TA TEDEN / TA TEDEN
M deželi^
It/er je vse mogoče
čeprav ste nekateri še zmeraj omotični od pustnih
norčavosti in včerajšnjega pepelničnega praznovanja dneva
žena, smo danes spet trčili ob kruto realnost našega časa.
Kakorkoli razmišljam in obračam, vedno znova ugo-
tavljam, da slovenske stvarnosti že dolgo ni prežemalo toli-
ko najrazličnejših politično pretresljivih in šokantnih dogod-
kov. Kot da bi padali z neba, nas pretresajo dan za dnem,
eden bolj kot drugi.
Podobniku ukradli audi, Poroke med SLS in SKD ne bo,
Kljub vsemu Gaspari ostaja. Kdo podpira Heiderja, Kadija
Pukšič manipulira. Naredite mi Elan spet slovenski, Bo je-
seni zavladala pomlad, Spet dražji bencin. Kdo je bil v
Zagožnovem stanovanju. Vlomili tudi v Mogetovo hišo.
Kdo je nastavil eksploziv. Ljubljanski obritoglavci pretepli
črnca ...Že bežen prelet po časopisnem naslov ju daje jasno
vedeti, da se dogajajo pri nas do sedaj neobičajne, morda
celo strah zbujajoče reči.
In če politične igrice ter najrazličnejša podtikanja razu-
mem kot neizprosen, žal vse bolj neokusen boj za oblast, me
skrbi predvsem dejstvo, da je v primerih, ko gre za očitna
protizakonita dejanja, jasno, da ne gre le za klasični krimi-
nal, ampak da vse skupaj močno zaudarja po politično nes-
f rajnnih, če hočete klanskih zarotah. Očitno smo torej že
6 tam, kjer so nekateri vedno želeli biti - na (divjem) zahodu.
'' Tam pa ima od nekdaj glavno besedo denar. In kjer je de-
nar, tam je mafija. Živimo torej v deželi, kjer je vse mogoče,
kjer si lahko tudi demokracijo tolmači vsak po svoje.
Vsega hudega navajenemu slovenskemu narodu to sicer ni
po volji, je pa nekomu očitno prav, da se dogajajo tudi take
reči Kajti potem povprečnežem ali navadnim državljanom
ne ostaja dovolj časa, da bi glasno razmišljati o vse večjih
socialnih razlikah, o revščini, ki je na pohodu, o lakoti, kri-
vicah, ki se dogajajo tudi pridnim in delavnim, o življenju
iz rok v usta, skratka o razočaranjih ...
Še sreča, da nas narava nikoli ne razočara, da je po dolgi
in hladni zimi v zraku že čutiti vonj pomladi. Po jutrišnjih
40 mučencih bo v nedeljo gregorjevo, ki prinaša sončno luč,
pomlad in veselje. Pos-	^
mdili/	/TT'^
SPODNJE PODRAVJE S PRLEKIJO
Pusta sme pokopali
Po vseh občinah Spodnjega
Podravja in Prlekije smo z
množico zelo dobro obiskanih
pustnih prireditev pokopali
pusta. Samo v Ptuju ocenjujejo,
da je bilo v času 11-dnevnih pri-
reditev več kot sto tisoč obisko-
valcev, kar bi tisti, ki so se gnetli
v karnevalskem šotoru, kar ver-
jeli; lepo vreme in prijetno
vzdušje pa je pritegnilo množice
tudi v Markovce, Videm, Cirko-
vce, Ormož, Središče, Cirkulane
in še marsikam, kjer je zavladal
pust. O mnogih prireditvah smo
že pisali, o mnogih pišemo
danes, kakšno zanimivost pa
smo prihranili še za prihodnjič,
da se nam ne bo treba tako hitro
predati dolgočasju vsakdanjosti.
Naj živi prihodnji pust, do ta-
krat pa bomo že še našli kak iz-
govor, da nam bo kljub težkim
časom prijetno...
• v
JS
Kopjaši, svatbeni spremljevalci, so v letošnjem predpustnem času na markovskem koncu ostali
brez pravega dela. Poroke pač niso več moderne, naj živi koruzništvo!	Foto: M. Ozmec
Osamljeni duh na eni izmed zabovskih domačij čaka prihodnje
slavje.	Foto: M. Ozmec
DOHODNINA 1999
kratunajmo, kaj nas iaka
Najpomembnejši dnevi in dogodki letošnjega leta so mimo,
maske in drugo pustno navlako smo za leto dni pospravili.
