku. Moramo se zavedati, je dejal, da gre pri lokalni samoupravi za odločitve, ki bodo naslednja desetletja dajale pečat naši državi. Branko Novak, predsednik občinske delovne skupine za lokalno samoupravo, je predstavil dosedanje delo skupine, opozoril na mnoga odprta vprašanja, še posebej pa na kratke roke, ki bodo na voljo za izvedbo zakona. Temu je pritrdil tudi gost dr. Janez Podobnik, ki je dejal, da bolj ko se bližajo spomladanske lokalne volitve, več temeljnih vprašanj se pojavlja. Soglašal je tudi s tistimi, ki menijo, da reforma brez političnega konsenza ne bo uspešna. Slabo bo, če bomo z območji okrajev oživljali stara nasprotja. Kamnik ima gotovo pogoje za sedež upravnega okraja. Sklep državnega zbora, da bo paket zakonov sprejet do konca leta, je neures-ničljiv. Zato po njegovem mnenju obstajajo možnosti, da bi volitve opravili še v sedanjih občinah ali pa da bi sedanjim občinskim skupščinam podaljšali mandat do jeseni 1994. Vsekakor lokalne samouprave po novem zakonu ni mogoče uvesti do spomladanskih volitev. Pristavil je tudi, da slovenske občine »dihajo« drugače od razploženja v državnem zboru. Med razpravljala na posvetu, ki so kritično spregovorili o dosedanjih pripravah na sprejetje zakona, je bil tudi Miha Novak, predsednik Nadaljevanje na 2. strani PRODAJA VOZIL GOLF IZREDNO UGODNO Testna vožnja z novim Passatom. Zagotovljen servis In rezervni deli. SERVIS DEBEVC Gorenjska c. 13, Mengeš, ._ tel/fax (061) 739-723 . BLAGOVNICA Duplica pri Kamniku tel.: 812-332 fhh, /hiša izredne ponudbe, ---Uw žiu;baaji; KI BO 30.12.1993 OB 17.00 NAGRADE: 1. TESTNI MOTOR HONDA 2. BARVNI TELEVIZOR 3. GOSPODINJSKI APARAT IN VEĆ PRAKTIČNIH NAGRAD V NAGRADNEM ŽREBANJU SODELUJE VSAK, KI BO V TRGOVINAH: DAMAST - tekstilna trgovina, Balonček - otroška konfekcija, LINA - moška in ženska konfekcija, PIK - trgovina s čevlji, DROGERIJA Andreja, DELIKATESA Petra, CVETLIČARNA Mojca, bistro MOZAIK, SADJE ZELENJAVA, FORUM, knjigarna in papirnica, BONITAS VITA - športna trgovina, MEGATRONIK&R - el. instal. mat. + BOSCH, BLA-UPUNKT, YAMAHA... IZPOLNIL KUPON, KI GA DOBI ZA VSAKIH 1000 SIT NAKUPA. OD 15.11 DO 30.12.1993 Trgovska hiša HIP - DUPUCA tal.: 812-989 GARNITURE VLAKOV, LEGO KOCKE, ... Zima v Zakolu na Martinovo nedeljo '93, Na Laseno po novi cesti Tudi v letu 1993 smo bili krajani KS Pšajnovica zelo dejavni pri gradnji infrastrukturnih objektov, ki morejo v prihodnje ustaviti upadanje števila prebivalstva v hribovitih vaseh. Najpomembnejša in življenjsko nujna v teh krajih je dobra cestna povezava z dolino in bližnjimi mesti, kamor danes večina mladih odhaja v službe; popoldne pa se vračajo na svoje domove, kjer obdelujejo nekaj zemlje, vendar je je premalo, da bi dajala vsakdanji kruh. Letos je krajanom ob odličnem sodelovanju z občinskimi oblastmi, zlasti še z IS SO Kamnik in njegovim predsednikom Mihaelom Novakom ter predsednikom SO Kamnik Maksimiljanom Lavrincem (dokazali so, da imajo posluh in razumevanje za vsakdanje tegobe in potrebe hribovcev), uspelo rekonstruirati in asfaltirati 1,5 kilometra dolg odsek, od Pšajnovice preko Lasenega do križišča z že asfaltirano cesto proti Rakitovcu, za katerega je bila ta cestna povezava že od nekdaj osrednjega pomena. Krajani smo s samoprispevkom, enkratnimi finančnimi prispevki in prostovoljnim delom zagotovili denar za zemeljska dela, ki.jih je izvajalo Komunalno podjetje Kamnik, najugodnejši ponudnik, izbran prek javnega razpisa. Za asfaltno prevleko je bilo izbrano podjetje SCT Ljubljana, ki je tudi do sedaj asfaltiralo ceste v naši KS, denar za asfalt pa je zagotovi- la občina Kamnik. Nedvomno so ceste zelo velika pridobitev za hribovite kraje in dolgoročno gledano se taka naložba zagotovo povrne, kajti stroški vzdrževanja so neprimerljivi z vzdrževanjem makadamskih cest. Če upoštevamo še druge po- zitivne vidike, ki jih prinese taka cesta - hitrejši razvoj hribovitih območij, ustavitev padanja števila prebivalstva, možnost razvoja obrti, usluž-nostnih dejavnosti, turizma, varna pot v dolino, ohranjanje poseljenosti, kulture, itd., Nadaljevanje na 2. strani Naslednja, 21. številka Kamniškega občana bo izšla 2. decembra. Prispevke sprejememo do četrtka, 25. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 30. novembra. TRGOVINA GUMENOTEHNIČNIH IZDELKOV Kamnik, Kidričeva 64 Tel. Fax: 061/812-962 ODPRTO: 8-19" SOBOTA 8-12" ŠKORNJI, ANTIFRIZ, AVTO IN VELOPNEVMATIKA, AVTOPREVLEKE, KLINASTI JERMENI, REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE NAPREDEK MIKLAVŽ ŽE KUPUJE V NAPREDKOVIH TRGOVINAH Blagovnica Vele V pritličju pri oddelku drogerije in cvetličarne smo organizirali veliko PRAZNIČNO TRŽNICO. Tu lahko kupite vse za Miklavža, Božič in Novo leto. Na oddelku igrač imamo več kot 1.000 različnih vrst igrač za vse starosti otrok. Tu je tudi največji in najpopolnejši izbor Lego kock v Sloveniji - LEGOLAND. Ne manjka tudi drugega blaga za obdaritev otrok. Na vseh 26 specializiranih oddelkih blagovnice Vele, ki je temeljito preurejena in v kateri smo pred kratkim odprli tudi velik diskont, imamo bogat novoletni izbor domačega in uvoženega blaga po primernih cenah. Za praznične in novoletne nakupe priporočamo tudi obisk naših trgovin Češmlnke in Super N v Domžalah ter Zarje v Mengšu. Vse so lepo založene z domačim in uvoženim blagom. Bogat izbor bo zadovoljil še tako zahtevnega kupca. Praznično okrašena blagovnica Vele in druge Napred-kove trgovine vas že pričakujejo. AKCIJA NAPREDEK SVOJIM KUPCEM še teče in javno žrebanje bo v soboto, 4. 12., ob 10. uri pred blagovnico Vele. Za vsak nakup nad 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje. Bogate nagrade: pralno sušilni stroj Indesit, smuči, smučarske vezi in smučarski čevlji (izbira nagrajenec), garnitura RP posode, obutev za vso družino (vse po meri), sesalec Iskra 2000 A in še 10 nagrad, vsaka v vrednosti približno 5.000 tolarjev. Na žrebanju 6. 11. so bile za nagrade od 1 do 15 izžrebane naslednje številke: 123257, 134193, 123214, 000097, 086950, 120062, 032401, 094016, 102765, 040757, 041716, 082577, 055319, 127153, 065432. Izžrebanci lahko dvignejo nagrade na kreditnem oddelku v blagovnici Vele. S seje izvršnega sveta Zapleti z vodstvom Matične knjižnice Izvršni svet bo o razrešitvi in imenovanju članov v svetu Matične knjižnice Kamnik (MK) odločal na seji po obravnavi te problematike na seji občinske skupščine Kamnik, občinski komisiji za volitve in imenovanja pa je predlagal, naj do 17. 11. 1993 predlaga občinski skupščini imenovanje novega vršilca dolžnosti ravnatelja. Take zaključke je IS sprejel na seji 10. novembra, ko je obravnaval odgovor sekretariata za upravo v zvezi z zaključki predsedstva občinske skupščine ob objavi razpisov za ravnatelja MK Kamnik. Ker je zavod za zavlačevanja uskladitve statuta MK z dopolnjenim občinskim odlokom o ustanovitvi MK še vedno brez ravnatelja, od 6. novembra 1993 pa nima niti vršilca dolžnosti ravnatelja, je izvršni svet kritično ocenil odgovornost dosedanje v. d. ravnateljice. Po 24. členu Statuta MK je namreč ravnatelj odgovoren za zakonito delovanje zavoda. Razprava na seji IS se je večinoma nagibala k ugotovitvi, da je treba občinski odlok, dokler ni spremenjen, izvajati. Sicer pa je bil izvršni svet obveščen, da je MK Kamnik zaradi domnevne neusklajenosti občinskega odloka z zakonom o zavodih začela postopek pred ustavnim sodiščem. Sodeč po razpravi, v kateri je sodeloval tudi član sveta MK Olaf Grbec, je celotna zadeva kar precej spolitizirana, kar pa lahko prinese le nove zaplete, zaradi česar bo lahko kamniška knjižnica še nakaj časa brez vodstva. Izvršni svet je sprejel tudi predlog strategije razvoja kme- tijstva in jo posredoval v obravnavo občinski skupščini. Dokument daje poudarek hitrejšemu razvoju živinoreje, tudi v hribovitih krajih, kjer naj bi bolje izkoristili velik delež travinja. Prav tako bo potrebno spodbuditi tudi prašičerejo, da bi s tem pokrili večji del primanjkljaja v preskrbi s svinjskim mesom v občini. Večjo skrb kot doslej bo treba nameniti tudi pridelavi vrtnin in obnovi starih sadovnjakov. Glede uresničevanja zemljiške politike pa so menili, da mora sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki deluje na državni ravni, poskrbeti za gospodarno rabo teh zemljišč. Proučiti je treba možnost in potrebo za ustanovitev občinskega zemljiškega sklada za tista zemljišča, ki so še ostala občini. Z javnim razpisom bodo izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo tehnične dokumentacije za Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju. Razpis bo objavljen v Uradnem listu R Slovenije in v avli občinske zgradbe. Okvirna vrednost naročila je 3,5 milijona SIT. Dokumentacija pa mora biti izdelana do konca marca 1994. Projektna naloga obsega poleg obnove sedanjih štirih učilnic še prizidek za osem oddelkov za višje razrede, telovadnico in večnamenski prostor. Izvršni svet je za odkup nadomestnega zemljišča za OŠ Šmartno namenil iz sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij 2 milijona tolarjev. Iz sredstev tekoče proračunske rezerve je bilo v desetih mesecih letošnjega leta porabljenih . 1.634.000 tolarjev. V glavnem gre za dotacije društvom in za pokroviteljstva različnih prireditev v višini od 10.000 do 100.000 tolarjev. Le za mednarodno razstavo cvetja v Arboretumu je izvršni svet prispeval 200.000 tolarjev, za udeležbo odbojkarskega kluba Kamnik na evropskem pokalu pa 270.000 tolarjev. (f. s.) Kamniška Matična knjižnica nikakor ne more priti do ra vnate-Ija. Ali se bo po dveh istočasnih razpisih (občine in sveta knjižnice), zadeva končno razpletla ali pa se bo zgodilo obratno? Cankarjeva cesta Krajani podprli sanacijo Protihrupna zaščita na Cankarjevi cesti je sprejemljiva kot edini možni kratkoročni ukrep. Poostriti je treba tudi nadzor nad spoštovanjem prometne ureditve. Dolgoročno pa bo nujno treba nekako preusmeriti promet, zlasti tovornega, bodisi ob strugi Kamniške Bistrice ali pa najti kako drugo različico. Taki so bili zaključki pogovora okrog 25 krajanov Cankarjeve ceste, ki so ga na pobudo krajevne skupnosti Mekinje imeli s prof. Petrom Gabrijel-čičem, s FAGG, ki je predstavil študijo o ekološki sanaciji te ceste s predstavniki kamniške občine Miho Novakom, Janezom Stražarjem in Bojanom Mlakarjem. Pogovor je vodila Marija Reba, predsednica sveta KS Mekinje. Potem ko je prof. Gabrijelčič predstavil študijo, o vsebini smo poročali že 18. oktobra, ko jo je obravnaval izvršni svet, so krajani zelo živahno posegli v razpravo in odkrito povedali, kaj o tem žgočem problemu mislijo: da so stanovanjski bloki, ki so bili tod zgrajeni med vojno, brez zvočne in toplotne izolacije, fasadni ometi pokajo, zaradi nizkih stavb tudi fasadna stanovanja ne pridejo v poštev. Zanimiv predlog je dal, dr. Svetozar Frantar: menil je, da bi bila ena od možnih rešitev obvoznica severno od naselja Cankarjeve ceste, obdana s protihrupnim nasipom. Predlagal je tudi, da bi tovorni promet speljali ob Kamniški Bistrici, odprli enosmerni promet skozi Šutno in na Cankarjevi cesti uvedli enosmerni promet. Po njegovem bi bilo treba omejiti osno obremenitev vozil, saj je bila nekoč že določena teža na mostu preko Nevljice na pet ton. Tudi Dušan Lipovec se je zavzel za novo obvoznico. Prof. Gabrijelčič je pojasnil, da bi bilo škoda uničiti Ker-šmančev park, zelena pljuča Kamnika, prav tako pa meni, da ponovno odpiranje Šutne za promet ne bi koristilo mestnemu jedru. Ker je v državi precej mest, skozi katera še teko magistralne in regionalne ceste z veliko prometa, Kamnik z novim delom obvoznice še nekaj časa ne bo prišel na vrsto; zato so udeleženci pogovora podprli predlagane sanacijske ukrepe, seveda z željo, da tudi nanje ne bo treba predlogo čakati. Predlagali so, naj občinska skupščina na seji 17. novembra sprejme za izvršni svet in za druga telesa čim bolj zavezujoče in konkretne sklepe. F. SVETELJ Karitas * Teden Karitas Slovenska Karitas organizira od 21. od 28. novembra TEDEN KARITAS. Tako se že pridružuje praznovanje praznovanju mednarodnega leta družine, ki ga je za naslednje leto razglasila OZN. V tem tednu bo več prireditev, največja KLIC DOBROTE bo v Celju. 25. novembra bo pri Medžupnijski Karitas Kamnik organizirano tudi dežurstvo na tel. 832-156 od 9. do 17. ure. Tedaj bomo sprejemali predloge za pomoč potrebnim in darove, ki jih v naši Karitas potrebujemo. Naj bo ta teden priložnost, da si vsak izmed nas utrdi zavest, da je pomoč v stiski in dobrodelnost prvo poslanstvo našega življenja. MŽ KARITAS »KLIC V STISKI« vsak četrtek od 19.30 - 21. ure tel. 832-156 Montaža in popravilo TV anten. Dodatna montaža A-kanala in MMTV-ja. Hitro, kvalitetno in poceni. Pariš d.o.o., tel: (064) 215-146. Ob »sečnji v gozdovih Kamniške V zadnji številki Kamniškega občana, pa tudi v prvi jutranji kroniki radia Slovenije, 10. novembra letos ob 5.30, je bila tema sečnja v gozdovih Kamniške Bistrice. Obakrat je bilo povedano, da naj bi bila sedanja sečnja v teh gozdovih povsem zakonita, torej v nasprotju s trditvijo iz članka v 16. številki Kamniškega Več skrbi socialnemu položaju občanov Zaradi velikih težav, ki jih imajo nekatere socialno šibkejše družine s stroški za svoje šolajoče se otroke, je izvršni svet naročil, naj sekretariat za družbene dejavnosti preuči možnosti, da bi v prihodnjem občinskem proračunu zagotovili denar za pomoč pri nakupu učbenikov za te otroke, seveda ob poprej sprejetih merilih za delitev teh sredstev. To je bil eden izmed sklepov izvršnega sveta, ki je na seji 3. novembra obravnaval poročilo o socialnem položaju občanov. Posebej se je zavzel za razširi- Ne pod pritiskom lokalnih volitev Nadaljevanje s 1. strani izvršnega sveta. Po njegovih besedah ni sprejemljivo stališče, da bodo dobre le tiste občine, ki bodo naredile na svojem območju veliko majhnih občin. Več poudarka je treba dati strokovnim pripravam. Zakon ne bo dober, če ne bo jasno opredelil občinskih nalog in meril za financiranje občin. Tudi drugi so menili, da tako pomembnih zakonov ne gre sprejemati ločeno, da je treba imeti pred očmi pričakovanje, da se bo raven upravnih storitev za občane ohranila vsaj na sedanji ravni, da ne bi smeli ustanavljati »rezervnih« občin, še posebej pa, da je treba pri odločanju o območjih občin upoštevati voljo obeh strani, ki bi se razdružili. To v našem primeru velja predvsem za Kamnik, ki bo morebiti mestna občina. Ostaja pa odprto, kaj se bo zgodilo z obrobnimi kraji mesta, in še je nekaj takih perečih vprašanj. F. SVETELJ Na Laseno po novi cesti Nadaljevanje s 1. strani pa spoznamo, da so vse te pridobitve nujne za obstoj in samostojnost tako majhnega naroda, kot je slovenski. Z veseljem opažamo, da so občinske oblasti v zadnjem obdobju le odkrile zgoraj naštete prednosti in da infrastrukturno gradnjo ob složnem in pozitivnem pristopu krajanov tudi materialno podpirajo. Želimo poudariti, da v naših krajih ne odobravamo raznih zakulisnih strankarskih dvobojev, smrdljivih kompromisov in podtikanj, ampak politike in vse ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in pomagati pri ustvarjanju našega in njihovega boljšega jutri. Nedvoumno so si sedanje občinske oblasti to podporo in zaupanje v naših krajih pridobile oziroma ohranile. Na koncu se še enkrat vsem, ki so kakor koli sodelovali z nami, nam pomagali in nas podpirali, lepo zahvaljujemo, krajanom pa želimo srečno vožnjo. Tajnik KS: BRANE ŽIBERT tev akcije »Pomagam tebi in sebi«, ki je stekla v okviru Centra za socialno delo. Gre za pomoč in družabništvo ostarelim na domu, za učno vzgojno pomoč učencem višjih razredov osnovne šole, za organiziranje skupin starejših za samopomoč in izobraževanje rejnic. Ker se pojavljajo veliki problemi pri štipendiranju kmečkih otrok, ki so po novih merilih ostali skoraj brez štipendij, je izvršni svet naročil pristojnim organom, naj zberejo podatke o merilih za dodelitev republiških štipendij in o številu podeljenih štipendij v letošnjem šolskem letu. Na podlagi zbranih podatkov bodo pripravili predloge za potrebne spremembe teh meril, ki jih bo obravnaval izvršni svet. O celotnem poročilu o socialnem položaju občanov, v katerem je obilica nič kaj razveselju-jočih podatkov, bo v kratkem spregovorila tudi občinska skupščina. Zaskrbljujoči podatki Čeprav nezaposlenost v zadnjem času nekoliko počasneje narašča, je bilo pred mesecem dni v naši občini 1900 nezaposlenih, med temi je kar 43% takih, ki nimajo poklicne izobrazbe. Dobra tretjina jih je mlajših od 26 let. Za letos so podjetja napovedala novih 860 presežnih delavcev. Največ v Titanu - 290, v Stolu 173 in v kemijski industriji 117. Verjetno se v vseh podjetjih tc, še lanske napovedi ne bodo uresničile. Naraščanje nezaposlenih je eden od glavnih vzrokov poslabšanja socialnega položaja naših občanov; tudi zato, ker dnevno nadomestilo prejema le slaba polovica nezaposlenih. Pa tudi med tistimi, ki prejemajo nadomestilo, je precej takih, ki dobijo le najnižji možni znesek, to je 13.000 SIT. Mnogi pa so že izgubili pravico do nadomestila in prejemajo le še mesečno pomoč, ki je še nižja. Sicer pa preko Centra za socialno delo prejema denarno pomoč 159 občanov, ki jim je največkrat to edini vir za preživetje. Socialno šibkim družinam je letos občina pomagala tudi tako, da je 58 otrokom omogočila letovanje v Savudriji. Izvršni svet je kot najugodnejšega ponudnika za pripravo in izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo takoimeno-vanega degradiranega prostora izbral Razvojni zavod Domžale. Ta bo za okrog 2.950.000 tolarjev na podlagi projektne naloge v skladu z uradnim navodilom republiškega Ministrstva za okolje in prostor izdelal vse potrebne prostorsko ureditvene pogoje, ki jih bt> treba sprejeti, da bi sanirali dosedanje nezakonite posege v prostor ali, kot pravimo temu, črne gradnje. Poleg tega bodo s temi akti smiselno zaokrožili oz. prilagodili meje zazidalnih otokov naravnim mejam. Po pogodbi o dolgoročnem po-slovno-tehničnem sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, ki jo je kamniški izvršni svet sklenil z Mestom Ljubljana, bo občina Kamnik sodelovala pri izgradnji tretjega polja odlagališča na Barju, pri sanaciji prvega in drugega polja na istem odlagališču, pri izgradnji poskusne kompo-starne v Suhadolah ter pri raziskavah za pridobitev novega regijskega odlagališča komunalnih odpadkov. Po tej pogodbi bo lahko občina Kamnik odlagala odpadke na Barju do izgradnje novega regijskega odlagališča in sicer po izhodiščni ceni 2.480 tolarjev na tono na dan 1. 3. 1993. Od te cene je 62% namenjenih za izgradnjo odlagalnega prostora, ostalo pa so stroški z vgradnjo odpadkov. Novo, tretje polje bosta obe pogodbeni stranki izkoriščali v sorazmerju z vloženimi sredstvi. Povedati je treba, da je delež kamniških odpadkov v skupni količini le 4%, 96% odpadkov pa »prispeva« Ljubljana. Izvršni svet je z 31. 10. 1993 razrešil Marka Magistra, dipl. ing., dolžnosti pomočnika sekretarja za okolje in prostor. Tako je sporazumno prekinjeno tudi delovno razmerje v občinski upravi. Izvršni svet je zavrnil prošnjo Pašne skupnosti Mala planina za dodatna sredstva v višini 648.000 tolarjev, predvsem zaradi tega, ker je ta skupnost letošnje poletje že dobila nekaj proračunskega denarja in ker bo treba za nekatera dela na planini še pridobiti potrebna dovoljenja. F. SVETELJ Kulturno društvo Komenda vabi na gledališko predstavo A. Tomaža Linharta TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI, v soboto 27. 11. ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma v Komendi. XAST0R, d.0.0. Vas ob odsotnosti skrbi, kaj se dogaja doma/firmi? Tel. 832-403 občana. In kaj pravijo trenutno veljavni zakonski predpisi o tem? Citiram 1. člen »Odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja do izvedbe denacionalizacije« (Ur. 1. RS 33/91): »Organizacije in podjetja, ki upravljajo gozdove v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vrnitve, opravljajo do prenosa gozdov v last in posest upravičencem po zakonu o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) vsa nujna gojitvena in varstvena dela v teh gozdovih, vključno s sečnjo po gozdnogospodarskih načrtih, s tem, da vsako leto lahko uresničijo eno desetino gozdnogospodarskega načrta.« Torej je povsem jasno napisano, da smejo posekati le eno desetino tistega, kar predvideva gozdnogospodarski načrt. Iz članka v prejšnji, to je 19. številki Kamniškega občana, je razvidno, da je razpoložljivi etat (verjetno je v tem obsegu tudi gozdnogospodarski načrt) 5.000 m3 in da sekajo le 3.000 m3. Glede na citirani člen je povsem jasno razvidno, da bi smeli sekati samo eno desetino tega, to je 500 m3. Predstavniki upravičencev, od katerih so prvi svoje, sicer še ne povsem popolne vloge za vrnitev nacionaliziranih deležev v bistriških gozdovih vložili že leta 1991 oziroma 1992, so že stopili v stik z Gozdnim gospodarstvom. Kakor kažejo rezultati prvih pogovorov, bo verjetno možno vso stvar sporazumno rešiti v obojestransko korist, ne glede na to, da črka in namen zakona nista bila povsem dosledno spoštovana. Da je volja za sporazumno rešitev z obeh strani v tem zapletu verjetno res iskrena, govori dejstvo, da upravičenci na osnovi dosegljivih podatkov o gospodarjenju z gozdovi v preteklem obdobju gospodarjenja ne ocenjujejo negativno. In zato naj bi, če le ne bo prišlo do kakšnih zapletov, verjetno Gozdno gospodarstvo še naprej izvajalo večino del pri gospodarjenju s temi gozdovi, za kar je življenjsko zainteresirano. O točnih oblikah sodelovanja se bo možno dogovoriti šele takrat, ko bo končan denacionalizacijski postopek, kar naj bi bilo predvidoma šele prihodnje, če ne šele naslednje leto. BOJAN POLLAK Vprašanja in pobude iz skupščinskih klopi Ureditev prevozov po planini Preden se bo začela pobirati cestnina na Kranjskem Raku, je treba urediti cesto. Zapornica, ki je sedaj na zasebnem zemljišču na Štajerskem Raku, naj se postavi 20 m proti Črni. Kako je z ureditvijo parkirišča v Mačkinem kotu? Pri dovoljenju za vožnjo po planini je treba razlikovati med planšarji in vikendaši. Zakaj se inšpektorji pripeljejo z avtom do Doma na Veliki planini, je vpraševal in predlagal Anton Kladnik iz KS Črna. Občinski inšpektorat mu odgovarja, da so njegove pobude odstopili sekretariatu za okolje in prostor. Inšpektorji se pripeljejo na Veliko planino po uporabi radijskih zvez, kar moti kršitelje predpisanega reda. V sodelovanju s policijsko postajo lahko hitro ukrepajo proti vsem kršiteljem. Inšpektorat pa je poleg odgovorov, ki jih je dal delegatu na seji skupščine, temu posredoval tudi uredbo o prometnem režimu na Veliki planini. Zakaj občina ne spremlja ukrepov v KIK-u? Potem ko so krajani in Zeleni Kamnika v začetku septembra opozorili inšpekcijo na močno onesnaževanje zraka v kemijski industriji, je republiški sanitarni inšpektor zahteval odpravo nekaterih nepravilnosti v tem podjetju. Zakaj občinske inšpekcijske službe ne spremljajo izvajanja te odločbe in sklepov občinske- Ali Zaklad narave res že sameva, kot trdijo nekateri, ali pa gre samo za opoldanski počitek? Sam »upokojena« sedežnica in cestna zapornica res od mi katu planino? ga izvršnega sveta, so prek delegatke Marije Reba vprašali Zeleni Kamnika. Občinski inšpektorat je odgovoril, da je izvršni svet na podobno vprašanje delegata Branka Novaka odgovoril pred enim letom. Občinski delovni inšpektor je avgusta letos zaprosil republiški inšpektorat, da kamniškega obvesti o izpolnitvi odločbe. Kopijo odgovora so takoj posredovali Zelenim Kamnika. Kemijska industrija Kamnik v svojem pojasnilu republiškemu inšpektoratu za delo med drugim pravi, da so še v teku dogovori s ponudniki za boljšo izvedbo nove peči, ki bo imela boljše izgorevanje in varnejše obratovanje. Zaradi dotrajanih naprav v dekaširnici so potrebna pogosta vzdrževalna dela. Ugotovili