Delodajalci so nam medtem izročili podatke o lanskoletnih
prejemkih, davkarija nam je poslala podatke o katastrskem
dohodku, podjetniki so izračunali dobičke, vse leto 1999 pa
smo skrbno zbirali račune za dohodninske olajšave. Čas je
torej, da pod številkami potegnemo črto in izračunamo, ko-
liko smo državi še dolžni oziroma koliko dohodninskega
preplačila nam bo ta vrnila. Rok za oddajo napovedi je 31.
marec 2000.
Več na strani 2!
2
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
DOHODNINA 1999
liraiunajmOf kaj nas taka
Najpomembnejši dnevi in dogodki letošnjega leta so mimo,
maske in drugo pustno navlako smo za leto dni pospravili.
Delodajalci so nam medtem izročili podatke o lanskoletnih
prejemkih, davkarija nam je poslala podatke o katastrskem
dohodku, podjetniki so izračunali dobičke, vse leto 1999 pa
smo skrbno zbirali račune za dohodninske olajšave. Čas je to-
rej, da pod številkami potegnemo črto in izračunamo, koliko
smo državi še dolžni oziroma koliko dohodninskega pre-
plačila nam bo ta vrnila. Rok za oddajo napovedi je 31. marec
2000. Napoved morate oddati na sedežu davčnega organa, pri
katerem ste registrirani kot davčni zavezanec. Če boste obra-
zec napovedi poslali po pošti, naj bo to v priporočeni pošiljki,
če pa boste pošiljali več obrazcev, jih dajte v ločene kuverte,
tako da boste imeli potrdila za vse poslane napovedi.
Povprečna letna plača zapos-
lenih v Republiki Sloveniji v
letu 1999 je znašala 2.078.940
tolarjev. Neobdavčeni del v
višini 11 odstotkov povprečne
plače znaša 228.683 tolarjev.
Naslednje olajšave, izražene v
odstotkih od povprečne letne
plače, so: 100-odstotnim invali-
dom 2.078.940 SIT, učencem in
študentom za prejemke,
dosežene z opravljanjem dela
prek študentskih servisov,
831.576 SIT, starejšim od 65 let
166.315 SIT. Olajšave za
vzdrževane družinske člane (za-
konci, starši) znašajo po deset
odstotkov republiške pov-
prečne plače, torej 207.894 SIT,
prav toliko znaša olajšava za
prvega otroka, za vsakega na-
daljnjega pa se olajšava
povečuje za pet odstotkov (za
dva otroka torej 10 + 15 %).
Zneski olajšave za več otrok so
naslednji: za dva otroka
519.735 SIT, za tri 935.523 SIT,
za štiri 1.455.258, olajšava za
pet otrok pa je enaka povprečni
plači v RS, torej 2.078.940 SIT.
Seveda se olajšave za večje šte-
vilo otrok nadaljujejo po ena-
kem pravilu še naprej: olajšava
za šestega otroka znaša torej 35
odstotkov povprečne plače v
RS, za sedmega 40 odstotkov ...
Olajšava za otroka z motnjo v
telesnem in duševnem razvoju
znaša 50 odstotkov povprečja,
torej 1.039.470 SIT.
VZDRŽEVANI
DRUŽINSKI ČLANI
Otroci se štejejo za vdrževane
družinske člane do 18. leta sta-
rosti, pozneje pa v primeru, da
nadaljujejo šolanje in niso v de-
lovnem razmerju. Otroci so to-
rej vzdrževani družinski člani
tudi v primeru, da so že dopol-
nili 18 let, so izredni študenti
in brez zaposlitve. Po 26. letu
starosti pa so lahko vzdrževani
družinski člani le otroci, ki
imajo status rednega študenta.
Vzdrževani člani so lahko tudi
otroci ali posvojenci ne glede
na starost, če so nezmožni za
delo, pa tudi otroci ali posvo-
jenci, ko si stari nad 18 let, so za
delo sposobni in so prijavljeni
na Zavodu za zaposlovanje, ni-
majo lastnih virov za preživl-
janje in živijo pri starših.
Vzdrževani družinski član je
lahko tudi zakonec, razvezani
zakonec, ki mu je s strani
sodišča ali po dogovoru prizna-
na preživnina, oseba, ki živi z
zavezancem v izvenzakonski
zvezi. Pogoj pri teh osebah je,
da nimajo lastnih sredstev za
preživljanje oziroma so ta
manjša od priznane olajšave.
Vzdrževani družinski člani so
lahko pod določenimi pogoji
tudi pastorek, vnuk, pa tudi
starši ali posvojitelji zavezanca.