so, da se stanje od začetka letošnjega leta ne spreminja, zato menijo, da bo pač ob skrbi delavcev, ki jo upravljajo, lahko še obratovala. Poostrili bodo spoštovanje delovnih navodil, bolje nadzirali sežiganje v peči in poskrbeli, da bo deka-širnica delala čim bolj enakomerno. Računajo, da bodo do konca prihodnjega leta zmogli zamenjavo peči in obnovo filtrov. Tehtanje odpadkov pri odvozu? Podjetje Publicus naj zaračunava odvoz na podlagi količine pobranih odpadkov, ki naj jo ugotavljajo z elektronsko tehtnico. Tako bodo občani bolj pravično obremenjeni s stroški, obenem pa bo to spodbuda, da bi koristne odpadke čim več kompostirali na svojih vrtovih, je predlagal Pavle Ocepek iz Komende. Podjetje Publicus, d.o.o., v svojem odgovoru pritrjuje delegatovi ugotovitvi glede naj-pravičnejšega načina zaračunavanja; pravi pa, da je tehnično sicer mogoče, vendar predrago. Potem bi moral imeti vsak (?) občan svojo posodo, torej bi moralo biti 29.000 posod, če pa bi odpadke ločevali na izvoru, pa okrog 150.000. Zaradi tehtanja posod bi morali prirediti vsa vozila in opremiti posode s kodnimi oznakami. Na prekladalni postaji v Suhado-lah so ugotovili povprečno količino 20 litrov odpadkov na osebo na teden v mestu Kamnik, na zunanjih območjih, kjer je možnost kompostiranja, pa 15 1 na osebo na teden. Za gospodinjstva v družinskih hišah bi bil morda predlog smiseln, ker gre lahko za eno posodo, drugače pa je v blokih, kjer bi stalo veliko število posod. Zato so pred bloke raje postavili 1100-litrske zabojnike. Publicus pravi, da bodo čez nekaj let, ko bo ekološka zavest večja, predlagali nova merila pokrivanja stroškov, odvisna od velikosti posode. Tedaj bodo ljudje bolj zainteresirani, da bi imeli čim manj odpadkov in seveda čimmanjšo posodo. Ta sistem so že vpeljali za odvoz odpadkov iz podjetij. (f. s.) Delegatske pobude Seznam zaščitenih objektov in drugega v občini Kamnik Kamnik kot staro mesto ima cel kup stvari, ki jih je smiselno ohranjati. V ta namen je bilo sprejetih celo nekaj odlokov. Žal pa se dogaja, da vsi lastniki zaščitenih objektov in drugega o tem nič ne vedo. Zaradi boljšega sodelovanja, osveščanja in vzgajanja predlagam, da se izdela točen seznam vsega, kar je v Kamniku zaščiteno, za začetek samo za območje mestnega jedra. Ta seznam naj bi obsegal, podobno kot obsega seznam v Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik (U. 1. SRS 42/86), naziv, naslov, točno opredelitev obsega zaščitenosti (tega v odloku ni, a ta opredelitev mora biti res natančna: podatek, da je zavarovana cela zgradba, ne pomeni ničesar oziroma pomeni, da je zavarovano prav vse, kar je pa v večini primerov popoln nesmisel), lastnika, lahko pa tudi parcelno številko in še kaj. Med drugim tudi to, kaj naj bi se s tem, kar je zaščiteno, predvidoma dogajalo v bodoče. Ta seznam naj se nato pošlje prav vsem lastnikom in upravljal-cem zaščitenega. Tako bo doseženo, da bodo vsi seznanjeni z obsegom zaščite in bodo lahko vedeli, kaj smejo in česa ne. Če Da česa v seznamu ne bi bilo, bi pomenilo, da velja za to običajni postopek. Glede na to, da naj nam bi pri ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine pomagal skrbeti ZVNKD iz Kranja, je verjetno najpametneje, da tak seznam pripravi ta zavod, saj ima verjetno že večino stvari obdelanih. Bo imel ZVNKD iz Kranja v Kamniku »uradne ure«? K prejšnjemu predlogu spada tudi pobuda, da bi imel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja »uradne ure« v Kamniku. Za skoraj prav vsako delo na objektih v območju Kamniškega mestnega jedra moramo pridobiti tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) iz Kranja. Žal je preveč pogosto interes ZVNKD drugačen od interesa v Kamniku živečih ljudi. Toda velikokrat je ta različnost interesov pogojena z nepoznavanjem stvari, s premajhnim sodelovanjem, nedogovarjanjem, s premalo človeškim pristopom. Toda Kamničani si želimo sodelovanja, želimo, da bi ZVNKD tudi za tu živeče ljudi kaj naredili, ne samo za mrtve zidove, saj bodo edino tukajšnji prebivalci, lastniki ali upravljala hiš lahko ohranili mesto živo in revitalizirali staro mestno jedro. Čutimo potrebo, da bi se lahko z nekom posvetovali, da bi z roko v roki sodelovali pri prenovi in obnovi; ni pa prav, da je ZVNKD eden od naših nasprotnikov, s katerim se moramo boriti. Zato dajem naslednjo pobudo: ZVNKD naj enkrat na teden, in to popoldne, omogoči, da bo eden od pristojnih uslužbencev zavoda dostopen v Kamniku, tako da se bomo lahko z njim, brezplačno za neposredne korist-nike, posvetovali, dobili od njega nasvete, usmeritve, pa tudi potrebna soglasja in tako tvorno sodelovali pri ohranjanju in obnovi naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Izvršnemu svetu občine Kamnik pa predlagam, da prostorsko omogoči tako delovanje - naj da na razpolago določen prostor. V začetku morda samo enkrat na teden in to popoldne, pozneje pa cel dan ali pa več, če bo potrebno. Se bo mogoče na pošti kdaj le premaknilo? 30. junija letos sem dal delegatsko pobudo na odgovor PTT podjetja iz Ljubljane glede možnosti prevzema priporočenih po- šiljk tudi na pošti 61240 Kamnik in ne samo na pošti 61241 Kamnik - Bakovnik. Ker v skoraj štirih mesecih ni bilo nobenega odgovora, postavljam vprašanje, zakaj PTT toliko časa ni odgovorila in ponovno sprašujem, kdaj bomo lahko zopet dvigovali priporočene pošiljke tudi v mestnem središču. Upam pa, da je ta zamuda odgovora samo posledica priprav na to, da bi ugodili zahtevam prebivalcem samega mesta in tudi zahodnega, severnega ter vzhodnega dela mestne okolice in da bomo lahko dvigovali priporočene pošiljke tudi v Kamniku in ne samo na Bakovniku. Prepričan sem, da se to da narediti in menim, da je to tudi potrebno. Ali je postalo mesto Kamnik predmestje Bakovnika? Mar ne vodi to tudi k temu (ali je pa celo posledica tega), da postajamo provinca Domžal, kjer napenjajo in zdržujejo vse sile, da bi bil sedež upravnega okraja pri njih? Opuščeni spomeniki Te videvamo sicer celo leto, toda ob dnevu mrtvih je to izrazito opazno. Opuščeni grobovi, odstranjene gomile. In tudi odstranjeni nagrobniki, nagrobne plošče, za katerimi se nato izgubi vsaka sled. Verjetno je osnovni razlog temu neplačevanje najemnine. Lepo bi bilo ohranjati spomin na naše predhodnike tudi po tem, ko bi njihovi nasledniki prenehali plačevati najemnino. Zato predlagam, da se prenesejo obeležja z vsakega opuščenega groba na izbrano mesto. Lahko bi bila to zunanja stran pokopališkega zidu, mogoče bi se pa le našel kakšen poseben prostor, ki bi ga lahko žrtvovali v ta namen. B. POLLAK Koledar turističnih prireditev Datum In kraj 19. november 1993, ob 19. uri: Srednješolski center Rudolfa Maistra 20. novembra 1993 ob 19. uri: Športna hala 23. november 1993 ob 16. uri: Športna hala Prireditev Svečana akademija ob 100-letnici PD Kamnik 40-letnica četrtkovega večera domačih pesmi in na-pevov Nogometna tekma znani Kamničani proti Janezu Janši z ekipo Informacije PD Kamnik tel. 831-345 TIC Kamnik tel. 831-470 tel. 831-323 IS Občine Kamnik, področje turizma Miklavževanje v Kamniku Od katoliških organizacij iz Kamnika smo zvedeli, da bo tudi letos tradicionalno miklavževanje v veliki dvorani bivšega Kina Dom, 5. decembra popoldne. Prav tako nameravajo organizirati miklavževanje tudi v Domu upokojencev Kamnik, Komendi, Šmarci, Nevljah, Tunjicah, na Selah in Šmartnem, na Lazah, v Motniku, morda tudi na Gozdu in še kje. Zvedeli smo, da se bodo Miklavževa darila zbirala tako kot prejšnja leta. Predvidevajo da se bo Miklavž pred obiskom v kino dvorani popeljal skozi center Kamnika. Natančneje vas bomo o tem seznanili v naslednji številki Kamiškega občana. V. M. Na kratko Naše plače v korak s stroški? Povprečna neto plača delavca v naši občini je bila junija letos za 11% višja od lanske decembrske in je znašala 40.500,00 tolarjev. Povprečna slovenska junijska plača pa je bila za 10% višja - 44.789 SIT, čeprav je v prvem polletju narastla le za 7%. Za primerjavo povejmo še, da so življenjski stroški v prvem polletju statistično narastli za 11,1%. To pa naj bi pomenilo, da se realna vrednost plač v tem času ni bistveno zmanjšala. Za čistejšo planino Komisija za sanacijo divjih odlagališč odpadkov je mnenja, da vse letošnje akcije za očiščenje Velike planine ne bodo imele pravega učinka za daljše obdobje, če lastniki planinskih koč sami ne bodo poskrbeli za odlaganje svojih odpadkov na za to določena zbirališča. Sedaj ima namreč skoraj vsaka koča svoje odlagališče. Kot pravijo, so že pripravljeni predlogi za sanacijo »počitniških« odlagališč in tudi predlog, na čigave stroške bodo to storili. Strožji »pasji odlok« "* Če bo sprejet odlok o reji in registraciji psov,,, ki ga bo v osnutku obravnavala skupščina 17. novembra, potem bodo smeli lastniki psov po kamniških ulicah in po drugih gosto naseljenih območjih občine voditi pse le na kratki vrvici in z nagobčnikom. Prav tako bo z odlokom prepovedano pse voditi na otroška igrišča, kopališča, pokopališča in parke ter zelenice, ki so namenjene sprehodu in rekreaciji. Psom bo prepovedano tudi pohajanje po poljskih površinah v času rasti poljščin. Lastniki psov bodo morali za psi počistiti vsako onesnaženje na površinah, namenjenih pešcem. Za kršitev teh določb bo lahko komunalni nadzornik na kraju samem izterjal plačilo najmanj 10.000 tolarjev kazni. Na kamniškem sejmu dobra ponudba Že tradicionalni kamniški živinski sejem, kije vsak drugi torek v mesecu, je na novembrski sejemski dan, dva dni pred Martinovim, obiskalo kar precej prodajalcev, manjkalo pa je kupcev. S tovornjaki in vozovi so pripeljali prašiče iz Šentjerneja, iz Šempetra v Savinjski dolini, zelo malo jih je bilo iz okoliških krajev, le nekaj iz Ihana in Doba. Domačini pa verjetno čakajo na naslednji semenj, ali pa nameravajo svoje pujske prodati kar doma. Cene prašičev za zakol so se sukale okrog 200 tolarjev za kilogram. Tako je kmet iz Stare vasi na Bizeljskem pripeljal kar devet lepih prašičev, težkih od 160 do 200 kg. Najtežjega je ponujal za 40 tisočakov, vendar ni šel v promet. Okrog 20 do 25 kg težke pujske pa so ponujali za 7.000 tolarjev. Ker so se v zadnjem času povečale, tudi tržne pristojbine, smo med obiskovalci, ki so hodili po blatu slišali tudi vprašanje, ali v Kamniku res ne premoremo primernejšega sejemskega prostora, kot je zapuščen prostor ob Cankarjevi cesti. Manj težav s parkiranjem S problemom mirujočega prometa ali drugače - parkiranjem avtomobilov se spopadajo poleg mesta Kamnika še v KS Komenda, Duplica in Motnik. Med tem ko so v Kamniku z ureditvijo nekaterih parkirnih prostorov in uvedbo novega režima parkiranja na dveh parkiriščih naredili prve korake, pa bodo na Duplici morali še počakati na izgradnjo podzemnih parkirišč pri železniški postaji. Sedanje parkiranje v peš coni na Šutni nameravajo preprečiti tako, da bi samo za prebivalce Šutne rezervirali parkirišče pri Kavarni Veronika. Ključe za odpiranje verige na tem parkirišče bodo razdelili lastnikom avtomobilov s tega območja. Tovornjaki, ki sedaj pogosto zapirajo Kajuhovo pot, bodo poslej lahko počivali na Alpeturovem parkirišču na Duplici. Za preureditev Kajuhove poti pa že imajo izdelane načrte in iščejo najboljšega izvajalca del. Ali se bo »pločevina« s pločnikov na Šutni res umaknila za verigo pri kavarni Veronika? Nove cene dimnikarskih storitev V Uradnem listu R Slovenije, številka 60, 29. 10. 1993, so bile objavljene nove cene dimnikarskih storitev, ki veljajo od 1. novembra 1993 dalje. Tako bo čiščenje centralne kurilne naprave in dimnika veljalo 935 SIT. Če pa kurilna naprava uporablja tekoča goriva, bo cena 1.405 tolarjev. Samo čiščenje dimnika bo pri trdih gorivih stalo 254 tolarjev, pri kurilnem olju pa 376 tolarjev. Pri enostanovanjski hiši bo strokovni pregled za izdajo soglasja veljal 1.908 tolarjev. Za meritev dimnih plinov pri tekočih gorivih bo treba odšteti 2.800 tolarjev, pri trdih gorivih pa 763 tolarjev za uro. (s) Praznovanje niso le petarde V nekdanji smodnišnici s skoraj 150-Ietnimi izkušnjami v proizvodnji črnega smodnika in podobnih eksplozivnih izdelkov so se odločili bližajoče se praznike ob izteku tega leta polepšati ali pa vsaj popestriti z vrsto ognjenih igrač, ki jih pri nas, kljub prepovedi uvoza, v resnici tako in tako nikoli ni manjkalo. In če torej nečesa ne moreš preprečiti - v mislih imamo marsikdaj tako neprijetne petarde - se je veliko bolje lotiti »sporne zadeve« z nasprotnega, bolj urejenega in predvsem bolj varnega konca, so menili v kamniški Kemijski industriji in uvozili za štiri vagone raznovrstnih pirotehničnih zabavnih novoletnih izdelkov. Še zlasti pa velja povedati, da vagonov, ki prihajajo Izgnanega nemškega podjeta Weco (to pa, mimogrede povedano, že leta vgrajuje v svoje izdelke kamniški črni smodnik in vži-galne vrvice), tam niso napolnili s petardami in še zlasti ne z dvema vrstama najbolj nevarnih svetlozelenih petard, ki bodo po smešno nizkih cenah ta konec leta po vsej verjetnosti na razpolago v prenekateri prodajalni tudi pri nas. V sosednji Avstriji bodo gotovo v pravem izobilju že zato, ker se jim bo z novim letom iztekel rok uporabe in bodo (zaradi nevarnosti) naslednje leto prepovedane. V Nemčiji so sicer že prepovedane, a tamkajšnji zakoni so do »tujcev« manj strogi in si torej še vedno lahko nakupijo nevarnih petard z oznako »za izvoz«. »V naši pošiljki, vredni 600 tisoč mark, bo tudi kakšna nenevarna petarda, recimo najbolj nedolžna ,pasja bombica' in podobno. Predvsem pa smo poskrbeli, da bo na slovenskem trgu končno (uvoz zabavne pi- rotehnike je dovoljen od lanskega decembra) dovolj raket in drugih pirotehničnih novoletnih umetnij, ki veliko bolj polepšajo Silvestra kot petarde, a jih pri nas zaradi prepovedi uvoza množično še nismo bili vajeni uporabljati v družinskem krogu. Ta pirotehnika je namreč precej večja in jo je težje ,na črno' prenašati prek meja, ki nikoli niso bile ovira za petarde. Dejstvo je, da so v Avstriji vsakokrat prodali za 20 milijonov mark ,novoletne pirotehnike' na leto in vselej je kar polovica tega zneska pripadla bivši Jugoslaviji,« je povedal Matija Cerar, komercialni direktor KIK, in pristavil, da v Nemčiji za novoletna praznovanja ,pokurijo' še petkrat več milijonov mark. Ob tem smo v Kiku, kjer imajo tudi preizkušeno ekipo za pripravo ognjemetov, zvedeli, da bi vso to zabavno piro- tehniko lahko izdelovali tudi doma, a bi bili predragi in s tem censko nekonkurenčni zlasti daljnjevzhodni proizvodnji. Zato poudarjajo, da bodo novoletne ognjene igračke zaradi neposrednega uvoza od nemškega proizvajalca cenejše kot pri sosedih - spet imajo v mislih kakovostna ognjena sredstva, ki bodo ustrezno deklarirana. Vsa bodo imela priloženo navodilo o uporabi, saj jih zaradi nepoznavanja in doz-dajšnjega kupovanja (na črno) v tujini marsikdo ni znal uporabljati. Tako so nekateri raketam odstranjevali paličice, drugi so jih zapičili v zemljo, spet tretji pribili na balkonsko ograjo in podobno. Zato branje navodil ne bo škodilo! Kar zadeva rakete, povejmo še, da za vse velja eno samo pravilo - izstreliti jih je treba s paličico vred, ki jo je treba pred vžigom vrvice zatakniti v okrogli tulec. ! Ifl i Razgovor z Jernejem Stritihom, državnim sekretarjem v ministrstvu za okolje in prostor Za bolj »zeleno« občino Varstvo zraka Lokalna skupnost mora zagotoviti javne službe varstva okolja (čl. 6/3). V spisek obveznih lokalnih javnih služb (čl. 26/1) sodi tudi pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka (točka 7). Spričo izjemno onesnaženega zraka v Kamniku prav zaradi izpustitev žvepla in saj oz. dima iz individualnih kurišč, bi morala javna služba (dimnikarska, požarno-varnostna, inšpekcijska) v občini predpisati poseben režim in tako zagotoviti ustrezno zaščito ljudi pred onesnaževanjem. Program za sanacijo zraka bi moral biti izdelan že pred dvema letoma (po obstoječih predpisih)! Predvsem pa bo morala dimnikarska služba skupaj s požarno inšpekcijo zagotoviti ustrezne meritve; še posebej če bo napovedana zima 1993/94 ostra in zato kurjenje daljše. Upoštevati je treba tudi določila zakona o civilni zaščiti in reševanju (pristojno ministrstvo za obrambo). Računati je treba tudi na pomoč Zavoda za varstvo okolja (direktor Jorg Hodalič), v skladu z določilom zakona (čl. 92/ 3). Ekonomika Ekonomski vidik varovanja okolja je nadvse pomemben. V največji možni meri se mora izvajati določilo (čl. 10), po katerem plača celotne stroške obremenjevanja povzročitelj obremenitve. V zvezi s tem je več možnosti. 2. 1. Možno je predpisati ekološki davek (čl. 10/4). Ta bi prišel v poštev pri povzročiteljih onesnaženja večjega obsega (industrija) in pri »umaza-nejših« tehnologijah ter »pridelovalcih« večjih in nevarnejših odpadkov in končno večjih potrošnikov energije (davek na energetske vire). 2. 2. Možno je predpisati takse in povračila (čl. 10/5 in 80). Namen teh dajatev je spodbujati zmanjševanje obremenjevanja okolja. Merilo zanje je možno povezati z višino izmerjenih emisij in imisij v okolje (čl. 42 - ekološko knjigovodstvo). 2. 3. Na podlagi izdelanih pogojev, ki jih predpiše minister (čl. 43/2) naj se v občini predvidi in izvaja spodbujanje zmanjševanja obremenjevanja okolja s priznanji in nagradami ter znaki za okolje (čl. 43 in 44.). 2. 4. Povzročitelji tveganja za okolje se morajo zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzročijo z ekološko nesrečo (čl. 11/1). Ker se na to določilo sklicuje tudi kazenska določba zakona (čl. 100/1, točka 1), mora ustrezna javna služba občine čimprej anketirati potencialne povzročitelje nesreč, kako so zavarovani za škodo, ki jo lahko povzročijo, za škodo tretje osebe, državne ali lokalne skupnosti. 2. 5. Poleg rednih stroškov obremenjevanja okolja (čl. 77) in posebnih stroškov za poškodbe in zlorabe (čl. 79) bodo v prihodnje (bolj kot doslej) povzročitelji razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje morali plačevati odškodnino ali nadomestilo za zmanjšanjo vrednost in, kar je za ljudi posebej pomembno, za zmanjšano kakovost bivalnega okolja. Merila bo predpisala vlada, možen pa bo tudi postopek za določitev odškodnine pred sodiščem. 2.6. Občina mora v proračunu za leto 1994 (in poslej) zagotoviti sredstva za naloge varstva okolja (čl. 82/2) in sicer za celo vrsto (11 po številu) nalog (čl. 82/1). 2. 7. V Sloveniji in občini Kamnik so podjetja, ki zaradi bolj ali manj umazane tehnologije, s katero onesnažujejo okolje, dosegajo relativno visoke (višje) cene (Zahod namreč vkalkulira stroške za onesnaževanje okolja bodisi zaradi podražitev, ki jih povzročajo čistilne naprave ali drugi ukrepi za znižanje obremenitev, bodisi zaradi plačevanja davkov, taks, povračil ali kazni), zaradi česar dosegajo razmeroma dobre poslovne rezultate, saj se pri nas še nismo v zadostni meri lotili teh ukrepov. Škodo trpijo v prvi vrsti delavci v takih podjetjih (obratih) in bližnji krajani, v drugi vrsti pa vsi prebivalci teh krajev, še posebej ob ekoloških nesrečah. Stopnja osveščenosti občanov Kamnika, izvajanje določil zakona o varstvu okolja in prisila političnih organizacij in organov narekujejo javnim službam občine, da radikalno spremenijo odnos in ukrepe proti onesnaževalcem okolja tudi in predvsem z ekonomskimi instrumenti, navedenimi v tej točki zapisa. Javnost podatkov Učinkovitost ukrepov za zboljšanje okolja je moč pričakovati predvsem na podlagi po- datkov, ki jih bo omočilo spremljanje stanja okolja - monitoring (čl. 67-72). Z njim je povezano obvezno obveščanje javnosti (čl. 14 in 60), to pa tudi s sankcijsko normo (čl. 100/1, točka 2). Glede na skorajšnji izid podzakonskih predpisov - mejne vrednosti v začetku januarja 1994, monitoring pa v začetku aprila 1994 (čl. 101/2 in 102, točka 14) - naj sekretariat občine za varstvo okolja v Kamniku že pred tem pripravi načine in postopke, s kterimi bo javnost obveščena o stanju in spremembah v okolju. Ogroženo okolje Glede na visoko stopnjo onesnaženosti zraka v Kamniku, veliko število (zlasti industrijskih) onesnaževalcev, možnosti ekoloških nesreč, predviden turistični razvoj in sploh dolgoročno razvojno strategijo Kamnika, naj Skupščina občine Kamnik (variantno skupaj z Domžalami) preizkusi upravičenost uvedbe statusa ogroženega okolja (čl. 28). S takim pristopom ne bo zagotovljeno samo izboljšanje stanja okolja v prihodnosti, ampak bo možno pridobiti (dodatna) sredstva države (čl. 65). V ta sklop sodi lahko že program plinifikacije. Ministrstvo za varstvo okolja je izrecno opozorilo na možnost, ki jo daje razglašeno ogroženo okolje in na tej podlagi izdelan sanacijski program za pridobitev koncesionarja pri financiranju programa. Konce -sionar ima namreč na ta način zagotovljeno državno garancijo. Konkretno je možno dobiti dodatna pojasnila v Mariboru. Pooblaščenci Pravne osebe - onesnaževalci okolja morajo določiti pooblaščenca za varstvo okolja. Sekretariat občine za varstvo okolja naj čimprej pošlje vsem (tudi potencialnim) onesnaževalcem okolja poziv, naj imenujejo ustrezno strokovno osebo, ki bo pooblaščena za varstvo okolja (Čl. 41/1). V času, v katerem bo ministrstvo za okolje (po zagotovilu sekretarja Stritiha že v naslednjih tednih) predpisalo pogoje za delovanje poblaščenca, bo možno v občini organizirati strokovni posvet, na katerem bi se v skladu s sprejetim občinskim programom varovanja okolja in sprejetimi sklepi izvršnega sveta (na podlagi zaključkov komisije za varstvo okolja) dogovorili o ukrepih za zmanjš(e-v)anje obremenjenosti okolja. Posegi v okolje Zaradi obvezne presoje vplivov na okolja se bodo - tako se pričakuje — močno spremenili posegi v okolje in sicer v prid manjšega obremenjevanja okolja v prihodnosti. Ministrstvo za okolje — po Stritihovem zagotovilu — že pripravlja tri predpise (čl. 57), s katerim bo moč izvajati posege v okolja po določilih zakona (čl. 55 do 63). Zato je priporočljivo, da organi občine tudi pri vsakodnevnem ukrepanju kar najbolj vestno pazijo, da ne bodo povzročali z izdajo raznih dovoljenj brez ustrezne (že zdajšnje!) ekološke presoje kasnejših velikih težav. Podobno ali še bolj resno opozorilo velja pri postopkih legaliziranja črnih gradenj, ki so kakorkoli ekološko oporečne! Nadzor Občinska skupščina v Kamniku naj bi po možnosti skupaj vsaj še z Domžalami, že pred spremembami v lokalni samoupravi ali v skladu z njo, določila skupaj z Ministrstvom za okolje obseg, obliko in vsebino delovanja nadzorne službe za varstvo okolja (čl. 96 in 97). Po razgovoru zapisal: DR. STANE UHAN V občini že 522 podjetij Ob polletju so v naši občini našteli že 522 registriranih podjetij, kar je za slabo petino več kot ob koncu lanskega leta. Seveda pa jih dejansko deluje le 325. Največji del med njimi se ukvarja s finančnimi, tehničnimi in drugimi poslovnimi storitvami, sledijo jim trgovska podjetja. Med aktivnimi podjetji je kar 89% ali 289 zasebnih podjetij, z družbeno lastnino je še 18, mešanih podjetij pa 16. Kljub temu pa družbena podjetja zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v naši občini, mešana dobro tretjino, zasebna pa le 6% vseh zaposlenih. Na eno zasebno podjetje pride poprečno 1,3 zaposlenega delavca. ^ Na tiskovni konferenci v KIK so predstavniki podjetja pokazali navzočim pestro paleto uvožene zabavne pirotehnike. Pripomniti kaže tudi, da so vsi pirotehnični zabavni izdelki, ki jih je uvozil KIK, atestirani po strogih nemških zakonih in torej skoraj povsem nenevarni — res pa nevarnosti pri igrah z ognjem v resnici nikoli ni mogoče povsem izključiti. Zato pa lahko tudi po naši zakonodaji, ki močno posnema nemško, pirotehniko prvega razreda (resnično le igračke) kupujejo vsi (v Nemčiji jih prodajajo vse leto), tisto drugega razreda pa le starejši od 16 let (v Nemčiji starejši od 18 let, in to le od božiča do novega leta - tudi uporaba je omejena na dva novoletna dneva). V Kiku menijo, da bi si morali za časovno omejeno prodajo in uporabo že v naslednjem letu prizadevati tudi pri nas. A. P. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Sobota, 20. novembra, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik KONCERT MePZ CANTEMUS ob 15-letnlci delovanja Dirigent: Janez Klobčar Cena vstopnic v predprodaji: 300,00 SIT Sreda, 24. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik KAMNIK V NAŠEM OBJEKTIVU Odprtje razstave fotografij in predstavitev dia esejev Foto kino kluba MAVRICA Radomlje Razstava bo odprta do 6. decembra. Petek, 26. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik BREZMEJNA JE SINJINA... Llterarno-glasbeni večer ob 50-letnici smrti pesnika FRANCETA BALANTIČA Izbrane Balantičeve pesmi bo predstavil ZVONE HRIBAR v glasbenem programu pa bodo nastopili Andreja HUMAR, flavta Aleš STUDEN, klavir Janez KRT, trobenta četrtek, 2. decembra, ob 17. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Lutkovna predstava BIKEC FERDINAND Gostuje Lutkovno gledališče glasbene mladine Je-s&nicG Vstopnina: 100.00 SIT NAPOVEDUJEMO: Petek, 10. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE SLIK POLDETA MIHELIČA ob njegovi 70-letnlcl Sobota, 11. decembra, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE »SOLIDARNOST« KAMNIK ob 95-letnlcl delovanja Informacije In prodaja vstopnic: ZKO KAMNIK, Glavni trg 6 (Veronika) tel. 831-612 VABLJENI! SERVIS MENGEŠ f?73 84 09 XAST0R, d.0.0. Menite, da so za vas alarmni sistemi censko nedosegljivi? Tel. 832-403 Ob 80-letnici rojstva ustanovitelja Svilanita Menda človek najprej umre fizično, duhovno pa šele, ko preneha krožiti zgodba o njem. Njegova smrt je bila fizična in duhovna, kajti zgodba o njem ni smela krožiti. Bil je namreč kapitalist, in to kapitalist posebne sorte. Kapitalist, ki so ga vsi izkoriščali. Zato ga je bilo treba še toliko bolj poza biti. V uvodniku Svilanitovega Kamniškega tekstilca iz leta 1990/štev. 3 tako lahko preberemo naslednje: »S časom in življenjem se pogosto spreminja tudi pogled na dogodke v preteklosti. Generacija, ki v teh letih odhaja v pokoj, se še spominja tistih začetkov izgradnje tovarne, ko so z udarniškim delom bili zastavljeni temelji današnjega podjetja.« Rodil seje nekoč (30.11.1913vLjuto-meru). Zdaj je tega že davno, in če bi bil še živ, bi jih imel danes že osemdeset, vendar toliko let njegovi ledvici ne bi nikoli zdržali, kajti kronični nefritis je bil njegov zvesti življenjski sopotnik že od mladih let. Že ko sta z ženo Viktorijo leta 1939 pripotovala iz Zagreba v Kamnik, sta bili ledvici hudo načeti. Skoki krvnega pritiska na blizu 200 in porasti telesne temperature na 40 stopinj pri njem že tedaj niso bili nobena redkost. Vendar pa mu to ni jemalo ne volje do dela ne podjetnosti, saj sem ni prišel na knajpanje, temveč zaradi posla. Tistega davnega 1939. leta se je v Kamniku namenil ustanoviti tekstilno obrtno delavnico, ki ji je nadel ime Svilanit, in tako je zastavil temelje današnjega podjetja. Naj še omenim, da je bil prvo leto poslovanja njegov družabnik tudi gospod Franjo Hrdlička, sicer lastnik podjetja Modelit, ki je delovalo v isti stavbi. Gospod na sliki je tudi ustanovitelj podružnice Tekstilnega inštituta Maribor, katere pravna naslednica je današnja Ideja. Podružnici je šefoval tako rekoč do svojega zadnjega diha, to je do 13. 1. 1960, ko ga je bolezen nepreklicno in dokončno prisilila k predaji. Torej lahko upravičeno trdimo, da je bil nekakšen oče kamniške tekstilne industrije, in kot vsak oče je tudi on nekoč imel ime. Preden so mu ga »udarniki« vzeli, mu je bilo ime Franjo, preden pa so mu vzeli priimek, se je pisal Lipovec. Ko bodo »udarniki« dokončno odšli v pokoj, bomo svilanitovci gospodu FRANJU LIPOVCU v zahvalo za njegov trud na vidnem mestu postavili spominsko ploščo, ob njenem odkritju pa ne bomo ploskali, kot je običajno ob takih priložnostih, temveč bomo iz čistega otroškega veselja nad tem, da nam je končno uspelo premagati udarniško ignoranco, prekrižali kazalce in zraven izgovarjali naslednje čarobne besede: »Šlikšlak, šlikašlaka, šlikšlak...« Ker 80-letnica rojstva Franja Lipovca sovpada tudi z letošnjo 54 (l)-letnico ustanovitve Svilanita, ob tem dvojnem jubileju vsem svilanitovcem iskreno čestitam in jim želim tudi v prihodnje še veliko poslovnih uspehov. Igor Grošelj, vnuk Kranja Lipovca FRANJO LIPOVEC, 30. 11 1. 1960 Okrogla miza O lokalni Samoupravi Razmišljanje malega kapitalista in državni upravi Občinski odbor SLS Kamnik je 4. 11. pripravil okroglo mizo z gostom g. Janezom Podobnikom Po kratkem pozdravnem nagovoru g. Hočevarja je povzel besedo g. Branko Novak, član IS občine Kamnik, ki se ukvarja s pripravo lokalne samouprave v občini Kamnik. Povedal je, da je celoten sklop opravil za izvedbo lokalne samouprave zelo obsežen. Sprejemanje vseh za to potrebnih zakonov bo potekalo še celo leto 1994. Odstotek opravil, ki ostanejo v pristojnosti lokalne samouprave, se vztrajno krči, ocenjuje, da bo okoli 15 odstotkov dosedanjih občinskih pristojnosti ostalo bodočim lokalnim skupnostim.Temu primerni bodo tudi viri financiranja, ki pa še niso zakonsko določeni. Skupina za lokalno samoupravo v Kamniku pripravlja anketo, s katero želi pridobiti mnenje KS, kakšne občine si želijo, kajti zakon bo občine določal samo načelno in bo spoštoval referendumsko odločitev krajanov, če bo ta izveden. Premoženjska bilanca občine Kamnik bo pripravljena v nekaj mesecih. Dogovor poslanskih skupin Državnega zbora, da se ohrani standard uslug občanom, je povzročil, da bodo okrajne izpostave v vseh dosedanjih občinah in ne samo v 25 okrajnih središčih. G. Podobnik je povedal, da ni dobro hkrati sprejemati zakonov o lokalni samoupravi in izvajati občinske volitve (zaradi soodvisnosti in kompromisov). Predpogoj za trdno in stabilno državo je usklajen in kvaliteten prehod iz ene v drugo upravno obliko. Dosedanji predlogi so preveč politično zasnovani. Modra država je tista, ki zmore in zna povezati in z zakonom urejati stvari, ki so pomembne za lokalno skupnost, z notranjo energijo te skupnosti. Sporazumne rešitve so izjemnega pomena - najboljše. Doseženo je soglasje o neposrednih volitvah župana. Pristojnosti novih občin ne bodo z zakonom natančno določene, ampak navedene kot možnost. Z zakonom bodo opredeljene pravice in obveznosti državne uprave, zato bo izjemnega pomena sočasnost obravnave in sprejemanja zakona o državni upravi in lokalni samoupravi. Izključna pristojnost lokalne skupnosti mora ostati nedotaknjena. G. Miha Novak je v razpravi dejal: »Opažam, da so zaključki na lokalni ravni nasprotni politiki na državni ravni. Tu politika zasleduje cilje, ki koristijo strankam. Proces centralizacije slovenske države se vztrajno nadaljuje. Neprestano se sprejemajo odločitve, ki v centru združujejo moč in kapital, neprijetne odločitve pa prepuščajo občinam. Zakon o državni upravi in lokalni samoupravi se morata obravnavati in sprejemati skupaj. To mora biti predvsem strokovna odločitev in manj politična. Ko bo stroka pripravila ustrezne rešitve, naj politika izbere najprimernejšo.« Pavel Ocepek je podprl mnenje g. Novaka, da je nujno obravnavati in sprejemati zakon o državni upravi in lokalni samoupravi sočasno, kajti le tako bo mogoče usklajevati pristojnosti in obveznosti do racionalne meje. Vse tisto, kar potrebuje občan neposredno, naj opravlja lokalna skupnost. Financiranje lokalne skupnosti mora biti tako urejeno, da bo stimulativno, da bo lahko zagotovilo kvalitetno izvajanje opravil. V nobenem primeru ne sme biti odvisno od dobre volje države (udeležba pri dohodnini). Velikost bodočih občin naj bo omejena s spodnjo mejo 3000 občanov, manjše naj bodo izjema (sam bi rajši rekel 5000). Zaradi zagotovitve kvalitetnega dela v Državnem zboru in lokalnih skupnostih predlagam, da Državni zbor podaljša mandat dosedanjim občinskim skupščinam do takrat, ko bodo pripravljeni in sprejeti ustrezni zakoni za izvedbo volitev v nove občine, vendar ne dalj kot eno leto. Volitve novih svetnikov v stare občine bi povzročile nepotrebne stroške in veliko zmedo v delu občinske uprave, kajti vsi, ki delamo na tem področju, vemo, da je potreben določen uvajalni čas, težko bo kandidirati za kratek prehodni čas. Iz izkušenj Državnega zbora vidimo, da so poklicni poslanci potrebovali več kot pol leta, da so pričeli operativno delati, zato težko verjamem, da bodo novi svetniki začeli takoj zagnano in strokovno delati, ve-doč, da je njihov mandat zelo kratek. G. Kadunc je vprašal, kakšen bo pložaj krajevnih skupnosti v novi lokalni samoupravi. To vprašanje je zanimivo že zaradi tega, ker zakon o lokalni samoupravi krajevne skupnosti samo bežno omenja. Mislim, da bodo KS pridobile na pomenu povsod tam, kjer so te skupnosti Žive. Z večjo gospodarsko in drugo soodvisnostjo v manjših gospodarsko bolj povezanih enotah bo sodelovanje boljše. Enega od poslancev Slovenske ljudske stranke pa je zanimalo, kako da kamniški poslanec v DZ g. Lavrinc na tej okrogli mizi ni prisoten. Ali ni prejel vabila, se je opravičil? G. Jesenik, ki je bil voditelj okrogle mize, je pojasnil, da je bil g. poslanec vabljen, da sta bila z njim usklajena datum in ura srečanja, opravičila pa ni prejel. Zapis pripravil: PAVEL OCEPEK, predsednik zbora KS Skupščine občine Kamnik Ne stavimo samo na enega konja! Tako, država je obljubo izpolnila, poštar »obljubljeno« prinesel in zdaj je vrednostni papir, imenovan lastninski certifikat, končno naš! In z njim enkratna priložnost, da v prihodnjih letih ali desetletjih obogatimo za nekaj sto ali celo tisoč mark. Toda če bomo stavili samo na enega »konja«, pa četudi je ta »konj« naše podjetje, obljub polna investicijska družba ali uspešno družbeno podjetje, ki se bo odločilo za prodajo delnic z javno prodajo, je možnosti za sanjsko bogastvo manj. Zakaj? Ni nam potrebno kazati s prstom na številna, nekoč uspešna slovenska podjetja, ki so čez noč propadla. Dovolj je, da se ozremo pred lastni prag. Še pred nekaj leti ni nihče niti pomislil, da bodo ponosni Knafli-čevi delavci ostali brez tovarne. Seveda pa je prav tako mogoče, da je lahko danes slabo podjetje že čez nekaj let dobro podjetje. Ni iz trte zvit pregovor, da kdor ne »riskira« tudi ne profitira. Ampak da bi tveganje le ne bilo preveliko, nam vsi strokovnjaki, ki kaj veljajo v naši mladi državici, svetujejo, da bomo najbolje storili, če bomo stavili na več »konjev«. Ali povedano drugače, da bomo svoje premoženje naložili na več krajev. četudi bodo skušnjave, ko bomo prejeli vabljivo in prijazno pismo naših direktorjev, da svoje certifikate vložimo v lastna podjetja, še tako velike, previdnost ne bo odveč. Še posebno, če gre podjetju zelo slabo ali mu celo grozi stečaj. Treba bo premagati strah pred izgubo delovnega mesta, pa tudi prerezati popkovino, s katero smo včasih že kar patriotsko navezani na svojo tovarno in se odločiti s trezno glavo. Vendar to še ni edina težava, ki se tiče naše odločitve. Kako naprimer se bomo odločili tisti, ki vemo, da nas naš direktor noče, hoče pa naš certifikat? In nam zato kajpak tudi pošlje prijazno pisemce. Prav to se je zgodilo mojemu znancu. V isti sapi njegov direktor trka na njegovo zavest, naj »izkaže pripadnost podjetju« in vloži cer- Vojna ni izbirala žrtev Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je menil, da mora državni zbor mobilizirance v nemško vojsko, izgnance in ukradene otroke, ki so državljani Republike Slovenije, priznati za žrtve vojnega nasilja. Problematika je postala aktualna z osamosvojitvijo Slovenije in oblikovanjem svoje države. S to problematiko se ukvarja posebna vladna medresorska komisija za vprašanja vojne škode. Njeno poročilo je vlada že sprejela. Po koncu II. svetovne vojne je bila v bivši Jugoslaviji narejena ocena vojne škode, ki pa je bila iz neznanih razlogov arhivirana. Zvezna republika Nemčija je del odškodnine plačala v denarju, del pa z blagom, skupno pa naj bi šlo za 36 milijonov dolarjev. Neposredni oškodovanci so prejeli le neznaten del denarja, v glavnem so ga prejeli ljudje, na katerih so bili v taboriščih opravljani medicinski poskusi. Glavnina zneskov na račun vojne škode pa je bila predvsem v obliki posojil izplačana v začetku 70. let. Del teh posojil je bilo porabljenih tudi v Sloveniji in sicer za Ljubljansko banko in elektrogospodarstvo. Izgnanci, ukradeni otroci in mobilizirane! v nemško vojsko v letih 1941 - 1945 niso dobili niti ficka odškodnine za materialno škodo in duševno nasilje. Izgnanci so bili ob premoženje, ki je bilo uničeno ali pokradeno. Ukradeni otroci so prestajali telesne in duševne bolečine in niso od Nemčije ničesar dobili, prav tako pa jih je naša zakonodaja obšla. Ker so bili v času izgnanstva mlajši od 15 let, se jim ta čas tudi ni štel v pokojninsko dobo. Največ pa je bilo mobilizirancev v nemško vojsko. Nova jugoslovanska oblast jih je imela za pripadnike sovražne vojske in zato niso imeli nikakršnih pravic, prav tako tudi ne svojci v nemški vojski padlih Slovencev. Do leta 1990 se je mobilizirancem črtala vsa zavarovalna doba med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945. Vlada je sprejela stališča za nadaljnje delo medresorske komisije in sklenila zagotoviti denar za strokovni elaborat o oceni vojne škode. Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru 16 sklepov. Državni zbor naj bi mobilizirance v nemško vojsko, izgnance in ukradene otroke, ki so držav- ljani republike Slovenije, priznal za žrtve vojnega nasilja. Vlada naj državnemu zboru na decembrski seji predlaga spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da se bo mobilizirancem v nemško vojsko, izgnancem in ukradenim otrokom priznal v pokojninsko dobo čas, ki so ga prebili v državni delovni službi (RAD), nemški vojski, vojnem ujetništvu, izgnanstvu, taboriščih in zdravljenju zaradi posledic vojne. Vsem naj se v pokojninsko dobo upošteva tudi čas po vrnitvi domov, ko so morali ti ljudje na obvezno služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado, nekateri pa so bili nezaposleni in onemogočeni pri šolanju in študiju. Ker so med temi ljudmi tudi invalidi, naj imajo enake pravice kot ostali invalidi, ob tem pa naj slovenska vlada upošteva že priznane invalidnine v Zvezni republiki Nemčiji. Enakih pravic naj bodo po mnenju odbora deležni tudi svojci Že umrlih mobilizirancev, izgnancev in ukradenih otrok. Tudi tu naj vlada upošteva denarne prejemke, ki jih upravičenci že dobivajo iz Nemčije. Vlada naj prouči možnost spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdrav- stvenem zavarovanju, da bodo mobilizirana, izgnanci in ukradeni otroci uživali enake pravice iz zdravstvenega varstva kot druge kategorije žrtev vojnega nasilja. Mobiliziranci v nemško "vojsko pa naj dobijo status vojaških invalidov. Vlada naj prav tako pripravi do januarske seje državnega zbora celovito oceno vojne škode in naj Nemčiji, Italiji in Madžarski posreduje zahtevek za vojno odškodnino, s temi državami pa naj se začnejo pospešena pogajanja. Vse to pa ne zadrži uveljavitve drugih pravic upravičencev po odpravi krivic in vojne škode. Nekateri sklepi odbora zadevajo posebej nemško vojno škodo in njeno plačilo, dva pa posebej dogodke v povojni zgodovini. Državni zbor naj bi priznal državljane Republike Slovenije, ki so bili zaradi političnih razlogov v zaporih ali na prisilnem delu oziroma jim je bila zaradi teh razlogov onemogočena zaposlitev ali opravljanje samostojnega dela, za žrtve komunističnega nasilja, vlada pa naj državnemu zboru do decembrske seje predloži zakon o popravi krivic, na osnovi katerega bo urejen pravni status državljanov, ki so trpeli zaradi političnih razlogov. J. KOŠNJE K tifikat v lastno podjetje, čisto nič pa mu ni mar lastna (za)-vest, ko delavca postavlja začasno (ali trajno) na cesto... Po drugi strani pa tudi naložbe v tako imenovane investicijske sklade, ki bodo rastli kot gobe po dežju, za zdaj ne obetajo bogvedi kaj. Me zanima, kakšne družbe to sploh bodo?! Investicija je beseda, ki pomeni nalaganje, vlaganje denarja ali kapitala v donosno podjetje, zidavo ipd. Torej bo investicijska družba neka družba, ki se bo ukvarjala z vlaganjem (našega) denarja ali kapitala v nekaj donosnega ... Ob prvotni uporabi besedice investicija, ki po Slovarju tujk F. Verbinca izhaja iz latinske investire - obleči, pa si lahko pomen investicije razlagam še drugače: da bomo neko družbo s svojim premoženjem »oblekli«. Kaj pa, če se zgodi, da jo bodo njeni upravljala »slekli«...?! Po vsem tem moram priznati, da mi tudi investicijski skladi ne vlivajo prav velikega zaupanja, še posebno, če se bodo zgledovali po čeških. Menda so tam večinoma propadle prav tiste družbe, ki so ljudem v zameno za certifikate obljubljale največje dobičke. Vsekakor bo odločitev, na katerega in koliko »konj« staviti, težka. Vso stvar bo treba dobro pretuhtati. Zato je v tem trenutku najpametneje varno shraniti svoje premoženje in uživati čas, ki je pred nami. Toliko dobrikanj in obljub naših podjetij, investicijskih družb in podjetij, ki se bodo odločili za javno prodajo delnic, še nismo in ne bomo nikoli več doživeli. Zna se celo zgoditi, da se bosta od prijaznosti cedila med in mleko. Fino, vsaj lačni in žejni nekaj časa ne bomo. IVANA SKAMEN AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel. 831-383 POPRAVILO televizorjev, videorekorderjev in radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO! Rojeni za življenje, ne smrt! V lepi podružni cerkvi sv. Boštjana v Mostah se je 23. oktobra zvečer zbralo k zahvalni maši 36 sošolk in sošolcev s Komendskega, ki so se rodili leta 1943 - torej so že »srečali Abrahama«. Maševal je njihov nekdanji sošolec, novomeški prost in prelat Jožef Lap, rojen »pri Babču« v Nasovčah. V pridigi se je spomnil na nekdanje učiteljice in učitelje, večinoma že pokojne, na kateheta in župnika Viktorijana Demšarja, pa tudi na svetovne in domače dogodke, ki so jih doživeli in preživeli jubilanti. Med drugim je omenil konec komunizma, ki je tudi njih na svoj način »zaznamoval«. Najbolj oživlja dejstvo, da so se jubilanti rodili sredi druge svetovne vojne: ne za smrt, ampak za življenje! In preživeli so jo, čeprav je pometla s toliko življenji. Ko so še obiskovali osnovno šolo v Komendi in v Mostah, so ljudje živeli veliko bolj skromno kot pa danes. Marsikdo .med njimi je izkusil pomanjkanje. Kasneje so si zgradili domove, ustvarili družine, se začeli poklicno uveljavljati. Danes pa se v duhu ozirajo nazaj, kajti za njimi sta že dve Spominska maša v Kamniški Dan pred praznikom vseh svetih, v nedeljo, 31. oktobra, je bila v Kamniški Bistrici spominska maša za vse medvojne in povojne žrtve na Kamniškem. Z lepimi umetniškimi plakati smo kamniški krščanski demokrati v imenu organizatorjev že nekaj dni vabili na to slovesnost, ki bi jo lahko imenovali Ura spomina in opomina. Mašo v kapeli Matere božje je daroval župnik v Komendi in dekan kamniške dekanije g. Nikolaj Pavlic. V poglobljeni molitvi in občutenem petju se mu je pridružilo pred kapelo zbrano verno občestvo. Gospod dekan je v svojem mešanem nagovoru pozval k molitvi za žrtve, katerih grobišča so posejana po vsej Sloveniji, nekatera pa tu v Kamniški Bistrici. Molitev je naša krščanska dolžnost in obenem delo krščanskega usmiljenja. Komunizem, ki je svojevrstni ateizem, je oznanjal, da Boga ni, in si je hotel ustvariti raj na zemlji, tudi za ceno krvave revolucije in z zločini, ki jim skoraj ne najdemo podobnih v zgodovini. Poročila preživelih iz brezen smrti pripovedujejo, da so domobranci in mnogi drugi umirali skoraj brez izjeme junaško. Zemeljsko smrt so sprejeli kot seme, ki je po besedah Evangelija padlo v zemljo, v njej zgnilo in obrodilo obilen sad. Sele odkriti moramo, za koliko dobrih Srečanje ostarelih, invalidov in bolnih stvari se moramo zahvaliti njihovi žrtvi. Morda tudi temu, da smo pred dvema letoma srečno preživeli vojno za Slovenijo. Ne smemo pa pozabiti, da so pobiti in poteptani odpustili svojim morilcem in prepustili sodbo božji pravičnosti. Tudi mi moramo odpustiti zločincem nad našimi najbližjimi in prositi, da se česa takega v našem narodu ne bi več ponovilo. Naša dolžnost je, da se resnica izve in pove, ker le resnica osvobaja in hkrati kaže pot v narodovo zrelost in s tem v njegovo srečnejšo prihodnost. Gospod Pavlic je sklenil svoj nagovor z besedami: če je bil najgloblji vzrok tega zverinskega poboja nevera, mu bomo odgovorili s svojim življenjem iz vere. Boga, ki ga je komunizem zanikal, bomo postavili na prvo mesto v svojem življenju in potem bodo, po besedah sv. Avguština, vse druge stvari na pravem mestu. Po zaključnem blagoslovu smo se počasi odpravljali nazaj v dolino. Kamniško Bistrico so zapuščali tudi ljudje orošenih oči. Morda so bile to solze grenkega spomina ali pa vendarle solze ginjenosti ob dejstvu, da moremo izkazovati čast tudi žrtvam komunističnega nasilja. Hvala jim za njihovo trpljenje. ANDREJ RIFEL-FELAN Reci življenju da, čeprav si bolan, invalid ali ostarel. Tudi starost je lahko lepa, če mi zdravi poskrbimo za to. Sodelavci MŽ Karitas Kamnik smo pripravili srečanje zanje v nedeljo, 19. 9. 93., v frančiškanski cerkvi. Začeli smo z bogoslužjem, ki gaje vodil domači župnik France Šuštar. Uvodna misel p. Marka nas je spomnila na pomen srečanja. Pridiga g. župnika je razsvetlila smisel drugačnosti in trpljenja z vero v J. Kristusa: »Hvala vam vsem, ker vi ste steber naše župnije.« Prošnja invalidke Darinke je šla vsem do srca: »Ljubezen do bližnjega se kaže predvsem v dejanjih. Naj se kristjani zavedamo, da bomo v svetu pričevali o Bogu, če bomo videli resnične potrebe današnjega človeka ter ljudem pomagali v stiskah z vsakršno dobrodelno dejavnostjo.« Mladinka se je v molitvi spomnila, naj nas Oče združi, skavtinja pa je občudovala lepoto narave in spodbudila vse k pozdravu miru in sprave. Kdor je želel, je prejel bolniško maziljenje. Po sveti maši smo se srečali v prostorih Frančiškanskega samostana in se tam prijetno pogovorili ob zvokih Andrejeve harmonike, kitare ter ob pecivu in čaju. Vmes je prof. M. Cvetek pripovedoval bohinjske šaljive zgodbe. »Še nikoli mi ni bilo tako lepo,« je izjava ene od udeleženk. Kako malo je treba, da osrečimo sočloveka. "In še zahvala na koncu: »Naj ne bo ta maša in srečanje, pri katerih si nas obdaroval Jezus z milostmi in spoznanji, kot vse ure v mojem življenju. Hvala, da je na križu zmagala ljubezen, ki daje smisel vsem trpečim, ostarelim, bolnim. Naj s pogumnim srcem sprejemam preizkušnje in naj bo vsaka ura kot podaljšana maša, ko se bom žrtvoval za druge.« »Naj bom dolgo bakla nema, ki potnikom samotnikom v luč gori!