Pri uveljavljanju olajšav za
vzdrževane družinske člane
moramo biti pozorni na more-
bitne njihove prejemke, ki jih
moramo vpisati v dohodninsko
napoved. Kot olajšavo bomo to-
rej uveljavljali le razliko med
lastnimi prihodki družinskega
člana in priznano olajšavo (pri-
mer: starši pa tudi otroci oziro-
ma zakonci lahko imajo ka-
tastrski ali drug dohodek, ki je
manjši od zneska priznane
olajšave). Za lastna sredstva
vzdrževanega družinskega
člana se ne štejejo otroški do-
datek, prispevek za preživljan-
je otroka, varstveni dodatek k
pokojnini, denarna pomoč za
brezposelnost, družbena
pomoč otrokom, denarna
pomoč kot edini vir preživl-
janja ter denarni dodatek po
zakonu o socialnem skrbstvu,
enkratna pomoč po posebnih
predpisih, štipendija in plača
učencev, dijakov ali študentov
za opravljanje obveznega
praktičnega dela v učnem pro-
cesu, prejemki za začasno
opravljanje dela prek študent-
skih servisov, družinska po-
kojnina.
OLAJŠAVE DO
3 % OSNOVE
Olajšave, ki jih vpisujemo na
tretji strani napovedi za odme-
ro dohodnine, lahko skupaj
znašajo 3 odstotke prve osnove
(bruto dohodki - prispevki za
socialno varnost). Vpišemo
lahko seveda več olajšav, ven-
dar nam bo davčni organ priz-
nal samo omenjene tri odstot-
ke. Za oljšave moramo imeti pi-
sna dokazila, saj lahko davčni
organ zahteva, da jih pred-
ložimo. Pogoji za olajšave so
omenjeni že v postavkah na
tretji strani napovedi. Precej
nejasnosti pa je pri sredstvih,
porabljenih za nakup ali
gradnjo stanovanjske hiše ali
stanovanja za rešitev stanovanj-
skega problema zavezanca, za
vzdrževanje teh objektov ... Kot
olajšavo lahko uveljavljamo na-
kup gradbenega materiala za
gradnjo ali obnovo v najširšem
pomenu, torej tudi nakup mate-
riala za vodovod, centralno kur-
javo, okna, vrata in podobno.
Nikakor pa ne smemo kot
olajšavo uveljavljati nakupa
pohištva, preprog in druge
opreme že dokončane hiše ali
stanovanja.
Najemniki stanovanja lahko
uveljavljajo kot olajšavo 40 od-
stotkov letne profitne oziroma
80 odstotkov neprofitne nejem-
nine. Najemniki stanovanj
lahko uveljavljajo tudi stroške
vzdrževanja stanovanja, če je
tako vzdrževanje opredeljeno v
najemni pogodbi. V okviru treh
odstotkov se uveljavljajo med
drugim tudi članarine sindika-
tom in političnim organizaci-
jam. Sredstva, vložena v nakup
proizvodov, ki zmanjšujejo por-
abo pitne vode, električne ener-
gije in drugih naravi prijaznih
proizvodov, lahko uveljavljamo
kot olajšavo v primeru, da nam
je proizvajalec oziroma dobavi-
telj izročil ustrezen garancijski
list in potrdilo o izpolnjevanju
kriterijev.
Na zadnji strani napovedi
lahko uveljavljamo tudi
olajšavo za celotni znesek
plačanih samoprispevkov in
znesek za obnovo Posočja, ki
nam ga je določil davčni organ,
pa smo ga plačali z zamudo, to-
rej leta 1999.
KDO NE VLOŽI
DOHODNINSKE
NAPOVEDI
če vaši bruto dohodki ne pre-
segajo 11-odstotne olajšave
(228.683 SIT), niste dolžni
vložiti napovedi dohodnine za
leto 1999. Prav tako tega ni po-
trebno storiti učencem in štu-
dentom, ki prek študentskih ali
mladinskih organizacija niso
zaslužiliveč kot 51 odstotkov
povprečne letne plače v RS
(1.060.259 SIT), toliko namreč
znašata obe olajšavi (40-odstot-
na za študente oziroma učence
in 11-odstotna^ splošna
olajšava). Napovedi^niso dolžni
vložiti tudi upokojenci, če je
njihov edini vir pokojnina in
imajo na listih, prejetih od
ZPIZ, navedbo o obračunani, a
neplačani akontaciji dohodni-
ne. Toda pozor! Če imate poleg
pokojnine kakršenkoli drugi
vir dohodkov (dividenda, ka-
tastrski dohodek ...), morate
vložiti napoved dohodnine. Ob
morebitnih nejasnostih je bolje,
da napoved vložijo tudi tisti, ki
sicer tega niso dolžni storiti. S
tem se bodo izognili nevšečnos-
tim, če bi na kakšen, čeprav
zgolj simboličen prejemek ven-
darle pozabili. Če je bila ob pre-
jemkih, čeprav so ti manjši od
splošne olajšave, obračunana
tudi akontacija dohodnine, na-
poved vsekakor vložite, saj bos-
te dobili plačano akontacijo
vrnjeno.