« (Balantič) M. tretjini življenja, če upoštevamo povprečno slovensko starost. Premišljujejo, ali so v življenju pravilno ravnali ali ne, si izbrali pravi poklic, zakonskega spremljevalca, se ukvarjali s »pravimi rečmi«, uresničevali svoje življenjsko poslanstvo. Pred njimi je le še dobra tretjina življenja, ki jo je treba preživeti s polno mero človeškega dostojanstva. »Petdesetletniki« so na koncu maše za vse dobro in hudo, kar jim je bilo naklonjeno v življenju, zapeli zahvalno pesem in sebe ter svoje bližnje priporočili Bogu. Masnemu delu je sledilo prijateljsko srečanje v gostilni »Pri Olgi«. Vsi so se morali predstaviti, povedati, kakšen poklic opravljajo, koliko otrok imajo, kaj jih zanima. Tudi prelat Lap je predstavil svoj poklic: kaj dela od jutra do večera kot duhovnik »na Kapitlju« v Novem mestu. Ker je Jožef Lap tudi dober pevec, je večkrat zadonela lepa slovenska narodna pesem, sam pa se je izkazal v duetu z »mengeško Pepco« (Blejčevo), ki je zidane volje raztegovala meh svoje harmonike. Za posebno presenečenje je poskrbel Rudi Ocepek. S seboj je prinesel svojo prijateljico kačo in posebej med ženskami je nastal pravi vrišč, ko jo je eni od njih položil okoli vrti, nato pa so se opogumile in jo le potipale. Bila je, seveda, nestrupena. Med srečanjem je pogovor večkrat nanesel na šolo, učitelje, burke, ki so jih uganjali, tako še opazili niso, kdaj se je začela nedelja. Vsi so bili zelo zadovoljni in veseli, da so se po toliko letih ponovno zbrali skupaj, zlasti pa še, da so življenjski jubilej praznovali z mašo. Srečanje je organizirala Polonca Pibernik iz Suhadol. Bila je tudi njegova pobudnica. Pre- lata Lapa je prosila, če bi jim maševal, ko je lani poleti v župnijski cerkvi v Komendi slovesno praznoval 25-letnico duhov-ništva (srebrno mašo). Razposlala je 52 vabil. Nekaj sošolk in sošolcev ni prišlo tudi zaradi tega, ker so v tujini, pa tudi smrt jih je že obiskala. Večina jubilantk je že upokojenih. »Letnik 1943« pa se je že dogovoril, da bodo sošolca, prosta Jožefa Lapa, skupaj obiskali prihodnje leto. JOŽE PAVLIC Jubilanti pri maši. Šolarji obiskali neveljske gasilce Šolarji iz Nevelj vsakodnevno hodimo mimo gasilskega doma v Nevljah, v oktobru, mesecu požarne varnosti, pa smo bili na obisku pri požrtvovalnih gasilcih in si ogledali notranjost gasilskega doma. V spremstvu naših učiteljic so nas sprejeli trije zelo prijazni gasilci. Gospod Janez Rifel nas je pri vhodu v prostorno dvorano razveselil z zvrhanima košaricama okusnih piškotov. Hiteli smo se sladkati, hkrati pa smo z zanimanjem opazovali njegovo lepo gasilsko uniformo. Razdelil nam je tudi listke KAJ STORITI, ČE ZAGORI? Na vsakem lističu so napisana najosnovnejša navodila, kako ravnati, če pride do požara. Ogledali smo si film Požar na kmetiji. Spoznali smo, zakaj lahko pride do požara. Večkrat zanetijo ogenj tudi otroci, ki se igrajo z vžigalicami, požar pa vedno povzroči velikansko škodo. Vse to nam je bilo v opozorilo, da je treba biti vedno in povsod zelo previden. Dolgoletni, še posebej zaslužni gasilec v Nevljah, gospod Jože Osenar nam je na kratko predstavil zgodovino gasilskega društva v Nevljah. Revizor 93 V Prešernovem gledališču v Kranju so v petek, 15. 10. 1993, krstno uprizorili novo slovensko satiro izpod peresa prekaljenega satirika Igorja Torkarja. Torkar je ogrodje zgodbe povzel po ruskem pisatelju Go-golju. Prikazuje, kako smo parlamentarno demokracijo največkrat zamenjali za kolektivno norost, nemara samo bre-zupnost, v kateri prihaja do izraza prav tisto, da človek, ki hoče imeti oblast, počenja vse, da bi to oblast dobil. Pri tem pa se njegova neizmerna sla spreminja v karikaturo njega samega. Revizor 93 je tako kot njegov vzornik postavljen v provinco. Zanjo je značilno, da se vede do metropole, prestolnice, centra različno: na eni strani ji središče zbuja strah in spoštovanje, tam, v središču, do-muje prava Moč in strašna, nedosegljiva Oblast. Na drugi strani pa je provinca fevd in prosto lovišče, kjer se hitro organizira vodilna skupina, znotraj katere veljajo železna pravila in hierarhični red. Ve se, komu pripada ta ali oni položaj, kdo je komu kaj dolžan. Bistveno pa je, da vsi skupaj kršijo^ pozitivne zakone in predpise, s tem pa so ujetniki DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN drug drugega. Strah pa prihaja od zunaj, iz središča, iz metropole, kjer je neskončno močnejša oblast, z večjo, velikansko močjo, po mnenju naših podeželanov organizirana enako, kot je njihova občinska združba. Zato se bojijo samo enega: supervizije, ki prihaja iz tega neskončno večjega centra moči. Torkarja zanima tudi aktualno dogajanje, ki nam pokaže kaj klavrno podobo: razkorak med besedami in dejanji, izjavami in gestami je enako velik in brezuspešen kot v starem režimu. Bistveno je, da ideologija ni tista, ki narekuje človeško ravnanje, marveč nekaj, kar stoji nad njo: denar, oblast. V tej satiri je ogromno resnice. Za nonšalanco, navzkrižnimi besedami se skriva nekaj nevarnejšega in usodnejšega. Gledalec mora začutiti do nesmisla prignano pehanje za materialnimi dobrinami, začutiti pa mora tudi politične igrice, prisluškovanja, povezave z mafijo, strankarske igrice, prestope ... Zgodba se konča tako, da lažni revizor pobegne s kupom denarja, spletkarji pa ostanejo z dolgimi nosovi in zunaj jih že čaka pravi revizor. Svoje vloge so pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja odlično odigrali Andrej Kurent, Marija Benko, Tanja Dimitri-evska, Matjaž Višnar, Miran Kenda, Pavel Rakovec, Aleksander Valič, Bernarda Oman, Judita Zidar in Tine Oman. Ker Kranj ni tako zelo daleč, si vzemite čas in si predstavo kar oglejte. JURIJ KERN Ustanovljeno je bilo leta 1924 in bo tako prihodnje leto praznovalo 70-letnico. Začetki so bili skromni. Uporabljali so vedra in brizgalne na ročni pogon. Po zaslugi prizadevnih in marljivih gasilcev v Nevljah so danes dobro opremljeni in imajo tudi lep nov gasilski dom. Vseh gasilcev v tem kraju je 190. Med njimi pa so tudi pi-onirčki od 7. do 11. leta ter mladinci od 12. do 19. leta. Pohvalili so nas, mlade gasilce, da pridno delamo, in k sodelovanju povabili še druge. Pridružite se nam! Marsikaj nas je še zanimalo in vrstila so se vprašanja. Prijazen mlad gasilec Lojze Dacar nam je z veseljem odgovarjal. Povedal nam je, kaj uporabljajo za gašenje, kako rešujejo ljudi in živino, kako gasijo požar v gozdu, na planini in pod zemljo. Radovedno smo ga poslušali. Nato nas je odpeljal še v garderobo ter nam pokazal obleke, čelade in gasilčevo opremo. Navil je tudi ročno sireno. Pokazal nam je orodje: kovinsko metlo, kramp in lopato. Z velikim zanimanjem smo si ogledali gasilski kombi s črpalko, cevmi in drugo opremo za gašenje. Avto je imel na strehi montirano utripajočo luč. Prijazni gasilci, ki so se na naš obisk zelo skrbno pripravili, so ob koncu obdarili še naše učiteljice, ki se niso le posladkale, ampak so za pripomoček pri pouku prejele še revijo Gasilski vestnik ter Gasilski priročnik. Vsi smo se, obogateni z novim koristnim znanjem, zadovoljni vrnili v šolo. Skupaj smo zaključili, da so gasilci dobri, pogumni ljudje, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ljudem v nesreči. Ne le v požaru, ampak tudi v drugih naravnih nesrečah. Pripravljeni so pomagati, četudi je večkrat v nevarnosti njihovo lastno življenje. In za vse to si zaslužijo naše neizmerno spoštovanje in hvaležnost. Šolarji, vključite se v gasilsko društvo v čimvečjem številu. Pridite na gasilske vaje in sodelujte na tekmovanjih, da boste nekoč tudi vi uspešno opravljali to človekoljubno delo. Našim trem ljubeznivim gasilcem se za lep sprejem, posredovano znanje in darila najlepše zahvaljujemo. V imenu vseh učiteljic in učencev učenci 3. razreda v Nevljah Letošnji zgodnji sneg je razveselil zlasti najmlajše. Tudi dupliški otroci so s sankami pohiteli na vzpetino ob Groharjevi ulici. ^ ^ Prvi sneg ZVEČER SEM PRI VREMENSKI NAPOVEDI SLIŠAL, DA BO SNEŽILO. PREDEN SEM ZASPAL SEM SI ZELO ŽELEL, DA BI BILO TO RES. KO SEM SE ZBUDIL, JE BILO ŠE TEMNO. POGLEDAL SEM SKOZI OKNO. ZUNAJ JE ZARES SNEŽILO. BIL SEM ZELO VESEL. ZBUDIL SEM SESTRI SIMONO IN NIKO IN TUDI BRATCA JURETA. VSI SMO SE VESELILI SNEGA IN GLEDALI SKOZI OKNO. BILI SMO ZELO GLASNI IN SMO ZBUDIL MAMICO IN ATIJA. ATI JE BIL HUD, KER JE BILA URA ŠELE PET IN MORALI SMO NAZAJ V POSTELJO. KO SE JE NAREDIL DAN, SMO ŠLI NA SNEG. SANKALI SMO SE IN KEP ALI. NISMO ŠLI V ŠOLO, KER JE BILA SOBOTA. BILO NAM JE ZELO LEPO. ZELO SEM SI ŽELEL DA BI ZAPADLO ŠE VEČ SNEGA V NEDELJO SEM SPET POSLUŠAL VREMENSKO NAPOVED. NAPOVEDALI SO, DA BO VSO NOČ IN VES PONEDELJEK SNEŽILO. MAMI JE REKLA, DA RAJŠI NE BO ŠLA Z AVTOM V LJUBLJANO. ZJUTRAJ SEM MISLIL, DA JE SNEGA ŽE DO KOLEN, ZELO SEM BIL JEZEN, KER JE DEŽEVALO. DEŽ JE POBRAL VES SNEG. ATI JE REKEL, DA SE LAHKO TUDI VREMENARJI ZMOTIJO, OTROCI PA SMO BILI VSEENO ZELO JEZNI. GREGOR FTIČAR Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik Na našo zahtevo smo dobili spremenjeno različico načrta ureditve Kajuhove poti, a samo delno upošteva zahteve, ki smo vam jih posredovali v treh pisnih oblikah. O omenjenih zahtevah smo se tudi osebno dogovarjali z g. Magistrom. Vse neupoštevano naj se dodatno vnese v projektno rešitev, ki naj nam ne bo tujek, temveč za izboljšanje okolja in večjo varnost. Predvsem bi opozorili na naslednje stvari: 1. Ureditev križišča Kovinarska-Kajuhova pot po že dostavljenih pisnih zahtevah (odmik od vogala stavbe). 2. Širina cestišča 5,60 m brez sredinske črte in omejitev hitrosti s cestnimi ovirami na cca 30 km/h (»ležeči policaji«). 3. Zmanjšanje začrtane krivulje (na 2 m) od SZ vogala črnogradnje skladiščno-trgovin-skega objekta tovarne ETA. 4. Ohranitev zelenih površin z vsemi nasajenimi rastlinami. 5. Spuščeni pločniki med stopnišči, ki dopuščajo parkiranje in smiselno uporabo pripadajočega funkcionalnega zemljišča stanovanjskega kompleksa. V argumentacijo vseh navedenih zahtev predlagamo meritev jakosti zvoka tresljajev in štetje prometa. H gornjim navedbam bi dodali, da je nujno istočasno urediti promet in parkirne prostore, sklicujoč se na 5. točko zapisnika SPUVO z dne 19. 5. 93, torej: - asfaltiranje okrog starega zdravstvenega doma - ureditev parkirišč ob glasbeni šoli in telovadnici - postavitev ustreznih prometnih znakov - parkiranje ob zgradbi in vzdolž nje na Kajuhovi 10 — samo za stanovalce. Menimo, da je za vse delavce in obiskovalce institucij (glasbena šola, matična knjižnica, zavarovalnica, telovadnica in druge) dovolj prostora ob glasbeni šoli v višini tra-fopostaje in telovadnici ter dvorišču ob Ljubljanski cesti. S tem bi se kolikor toliko normaliziral promet na tem kompleksu, saj parkira v »špici« do 100 avtomobilov hkrati, med drugim tudi ETINI delavci (njihov parkirni prostor je zaseden s sodi, zelenice ob tovarni in igrišče pa samevajo!!). Tudi za organizirane odhode otrok in odraslih z avtobusi izpred glasbene šole in Kajuhove 10 bi se nujno moral najti primernejši prostor v Kamniku. Sem sodi logično nova avtobusna postaja ali veliki parkirni prostor za kegljiščem. Stanovalci Kajuhove 1, 3, 5, 7, 9, 10 Nekulturni odnos... (Alojzij Konda) V zadnji številki Kamniškega občana se gospod Alojzij Konda sprašuje, kako je mogoče, da je okrog stavbe, v kateri imajo svojo pisarno Zeleni Kamnika, precejšnji nered. Radi bi mu odgovorili, da smo Zeleni Kamnika že pred izidom tega članka avto-k lepa rja g. Pavlica opozorili, naj odstrani odpadno pločevino, kar je v veliki meri že storil. Prav tako ima podjetje GAT na dvorišču sedaj pokrit zabojnik, ki ga je možno-zaklepati, zato je manj onesnaževanja kot prej, ko je bil postavljen zabojnik zaprtega tipa. Gospod Konda pa zanesljivo dobro ve, da Zeleni Kamnika nimamo izvršne oblasti in da je pravi naslov za prijavo onesnaževalcev inšpekcijska služba SOB Kamnik. Na ta naslov smo Zeleni Kamnika dali že več prijav in lahko rečemo, da so inšpekcijske službe ustrezno ukrepale. ZELENI KAMNIKA S svečami, knjigami in še marsičem do Londona London - srce Velike Britanije, z bogato kulturno preteklostjo in živahno sedanjostjo. Obiskati Britanski muzej, se zastrmeti v mogočni Bi g Ben ali Parlament, občudovati To-wer Bridge, se sprehoditi med voščenimi lutkami Madame Tussaud... in potem popiti kavo ali čaj v Covent Gardenu, posedeti v Hyde Parku ter na koncu obiskati neštete prodajalne na Oxford Streetu - to je London, kamor se vedno radi vračamo! To je le eden izmed mnogih turističnih oglasov, ki sem jih tako rada prebirala in ob tem v mislih čisto zares potovala po Londonu. Toda tudi sanje postanejo resničnost! Dijaki 3. č smo se med 29. septembrom in 3. oktobrom letos potepali po Londonu. Naš potep ni bil kar tako, namenjen je bil spoznavanju Anglije, angleškega načina življenja in jezika. Posebna zasluga za uresničitev tega izleta gre predvsem gospe Vute, naši profesorici angleškega jezika, in našim staršem, ki so nas finačno podprli. Da pa smo staršem olajšali finančno breme, smo počeli marsikaj - prodajali sveče in knjige, nekateri tudi čokolado, drugi majice... Res, da nismo zaslužili bog ve kaj, pa vendarle... Naš program je bil pester, saj smo želeli v petih dneh videti čim več stvari, ki jih London ponuja. Vsak večer smo se polni doživetij in novih vtisov vračali v hotel v predelu Blo-omsburv, kjer smo vsi utrujeni popadali v postelje. Vtisov je bilo zares veliko. Ogledali smo si westminstersko palačo, sedež angleškega parlamenta, kjer nam je prijazni vodnik John ob arhitekturnih in zgodovinskih znamenitostih stavbe razložil tudi delovanje angleškega parlamenta. Palača stoji ob veličastni katedrali Westminster Abbey, v kateri je čudovita kapela Hernika VIL, kjer že 900 let kronajo angleške kralje in kraljice. V Britan- skem muzeju smo videli egipčanske mumije, z nabrežja Temze smo si ogledali Green-wich... Še posebej zanimivi sta bili učni uri v National Gal-lery in Tate Gallerv, kjer sta nam kustosa pomagala doumeti in občutiti lepoto in razsežnosti sporočila nekaterih likovnih stvaritev. Lahko smo občudovali Leonarda da Vincija, Ti-ziana, Van Gogha, Moneta... V Londonu pa niso samo muzeji, marveč tudi zanimive ulice z modnimi norostmi, trgovine, kjer se človeku lahko zmeša... Bili smo na nedeljskem židovskem trgu, kjer smo barantali s trgovci in kupovali še zadnja darila za svojce, in doživeli Covent Garden, ki je posebno znan po uličnih umetnikih. Tu se ves čas nekaj dogaja in vse je prava paša za oči. Klovni, lutke, plesalci, slikarji, različni koncerti... Eno dopoldne smo namenili izletu v VVindsor, kjer smo si ogledali kraljičino rezidenco. V neposredni bližini starodavnega gradu je slavna šola za fante - Eton. Vsi učenci te elitne šole morajo nositi uniforme - frake. Kako zanimivo jih je bilo opazovati, ko so tako oblečeni hiteli po ulici k naslednji šolski uri! Na poti v VVindsor smo videli hišo superzvezdnika Eltona Johna, na žalost le hišo, ne pa tudi Eltona. Ogledali smo si še marsikaj zanimivega, npr. muzej voščenih lutk Ma-dam Tussaud s planetarijem in Ročk Circus, večerni Soho, pokukali smo tudi v restavracije McDonalds, vrhunec naših doživetij pa je bil ogled musicla Starlight Express v Apollo Theatru na Victorii in musicla Miss Saigon. Profesorica nam je povedala, da brez ogleda musicla ne doživiš Londona. Mislim, da je to čisto res. London je namreč tudi mesto, kjer uprizarjajo največ musiclov - celo več kot na Broadwayu. Naših pet dni je kar prehitro minilo. Zdaj vem, da je London mesto z mnogimi presenečenji in toliko zanimivostmi, da si ga mora, če je le mogoče, ogledati in doživeti vsakdo. BOJANA KLEMENC novinarski krožek SŠRM Pripombe na proračunski memorandum za leto 1994 POVZETEK je preveč optimistično naravnan in izhaja iz ocen, ki ne temeljijo na analizi gospodarskih gibanj in iz tega izhajajočih socialnih posledic. Razloga za optimizem ni, to dokazuje analiza lastninjenja pri SDK. POLITIKA JAVNIH FINANC Pravilna je usmeritev v zmanjšanje neposredne obremenitve gospodarstva, vendar ne s povečanjem neposrednih davkov, ampak z zmanjšanjem cene državne uprave in s premišljenimi investicijskimi posegi na področju negospodarskih investicij. DAVČNA POLITIKA Povsem nesprejemljiv je predlog zakona o obdavčitvi avtomobilov, posebej tistih do 2000 cm3, ki niso luksus. S tem bo država posegla po premoženju, ki je že bilo obdavčeno in se zanj letno plačuje taksa za registracijo ter plačuje davek na pogonsko gorivo. S tem bo država še poslabšala že tako slabo prometno varnost, kajti pojavil se bo zastoj pri zamenjavi voznega parka z novim, varnejšim in ekološko primernejšim. DOHODKOVNA POLITIKA S tezo o 20-odstotnem znižanju prihodka vlada dokazuje, da nima izdelanega programa gospodarskega razvoja, ampak želi gospodarski razvoj spodbujati s siromašenjem že sedaj siromašnega in brezpravnega delavca. Vlada bi se morala zavedati, da ta način pelje v nadaljnjo zmanjše- vanje gospodarske moči in popolno osiromašenje v predvidljivi perspektivi. Dohodkovno politiko bo bolje prepustiti tržnim razmeram, previsoke in neupravičene dohodke (zlorabo) pa obvladovati z ustrezno davčno politiko. Za doseganje konkurenčnosti bo potrebno zagotoviti pravni red in poštenost. LASTNINJENJE, SANACIJA BANK IN PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ Proces prestrukturiranja bo potrebno prilagoditi izkušnjam revizije. Prva poročila dokazujejo veliko stopnjo zlorab, zato bo morala vlada posebno pozornost posvetiti subjektom lastninskega preoblikovanja, ki bodo iskali državne subvencije in kredite pod ugodnimi pogoji. Ni razumno, da država preko javnega dolga pokriva stroške deviznega poslovanja z občani. Nemoralno je, da bomo občani na tak način ogoljufani za svoje prihranke, za goljufijo pa ne bo odgovarjal nihče! POLITIKA ZAPOSLOVANJA V politiki zaposlovanja je potrebna temeljita analiza delovnih mest. Uvesti je treba boljši nadzor nad zaposlovanjem in desti-mulativno davčno politiko za pogodbeno in divje zaposlovanje. TRG IN CENE Trg bo najbolje deloval, če država ne bo pretirano posegala v tržne mehanizme. Za uspešno zagotavljanje stabilnih cen bo zelo pomembno, da bo država zagotovila zakonito in učinkovito delovanje institucij sistema in stabilno davčno in gospodarsko politiko. Večja intervencijska podpora bo potrebna kmetijstvu — v smislu preprečevanja neugodnih razmer, ne pa njihove sanacije - ter izgradnji prometne infrastrukture, tudi zaradi varovanja okolja in povečanja prometne varnosti. SOCIALNA POLITIKA Trenutna socialna politika ne zasluži svojega imena, je politika prerazporejanja. Pri izdelavi va-lorizacijskih mehanizmov je narejena groba napaka, ki je prizadela zlasti kmečke otroke. S prekomernim povečanjem valorizacije katastrskega dohodka je izločilo iz štipendiranja kmečke otroke na vseh ravneh šolanja. Menim, da je treba s takojšnjim raz-veljavljenjem tega določila omogočiti nadaljevanje šolanja tej populaciji. Racionalizirati je treba delo socialnih služb, ki se preveč ukvarjajo same s seboj! Pri tem naj upošteva razmerje med stroški za socialno službo in razdeljeno pomoč. Zelo pomembno je ne povečevati nadzorne službe, ampak poostriti kriterije in sankcije zoper zlorabo in kršitelje. POLITIKA VARSTVA OKOLJA Že pri predlogu zakona o varstvu okolja sem opozoril na potrebo po evropski kompatibilnosti tega zakona. V preambulo naj se vnese dikcija, da sprejemamo evropske norme varstva okolja, ki so zaobsežene v standardu ISO 9000. Država Slovenija se bo prizadevala te norme uvajati v proizvodnjo povsod, in to takoj, ko bo ekonomsko in tehnološko zmogla. Močno kasniju zakoni in podzakonski akti za posamezne segmente varstva okolja. To povzroča velike neprijetnosti in tudi gospodarsko škodo (zakon o vodah, zakon o gradnjah, ni izdelanih kriterijev za mejne vrednosti). ŠOLSTVO Na tem področju bo izjemno pomembno izdelati kvalitetne učne programe, doseči spoštljiv odnos (učenec/učitelj) ter posvetiti posebno pozornost kvaliteti in ceni učnih pripomočkov. KULTURA Kulturna in umetniška dejavnost dopolnjuje celovito podobo in identiteto slovenske države in njenih prebivalcev. Izjemno pomembno je, da minister za kulturo posveti vso pozornost in skrb kulturni in naravni dediščini, ki je pričevalec naše dejavnosti in bivanja v tem prostoru. Ni mogoče dopustiti divjega lastninjenja - privatiziranja - in izginjanja (kraje) teh dobrin. Ustanove, ki to dopuščajo, ne morejo biti upravičene do državne podpore. (Primer: Izginula dediščina Kozlcrjeve hiše - Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Arboretum Volčji Potok.) PAVEL OCEPEK Črna kronika 1. 10. Neznani storilec, mlajši moški, je poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo na Križu. Star je okoli 22 do 25 let, visok 180 do 185 cm, izrazito suh, podolgovatega, suhega obraza, kratkih, kostanjevih las, oblečen pa je bil v moder pulover in temnejše sive hlače ter obut v visoke vojaške škornje. 5.10. Pri mostu v Stranjah oziroma v bližini gasilskega doma se je zaradi izsiljevanja prednosti zgodila prometna nesreča. Sicer pa je bilo na tem območju nekoliko povečano število prometnih nezgod z manjšo materialno škodo. 8.10. Š. M. in S. F. ter kasneje še B. V. so se sprli, nakar sta slednja dva pretepla prvega. 14. 10. P. S. iz Kamnika je vinjen razgrajal in grozil bližnjim. Ker je bilo pričakovati, da bo grožnje uresničil, so ga policisti pridržali do streznitve. 20. 10. Policisti so tujemu državljanu zasegli ponarejene listine oziroma neizpolnjene obrazce vozniškega dovoljenja in žige. Zoper tujca bo uvedena kazenska ovadba. Primer še raziskujejo. 21. 10. Tujec O. H. je nezakonito bival na Zikovi ulici. Sodnik za prekrške mu je izrekel varstveni ukrep odstranitve iz Republike Slovenije za šest mesecev. Otrok iz Tuhinjske doline se z nočjo ni vrnil domov. Policisti so ga našli z organizirano akcijo. Skril se je bil namreč globoko v seno na nekem seniku. 25.10. V Črni pri Kamniku se je zgodila prometna nesreča. Voznik N. M. je zaradi ovire na cesti (po vsej verjetnosti so jo postavili otroci) zavrl, vanj pa je trčil za njim vozeči B. K. L. M. in K. H., oba tujca, sta bila izročena preiskovalnemu sodniku, ker sta osumljena kaznivega dejanja sodelovanja pri pretepu, v katerem je tretja oseba hudo telesno poškodovana obležala na tleh. Trije tujci so namreč skupaj popivali na Duplici, nakar so obračunali med seboj. 28.10. PP je prejela obvestilo, da so bili pri jami na Duplici najdeni sodi s sumljivo tekočino. Kasneje so strokovnjaki ugotovili, da gre le za vodo. Ob najdbi vsakovrstnih sumljivih predmetov so policisti še posebej previdni zaradi morebitnega ekološkega ogrožanja okolice. 31. 10. Ob 2. uri zjutraj sta neznanca vlomila v osebni avtomobil pri diskotekti Encijan v Stranjah. Policist v civilu, ki se je tam zabaval, je izvedel za dejanje, nato pa je iz smeri pokopališča prikrito opazoval naselje, ker je domneval, da so storilci še nekje v bližini. Njegova domneva se je potrdila, saj sta storilca resnično zapuščala Stranje z ukradenim predmetom. Policist R. K. je stekel za njima. Osumljeni D. S. je zbežal v strugo Kamniške Bristice v bližini mostu, drugi pa v drugo smer. Policist je prijel D. S.-ja tik pred nasprotnim bregom. Drugi osumljenec - kasneje je bilo ugotovljeno, daje bil to Š. S. - pa je bil po dejanju že doma. Ukradeni predmeti so bili zaseženi. V septembru in oktobru je neznanec nadlegoval in otipaval osebe ženskega spola po spolovilu preko oblačil. S pomočjo nekega občana je bil storilec prijet. Ugotovljeno je bilo, da gre za še ne 14-letnega otroka. A. D. in neslovenski državljan T. W. sta prodajala posodo po Kamniku. V bližnji preteklosti se je že dogajalo, da so tujci ponujali posodo. Občani naj bodo na tovrstne pojave pozor-neiši. Število prometnih nezgod je v primerjavi z letom poprej bistveno manjše; nekoliko več jih je bilo ob slabem vremenu, kar je posledica neprilagojene hitrosti vožnje na vremenske razmere. DGV OBVESTILO Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26790, 18/93, 47/93) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času Od 22.11.1993 do 22. 12.1993 JAVNA RAZGRNITEV osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka z oznako K-7 ALPREM. Razgrnjeni dokumenti so na vpogled v stavbi občine Kamnik v II. nadstropju. Vabimo Vas, da se udeležite JAVNE OBRAVNAVE osnutka urbanističnega akta, ki bo v sredo, 8. decembra 1993, ob 18. url v aejnl sobi — II. nadstropje Skupščine občine Kamnik, Glavni trg 24. Vsi, ki jih to zanima, lahko podajo pripombe ali predloge v knjigo pripomb na kraju razgrnitve, lahko pa jih v pisni obliki posredujejo do poteka roka razgrnitve na naslov: Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. POVZETEK VSEBINE URBANISTIČNEGA AKTA: S prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 je za območje Alprema določena izdelava ustreznega prostorskega izvedbenega načrta - zazidalni načrt s plansko oznako zazidalnega otoka K-7 ALPREM. Izhodišče za prostorsko-oblikovalsko koncepcijo območja predstavljajo skupne strokovne podlage za revitalizacijo starega mestnega jedra Kamnika, ki poudarjajo oblikovanje poslovno-trgovskega centra s spremljajočimi dejavnostmi. Osnutek predlaganega zazidalnega načrta temelji na prenovi obstoječega stavbnega fonda tako, da etapno prevideva funkcionalno in oblikovno prestrukturiranje območja. Obstoječa dejavnost se seli na lokacijo predvidenih dejavnosti na območju zazidalnega otoka B-15 SP. ALPREM. Na ta način se omogoča etapno vnašanje novih vsebin in programskih izhodišč na realnih ekonomskih temeljih. Preoblikovanje sloni na dopolnitvah gradbenih vrzeli, delnih ruši-tvah obstoječega stavbnega fonda ter na oblikovnih prijemih, ki naj bi območje prilagodili tipologoji oblikovanja starega mestnega jedra. Z vnosom novih vsebin se hkrati aktivira obvodni svet Kamniške Bistrice s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi. S tem se oblikuje nova obrežna fasada, ki nadomesti dosedanji industrijski videz širšega območja ter tako vpeljuje nove vizure, ki hkrati mestu vračajo star izgled. V kontekstu obravnave širšega prostora se v kasnejših etapah oblikujejo dodatne parkirne površine, namenjene novim uporabnikom prostora. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE KAMNIŠKI OBČAN kultura 18. NOVEMBRA 1993 Glavarjeva knjižnica Iz preteklosti za prihodnost V raznovrstno in bogato kulturno dediščino sodijo tudi knjižnice, v katerih je ohranjeno duhovno in intelektualno bogastvo preteklih in sedanjih dni. Vendar knjižnice ostajajo mrtve zakladnice, če njenih tihih in nakopičenih darov ne ovrednotimo in ne prenesemo v življenje. To je prav gotovo dobro znal in zmogel znani komendski župnik iz 17. stoletja - Peter Pavel Glavar (1721-1784). S svojim duhovniškim, gospodarskim in mecenskim delom je svojemu kraju vtisnil globok pečat. Ne nazadnje tudi s svojo knjižnico, ki je izjemna ne samo na kamniškem, pač pa tudi na slovenskem področju. Glavarjeva knjižnica je bila ustanovljena 1. 1752, o čemer priča tudi ohranjena listina v arhivu te knjižnice. Glavarje ustanovil poseben beneficij za tretjega duhovnika - benefici-ata. Sam je pripravil in vodil gradnjo hiše z njemu lastno spretnostjo, pri čemer so mu pomagali tudi domačini. Poleg bivalnih prostorov za tretjega duhovnika je v hiši namenil posebno sobo za knjižnico. Takšno odločitev za knjižnico v podeželskem okolju danes težko ustrezno vrednotimo, saj so v današnjem času informatike knjige in informacije zelo lahko dostopne. Poseben vtis na nas naredi tudi nenavadna kombinacija intelektualnega in praktičnega duha, saj se je ob skrbi za knjigo odločil, da bo dela vodil in načrtoval kar sam. O njegovi praktičnosti priča ohranjena oprema knjižnice, ki je bila protipožarno grajena, težka okovana vrata in okna s svinčenimi križi ter železnimi polkni pa so varovala knjige tudi pred vlomi. Od leta 1951 je ta knjižnica zaščitena kot kulturni spomenik. V avtentičnem okolju je ohranjenih 2000 knjig, od tega 1500 iz prejšnjih stoletij. V izjemno zapuščino sodi tudi pomembno arhivsko in rokopisno gradivo P. P. Glavarja. Vse te sledi govorijo o Glavarjevi širini in delovanju: o njegovem pastoralnem delu, o njegovih teoloških premišljanjih, o njegovi intelektualni moči in načitanosti, o njegovi skrbi za župljane ter o umnem gospodarjenju in čebelarjenju. Knjige je sam zbiral in nakupil, nekaj pa jih je dobil v dar. Po vsebini so knjige večina seveda teološke, pa tudi gospodarske, juridične, filozofske, medicinske, geografske. Najstarejša je Biblia sacra iz leta 1484, ki je edina inkunabula in je izredno lep in dobro ohranjen beneški tisk. Posebnost je tudi Die Ganzel Bibel, to je lepa, v usnje vezana biblija; v usnjene platnice so vtisnjene podobe s svetopisemskimi podobami. Ta knjiga nam s svojo razkošno opremo govori, da je bila včasih knjiga posebej cenjena, tudi zato, ker je bila redka. Delo Življenje svetnikov (1506) je Glavar renoviral in PROF. AND A PETERLIN tinsko-ilirski slovar, ki vsebuje razlago besed. Glavar si je pridobil tudi (originalno) Valva-zorjevo Slavo Vojvodine Kranjske, v kateri je z besedo in s sliko omejena tudi Komen- Pogled v Glavarjevo knjižnico potem intenzivno uporabljal, saj so v knjigi dodani Usti z njegovimi zapisi. Naj omenim še nekatere stare tiske: Sveta vojska (1747), Tomaža Kempečar-ja bukve (1795), Kratki zapo-padek od kristjanskega nauka Roberta Belarmina (1725 - prvi del knjige je latinski, drugi slovenski). Med strokovnimi izstopa knjiga o učenju violine, ki je delo Leopolda Mozarta in ki je edini primer v Sloveniji, potopisi in vodniki z lepimi in izjemno nazornimi bakrorezi, Plutarhovo Življenje velikih Rimljanov, potem pa tudi knjiga s področja zdravilstva. Posebnost je knjiga o cerkvenem pravu, ki je edina na naših tleh, in Belostenčev onomastični la- da in telovska procesija. Kot znan in napreden čebelar je posedoval tudi čebelarsko stro- kovno literaturo. V knjižnici so ohranjene tri tovrstne knjige, kakršnih nima niti čebelarski muzej. Ohranjene so partiture za maše z orkestrom iz časov, ko je v Glavarjevi šoli služboval Jakob Zupan. Arhivski del knjižnice hrani listine, Glavarjevo korespondenco in njegove rokopise. Rokopisi so teološke in filozofske razprave, zvezani pa so v 5 knjig. Najstarejšega je napisal z devetnajstimi leti, v njem pa je razmišljal o fiziki pri Aristotelu. Ostali traktati se nanašajo predvsem na teološko področje. Izjemnost je Glavarjeva družinska knjiga (Status ani-marum), ki Komendčanom omogoča lahko prepoznavanje in raziskovanje svojih družinskih korenin. Hrani se v župnijskem uradu. Iz zbranega knjižnega in rokopisnega gradiva odseva Glavarjeva osebnost in njegova po-lihistorska usmerjenost. Ta mož ni bil samo vesten in praktičen, pač pa tudi širokega duha, samosvoj, željan znanja. Glavarjeve knjižice pa ne moremo opisovati, ne da bi omenjali g. Vikiorijana Demšarja, ki je Glavarjevo zapuščino hranil in jo tako ohranil, hkrati pa tudi raziskoval. O njem je objavil celo vrsto člankov, 1. 1991 pa svoje zadnje delo - Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja. G. Demšar se je pri hranjenju knjižnice srečeval tudi z velikim težavami. Lahko smo veseli, da jih je premagal in tako preprečil, da bi knjižnica postala kuhinjski prostor; preprečil pa je tudi odvoz vrednejših ti- '/AN •Lt. * Bibhoth.ee«: Benetlcii Cttrati ttlnvarinni P.-M-ochia? ComrnencLe .S.Petri in. .ntpcriori Carnmlia Infcriptu.s AFiimtatJVtro PatiloGlovttr Parocrio Grb knjižnice Petra Pavla Glavarja. skov v NUK, manj vrednih pa v papirnico na Količevo. Že dolga leta nad knjižnico bdi tudi profesorica Anda Peterlin. V prvih povojnih letih, ko je bila knjižnica zelo zapuščena in zanemarjena, jo je začela čistiti. »Namesto da bi šla na udarniško gradit ceste, sem čistila to knjižnico. Po vojni je bila polna mrčesa, v knjigah pa se je zaredil knjižni molj,« je pripovedovala prof. Peterlinova. In s knjižne police takoj potegne dokaz - staro knjigo, skoraj uničeno in razjedeno! Prof. Peterlinova je napravila tudi spisek vseh ohranjenih knjig in tako knjižnico pozna do obisti. Obiskovalce vodi po knjižnici s strokovno in zanimivo razlago. Vsi, ki želite knjižnico obiskati in si jo ogledati s strokovnim vodstvom prof. Peterlino-ve, najavite svoj obisk v župnijskem uradu ali pa pri njej osebno. In za konec - prof. Peterlinova pravi, da je g. Demšar razmišljal o tem, da bi tudi arhivsko gradivo razstavil v vitrinah in ga tako približal širši javnosti. Ker pa je knjižnica izključno v oskrbi Cerkve, nima dohodkov. Vendar pa je takšno gradivo izjemno celo za ves slovenski prostor, zato bi bilo vredno postaviti ga na ogled. Tudi iz preteklosti nam za prihodnost preko pisnih sporočil govori življenje. BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Univerza za tretje življenjsko obdobje Risba grba Jerneja Bobica iz Most. Vse arhivsko gradivo iz Glavarjeve zapuščine še ni natančno raziskano. Med takšnim gradivom je tudi zbirka grbov. Vendar je prof. Peterlinova naletela na zanimivost tudi za današnji Čas. To je grb Jerneja Bobiča iz Most, ki ga je cesar Maksimilijan 1. 1613 povišal v plemiča in mu podelil grb zaradi sodelovanja v bitki pri Sisku in vojnih zaslug v bojih zoper Turke. Kljub tehtanju zgodovinskega pomena te bitke in preštevanju Slovencev, ki naj bi v tej bitki sodelovali, imajo Moščani prednika, ki se je pri Sisku tolkel s Turki. B. P. Ana Mlakar: O sonce, sonce O sonce, sonce, bog mojega poletja, nikar na zšjdi! Bila sem potok, divji od pomladnih vdd. Zdaj - suha struga. Le kam hitimo? Saj sebi ne ubežimo niti za korak. V kletko upanja posije včasih sonce. Na licih - sence. Te tenke nitke, ki tkejo naše dneve, so polne vozlov. Visoke stene. Še višje misel hoče, vse tja do neba. Iz zbirke Rahlo moči zvezdni dež pričakovanje Zbirko s podnaslovom »La vicillesse n'est qu'une idče (Starost ni nič drugega kot ideja, misel), iz katere smo izbrali pesem, je izdala Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane. S tem je jasno izrazila smisel, cilj vsake take neformalne skupine za samoizobra-ževanje - postati misel, ki sega do neba, preko visokih sten, preko senc in vozlov, premagati starost, bolezen. Za naše dvajseto stoletje so značilne velike spremembe v sestavi prebivalstva. V vsej zgodovini je sestava prebivalstva spominjala na piramido, vrh katere je bilo le nekaj najstarejših ljudi, na dnu pa je bilo ogromno novorojenčkov in otrok. V drugi polovici našega stoletja pa je v svetovnem okviru izredno naraslo število starejših ljudi. Povprečna življenjska doba se je povzpela nad 70 let in se še vedno vzpenja. Tako se starostna piramida postopno spreminja v valj. Take spremembe so seveda posledica izboljšanih življenjskih razmer in izrednega napredka so-cialnomedicinskih znanosti. Ker je starih ljudi vedno več, se tudi vedno več strokovnjakov ukvarja s problematiko tega obdobja. Ta zgodovinska sprememba zahteva tudi večje prilagoditve, novo zavest... Andragogi so človeško življenje razdelili na tri obdobja: 1. življenjsko obdobje ali čas šolanja (do 19. oz. 25. leta), 2. življenjsko obdobje ali obdobje zaposlitve in poklicnega udejstvovanja ter oblikovanja lastne družine (to traja naslednjih 25 do 40 let življenja), 3. življenjsko obdobje ali obdobje upokojitve oz. obdobje starejših odraslih (od 45. leta dalje). Kaj prinese tretje življenjsko obdobje? Lahko pomeni velik prostor svobode, prinese olajšanje delovnih naporov, sprostitev obveznosti ter obilico neizkoriščenega časa, hkrati pa tudi številne osebnostne in zdravstvene težave. Pa nova zavest? Spremeniti je treba gledanje na starejše kot tiste, ki samo še ugašajo, hirajo. Vemo, kakšni so, ne vemo pa, kakšni bi lahko bili, kaj bi morali biti v spremenjenih življenjskih razmerah. Vse večji del prebivalstva tvorijo sta- rejši, ki imajo tudi izkušnje, znanje, sposobnosti, zato naj bi se neposredno vključevali v socialno in kulturno življenje v kraju. Osnovna usmeritev je odpiranje možnosti, da si v tem obdobju starejši sami pomagajo, se usposabljajo za samostojno premagovanje težav. Rešitev je v aktivnem staranju! Aktivnem na vseh nivojih: rekreativnem, športnem, družabnem, izobraževalnem. Ana Kranjc pravi v Predgovoru k Poročilu za četrto mednarodno konferenco o izobraževanju odraslih, 1985: »Po upokojitvi mora človek razviti nove stal-nejše aktivnosti, s katerimi se bo lahko samopotrjeval in sa-mouresničeval. Iz teh bo črpal svoje samospoštovanje in mnenje o lastni veljavi med ljudmi.« Psihologi vedo, da je izobraževanje v tem obdobju življenjskega pomena, ker preprečuje prezgodnje propadanje, upočasni proces staranja. Izkazalo se je, da sposobnosti za učenje pri starejših niso zmanjšane. Ljudje se učijo mnogo bolj zagnano, motivirano, ker pridobivajo znanja na področjih, za katera med zaposlitvijo niso imeli časa. Učenje pomeni lahko uresničitev neizpolnjenih želja. Da bi dali netivo za lastno ustvarjalnost, je treba izobraževanje primerno organizirati. Tako je leta 1973 v Franciji prišlo do zamisli o »univerzi za starejše odrasle« - Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Gibanje se je razširilo po Evropi in leta 1986 pridobilo navdušence tudi v Sloveniji. Na pobudo Filozofske fakultete in Andragoškega društva Sloveni- je so s takim načinom druženja začeli tudi v Ljubljani. Tej so sledili Maribor, Velenje, Slovenj Gradec, Kranj... Z letošnjim letom smo poskusili tudi v Kamniku. Pod okriljem Matične knjižnice Kamnik smo se prvič videli v aprilu, z rednimi srečanji pa smo pričeli v novembru 1993. Glede na izkušnje drugih podobnih združenj bomo za začetek pripravljali redna mesečna srečanja. Ta bodo vsako tretjo sredo v mesecu, ob 18. uri v prostorih knjižnice. Teme se bodo navezovale na Kamnik, njegovo zgodovino, njegove »aktivne upokojence«, saj raziskave kažejo, da je za tako tematiko največ zanimanja. Na prvo srečanje, v sredo, 20. nov. 1993, smo povabili alpinista in gorskega reševalca Ceneta Griljca, ki je v zanimivem predavanju predstavil svoja potovanja na Aljasko, Tajsko, Nepal. Ko boste prebirali ta članek, bo za nami srečanje s pisateljem, kamniškim rojakom, Ivom Zormanom (sreda, 17.11.1993). V decembru, 17. 12., načrtujemo srečanje z etnologom. .. Vabimo vse, ki ste se že srečali z Abrahamom, da se nam pridružite! Spoznali boste knjižnico kot posredovalko znanj, kot privlačno točko druženja, kot poživljajočo protiutež odtujenosti, kot spodbuje-valko duševne aktivnosti. Obljubljamo, da se bomo potrudili za vas, vi pa spremljajte obvestila o datumih in temah srečanj (plakati v knjižnici, radio, CATV) in pridite. Saj veste, stari smo toliko, kolikor se počutimo stare. O tem, ali nam bo staranje v breme ali v blagoslov, pa odločamo tudi sami. Po raznih virih skup spravila I. U. Priznanje Knjigarni Kočna Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije vsako bienalno leto podeljuje SCHVVENTNERJEVA PRIZNANJA in PLAKETE za dosežene uspehe v knjigo-trštvu v zadnjih dveh letih, kot vzpodbudo za nadaljnji pospešen razvoj slovenskega knjigotrštva, zlasti z izpopolnjevanjem in uvajanjem sodobnih knjigotrških metod in poti do bralcev slovenske knjige. SCHWENTNER Lavoslav (1865-1952) je bil slovenski založnik in knjigotržec, od 1898 do 1938 je vodil v Ljubljani svojo založbo, izdajal dela Župančiča, Cankarja, Murna, Ketteja, Aškerca, Kraigherja in druge slovenske pesnike in pisatelje. Izdajal je tudi mladinska dela in otroško literaturo (Župančič, Golar, Milčinski), kakor tudi znanstvene in strokovne knjige (Prepeluh, Ilešič, Prijatelj) ter glasbene izdaje. Ker je zelo skrbel za širjenje slovenske knjige, se po njem imenuje nagrada, ki jo podeljujejo v okviru knjižnega sejma. Žirija za podeljevanje Schwentnerjevih priznanj in plaket je izbrala naslednje nagrajence: plaketo prejmejo KNJIGARNA KOČNA KAMNIK LIBRIS KOPER CZ KNJIGARNA MARIBOR. Slovesna podelitev Schwentnerjevih nagrad je bila v četrtek, 11. novembra v okviru slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. KNJIGARNA KOČNA je letošnje Schwentnerjevo plaketo prejela za dobro založe-nost, reden stik z bralci, za dobro sodelovanje z Matično knjižnico in kamniškimi šolami, saj kot sodoben, uigran in živ knjigotrški mehanizem Prijazne prodajalke KNJIGARNE KOČNA so ponosne na SCHWENTNERJEVO PRIZNANJE, ki so ga prejele na 11. knjižnem sejmu v Ljubljani za požrtvovalno delo na področju knjigotrštva. (V. MEJAČ) predstavlja zanesljivo pot do bralcev slovenske knjige. Da je KNJIGARNA KOČNA to dosegla, je bila potrebna velika in strokovna angažiranost vodstva trgovine, posebej po- slovodkinje gospe REZKE TONIN, za kar njej in kolektivu Knjigarne veljajo naše najiskrenejše čestitke in dobre želje. MIHA V znamenju ekslibrisov V razstavišču Veronika v Kamniku je bila v oktobru in novembru na ogled MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH EKSLIBRISOV, na kateri so razstavljali učenci osnovnih šol iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Vojvodine (YU), Kitajske, Litve, Makedonije, Slovaške in Slovenije. Organizatorja, Osnovna šola Komenda-Moste in Društvo Exlibris Sloveniae Ljubljana, sta obiskovalcem pripravila res pravo likovno poslastico, saj so te otroške male grafike v svoji nemi črno-beli govorici povedale več o otroškem doživljanju in dojemanju sveta kot marsikatera učena pedagoška ekspertiza. Po pestrosti tematike in tudi sicer so nam te grafične miniature s svojo otroško likovno neposrednostjo in spontanostjo odprle in posredovale nov svet, ki ga pozna le otroška duša. Vzporedno s to prireditvijo smo si lahko ogledali tudi razstavo ekslibrisov madžarske umetnice HERMINE HOR- VATH-RIEGER v kavarni Veronika. Grafičarka živi v Nemčiji, v mestu Ennigerloh - Miinsterland (Vestfalija) in je docentka na visokošolski ustanovi. Študirala je na visokih umetnostnih šolah v Budimpešti, Miinchnu in Peroggi. Umetnica je članica likovne skupine ART CREATIV v En-nigerlohu, s katerim ima Kamnik prisrčne kulturne stike, zato smo bili te likovne predstavitve še bolj veseli. Eksttbris z razstave Hermine Horvath-Reiger Ekslibrisi, te male grafike, navadno v črno-beli izvedbi ter največkrat v tehniki lesoreza ali linoreza so bile sprva namenjene predvsem overovljenju lastništva knjig, danes pa so namenjene predvsem zbiralcem. Pri nas so ti združeni v svoje društvo s sedežem v Ljubljani. V Sloveniji ima ta miniaturna grafika kar bogato tradicijo, če omenimo le čudovite ekslibrise dveh naših najbolj pomembnih pionirjev sodobne slovenske grafike - Božidarja Jakca in Mihe Maleša. Ekslibrisi Hermine Horvath-Rieger vsebujejo vse kvalitete dobre grafike in tega žanra. Li-kovno-kreativno in v tehnični izvedbi obvlada avtorica svojo stroko do perfekcije. Mojstrsko obvladuje tako figurativne motive, živalsko tematiko (jež, kozorog, lastovka, gosi) kot tudi rastlinski svet in čisto deko-rativnost. V mnogih njenih eksponatih se kot pomemben likovni element pojavlja tudi ka-ligrafija, kar je nasploh značilno za to zvrst grafike. Tehnič- Razstava aktov v kavarni Veronika Kipar CIRIL HOČEVAR se je po več letih udejstvovanja v svojem primarnem poklicu gradbenika, v zadnjem času .spet intenzivneje posvetil likovni umetnosti: kiparstvu, risbi in akvarelu. Po večletnem premoru je potreboval kar nekaj časa, daje vzpostavil dialog s kiparsko materijo ter risarskimi in slikarskimi zakonitostmi. Pričujoča razstava je rezultat tega prizadevanja. Hočevar se je v tem obdobju poleg kiparstva posvetil predvsem risarsko-slikarskemu upodabljanju ženskega akta v tehniki akvarela, kombiniranega z risbo, ki ponekod prehaja že v kolorirano risbo, saj je risarska poteza glavni nosilec slike. Hočevarjevi ženski akti v različnih pozah so podani z jasno konturo, a obenem z občutlkom za kiparsko plastičnost in telesnost. Ti bežni zapisi aktov, lahko jih imenujemo kar krokiji, so namerno nagli in hipni in zato v načelu ne zahtevajo konstrukcij, za katere bi bilo potrebno daljše razmišljanje in analiziranje; so nagonski izraz, neposredno iskanje. Ni pa nikakršen slučaj, da kipar razmišlja tudi risarsko in slikarsko. Predvsem figura in akt sta zaradi svojih telesnin, volumnov in oblih form spodbudila marsikaterega kiparja k risanju ali slikanju; ali pa so bile, obratno, risarske oziroma slikarske skice predloga za kasnejša kiparska dela. O tem nam pričajo številni risarski akti velikanov modernega kiparstva od Aristida Maliola, Henrvja Moora, Brancusija do, recimo, našega Nikolaja Pirnata. Ženski akti na koloriranih krokijih, deloma tudi akvarelih, Cirila Hočevarja vsebujejo seveda tudi vzdušje in razpoloženje z določenim erotičnim nabojem, kar daje tem skicoznim zapisom še posebno draž. Avtor razstavlja tudi dve kiparski plastiki: poltorzo in otroški akt v žgani glini, oboje v akademsko realistični maniri. DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar in likovni kritik Podeželje -vrt prihodnosti Z razstave Mednarodnega otroškega ekslibrisa: Mateja Plut, OŠ Belokranjskega odreda, Semič. no so te grafike lesorezi ali linorezi, v izvedbi globokega ali visokega tiska (negativni ali pozitivni odtis). Razstava ekslibrisov Hermine Horvath-Rieger je prijetna osvežitev kamniške likovne ponudbe. DUŠAN LIPOVEC V galeriji CIRAJ v Komendi, Gmajnica 93, je bila 26. oktobra predstavitev knjige PODEŽELJE - VRT PRIHODNOSTI. NOVE MOŽNOSTI. Knjigo, prevedeno iz nemškega izvirnika, je izdala Glavarjeva družba iz Komende. Že sam naslov govori o vsebini knjige. Strokovni kritik prof. dr. Matjaž Kovačič iz Družbe za razvoj podeželja pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani vidi njeno poslanstvo predvsem v opozarjanju na morebitne napake, ki bi lahko nastajale pri Istrske impresije Kako smo preživljali dopust na Hrvaškem Nadaljevanje iz prejšnje št. Sam sem slišal mladega Slovenca, kako je hrvaškemu slaščičarju dejal: »Škoda, zares škoda, pet let Smo bili prijatelji, sedaj pa tako.« Po teh besedah je z žensko, ki je sedela pri njegovi mizi, zapustil slaščičarno. Slaščičar ga je miril z besedami: »Pa nisam ništa rekao!« Vendar ni pomagalo. Spet drugič sem bil priča ostremu besedovanju, do katerega je prišlo v gostilni zaradi počasne postrežbe. Namesto da bi ta hitreje stekla, smo poslušali daljše prerekanje, nekaj gostov pa je tudi zapustilo gostilniški vrt, ker predolgo časa niso bili postreženi. Tudi sam sem z otroki dolgo čakal na pijačo. Nekulturno vedenje slovenske mladine V petek zjutraj, 16. julija, me je prebudilo dretje iz gostilne. Mislil sem, da je to kakšna tuja skupina alkoholno omamljenih oseb, čudno pa se mi je zdelo, ker so začeli razgrajati zjutraj in ne zvečer. Mislil sem si, da so se verjetno vrnili iz kakšnega »diska« in da se je zato veseljačenje malce zavleklo. Radovednost mi ni dala miru in šel sem pogledat, kdo je tako »pevsko razpoložen«. Odkril sem, da so ta dekleta in fantje »naših gora cvetovi«. Duška pa so sj dali zvečer, ko so na gostilniškem vrtu uprizorili pravi festival »dretja«, ki je bilo daleč od lepega petja. Zraven pa so se grozeče opotekali zaradi velikih količin popitega alkohola, se prav nesramno vedli (najhujša so bila dekleta); kar je še posebej klavrno, pa je bilo dejstvo, da niso znali pošteno zapeti niti ene od tako lepih slovenskih narodnih pesmi. Nazadnje so se na večkratno prigovarjanje voditelja, ki jih je skušal vsaj malce ukrotiti, odmajali proti morju. Pod vse to bi lahko zapisal, da so se vedli v slogu »Istra je naša!«. Družbo pa so jim nekaj časa delali tudi fantje, ki so se pripeljali z avtomobilom, na katerem je pisalo Mladi turist, spodaj pa Hej, pojdite z nami (turistična agencija). Te je vodil neki človek z vzdevkom »Guru-guru«. Celotna predstava na gostilniškem vrtu je bila res uprizorjena v tem smislu, prav tako pa najbrž tudi nadaljevanje ob morju ali tam, kamor so se pač namenili. Pogovor z nekdanjim partijskim sekretarjem Ko so ti odšli »grulit«, sta se razživela mlada zakonca, čeprav ju je otrok milo prosil, naj gredo spat. Ta dva bi lahko odlično pela, če se ne bi mlada žena spakovala, navzoči pa bi imeli še en koncert, čeprav smo najhujšega že doživeli. K sreči ga ni bilo, saj sta zakonca skupaj z otrokom »odvijugala« proti počitniški hišici, žena pa je na moževo vprašanje, kaj so ji dali piti, priznala, da »nekaj hudičevo močnega«. Navzoči pa smo bili še priče njunemu glasnemu medsebojnemu občudovanju in izkazovanju nežnosti. Čeprav sem si tokrat obljubil, da se ne bom z nikomer pobliže seznanil, ampak se posvetil le družini, sem to obljubo prekršil le pri košarki in se pogovoril z nekdanjim partijskim sekretarjem, s katerim sva se seznanila na plaži. Najprej sva seveda pokramljala o zavoženi hrvaški gospodarski in siceršnji politiki, kmalu pa prišla do bolj osebnih zadev in nazorov. Najbolj sem bil vesel njegovega odkritega priznanja, zakaj je kot mlad fant stopil v KP, čeprav bi ga babica najraje videla pred oltarjem kot duhovnika, nato pa tudi priznanja o ravnanju, ko je prišlo do zloma partijskih struktur. Povedal mi je, da v podjetju ni nikogar od tistih, ki so vračali partijske izkaznice, obsojal, pa tudi sam se ni »prelevil«, kot mnogi drugi, v razne druge stranke, ki nimajo dosti ali pa sploh nobene povezave z nekdanjo KP. Raje je ostal »zunaj«. Najbolj ga boli dejstvo, da se danes nihče, razen v Cerkvi, ne posveča dovolj mladini, da bi jo zaposlili na področju športa, kulturnih dejavnosti, pri krajevnih prireditvah. Strah ga je brezciljnega tavanja, lenarjenja in popivanja mladih, ko bi jih vendar lahko usmerili v koristne dejavnosti. Pri njih doma se trudijo za to, saj je hčerka vrhunska telovadka. Posebej me je presenetila odkritost tega Človeka, zrelo gledanje na življenje pa tudi določena značajska pokončnost, ki je vela iz tega nekdanjega komunista. Zlasti je zagovarjal spoštovanje do človeka, ki si iskreno prizadeva za neko stvar in tudi zanjo veliko žrtvuje. V njegovem primeru je verjetno tudi bilo tako, čeprav, po mojem, za napačno stvar. To je verjetno čutil tudi sam, všeč pa mi je bila njegova iskrenost in dialoška odprtost. Zelo lepo doživetje zame in za ženo je bila sobotna maša v novigrajski županijski cerkvi ki je bila italijansko-hrvaška. Najbolj pa me je prevzelo zelo lepo petje. Kar nisem mogel verjeti, da je kaj takega sredi cerkve zmore osem žensk in en moški, saj so bili boljši kot marsikateri slovenski mešani cerkveni pevski zbor. Posebej mi je ugajala italijanska pesem v čast lurški Mariji. Pogoste policijske kontrole Veselje do vožnje z avtomobilom oziroma izletov so mi jemale številne policijske kontrole. Samo v petek zvečer, ko smo šli z otroki k vrtiljaku v Novigrad, sem jih opazil kar štiri. JOŽE PAVLIC (Nadaljevanje prihodnjič) prizadevanjih za razvoj podeželja. Slovesnosti so se udeležili povabljeni častni gostje: minister za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije prof. dr. Jože Osterc, veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji dr. Gunther Seibert, prof. dr. Holger Magel iz bavarskega Državnega ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo (je tudi urednik in soavtor izvirnika), mag. Jože Protner, poslanec in predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v Državnem zboru Republike Slovenije. Predstavitvi so prisostvovali tudi predstavniki republiškega ministrstva za kmetijstvo, predsednika sveta krajevne skupnosti iz Komende in Most, dekan Nikolaj Pavlic, predstavnik Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane dr. Anton Prosen, člani Glavarjeve družbe in ustvarjalci slovenskega prevoda knjige. V programu je sodelovalo več govorcev; popotnico knjigi je dal slavnostni govornik prof. dr. Jože Osterc. Program so popestrili pevci Ljubljanskega okteta. Gostitelj, vitez Jožef Ciraj, je v zanimivih lončenih posodah, izdelanih v Komendi, gostom ponudil domačo zakusko s pristnimi domačimi speci ali te tami: gorenjsko zaseko z domačo klobaso in črnim kruhom ter več vrst štrukljev. Pokušnjo vin pa je vodil ugledni enolog in sommelier mag. Jože Protner. Ob tej priložnosti so otroci Osnovne šole Komenda Moste, pod vodstvom likovne pedagoginje Milojke Volkar, pripravili razstavo likovnih del, ki so nastajala ob lanskoletnem pripravljanju programa celostnega razvoja podeželja Komende, Križa in Most na temo MOJ KRAJ BO ŠE LEPŠI. VERA MEJAČ Slovenski alpinisti na K 2 (III.) Otožno zmagoslavje Do tabora pod Pajujem smo hodili tri dni. Zvečer so nam iz Askol prignali jaka in kozo, ki sta se nič hudega sluteč pasla po travi. Sardar je povedal, da ju bodo zaklali naslednji dan ob devetih. Ta zakol se imenuje haram. Ko sem naslednji dan okoli desetih prišel mimo, so jaka že razkosali podobno kot zveri, le da so se posamezni deli živali držali skupaj. Minila me je vsa želja po tem mesu, sicer pa so ga tako večina dobili nosači. S tem, ko smo kupih jaka, nam ni bilo potrebno kupiti dodatnih 250 kg hrane in najeti 10 nosačev, da bi jo nosili. Ta tabor pod Pajujem je bil zadnji na travnatih tleh. Izpod gore teče potoček, ki namaka zemljo, zato raste tukaj tudi nekaj dreves. Nosači so iskali suhljad za kurjavo hkrati pa mislili tudi za naprej ter zasekali kakšno vejo, da bo naslednjič, ko bodo spet tu suha. Ko je Miško opozoril zveznega oficirja, da ministrstvo za turizem ne pusti sekati, je ta povedal, da ne smejo sekati zelenja, medtem ko suhe veje in drevesa lahko uporabijo za kurjavo. Naslednje jutro smo zgodaj vstali, saj nas je čakala dolga in naporna pot. Naredili smo dve etapi in to po ledeniku Baltoro, ki se začne pod Pajujem, konča pa po 75 km više na Concordiji. Concardija pomeni »sloga«. Tu je res stičišče ledenikov, ki potem skupaj, kot ogromna 1 km široka reka, počasi drsijo v dolino. Ledenik se premakne približno 6 m na leto. Ker smo imeli veliko nosačev, so se tovori z njihovo hrano hitro manjšali. Zato je naš vodja vsak dan izplačal in odpustil sedem nosačev. Na ledeniku je bilo veliko snega, ki pa se nam tudi čez dan ni udiral več kot do gležnjev in je bila zato hoja prijetna. To pa je bilo predvsem pomembno zaradi nosačev, ki tako niso imeli vzroka za nezadovoljstvo. Takrat, ko smo delili tovore, so dobili tudi škornje, nogavice in sončna očala. Nudili smo jim vse, kar smo mogli, bog pa je poskrbel za lepo vreme. 25. maja smo prišli v bazni tabor pod K2, to je kar pet dni prej, kot smo pričakovali. Ker smo prišli v bazo zgodaj dopoldne, smo imeli dovolj časa, da smo postavili šotore ter pregledah opremo in hrano. Naslednje jutro je bilo megleno, pa tudi snežilo je. Po jutranjem omahovanju so se naši gostje odločili, da bodo šli po ledeniku Godvin Austen do stene, kjer se začne naša smer in kjer smo nameravali postaviti ABC tabor (naprej pomaknjen bazni tabor). Tudi Slovenci nismo mogli ostati neaktivni, zato smo se z Borisom, Boštjanom, Zvonkom in Davorjem navezali in odšli za njimi. Prej nam je Miško pokazal, kje po ledeniku so približno hodili na odpravi leta 1988. Mehičan, Šved in Anglež so šli preveč levo. Ko so izginili za robom jih dolgo časa nismo videli. Pozneje smo izvedeli, da je Carlos tam padel v razpoko 8 m globoko. Rešil se je s sa-moreševanjem. Mi smo hodih bolj po sredini ledenika. Oni trije so bili pred nami za približno pol ure. Tako smo jih sledili med razpokami. Nekatere so bile široke tudi do 10 m. Končno smo prišli dovolj visoko in tudi megla se je za trenutek dvignila, da smo lahko opazili našo smer. Šli smo na rob ledenika. Tam smo s cepini poravnali kamne in led ter na ta prostor začeli postavljati šotor, ki pa nam ga je močen veter polomil še preden smo ga postavili. Zato smo ga položili na tla in ob težili s kamenjem. Takoj zatem pa smo začeli postavljati drug šotor italijanske izdelave Ferino, ki je zdržal v viharju. Med tem časom so prišli, do nas Mehičan, Šved in Anglež, ki so Sli previsoko in so se morali vrniti. Tudi oni so postavili šotor. Potem ko smo skuhali čaj in juho, smo se domenili, da Boris in Boštjan sestopita, mi trije pa naj bi ostali. Tudi v drugem šotoru sta se Šved Goran in Anglež David odločila za sestop. Noč je bila dolga. Ob vsakem udarcu srca sem čutil pritisk v notranjem ušesu. Pojedel sem dva aspirina, pa je bilo komaj kaj bolje. Z Davorjem sva vstala zelo zgodaj, prav tako pa tudi Zvonko in Carlos. Vreme je bilo ta dan lepo. V nahrbtnik sem naložil veliko opreme za TI, zraven pa še vponke in vrv. Prejšnji dan sem v bazi tehtal nahrbtnik, imel je 25 kg, sedaj pa se mi ni zdel nič lažji. Ko sem želel fotografirati Davota in K2 v ozadju, sem naredil korak preveč nazaj ter v trenutku padel do ramen v razpoko. Dobro, da sem se ulovil, kajti luknja se nadaljuje naprej v temo. Pred pol šesto sva začela hoditi po strmini navzgor. Po petih urah plezanja in napenjanja vrvi sva prišla dovolj visoko. Tam je bil tudi primeren prostor za tabor. Davo je začel kopati v sneg prostor za šotor, sam pa sem kuhal juho. Ko sta prišla Carlos in Zvonko, smo skupaj postavili šotor. Vanj smo zložili opremo in odšli v dolino. Naslednji dve udarni navezi sta bili stalna naveza Viki in Stipe ter Goran in David, ki sta bila priložnostna naveza na tej odpravi. Naveze po dva in dva smo sestavili, ne da bi kaj taktizirali in filozofirah. David in Goran sta postavila na TI še en šotor. Viki in Stipe pa sta napenjala vrvi. Tisti dan je snežilo prav tako tudi ponoči. Viki in Stipe sta spala v šotoru, ki smo ga mi že prej postavili, David in Goran pa v tistem, ki sta ga postavila sama. Zjutraj zarana, ko je Stipe zlezel iz šotora, ki se je kakih 100 m više sprožil plaz. Takoj je skočil na bolj varno mesto v grapo, ki pelje na drugo stran grebena. Slučajno smo to mesto uporabljali za WC. Ko je šel plaz mimo, je bil šotor, ki sta ga postavila David in Goran zasut. David pa se je v begu pred plazom bos in v samih spodnjih hlačah pognal iz šotora naravnost po strmini navzdol. Imel je srečo, ker je bilo veliko snega, drugače bi zdrsnil. Ko ga je Stipe začudeno gledal, kaj počne skoraj nag in bos v snegu, ga je on v značilnem angleškem stilu vprašal: »Ah smem k vama v šotor?«. Potem so reševali Gorana, ki je še vedno zasut ležal v šotoru. Zaradi tega dogodka, pa tudi zato, ker je bilo še vedno slabo vreme, smo sestopih v bazo. Nekaj sto metrov pred bazo je Goran, ki tehta čez 90 kg, padel v razpoko. David, ki je vsaj 20 kg lažji, ga je dobro obdržal. Ko sta za njima prišla Viki in Stipe, sta začudeno gledala, zakaj David sedi v snegu in jima maha, Gorana pa ni nikjer. Skupaj so ga potegnili ven kot salamo. Miško je ugotavljal, kako naj bi obesili zastavo. Rabili bi nekakšen drog, a nimamo nič primernega. Končno sem se spomnil na aluminijaste markirne palice. Po nekaj urah dela je stal tri metre visok stolp, preko katerega smo napeljali vrv do vrha najvišjega šotora. Na to vrv smo privezali slovensko in pakistansko zastavo. Zvezni oficir je zbolel za močno višinsko boleznijo. Bolela ga je glava, pa tudi bruhal je. Zdravnik Boštjan in kuharski pomočnik Mandšur so ga spremili, na koncu že skoraj nosili, v vojaško bazo, ki je na Concordiji oddaljena dobrih šest ur hoda. Od tam so ga s helikopterjem prepeljali v Skardu, tam pa je šel v bolnico. Delo na gori je bilo v polnem zamahu. Naveze so hodile na goro s težko naloženimi nahrbtniki. Nihče ni taktiziral. Vsi smo delali, kolikor nam je dopuščalo vreme in snežne razmere. RADO NADVESNIK. (Nadaljevanje prihodnjič) S kolesom po deželah Beneluxa Življenje je mnogo lepše, če nam jutranje prebujanje pomeni veselje in užitek. To vsakokratno zavedanje, da smo in da je pred nami nov dan. Če pa človek to doživlja v neznanem svetu, pa je vse skupaj še neznansko vznemirljivo. S takšnimi občutki sem se prebujala tisto jutro v Amsterdamu v majhni sobi, do katere se je bilo potrebno povzpeti po zelo ozkih in strmih stopnicah. Ampak le sam, kajti naše potovalne torbe so bile preširoke in pretežke, da bi jih lahko tavorile za seboj. Sicer pa je to značilnost dežele, v kateri smo bile. O tem smo se znova prepričale, ko smo tega dne križarile po kanalih Amsterdama. Ljubke stare hiše, visoke, da jim skoraj ni videti streh, v obliki stopnic ali zvona, se stiskajo druga ob drugo. Le najbogatej- še imajo stopnice in ograje, vse ostale pa le nekaj njim podobnega — strme in ozke, da se človek komajda vzpne po njih. Zato imajo vse hiše na vrhu velike kljuke, ki služijo kot škripci, kadar je potrebno tavoriti kakšen večji kos pohištva. Čeprav smo se odločile za najcenejšo ponudbo križarjenja po Amsterdamu, je bilo na moč zanimivo. Ugibale smo, koliko prostora se skriva za pročeljem najmanjše hiše z vrati in enim samim oknom v vsakem nadstropju. Zabaval nas je tudi postanek pred semaforjem. Kapitan je moral biti na moč previden, saj je bil promet tu skoraj bolj gost kot po cestah. Sicer pa je bil ta dan namenjen še drugim potepuškim in raziskovalnim radostim. Brez Malo odštekano, a tuli zanimivo! Vsepovsod sama kolesa. nakupovanja v nakupovalnem centru seveda ni šlo. Kakšne trgovine! Od najbolj elegantnih in dragih do cenenih, a nič manj zanimivih in vsekakor bolj primernih za naše žepe. Z enim stavkom - ponudba za vsakogar. Tudi tega dne smo ugotovile, da je Amsterdam življenjski prostor kolesarjev. Na sto kolesarjev en avto! Kolesa so »parkirana« in priklenjena z debelimi verigami kar ob mostovih, ki vodijo čez kanale, pa tudi kolesarnicam podobni prostori so na vsakem vogalu. Vse se vozi s kolesi. Na moč smo se zabavale»ob pogledu na ljubko stevardeso, ki se je v službeni uniformi in s poslovnim kovčkom zavihtela na kolo in odbrzela na delo, kot da se pelje z najimenitnejšo limuzino na svetu. Tako preprosto je to v Amsterdamu. Tako je minil dan, prekratek, da bi si ogledale še vrsto drugih zanimivosti, s katerimi to mesto res ne skopari. Večer nas je zvabil proti hotelu, v katerem smo prebivale. Na poti nam je ulični preprodajalec ponudil hašiš, kateremu je cena v minuti ponujanja padla s petindvajset na deset guldnov. Mikalo nas je, da bi ga kupile za spominek, kajti Amsterdam »slovi« po tem, da je mamljivo »zlato« mogoče kupiti kjerkoli in kadarkoli. Pred hotelom nas je čakal naš jekleni spremljevalec, ki ga je že zjutraj tega dne imel v rokah tudi avtomehanik. Zdaj je vžigal kot se spodobi in je bil pripravljen na pot, ki nas je čakala naslednjega dne. Zato ni bilo vzroka za skrbi. Še posebno potem, ko smo pred spanjem natančno proučile pot, ki nas bo odpeljala iz vznemirljivega mesta. IVANA SKAMEN (se nadaljuje) Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (VIII.) Gor me vleče Najmlajši pridobitnik pašne pravice na Mali planini je bil Lectar - Janez Štele - iz Kamnika. Pašne pravice je pridobil 1935. leta. Leto kasneje, 1936, je postavil kočo. Načrte za kočo je dobil iz Švice, zato se razlikuje od drugih. Posebnost na Mali planini je bil Ipavčev Tine. Čeprav je bil domačin, je leta 1936 najel Erjavškovo kočo. Tine je skozi vse leto sprejemal goste. Nudil jim je spanje in hrano. Tudi pijačo je imel in se je od tega preživljal. Gospa Fani Pollak, r. 1914, se dobro spomni, kako dober kuhar je bil Tine. Večkrat sta bila z možem Bojanom na planini v Poto-ški koči. Zelo rada je šla v Planino za božič (1937). Rada se spominja »polnočnice« na Veliki planini 1939. leta. Kar precej turistov je bilo v kapelici, nato pa so se zbrali pri Andreju v planinskem domu. Proti jutru pa so odšli domov v koče na Veliki ali Mali planini. Maše ni bilo. Zbrali so se v kapelici ob polnoči in prepevali božične pesmi. O Gojški planini je pripovedoval Umakarjev ata - Jernej Spruk, r. 1903. Verjetno je bila oddana turistom samo ena koča, morda dve: Umakarjeva 1937 Nekdo iz Trzina Na Dovji ravni ali Stolniškem stanu (turisti pravijo tudi Zadnja Gojška) je bilo pred vojno devet koč. Pikuškovo kočo sta leta 1932 najela prva zimska turista, Marjan Vese-njak in Karel Faster iz Ljubljane. Kot je razvidno iz franciscejskega katastra ob popisu Planine 1826. leta koč na Gojški planini še ni bilo. Krajani vasi Gozd so ta del planine sami trebili. Kdaj je to bilo, nihče točno ne ve. Verjetno, da so to planino naseljevali postopoma. Pri Pajku na Stahovici je bila gostilna. V sosednji leseni hiši je bila tudi trgovina Draga Nefirna iz Kamnika. Pri njem so turisti - planinci shranjevali svoja kolesa, preden so se podali na pot od »znamna« skozi Prapretno in čez Sušave na Planino. Drago je bil tudi učitelj smučanja. Druga svetovna vojna je bila na pohodu. Pri nas se je uradno začela aprila 1941. Končali smo jo maja 1945. leta. Planina je bila zatočišče partizanov. Zato so jo nasprotniki partizanov marca 1945 požgali. Tisti Slovenci, ki so pobegnili iz koncentracijskih taborišč ali iz nemške vojske na Koroškem ali Štajerskem (Kregar-jev France iz Stolnika, Pintarjev Tone iz Stolnika in še kdo), so se najprej zatekli na Veliko planino in šele od tam so se skrivoma podali domov ter odšli v partizane. Med vojno so bili občasno v Domu SPD nemški vojaki, na Planini pa občasno tudi partizani. Po pripovedi Hauteževega Petra je bila tam gori občasno tudi četa s komandirjem Urankarjem, doma z Limbarske gore. Ker so zavezniki odmetavali orožje in opremo za partizane v Veliko Vlačico (Tiha dolina), je imela ta četa precej avtomatskega orožja in streliva. Peter je nekoč pripeljal Koritnikovega fanta iz Sidraža, ki je bil kot nemški vojak doma na dopustu, pa je želel na Planino v partizane. Tedaj so obveščevalci sporočili iz Črne, da je nemška policijska enota na pohodu na Planino. Urankar je ukazal, naj preizkusijo vse avtomatsko orožje, če dobro dela, in zagrmeli so rafali, usmerjeni v breg pod Tratnikovo kočo. Grmelo je tako, da so se Nemci sredi pohoda obrnili nazaj v dolino ali, kot je Hautež dejal: »Šel je tak majnik čez pvanino, da se Nemci niso upali gor.« Nadaljujmo z življenjem, vrednim človeka. Vojna je grda, inje ne maramo. Delali bomo, popravili ruševine, se veselili in ljubili. Leta 1945 razen domačinov skoraj nihče ni bil na Planini. Domačini - kmetje, imetniki pašnih pravic, so postavljali nove koče. Prejšnje so jim v marcu požgali. Gradili so jih po obliki in razporeditvi prejšnjih. Razlika v gradnji koč je bila samo v tem, da so bile večidel oglatega tlorisa in vse so imele okna. Leta 1946 so bile ponovno postavljene skoraj vse koče na Gojški, Mali in Veliki planini ter Konjščici. Jeseni 1945, ko so odgnali živino s Planine, je Andrejko Šlebir na Veliki planini oddajal koče za nočitev. Nastanjen je bil v Koritnikovi koči, na katero je obesil napis Točilnica SPD. Pijačo so točili tudi v Mešetovi koči (1946/47). Na nasprotnem bregu v Vadniščevi koči so bili od 1947. do 1949. leta dobro založeni s pijačo. V poletnih mesecih so se ob »pvaninoVanju« priložnostno ukvarjali z gostinstvom pastirji teh koč. V lepem vremenu ob koncu tedna je bilo nabito polno turistov in domačinov. Na splošno pa je bilo obiskovalcev Planine malo. Za svečnico, 2. februarja 1946. leta, se je v Hauteževo kočo vselil prvi najemnik po vojni; Loni iz Domžal. Jeseni, ko so odgnali živino v dolino, pa so prišli še arugi. Na Mali planini so se bajtarji naselili po kočah v jeseni 1946. leta. Skoraj vsi so bili iz prejšnje - predvojne generacije. Prišli so, da bi se spet zabavali v prelepi planinski naravi. Nadaljevali so način življenja po kočah, ki so ga pogrešali nekaj let. Prav takšno veselo in družabno življenje, kot je bilo pred vojno, so zagnano obnavljali. Na Mali planini se je čutilo, da so se vrnili stari bajtarji. Župan je vladal svojim podložnikom in dajal ritem tukajšnjemu življenju. NACE NOVAK (Nadaljevanje v prihodnji št.) Razvoj podeželja Prodaja dobrot s kmetij Tuhinjske doline Velik del kamniške občine predstavlja Tuhinjska dolina, ki je naravno in arhitekturno lepo podeželje, kjer je narava« zaradi težkih pogojev obdelovanja zemlje še dokaj neokrnjena. Tega se vedno bolj zavedajo tudi ljudje, ki tam živijo. Posestva so v poprečju hribovitega značaja, majhna in razdrobljena. Vsi tisti, ki še imajo zaslužek izven kmetijstva, se vsakodnevno vozijo na delo v mesto ali kam drugam. Na podeželju se obrti zelo počasi razvijajo. Ker pa je življenje kmečkega človeka prikovalo na zemljo, se na kmetijah prej ko slej srečata mlada in starejša generacija. Zaradi družinskih razmer, ki so večina vezane na oskrbo ostarelih staršev, svoje družine in seveda oskrbe gospodarstva, zahtevajo, da na kmetijah ostajajo večina žene, možje pa zaradi socialne varnosti družine odhajajo na delo izven kmetije. Le malo pa je takšnih, kjer sta oba zaposlena na kmetiji. V občini Kamnik je okrog 500 kmetic, ki svoje delo združujejo na kmetiji. Mnoge med njimi so mlade, izobražene. Zaradi raznih stečajev in preoblikovanj podjetij so izgubile delo v službah ah so jih razmere na kmetiji pripeljale do tega, da so danes predvsem kmetice in matere. S svojim delom in skrbjo za družino so pogosto glavni steber gospodarstva. A prenekatere ne bodo imele pokojnine, ker je dohodek na kmetijah premajhen za te dajatve. Kljub vsem obremenitvam so kmečke žene v Tuhinjski dolini ponosne na svoje delo in se redno srečujejo na raznih tečajih s področja gospodinjstva, urejanja vrtov, kmečkega doma, strokovnih predavanjih s področja dodatnih dejavnosti na kmetijah itd. Strokovna srečanja jim pripravlja svetovalna služba, za celotno organizacijo na terenu poskrbijo same. Tako, delo je prijetno in tudi učinkovito. Srečanje kmečkih žena se udeležuje okrog 160 članic. Vendar njihovo delo ne temelji samo na izobraževanju. Kmečke gospodinje iz roda v rod prenašajo tudi del kulturne dediščine svojih mater in babic. Se še spomnite, kako je zadišalo po vsej hiši, toplina peči pa je vdahnila domu prijetno domačnost, ko je mati odprla krušno peč? Del te domačnosti so vam kmečke žene ponudile na prijetni stojnici s svojimi izdelki ob Dnevu narodnih noš. Obogatite novoletno rajanje na OŠ 27. julija s pomočjo in obiskom Ali veste, da se otroci v OŠ 27. JULIJ v Kamniku že pridno pripravljajo na novoletno rajanje? Seveda pričakujejo, da jih bo obiskal tudi dedek Mraz. Učijo se pesmice, pripravljajo igrico in še vrsto drugih aktivnosti. Z vašo pomočjo se bomo potrudili, da jih ne bomo razočarali. Radi bi jim pripravili majhna darila in jim tako povedali, da smo z njimi veseli, da jih imamo radi, čeprav se težje učijo in vključujejo v okolje. Za vsako pomoč, pa naj bo denarna ali v blagu, se vam že vnaprej zahvaljujemo. Naš ŽR je 50140-603-57343, Osnovna šola 27. julij Kamnik. Ta prošnja za pomoč naj bo obenem tudi vabilo. Pridite in videli boste, da niste darovali zastonj. Videli boste vesele obraze in srečne oči, ki jih v današnjih časih vse manj srečujemo. Prireditev bo 24. decembra ob 10.30 v jedilnici OŠ 27. julij v Kamniku, Tomšičeva 9. Obljubljamo, da vam ne bo žal, če nas boste obiskali. Predsednik sveta staršev METKA HRIBAR Šahovske novice ODPRTO MLADINSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK Občinska šahovska zveza je v sodelovanju s Šahovskim klubom Komenda v času od 3. do 6. novembra 1993 izvedla ODPRTO MLADINSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK. Odigranih je bilo 9 kol, tempo igranja 1 ura na igralca. Nastopilo je 21 igralcev iz občine Kamnik ter iz Mengša, Vodic in Ljubljane; od tega so nastopili: ena mladinka in ena deklica ter 8 mladincev in 11 dečkov. Tekmovanje je bilo zelo napeto in borbeno. Bilo je tudi nekaj lepih presenečenj, zanimivih rezultatov ter lepih kombinacij in matov. Zanimive V okolici Osnovne šole Toma Brejca so učenci našli določeno vsoto denarja. Informacije dobite osebno na šoli. so bile predvsem naslednje partije: zmaga Uroša Jerovška proti Petri Ipavec, zmaga Marklja proti Ago viču, zmaga Agoviča proti Jerovšku, zmaga Seliškarja proti Sebastjanu Hribarju ter zmaga Gašperlina proti Rupniku po dveh urah igranja itd. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Bojan Hribar 8 točk, 2. Petra Ipavec 6 1/2 točk, 3. Matej Seliškar, 4. Blaž Rebolj, 5. Zijad Agovič 5, 6. Gašper Markelj 5, 7. Primož Podbelšek, 8. Grega Krmavnar 5, 9. Matej Gašperlin 5, 10. Borut Gosar 5, 11. Sebastjan Hribar 5 točk. Sledijo: Tomaž Repnik, Marko Jeraj, Božo Borčnik, Matej Kociper, Uroš Jerovšek, Uroš Jeglič, Urban Poglajen, Dejan Potisek, Tjaša Ipavec, Primož Rebolj. Na tem turnirju je Matej Seliškar izpolnil pogoje za osvajanje II. šahovske kategorije, Borut Gosar in Marko Jeraj pa sta osvojila IV. šahovsko kategorijo. POSAMEZNO PRVENSTVO VETERANOV OBČINE KAMNIK Občinska šahovska zveza je v sodelovanju s Šahovskim društvom Kamnik v ponedeljek, 8. novembra 1993, izvedla prvo POSAMEZNO PRVENSTVO VETERANOV OBČINE KAM- Prihajajo družinski prazniki, še prej pa obdarovanje otrok na miklavževo. Kmečke žene iz Tuhinjske doline se vam bodo s svojimi kruhi, poticami, pecivom in še s čem ponovno predstavile v času pred Miklavžem na stojnici pred Kmetijsko zadrugo v Kamniku, kjer boste njihove izdelke lahko tudi kupili. PRODAJA DOBROT IZ KMETU BO V PETEK, 3. DECEMBRA, OD 12. DO 16. URE IN V SOBOTO, 4. DECEMBRA, OD 8. DO 12. URE. MARTA KOS S kolesom po Hawayih Zagnani rekreativci Po slabi uri plavanja so najhitrejši že na kolesih. Že avtomobila si po 180 km pošteno naveličan, kaj šele kolesa. Na tretjini proge se cesta začne vzpenjati do mesteca Hawia, od koder veter močno piha navzdol. Saj gre nazaj hitreje, vendar mine cela večnost, da prisopihaš gor. V dolino je spet neznosna vročina in daljši kilometri. Človek komaj čaka, da sestopi z bicikla in se malo razniiga s tekom. Vendar pa začetno navdušenje nad tekom kmalu mine. Po dvajsetih kilometrih postajaš malo utrujen in ne veš, ali je to kar tako ali pa premalo ješ in piješ. Na kolesu točno vsakih 15 minut popiješ en bidon, kar je pol litra, med tekom pa kozarčki niso polni, pa še malo za uho zliješ namesto v usta in dehidriraš, da še sam ne veš kdaj. Med 30. in 35. km nastopi klasična maratonska kriza, človek postane apatičen, ne ve več, če bi še tekel ali bi rajši malo hodil, saj mu takrat uvrstitev ni tako pomembna. Ko zmanjka volje, jo nadomesti trma, nekateri jokajo, drugi se pridušajo in vsaka kriza enkrat mine. Lažje je zadnjih nekaj kilometrov, ko te evforija množice navijačev enostavno nosi do cilja. Na cilju je, seveda, veselja v izobilju, jaz pa sem bil najbolj vesel, da je vsega konec. Čeprav sem se še pred pol ure pogovarjal sam s seboj, da tega že ne bom več počel, da to verjetno ni zame, da je mogoče res že čas, da pri tridesetih pojem NIK. Nastopilo je 12 veteranov (igralci, stari nad 50 let), kateri so odigrali 11 kol po Bergerje-vem sistemu, tempo igranja 5 minut na igralca. Tekmovanje je bilo zelo napeto in polno presenečenj. Nekaj zanimivih rezultatov: I. kolo: Šuštar-Štrajhar 1:0, II. kolo: Najger-Šuštar 1:0, III. kolo: Štrajhar-Košir 1:0, VI. kolo: Ravnikar-Štrajhar remi, VIL kolo Božič-Kerec 0:1, X. kolo: Štrajhar-Ogrinec remi, XI. kolo: Košir-Šuštar remi, Strajhar-Božič 1:0. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. mesto: Albin Štrajhar 9 točk, 2. mesto: Anton Božič 9 točk, 3. mesto: Pavla Košir 8 1/2 točk, 4. mesto: Nande Šuštar 5 1/2 točk, 5. mesto: Anđelko Sladic 51/2 točk, 6. mesto: Franc Humar 5 1/2 točk; sledijo: Franc Kerec in Stane Najger 5 točk, Franc Ravnikar in Marjan Ogrinec 4 1/2 točk, Vlado Podgoršek 3 točke in Alfonz Hrovat 1/2 točke. FRANC POGLAJEN OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU še kakšen zrezek in ne samo makaronov in kosmiče v ter dobim malo trebuha, kot mi pravijo moji prijatelji istih let. Vendar sem se na maserski mizi, ko so najhujše bolečine minile, že poti nem vprašal: »Kje, hudirja, bom pa drugo leto opravil kvalifikacije, če jih v Italiji ne bo več.« In po tehtnem premisleku in upoštevanju vseh dejavnikov me je pot zanesla na Japonsko, na odprto prvenstvo Azije. Za seboj sem imel po mesecu dni počitka že sedem mesecev treninga. Kar nekaj tisoč preko-lesarjenih, pretečenih in preplavanih kilometrov je bilo vpisanih v moj dnevnik. Strokovnjaki za testiranje vrhunskih športnikov s fakultete za telesno kulturo so napravili kar nekaj programov in testiranj mojih aerobnih zmogljivosti in ob predpostavki da je lastna izkušnja največ vredna, sem se dokaj samozavestno pojavil na startu tekmovanja z nazivom: IRONMAN JAPAN '93 IN LAKE BIWA. To tekmovanje šteje za prvenstvo Azije, za kvalifikacijsko tekmovanje za svetovno prvenstvo na Havajih in za svetovno serijo , Ironman poleg Nove Zelandije, ! Avstralije, Kanade, Nemčije in ^ Havajev. Pri sami poti po Japonski sta mi pomagala z nasveti in konkretnimi napotki slovenski odpravnik poslov v Tokiu in naš rojak, umetnik Alojz Jerčič iz Mute, ki že 15 let živi in ustvarja v Osaki. Tokio si je nemogoče ogledati, saj ima premer 80 km in v njem živi 12 milijonov ljudi. V dveh dneh si lahko ogledaš le tempelj v Asakusi in Ginzo, poslovno četrt v nočnem času, ko se prižgo ogromne svedobne reklame. Najpomembnejše prevozno sredstvo na Japonskem je vlak in kdor uživa potovati z vlakom, tam lahko pride na svoj račun. Sistem podzemnih železnic, počasnih vaških vlakov do najhitrejših, ki razvijejo do 300 km/h, funkcionira do sekunde natančno in vlaki ustavljajo do decimetra točno na označenih postajah, da množica ljudi lahko v dveh minutah izstopi in vstopi. Tujec rabi kar precej časa da razume sistem, zelo velik problem pa je, ker Japonci zelo slabo, oziroma sploh ne govorijo angleško, pa tudi z napisi v angleščini so zelo, zelo skopi. Zato se je velikokrat treba zanesti zgolj na občutek. Vlak z nazivom Shinkansen vozi od Tokia do 550 km oddaljene Osa-ke dobri dve uri in vseskozi je pokrajina gosto naseljena ali pa se razprostirajo obširna riževa polja. Glavna prehrana Japoncev je kuhan riž in pa ribe na sto načinov - od pečenih, kuhanih do surovih. Zaradi zdrave prehrane ne poznajo debelosti in učakajo zelo visoko starost. So zelo pošteni in marljivi ter izredno prijazni. Edini problem je ta, da kljub visokemu standardu ne morejo uživati sadov svojega dela, ker nimajo prostora in časa. Živijo pod stalnim psihičnim pritiskom zaradi napredovanj v šolah in na delovnih mestih, zato je veliko število samomorov. Dober primer za absurd je ta, da povprečen Japonec z nekaj plačami lahko kupi zelo dober avto, vendar mora predložiti potrdilo, da ima parkirni prostor, le-teh pa ni. Organizator tekmovanja je imel v svoji ponudbi tudi program home-stay, kar pomeni, da en teden preživiš pri japonski družini v eni od bližnjih vasi. To dragoceno izkušnjo vsekakor ni kazalo zamuditi, saj je bila to življenjska prilika spoznati življenjske navade Japoncev. Na slamnate postelje tujec naleti že v tokijskih hotelih in se nanje hitro navadi, malo težje pa gre s klečanjem na kolenih pri raznih obrokih. Vsekakor je tudi uporaba jedilnih paličic obvezna. Z njimi se spoznaš že na letalu, nekaj časa malo improviziraš in si, na skrivaj, pomagaš z roko, po parih dneh in še kakšni instrukciji pa postaneš pravi mojster. Njihovi domovi so zelo preprosti, prav tako, kot so preprosti tudi ljudje, kljub visokemu standardu. Hiše so grajene iz lesa. Ob vhodu se vedno sezujejo in hodijo bosi po slamnatih preprogah, ki so pogrnjene po vseh prostorih. Vsi prostori pa so si zelo podobni, brez vsakega pohištva, predeljeni samo s tankimi, platnenimi, drsnimi vrati. Vsak prostor pa služi svojemu namenu, v enem se po starodavnem obredu pije zeleni čaj, iz drugega se skozi odprta vrata opazuje vodo in skrbno negovana pritlikava drevesa na vrtu, v tretjem se enkrat ali dvakrat na dan moli pred omaro v kateri je oltar z Budo in menda tudi grlena kost starega očeta, v čast kateremu se tudi vsak dan zamenja voda v oltarju. Vse zelo skromno in preprosto, ko pa vstopiš v kuhinjo, pa se spomniš, da so Japonci tehnološko najrazvitejši narod. Sodobne mik rovalo vke, posode za pripravo riža, tv in hi-6 naprave z laserskimi av-dio in videodiski, pralnimi stroji, kakršnih v naših pralnicah še deset let ne bo, da ne govorimo o wc-ju, kjer opraviš potrebo s pomočjo daljinskega uprav-Ijalca. Do prihoda k družini Sugimo-to me je na treningih neprijeten občutek v želodcu vseskozi opozarjal, da nekaj ni v redu z njim. Slutil sem, da je to posledica neredne in nepravilne prehrane, mrzle hrane, na hitro zmetane vase na vlakih ah na železniških postajah. Po slavnostni večerji z obilico raznobarvnih surovih rib, morskih ježkov in napol živih hobotnic ob prihodu v njihovo hišo, pa je gospa Sugimoto priredila jedilnik mojim potrebam po ogljikohidratni hrani in težave so hitro minile. Verjetno pa tako, kot imam jaz dovolj surovih rib za nekaj časa, tudi oni vsaj pol leta ne bodo več jedli makaronov in špagetov. Zadnje dni pred tekmo pa spet običajna procedura. Predaja opreme za kolesarjenje in tek v vrečkah, ki te potem čakajo na menjavah, registracije, sestanki, ogledi prog, oddaja kolesa in car-boloading party, skupinska večerja z ogromnimi količinami testenin in banan. Skrbno je treba vse premisliti in preračunati, kaj dati v vrečko ah prilepiti na kolo. Telo na uro porabi toliko in toliko gramov glukoze, organizator pa nas je opozoril, da prostovoljci ob progi ne razumejo angleško in ti dajo kar jim pač pride pod roko in lahko se zgodi, da na parih okrepčevalnicah zaporedoma dobiš samo vodo. Če tedaj nimaš s seboj zaloge glukoze, se lahko kaj hitro znajdeš v težavah. Jutro na dan tekmovanja se v deželi vzhajajočega sonca razlikuje od jutra na Havajih. V Koni že skoraj stojimo na startni liniji, ko se šele začne daniti, na Japonskem pa že ob štirih sveti sonce. Noge so težke in okorne, dva pridobljena kilograma gresta v glavnem na račun vode in gli-kogena, zaužitega zadnje dni. V jezeru Biwa, tretjem največjem jezeru na svetu je temperatura vode 21 stopinj Celzija, zato so neoprenske obleke obvezne. Kakšnih posebnih težav pri plavanju ni, le-te se pojavijo na kolesarjenju. Junija je na Japonskem obdobje deževne dobe. Dva dni dežuje, en dan sveti sonce in spet od začetka. Rezultat tega je izredno visoka relativna vlaga v zraku in sicer od 77 - 85%. Tako visoka koncentracija vlage preprečuje izhlapevanje znoja, kar lahko nevarno dvigne telesno temperaturo. Na to je treba biti posebno pozoren pri teku, na kolesarjenju pa je največja nadloga izredno močan veter na zadnjih 60 km, ki piha direktno v prsi. Energije počasi zmanjkuje, kolo pa iz minute v minuto postaja bolj mučilna naprava kot pa prevozno sredstvo ali celo pripomoček za razvedrilo. Če si navajen peljati okoli 40 km/h, kar naenkrat pa ne gre hitreje kot 25 km/h, je dobri dve uri na preizkušnji psihična pripravljenost posameznika. Dan se že prevesi v popoldne, ko se prvi tekači podajo na maratonsko pot. Začne se boj s kilometri, z mnotivacijo, z žulji in bolečinami v sklepih in mišicah. V neskončnih urah premagovanja samega sebe se v mislih vračam domov, k družini, prijateljem, ki sigurno tedaj stiskajo pesti zame. Ko mi telo odpoveduje pokorščino, se mi v mislih odvrtijo vsi naporni treningi, odrekanja, vse priprave in organizacijski napori in zahvaljujoč vsem, ki so kdajkoli in kakorkoli pripomogli k moji športni poti s sredstvi, nasveti ali pa samo s spodbudno besedo, se tudi ta kraljevska disciplina enkrat konča. To ni samo moja zmaga, to je zmaga vseh tistih, ki živijo z mano, ki se zaradi mene marsičemu odrečejo in tistih, ki mi pomagajo, ker znajo ceniti in spoštovati vložen trud. P. S. Upam, da bo čez deset let napisan članek ZAGNANI REKREATIVCI - TRETJI DEL. MIRO Odbojkarji na Švedskem Kot sem že napovedal v prejšnji številki Občana, so odbojkarji TAD EUROPE CO. KAMNIK odigrali obe tekmi drugega kola evropskega tekmovanja na Švedskem. V Orkelljungo, ki je oddaljena 70 km od pristaniškega mesta Helsingborga, smo se odpravili po »bližnjici« preko Prage, Dresdena in Berlina. Vendar pa vsakomur, ki bi rad potoval na Švedsko, odsvetujem to smer, saj smo mi porabili kar 32 ur za našo pot. V soboto, 6. oktobra, je odbojkarje že čakala prva tekma s trenutno dru-gouvrščeno ekipo švedskega prvenstva (6 zmag in 2 poraza). V izredno profesionalnost kluba nas je prepričalo več podatkov o klubu kot npr.: povprečna višina prve postave je 195 cm (kar je toliko, kot je visok najvišji Kamničan Gregor Lah), treningi so dvakrat na dan, vsak igralec stanuje v bližini kraja ali v kraju samem, vsak igralec ima zagotovljeno delo pri enem od 100 sponzorjev kluba, ki mu zagotovi tudi avto. Še nekaj besed o sami tekmi. Švedi so začeli s svojo najmočnejšo postavo, v kateri je igral tudi državni reprezentant, 199 cm visoki J. Eriksson. Z dobrim blokom so onemogočili Kamničanom napad in hitro po vedli. Kamničani so se še nekoliko zbrali in ublažili poraz v prvem setu. Nato pa so v drugem in tretjem povsem popustili, za kar je kriva tudi dolga pot, in visoko izgubili oba seta. Švedski odbojkarji so se pokazali kot homogena, vendar ne nepremagljiva ekipa. V osrednjem švedskem dnevniku, ki Na EUREKI93, v Bruslju, so slovenski inovatorji poželi svoj največji uspeh doslej. Prejeli so kar 17 medalj in 3 posebna priznanja in bili tako edina država, ki je prejela priznanja za vse svoje dosežke. Med prejemniki odlikovanj je bil tudi inovator VINKO PETEK, podjetnik s Križa. (v. m.) izhaja tudi ob nedeljah, smo lahko zasledili polstranski članek o tej tekmi, kar kaže na veliko popularnost odbojke. Tudi drugo tekmo, na kateri zaradi poškodbe ni igral Urban PrevorČnik, so Kamničani izgubili s 3:0. Vendar pa zmaga ni bila tako prepričljiva kot kaže rezultat, saj so Kamničani veliko bolje igrali kot na prvi tekmi. Vsekakor je bila za Kamni-čane to dobra izkušnja, saj tudi za drugo leto napovedujejo uvrstitev na evropska tekmovanja. Zato pa se morajo potruditi v domačem prvenstvu. Tako so v tretji tekmi na domačem parketu igrali z ekipo Minolte z Bleda, ki je v drugem kolu gladko odpravila Pionirja (NM). Na tekmi sta obe ekipi izredno težko osvajali točke, zato je bilo veliko menjav. Kamničani so z boljšo igro v polju in dobrim napadom vseeno premagali goste, ki bodo še mešali štrene papirnatim favoritom. Kamniški odbojkarji vabijo vse ljubitelje odbojke na prvenstveno tekmo, ki bo v soboto, 27. novembra na kateri bo glavni sponzor TAD EUROPE CORPORATION KERIN KAMNIK ponovno nagradil tri gledalce. JOŽE JANKOVIČ Polna tribuna na Kamniški rokometaši nadaljujejo boj za najvišja mesta v drugi rokometni ligi. Kot ste najbrž že prebrali, so bili po štirih krogih še neporaženi prvi na lestvici. No, v petem kolu pa so gostovali pri znanem nasprotniku RK Škofljici in prvič letos izgubili. Škofeljčani so igrali lepo in predvsem borbeno, česar pri Kamničanih ni bilo opaziti, zato je razlika šestih golov upravičena. A v šestem krogu je bilo v kamniški športni dvorani spet pravo rokometno vzdušje. Gostje iz Besnice so prišli s svojimi navijači, ki so jih vso tekmo spodbujali. Kakih 400 gledalcev (toliko jih letos ni bilo še na nobeni tekmi) je bučno spremljalo obe ekipi, hkrati pa se hudovalonad obema neprepričljivima sodnikoma. Tekma se je za Kamničane začela zelo dobro, saj so po-vedli s Špurovima goloma m to prednost obdr- i tekmi žali ves prvi polčas ter jo nekajkrat celo povečali. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila: Besničani so se jim približali na gol razlike. Igra je postala zelo napeta in posledica je bila izključitev stebra obrambe Špura in enega gostujočega igralca. Proti koncu tekme je stopil na sceno spet Vlado Brglez, ki je dvema obranjenima sedemmetrovkama iz prvega polčasa dodal še dve, in tako so Kamničani igro dobili z 20:12,. Najboljši strelec pri domačih igralcih je bil Andrejič s sedmimi zadetki. Sedaj kamniško ekipo čakata dve zahtevni gostovanji pri RK Kodeljevo in RK Izoli, kjer ne pričakujejo večjih uspehov. Vrstni red: Kodeljevo 12, Kamnik in Preddvor 10, Škofljica in Izola po 8 itd. CICO Druga odbojkarska ekipa zdaj manj uspešna Po izrednih rezultatih v prvih treh krogih, po katerih so bili mladi kamniški odbojkarji še neporaženi na vrhu lestvice, so prvič razočarali svoje navijače kar doma proti Triglavu, saj so gladko izgubili s 3:0. Slabo so se odrezali predvsem z igro v polju, tako da ni bilo pričakovati drugačnega izida. V petem kolu so pri Kamničanih manjkali trije igralci (Ribič, Orel, Šnabl) in trener Gole, ki so odpotovali s prvo ekipo na Švedsko. Zaprosili so sicer za presta- vitev tekme, a jim nasprotniki niso ugodili, tako se je kamniška ekipa odpravila igrat zelo zdesetkana. Tokrat je še bolj kot proti Triglavu šepala njihova igra v polju, izkazal pa se je blok in edini igralec, ki je še zaključeval točke - Bičanič; zelo slab pa je bil sprejem, brez prvih dveh spreje-malcev. Končni izid je bil 3:0 za ekipo Plamena. Boljše kot Kamničani pa so se odrezali Domžalčani, ki so tekmi četrtega in petega kroga dobili in so tako pri vrhu lestvice s samo enim porazom. V četrtem krogu so v gosteh premagali moštvo Vi-lede tri s 3:2, v petem pa doma Topolščico II s 3:0. Z zmagama napovedujejo boj za prvo mesto. Že zdaj vabimo vse gledalce na tekmo šestega kroga prve slovenske lige med OK TAD EUROPE in OK OLIMPIJO, ki bo 27. 11.1993 ob 18. uri. Ob 16. uri pa bodo mladi igralci merili moči z OK Prvačino. Še enkrat: vkljudno ste vabljeni na ta veliki odbojkarski dogodek. CICO Od rokometa do Jahanja Miha Tabernik - začetnik Militaryja v Komendi Miha Tabernik je živahen, vitek in vitalen Komendčan pri dvainpetdesetih letih. Pozna se mu, da je bil nekdaj izvrsten ro-kometaš, nato jahač. Nekako spotoma je zgradil prostorno hišo sredi Škletovega hriba na Pod-borštu. Je stalno razpet med domom, družino, obrtjo (izdeluje vse vrste senčil), jahalnim športom pri Jahalni sekciji Konjeniškega kluba Komenda, organizacijskimi opravili, tekmovanji in novimi načrti, zato mu mobitel v avtomobilu še kako koristi. Tabernik je star Komendčan, saj se je rodil v znani Štrcinovi družini. Mama Martina je bila hčerka Janeza Štrcina, enega najuglednejših in tudi najpomembnejših Komendčanov pred drugo svetovno vojno. Do dvanajstega leta je živel v Komendi, nato v Ljubljani in Kranju, se izšolal za tekstilnega tehnika, v rojstni kraj pa se je ponovno vrnil, ko je za hišo kupil zemljišče na Pod-borštu. Že od mladega ga je zanimal šport. Po petnajstem letu predvsem rokomet. Zanj ga je navdušil prof. telesne vzgoje Telban s Poljanske gimnazije v Ljubljani, ki jo je Miha nekaj časa obiskoval. Igral je pri Odredu iz Ljubljane in pozneje pri Olimpi-ji, ko sta bila ta kluba v drugi zvezni ligi. Največji uspeh je skupaj z Olimpijo dosegel, ko se je ta uvrstila v finale jugoslovanskega pokala, kjer pa jo je pričakal premočni Borac iz Banja Luke. Miha je bil kar dvakrat nagrajen z Bloudkovo srebrno plaketo. Dobil jo je za dolgoletno zelo uspešno ekipno udejstvovanje na športnem področju, predvsem pa kot zavzet, požrtvovalen, pošten, skratka pravi športnik. Ko je pri triintridesetih letih opustil igranje rokometa, se je oprijel jahalnega športa. Temu je botrovalo naključje. Spoznal je svojo bodočo ženo Katjo, ki je skupaj s sestro Alenko Žnidar trenirala in tekmovala s konjem (Alenka še posebej uspešno) v preskakovanju ovir pri KK Ljubljana. Skupaj z Alenkinim možem Oskarjem so se odločili, da bodo tudi v Komendi začeli z jahalnim športom. V Vojvodini so kupili jahalna konja angleške rase. Žal pa nesreča ni počivala in ustanoviteljem jahalnega športa v Komendi se ni obetala nič kaj lepa prihodnost. Najprej je spomladi 1976 grdo padla s konja in se poškodovala Mihova žena Katja, ki po tej nesreči ni več tekmovala. 10. julija 1977 pa se je s konjem smrtno ponesrečila Alanka Žnidar. Če so hoteli nadaljevati z jahanjem, Mihu ni kazalo drugega, kot da je prvič v življenju zlezel na tekmovalnega konja. Potem pa - kar bo, pa bo. In je bilo - uspešno! Čeprav brez Alenke so si začeli vedno bolj prizadevati za uresničitev svojega načrta - ustanovitve Jahalne sekcije pri zelo uspešnem in zavzetem Konjeniškem klubu Komenda. Ustanovili so jo leta 1980. Organizirali so tudi jahalno šolo in sicer v sodelovanju s KK Novi Sad ter njegovim takratnim trenerjem Rajkom Dokičem, ki se je večkrat mudil v Sloveniji in bil v prijateljskih odnosih s slovenskimi ljubitelji konjeniškega športa. Posredoval je tudi pri nakupu jahalnih konj. Šola je uspela, saj se je prijavilo okrog 60 tečajnikov, največ zaslug zanjo pa je imel ravno Tabernik. Člani Jahalne sekcije in njihov prvi predsednik Miha Tabernik so skupaj s trenerjem začeli iskati možnosti, da bi v Komendi uvedli najtežjo jahalno disciplino - militarv. To je bila že Alenkina največja želja. Miha se je hitro ogrel zanj, trener Dokič je dodal strokovno znanje in izkušnje, pokazalo pa se je tudi, da so v okolici Komende (v »Bidršci« in proti Brniku) zanj izredno dobri pogoj'- Uredili so militarv progo in priredili tri državna prvenstva. Precejšen del proge je potekal po poti nekdanje sloveče telovske procesije na konjih. Prvenstev so se udeležili jahači iz tedanjih jugoslovanskih jahalnih sekcij in klubov. Da bi bila konkurenca še močnejša, so povabili tudi Avstrijce. Prvenstva so bila leta 1980,1983 in 1986, Miha pa je bil na prvem in drugem tekmovanju četrti. Tekmovanje je trajalo tri dni. To je bil pravi izpit vzdržljivosti jahača in konja. Po teh tekmovanjih je pri Mihu in tudi drugih navdušenje za organizacijo tako težkih tekem malce upadlo. Začel je premišlje- vati o tem, da bi v Komendi prirejali manj zahtevne, bolj humane (glede odnosa do tekmovalca in konja) tekmovalne preizkušnje v preskakovanju ovir. Deloma je to storil tudi zaradi tega, ker je imel pri KK Komenda premalo podpore, militarv pa zahteva veliko priprav, požrtvovalnih ljudi, ustrezno postavitev ovir, pripravljenost lastnikov zemljišč, da jih odstopijo za tekmo. Te pripravljenosti bo zaradi lastninskih zahtev in vračanja zemljišč verjetno vedno manj. Proga za militarv je namreč zelo dolga in zato poteka po velikem številu parcel. Miha kljub poškodbam še naprej tekmuje s konjem v preskakovanju ovir. Pridružila sta se mu tudi Manja Koren in Maks Riosa iz KK Ljubljana. V letošnjem letu je posebej uspešna športnica, saj je dosegla četrto mesto na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir na Krum-perku pri Domžalah. Trenutno je v Jahalni sekciji KK Komenda devet tekmovalcev, nekdaj pa jih je bilo od šest do dvanajst. Miha je letos nastopal in tekmoval s konjem v preskakovanju ovir v Sloveniji, pa tudi na tujem. Posebej mu je bilo všeč v puljski areni, kjer so tekmovali pod reflektorji, tekmo pa si je ogledalo okrog 6000 ljudi. Prihodnje leto je povabljen na nastope v Splitu, na Reki in v Puli. Očetu, ki tekmuje na sedemletni in 700 kg težki kobili Izi, kupili so jo na Nizozemskem, uspešno sledi sin Tomaž na prav tako sedemletnem žrebcu lastne vzreje - Napoleonu. Na državnem prvenstvu v militarvju leta 1986 v Komendi je bil drugi med seniorji ter prvi med juniorji. Prav tako kot oče in mama že tudi on ve, kaj se pravi poškodovati s konjem, vendar pogumno vztraja v tej težki športni disciplini. Miha Tabernik, trenutno član Jahalne sekcije KK Komenda, prej pa dolgo let predsednik te sekcije, je poln pogumnih načrtov. V prvi vrsti si želi okrepitve in večje samostojnosti omenjene sekcije v okviru KK Komenda, novega vodstva, večjega števila tekmovalcev. Zato bo treba ustanoviti samostojnejši odbor, ki bo še vedno usklajeval svoje delo Predah med tekmovanjem. s KK Komenda. Zadnje čase je jahalni šport v Komendi in samo delo v sekciji malce nazadovalo v primerjavi s Kasaško sekcijo, čas pa je že, da se začne ponovno vzpenjati. Ta bo mogoče ob bolj požrtvovalnem delu starih in novih članov. Ko bodo urejene organizacijske zadeve, bodo »jahači« lahko začeli misliti na ustanovitev krovne organizacije za jahalni šport s sedežem v Komendi. Pokrivala naj bi dobršen del Gorenjske, od bližnje okolice Ljubljane do Bleda. Ža ustanovitev takšne organizacije so v Komendi vsi pogoji, saj imajo ustrezen hipodrom s tekmovalnimi napravami. V Komendo bi jahači lahko hodili trenirat pa tudi tekmovat, tu bi lahko ponovno organizirali tečaje jahanja. Miha se je z direktorjem Arbo-retuma Volčji Potok Alešem Ocepkom že dogovarjal o organizaciji mednarodnega tekmovanja v preskakovanju ovir ob prireditvi Eurocvet. Žal do tega ni prišlo, upa pa, da jim bo to uspelo na prihodnji prireditvi. Podjetnik Brane Lap iz Trzina je pripravljen postaviti tribune za 5 do 6000 gledalcev, podjetje Imont iz Dravograda pa bo preskrbelo potrebno opremo, zapreke, itd. Tekmovanje bi trajalo dva do tri dni, seveda pa bo treba poskrbeti tudi za vhlevljenje konj. Po vsej verjetnosti bi se ga zaradi bližine Ljubljane in enkratnega okolja parka udeležilo veliko ljudi. Tem bi bilo treba poleg tekmovalnega užitka in lepe okolice ponuditi še kaj drugega, se pravi, končno kaj iztržiti. To velja tudi za nastope jaha-čev na komendskem hipodromu. Marsikaj je bilo v tem pogledu že zamujenega, pa se da nadoknaditi. Ljudem, ki bi prišli v Komendo ne le na tekmo, ampak tudi na izlet, bi bilo treba dostojno predstaviti ta kraj, njegove kulturne pomnike in zaklade, jih dobro pogostiti. Ne bi bilo napak, če bi priredili Dan Komende s celostno turistično-kulturno ponudbo. Sem bi sodila tudi razstava konj in druge živine pa še marsikaj drugega. Miha Tabernik rad sodeluje tudi na raznih krajevnih prireditvah. Tako sta se lani na sv. Štefana s sinom Tomažem na konjih udeležila blagoslovitve konj na Križu, prav gotovo pa bosta prišla tudi letos. Jahal je tudi v povorki ob odprtju novega šolskega prizidka v Komendi. Prav posebej pa si želi, da bi v Komendi obnovili »konjsko procesijo« na praznik svetega Rešnjega telesa. Konjeniki naj bi prehodili vsaj del poti nekdanje procesije. Upajmo, da se mu bo želja uresničila že prihodnje leto. Čisto na koncu pa si Miha Tabernik želi, da bi se v sami Komendi več ljudi navdušilo za plemeniti jahalni šport, da bi ga znali tudi pravilno vrednotiti in da bi gledalci v enkratnem okolju hipodroma zares uživali v lepih in zanimivih tekmah. JOŽE PAVLIC PUBUCUS OBVEŠČA ^9 PUBL1CUS občane Kamnika, da strankam, ki že imajo novo posodo za odpadke, praznimo le iz nove in ne več iz stare posode. V primeru, da sta za odvoz pripravljeni obe posodi polni z odpadki, izpraznimo le novo posodo. Če pa stoji poleg polne nove posode prazna stara posoda, izpraznimo novo posodo in odpeljemo staro. V kolikor smo zaradi nepazljivosti staro posodo vzeli, se iskreno opravičujemo. Staro posodo pa lahko dobite na Prekladalni postaji Suhadole. XAST0R, d.0.0. Bi dovolili, da vam strokovnjak svetuje o vaši varnosti? Tel. 832-403 SHARP SERVIS MENGEŠ V? 73 84 09 18. NOVEMBRA 1993 zanimivosti, oglasi KAMNIŠKI OBČAN 13 Nasveti za kurjenje RIELLO Peč centralnega ogrevanja na trda goriva Poskrbeti morate, da bo vaše kurišče neoporečno čisto, kajti 1 mm saj pomeni približno 4% povečano porabo goriva. Pokličite dimnikarja! Pred kurilno sezono je potrebno opraviti naslednje: čiščenje kurišča in dimnika, kontrolo tesnosti vrat, nastavitev regulatorja vleka, nastavitev dimne lopute in pregled varnostnih naprav (varnostni ventil, raztezna posoda). Gorilniki na kurilno olje Če pride pri zagonu gorilnika do blokade, priporočamo, da preverite nivo kurilnega olja, deblokirajte gorilnik s pritiskom na rdeče stikalo (pri gorilniku s predgretjem počakajte približno 2 min., odvisno do tipa gorilnika). Po porabljenih približno 4.000 litrih olja oziroma ene kurilne sezone, je potrebno poklicati serviserja, ki naj, če je potrebno, opravi na gorilniku naslednje: čiščenje dovodov in filtra kurilnega olja, čiščenje filtra črpalke, čiščenje filtra na razpršilni šobi, čiščenje dovodnih kanalov, čiščenje ventilatorja, fotoupora, pregled in čiščenje elektrod, iz-gorevalne in razpršilne plošče. Približno vsakih 5 let je potrebno čiščenje cisterne goriva in ustrezen pregled tesnosti (nevarnost onesnaževanja okolice). Če še nimate urejenega ogrevanja s kurilnim oljem, vendar ste o tem že razmišljali, naj vam predstavimo prednosti takšnega kurjenja. Odpravili bi vsakodnevno težko in umazano delo nalaganja in čiščenja peči in pa tudi vsakoletno uskladiš-čenje trdih goriv. Dosegli bi optimalne zmogljivosti, dosežete lahko 90% izkoristek. Močno se poenostavi uporaba vašega centralnega ogrevnega sistema, s katerim lahko nastavite temperaturo bivalnih prostorov v toleranci +1° C. Dodatno ugodje vam omogoča nastavitev intervalov ogrevanja, dnevnih in nočnih režimov. Med vašo odsotnostjo je omogočeno vzdrževanje minimalne temperature v prostorih, da ne pride do zamrznitve sistema in vodovodne inštalacije. Dosežete popolno varnost sistema centralnega ogrevanja. Izboljšate izgorevanje in s tem zmanjšate onesnaževanje ozračja. Skladiščne prostore za trda goriva pa lahko uporabite za kaj bolj koristnega. Kaj pridobite? Cenejše ogrevanje, varnost, enostavnost uporabe, čistejše okolje. Kaj morate storiti? Pokličite strokovnjaka, ki vam bo svetoval in izvedel primerno predelavo, predlagal nakup primernega gorilca in rezervoarja za tekoče gorivo ter pripadajočo opremo. Želimo vam prijetno počutje ob dobro izbranem in pravilno nastavljenem gorilniku! VINKO PETEK Vse člane AVTO-MOTO DRUŠTVA KAMNIK vabimo na OBČNI ZBOR, v soboto, 27. novembra, ob 18. uri v prostorih AMD Kamnik, Trg svobode 6. Vljudno vabljeni! m rete STUDIO Prešernova l 061/852-180 ELEKTRO SERVIS SLAPNIK Podgorje 87, tel. 812-430 POPRAVILO ELEKTRIČNIH APARATOV NA VAŠEM DOMU ALI V NAŠI DELAVNICI: - generalna obnova in popravilo pralnih strojev - čiščenje, obnova in popravilo bojlerjev - popravilo pomivalnih strojev in malih gospodinjskih aparatov NAPELJAVA IN POPRAVILO ELEKTRO INŠTALACIJ BOUTIQUE MR. FICKO Kidričeva 35, Kamnik tel. 554-907,832-563 Ugodna ponudba modne konfekcije in modnih dodatkov. Odprto od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Dobre stvari so lahko tudi poceni! PLESNI KLUB LIFE TEN - TEN DOMŽALE TEL: 061/712-067 ČETRTEK, 18. 11. NENO BELAN PETEK, 19. 11. AGROPOP (promocija nove kasete) izbor MISS in MISTRA večera za SU-PERLIFE nagrade program povezuje CICCIOLINA SREDA, 24. 11. COCA COLA - NAGRADNO ŽREBANJE gostje: SANJA DOLEŽAL, MIRAN RUDAN, ANSAMBEL VIC-TORY pričetek ob 21. uri - ŠOLARJI POZOR!!! OB 20. in 21. TER 24. URI ZA PREVOZ SKRBI AVTOBUS COCA COLE NA POVEZAVI UUB-UANA-DOMŽALE-KAMNIK VSTOP PROST MODNA REVIJA LIFE OLIVER DRAGOJEVIĆ IN FARAONI (rezervirajte si sedeže za boljše počutje) SREČANJE ZA OSAMLJENE (spoznajte družbo ali prijatelja, prijateljico) PETEK, 3. 12. JASMIN STAVROS S SKU- PINO TEČAJ ZA MANEKENKE IN MANEKENE TER HOSTESE - PRIJAVE PO TEL. ALI DIREKTNO V LIFE-u DO 24.11. 19931!! VSAKO SOBOTO MAKSI ŽUR OB GLASBI, KI JO SAMI IZBIRATE POZOR!!! OBIŠČITE NAS OD NEDELJE DO ČETRTKA - DISKOTEKA LIFE JE ODPRTA VSAK DAN - ČETRTEK, 25. 11. PETEK, 26. 11. ČETRTEK, 2. 12. MENGEŠKA KOČA NA GOBAVICI 433 metrov Ob vikendih vas vabimo na prijeten sprehod do koče na Gobavici, kjer vas čakamo z dobrim in obilnim kosilom. Ponujamo vam domačo pečenko, krvavice z zeljem in ocvirki, pečenice in specialiteto koče - srnin golaž s kruhovimi cmoki. Posladkali se boste z makovo ali orehovo potico. Obiščite nas, ne bo vam žal! Sprejemamo naročila za poroke s pestrim Jedilnikom in konkurenčno ceno. Telefon: 737-333 TRG0VSi(0_P.0DdETJEV SLOMA &P0TT TRGOVSKA HIŠA »HIP« DUPLICA tel. 812-332 DROGERIJA ANDREJA in DELIKATESA PETRA Miklavž kupuje v drogeriji »Andreja«, saj je tam veliko igrač po najnižjih cenah. Bar bike dobite že za 964,00 SIT. Delikatesa Petra vabi Miklavža na nakup čokoladnih dobrot. Pričakujemo ga vsak dan. Vsak torek ima Miklavž 10% popust v blagu pri nakupu nad 2.000 SIT. Pri nas so cene za 10 do 30% nižje, kot drugje! ŠPORTNA TRGOVINA r^rr SERVIS SporC $P0RTNE OPREME KAMNIK, PEROVO 27, TEL. 812-936 NAHAJAMO SEM NOVEM POSLOVNO OBRTNEM CENTRU OB KAMNIŠKI OBVOZNICI V športni trgovini vam nudimo: * SMUČI, VEZI, PALICE PRIZNANIH PROIZVAJALCEV ATOMIC, FISCHER, SALOMON, SCOTT, TYROLIA * SMUČARSKE ČEVLJE SALOMON, ALPINA, LANGE * SMUČARSKA KONFEKCIJA NORTLAND, MESER, MM, MONT, NEVICA, BELFE * TERMOVELUR JAKNE SALEVVA, MM, HARLEKIN * SNOVVBOARDE HOOGER-BOGER, GOLTES * ŠPORTNE COPATE IN OSTALO OPREMO Servis športne opreme vam nudi: * MONTAŽO ALPSKIH IN TEKAŠKIH VEZI * SERVISIRANJE IN POPRAVILA DRSNE PLOSKVE SMUČI * BRUŠENJE ROBNIKOV * POPRAVILA SMUČARSKIH ČEVLJEV » NAPENJANJE TENIŠKIH LOPARJEV SE PRIPOROČAMO! MALI OGLASI: Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel. 812-065. Štedilnik kiperbuš in novo pomivalno korito »rosfrei« poceni prodam. Tel. 814-503. Bele drsalke št. 38 in 39 ter črne št. 42 poceni prodam. Tel. 813-954. XAST0R, d.0.0. Menite, da dovolj skrbite za varnost vašega doma/firme? Tel. 832-403 OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU PO KONKURENČNIH CENAH TRGOVINA MOJCA Kamnik, Medvedova 16 (na Grabnu) preseneča z izjemno nizkimi cenami: - sladkor 2/1 - olje Zvezda 1/1 - moka 50/1 - Bar kava 100 g - polžki 1/2 kg a 84 sit " margarina 1/2 kg 103 sit 153 sit " rozine 200 g 66 sit 48 sit - bombažne nogavice 75 sit 5 parov 498 sit 59 sit " toaletno milo 58 sit mehčalec 41, uvoz 298 sit Miklavž kupuje pri nas. Za obiskovalce se bo v Mojci ustavil v petek, 3. decembra ob 17. uri. Prodajamo na dva čeka, brez obresti. V Mojci mislimo tudi na upokojence, zato vam nudimo 7% popust 30. novembra ter 1. In 2. decembra. Pri nakupu nad 5.000 SIT dobite za darilo novoletni aranžma. Trgovina je odprta tudi vsako nedeljo od 8. do 11.30 SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV - popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar - menjava izolacije v skrinjah in omarah - popravila aparatov za hlajenje mleka Za vsa opravljena dela dajemo 1-letno garancijo. Tel. 815-570 ali 831-435. Hranilno kreditna služba Domžale Enota v Kamniku OBVEŠČA svoje varčevalce, da do nadaljnjega blagajna v Smartnem v Tuhinju ne bo poslovala. Vse usluge vam nudimo v Kamniku vsak delovni dan od 8. do 14. ure. CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA« Kamnik, Perovo 27, tel. 812-873 (v novem poslovno-obrtnem centru) - lepila, tesnilne mase, pollrne paste, silikonski kiti - ugodne cene avtokozmetlke In čistil Kemostlk Kamnik - lazurni premazi, premazi za kovino, topila in redčila - laki za parket (bukolit, ideal lak, val lak...) - disperzijske barve (jupol, temperkrom), vse vrste rustikalov - vse vrste pripomočkov za čiščenje in barvanje - gradbeni material - kolofonija - plin za gospodinjstvo - lamelni parket po ugodnih cenah - ugodne cene pralnih praškov - ie posebej ARIELA, čistil, mehčalcev perila. Cene so ugodne. Prodaja na 3 čeke! Pridite in se prepričajte! IMA F IMA F • «, BENK0 » SIMONA !™' (nasproti Kuriva) 0 m Domžale, SPB-1, tel.: 714-897 ODPRLI SMO NOV BUTIK MODA ZA MLADE ekskluzivna francoska moda NAF NAF odprto NON STOP Naredite svoj NAF NAF korak! Gladenje plošč čevljarskih stiskalnic (štanc), plastičnih in aluminijastih plat. Tel. 812-390. Obrtniki! Bliža se čas za oddajo davčne napovedi, zato pokličite računovodjo po tel. 813-106. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrh polje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro Inštalacij. VSE NA ENEM MESTU! PRODAJA IN MONTAŽA STARETOVA 2 61234 MENGEŠ AVGUŠTIN Sprejem naročil od 7. do 8. ure na tel.: (061) 739-426 Za STO R d. o. o. XASTOR, d.o.e. Kamnik, Poreber 1/a TeUfax: 832-403 PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJA, MONTAŽA, VZDRŽEVANJE, SERVIS IN NADZOR PROTIVLOMNIH SIGNALNO- —^v JELKRONi Internatima! isfems ALARMNI SISTEM ZA VAŠ DOM ALI LOKAL TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: Jupol (25 kg) 1.650 SIT, Belton (101) 4.540 SIT čopiče, lake Krautol za les in parket (5 I) 5.000' SIT; steklenice za vino 5 I, 10 I, 151 23 I PVC posodo za zelje (50 I) 1.500 SIT, (100 I) 2.320 SIT, sušilce za perilo, likalne mize 2.890 SIT alu lestve od 3.820 SIT dalje, gospodinjski strojčki - palični mixer Braun 6.985 SIT, žarnice 65 SIT, krožnike, porcelan, armature Ar-mal, Candv program, sanitarno keramiko steklo... Prodaja na tri čeke! Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d. o. o. trgovina VERIGA se priporočal JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik (nasproti SKG) Velika izbira JEANSA. Ponudba jeseni! kavbojke CASSUCI 3.950 SIT čevlji medvedki 2.190 SIT parka jakne-bunde 6.990 SIT termovelur puloverji 3.300 SIT Možnost nakupa na dva čeka. rto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30 \Odp »POLOS« - TRGOVINA S PREMOGOM Zapoge 40, Vodice tel. 824-096, 823-585 vam nudi: — vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog) — kocke — oreh — ^osi — premog, pakiran v vreče — žagana drva Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom. Se priporoča — Jernej Jerman! VULKANIZACIJA DERNIČ Šmarca, Habjanova 2 tel. (061) 811-658 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: - avtoplašči MICHELIN - zelo kvalitetno obnovljene avtoplašče BANOAG že od 2.300 SIT naprej (garancija do izrabe) - kvalitetne avtoplašče KUMHO (Južna Koreja) vseh dimenzij (tudi za športne avtomobile, terenska vozila in kombije) - avtoplašče MARANGONI - vrhunske avtoplašče in aluminijasta platišča VOKOHAMA - avtoplašče SAVA in SEMPERIT - popravilo avtoplaščev in zračnic ter centriranje koles Pri nas kupljene avtoplašče montiramo BREZPLAČNO! Za nakup štirih avtoplaščev vam poklonimo darilo! PRODAJA NA 2 ČEKA ODPRTO TUDI OB SOBOTAH PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE! S4VI daa Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4n; 61230 Domžale tel.: (061) 721-730 in 712-050 tel./fax: 713-268 UGODNO RADIATORJI, popust do 30% OPEKA modularni blok 41.80 SIT/kd, za količino 3080 kd s prevozom (ORMOŽ) in 40,80 SIT/kd (LENDAVA) CEMENT Anhovo PC 450 472,00 SIT/vreča SALONIT PLOŠČE 8 valjne 704,00 SIT/kd 6 valjne 673,00 SIT/kd, 5,5 valjne 641,00 SIT/kd, 7,5 valjne 567,00 SIT/kd STREŠNIK BRAMAC vseh vrst 87.60 SIT/kd za količine nad 1700 kd s prevozom STIROPOR 6200,00 SIT/m3 Poleg tega nudimo tudi siporex, hidro izolacije, mreže, železo in ostali gradbeni material. NOVO!!! PLOŠČICE GRANITOGRES že od 1.620,00 SIT/m2 dalje Cene so s prometnim davkom! OBIŠČITE NAS SE PRIPOROČAMO! Delovni čas: 7-19 7—13 sobota Ob kamniški obvoznici ODPRTA NOVA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, tel./fax 812-888 AVtO BI HOTA - prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis - VESNA akumulatorji-tovorni program od 110 Ah do 180 Ah - avtoradiji in avtozvočniki za vsak žep - sedežne prevleke in avtotepihi - antifriz, olja. filtri - komplet program svetil Saturnus in avtoelektro opreme Iskra in še veliko dodatne opreme za vaš avto. UGODNE CENE! Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne ža olje. Na zalogi kombinirani bojlerji. J Tja bi šel, kjer naše bukve košate same zase stojijo, tja čez samotne naše frate, tja čez poletne planinske trate, kadar po arniki bridki dišijo, tja bi med bujno zelenje se vlegel in bi vse žalostne misli izpregel in bi jim rekel: adijo! V 31. letu nas je zapustil JANEZ KOŽELJ Kregarjevo 6 Ob prezgodnji smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam kakor koli ■* pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za darovane maše. Zahvaljujemo se Kemijski industriji Kamnik, Zarji Elektroniki Kamnik, UKC in Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Zdravstvenemu domu Kamnik, še posebej patro-nažni sestri Jani. Hvala gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, trobentaču, gasilcem in govornikom. Posebna zahvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Oktober 1993 ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče GAŠPER SLAPNIK iz Male ravni pri Motniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Heliosa, Stola in Rezilnika za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za maše in potrebe cerkve ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu zboru iz Izlak, g. župniku za lep pogrebni obred, zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana in Zdravstvnemu domu Kamnik, posebno dr. Plavčevi in dr. Ziherlovi, Društvu upokojencev Spitalič in Motnik, govorniku in vsem, ki ste ga imeli radi. Bog vam bodi plačnik. Vsi njegovi Motnik, Laze, Šmartno v Tuhinju, Kamnik, Dob, november 1993 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, hčerka, stara mama in sestra ANGELA KLADNIK iz Kamnika, Bazoviška 5 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Bazoviške in znancem, ki ste jo obiskovali in ji s tem lajšali bolečine med njeno težko boleznijo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji prinesli cvetje, sveče in darovali za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala sodelavcem Stola, socialnemu skrbstvu, Domu upokojencev Kamnik, pevcem, trobentaču in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, novembra 1993 LOKVANJ GLAVNI TRG 21 KAMNIK (za gostilno Planinka) Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Poleg običajne cvetličarske ponudbe imamo še pestro izbiro ■* aranžmajev * suhega in svilenega cvetja * darila za različne priložnosti ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta ROZALIJA DROLC iz Zg. Tuhinja 22 Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ji kakorkoli polepšali njeno življenje. Hvala tudi vsem, ki ste ji izkazali poslednje spoštovanje, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem, govornikoma in gospodu župniku za lep obred. Vsi njeni Oktober 1993 ZAHVALA V 90. letu starosti je zastalo plemenito srce naši dragi mami, stari mami in prababici MARIJI JANEŽIČ iz Kamnika, Čopova pot 3 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in izrekli sožalje nam, ki smo jo imeli radi. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ji krajšali zadnje mesece njenega življenja z obiski in pogovori. Posebej se zahvaljujemo sestri usmiljenki Kuharjevi, g. M. Hribarju in g. B. Lenaršič za skrb in tolažbo kakor tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali v njem življenju. Sin Igor, hči Justi z družinama, pravnuka Kim in Erik Kamnik, oktober 1993 Hiša prazna je ostala, ko si vzel od nas slovo, bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena ne bo. ZAHVALA 8. novembra 1993 je v svojem 55. letu tiho odšel od nas dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC DROLC Karlov ata iz Bele 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove dolgotrajne in hude bolezni želeli pomagati. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za maše ter številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala sosedom Lipovško-vim, Pančurjevim, Kropivškovim in Slapnikovim ter patronažni sestri g. Lojzki za obiske na domu. Žalujoči: žena Minka, sinova Marko in Roman z ženo, hčerki Marjana in Anica z družinama Bela, Volčji Potok, Zabukovica, Laze, november 1993 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. (Vojan T. Arhar) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA RESNIKA iz Roiičnega pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje, sveče, za maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, društvu upokojencev Kamnik, gospodu Modicu za poslovilne besede, nekdanjim sodelavcem Rudnika kaolina, pevskemu zboru iz Črne za ganljivo zapete pesmi ter sodelavcem in sodelavkam Ete Kamnik. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Rožično, Markovo, Kamnik, Umag, november 1993 ZASTOPNIK d.o.o., Trzin tel. 721-861, 713-149, fax 713-178 NEKAJ NOVEGA V KAMNIKU! Nova poslovalnica v Kamniku na Kidričevi 64 (pri Korobaču), tel. 812-611 int. 35 od 11. do 19. ure. NUDIMO VAM UVOŽENO BLAGO PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK IN TUDI CARINSKO ZAPLENJENO BLAGO: • igrače • čistila • kozmetiko • obutev - usnjeni čevlji 3000 SIT Prihajajo Lumberjack čevlji! • tekstil - otroške trenirke 1400 SIT • šolske potrebščine: polna peresnica 800 SIT barvice Jolv 12 kom. 170 SIT POSEBNA PONUDBA: * plenice Pampers samo 1600 SIT * likalne deske znižane za 30% 2990 SIT * stojalo za perilo 1490 SIT * damski vložki Always Velika izbira bundl Prinašalcu tega oglasa priznamo 5% popusta. Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje nikoli pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil dragi oče, ded in praded JOŽENARAT z Velike Lasne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podrjeno cvetje in sveče ter številne spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. Jakobu Golobu in vsem sosedom, predvsem Ru-poškovim, za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu in župnikoma g. Ivanu Grčarju in g. Štefanu Steletu za lepo opravljeni obred in cerkvenim pevcem za ganljivo petje. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Velika Lasna, Buč, Količevo, Kolovec, Veseno, oktobra 1993 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče MNLEBAR z Vrhpolja 72 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu zboru iz Dragomerja za ganljivo zapete pesmi, g. župniku za pogrebni obred in predstavniku Zveze borcev za lepe besede slovesa. Posebno zahvalo izrekamo dr. Krtovi in patronažni sestri Darji za skrbno zdravniško pomoč in nego. Žalujoči: žena Milka, hčerka Milena z Jožetom in sin Janez z ženo Ančko Vrhpolje, Duplica, Brezovica, november 1993 Če te smrt je iz sredine vzela, še vedno te ljubezen naših src bo grela. V SPOMIN Mineva drugo leto, odkar nam je mnogo prezgodaj kruta usoda iztrgala iz naše sredine moža, očeta, brata in strica, ANDREJA HROVATA p. d. Cimbasov mehanik - a vtopre voznik Dragi Andrej, čeprav te ni več med nami, bo spomin nate vedno živ. Ostal bo del našega življenja. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Beti, sin Peter in drugo sorodstvo. Županje njive, Bistričica, Zg. Stranje, 9. novembra 1993. PO PRAZNIČNIH NAKUPIH V 00MARK0VE PRODAJALNE BOGATA MIKLAVŽEVA PONUDBA - igrač - oblačil v FAMILY SHOP - sladkarij - pijač V PRODAJNEM CENTRU DOMARK DOMŽALE, KARANTANSKA 6 V MARKETU DOMARK KAMNIK, STELETOVA 25 VABLJENI! f€t€ Prešernova 1 C 061/852-180 SUŠENJE PROSTOROV Graditelju lastniki stanovanj in poslovnih prostorov! Prenavljate stanovanje, lokal, stavbo ali imate v kleti, skladišču, sobi preveč vlage? Vam plesni po steni, se kvari material ali hrana? Prostore vam osuši sušilec zraka. Aparate nudimo v najem. PONI d. o. o. Križ 24/a, Komenda, tel./fax: 841-113 kGčna CELOVIT ELEKTRO PROGRAM, BELA TEHNIKA, ŠPORTNI PROGRAM, REZERVNE DELE ZA KOLESA PO KONKURENČNIH CENAH VAM NUDI TRGOVINA ELEKTRO - ŠPORT na Fužinah 5 (tel. 131-436) odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. TITAN \rgovma POM/Č/i mm Potovalna agencija M6JUU ^€ Kamničanke, Kamničani! Obveščamo vas, da smo odprli novo turistično agencijo METULJ na Glavnem trgu v Kamniku. Organiziramo individualne izlete. Na željo skupin tudi skupinske izlete. Prodajamo vse vrste počitnic in smučanja, posredujemo avionske karte in rent-a-car usluge... Pri nas lahko vplačate tudi aranžmaje drugih agencij po njihovih cenah. Sodelujemo s Kompasom, Golfturistom, Alpe Adria Tourismom in še mnogimi drugimi agencijami širom Slovenije. Vabimo vas, da nas obiščete v naši poslovalnici. Odpiramo vsak dan, razen nedelje, ob 9. uri; zapiramo pa ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri, v sredo ob 19. uri in v soboto ob 13. uri. Pokličete nas lahko na telefon, fax, 061/831-249. Vašega obiska bomo veselil d.o.o. To"Ri Attemsov trg 9 Gornji grad Tel: 063/842-041,842-007 Fax: 063/842-041 Prodaja vozil ŠKODA, rezervnih delov in dodatne opreme. Pooblaščeni servis. Ugoden nakup - leasing. Dobava takoj. 9KMAO.I KOVO-l KOVO-i mini trgovinica trgovinica Vas vabi na Trg svobode 3, v Kamniku (za kavarno Veronika ) da si ogledate in izberete nekaj iz naše bogate ponudbe ! - modni dodatki . verižice - galanterija - zapestnice - darila - uhani - perle - biseri - hematit - korale - minerali *fa*U& me&ec khacv fumud6*>( TRGOVCI POZOR! grosistična prodaja bižuterije in galanterije, po zadnji modi! j BOGATA PONUDBA ^KONKURENČNE CENE PULE d.o.o. Tel.: 061 831-209 PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN UVOZ - IZVOZ TntL/Faae 061 816-174 kGčna VELIKA PRODAJNA AKCIJA MESNIN IN DRUGIH ARTIKLOV PO IZREDNIH CENAH v času od 15. do 30. novembra v vseh naših živilskih trgovinah in DISKONTU na Pero-vem (tel. 812-580) Obiščite nas in se prepričajte o dobri založenosti in ugodnih cenah! Ne pozabite na Miklavža, ki lahko kupuje po posebnih cenah v vseh naših poslovalnicah, posebno s tekstilom in igračami! PRODAJA SADIK sadnega drevja in sadja lastne vzgoje v SADNI DREVESNICI (tel. 813-352) vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktor Saša Mejač, oec. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje S-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.