Ob koncu dodajmo še imfor-
macijo, da večkrat omenjene
11-odstotne splošne olajšave v
napoved za odmero dohodnine
ne vpisujemo, sa) je njeno
upoštevanje avtomatizem pri
obračunu s strani davčnega or-
gana. Druge podatke, od do-
hodkov do olajšav, pa vpisujmo
skrbno in pri določenih pre-
jemkih ne pozabimo na normi-
rane stroške. Vsekakor je dobro
na osnovi lastnega obračuna že
vnaprej vedeti, kaj nas bo čaka-
lo v odločbi davčnega organa. V
tem primeru bomo tudi vedeli.
ali je prišlo pri obračunu na
davkariji do morebitne napake,
za katere je, po dosedanjih
izkušnjah sodeč, kar precej
možnosti. Vedite, da nam
država prav v nobenem prime-
ru ne pogleda skozi prste. Zakaj
torej ne bi uveljavili vseh
možnih olajšav in zakaj ne bi
dobili vrnjenega denarja, ki
nam pripada?!
J. Bračič
Lestvica za obračun dohodnina za leto 1999
Primer obračuna:
Dohodki Akontacija Prispevki
dohodnine
10-Plača	1.939.113	270.386 429.601
11	- Stimulacije, 4.800
bonitete
12	- Regres	%.500	20.627
Skupaj	2.040.413	291.013 429.601
Od bruto dohodkov odštejemo prispevke za socialno varnost in
dobimo prvo osnovo, v našem primeru 1.610.812 SIT. Iz nje
izračunamo, koliko bo znašala triodstotna olajšava, in dobimo
znesek 48.324 SIT. To olajšavo odštejemo od prve osnove, prav
tako od te osnove odštejemo splošno, 11-odstotno olajšavo:
1.610.812 - 48.324 - 228.683 = 1.333.805. Dobljeni znesek pred-
stavlja drugo osnovo, iz katere izračunamo dohodnino po lestvi-
ci. V našem primeru smo v drugem razredu. Dohodnina znaša to-
rej 175.716 SIT + 35 odstotkov razlike med 1.033.631 iz lestvice
in našo drugo osnovo. (35 % od 300.174 = 105.061). Sedaj sešteje-
mo oba zneska dohodnine (175.716 + 105.061 = 280.777). Tako
dobimo znesek, ki smo ga glede na dohodke in olajšave dolžni
plačati državi. Ker pa smo med letom plačali 291.013 tolarjev
akontacije, nam bo država vrnila 10.236 tolarjev preplačila.
SLOVENSKA B|STRICA/ PRIREDITVE
OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Na gregorjevo, 12. marca, je praznik občine Slovenska Bistri-
ca kot spomin na prvo omembo bistriške skupnosti meščanov
v stari listini, datirani 12. marca 1311. leta. Prireditve, ki
bodo potekale v vseh krajih občine, so se in se še bodo zvrstile
med 3. in 28. marcem. Sodelovali bodo kulturniki, športniki,
šolarji, učitelji in drugi.
Med pomembnejše dogodke praznovanja tretjega občinskega praznika
lahko štejemo odpnje prizidka in obnovljene šole v Laporju, v Zgornjih
Poljčanah pa posodobljene klasimice in drobilnice kamnitih agregatov
gradbenega podjetja Granit, d.d. Osrednja proslava bo na predvečer
praznika, 11. marca, ob 19. uri v viteški dvorani bistriškega gradu. Ob
tej priložnosti bodo podelili letošnja najvišja občinska priznanja.
V času praznovanj bo vrsta drugih kulturnih prireditev. Tako bo 10.
marca ob 17. uri v galeriji Grad odprtje likovne razstave KUD Konjiški
likovniki, 12. marca bo premiera dramskega dela gledališke skupine
DPD Svoboda Slovenska Bistrica Kurbe, 24. marca bo v Slomškovem
domu odprtje likovne razstave Jožice Tomazini, za najmlajše bodo pri-
pravili razne lutkovne igre, prireditve pa bodo sklenili 28. marca s
srečanjem s pesnico Nežo Maurer v čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka.
VT
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA /
TEDENSKI KOMENTAR
Kar /e bih potenj
je še tenejše
Rezultati dražbe, na kateri so družbe za upravl-
janje tekmovale prt nakupili državnega pre-
moženja, so znani. Mnogi so pričakovati, da bodo
informacije o razporeditvi premoženja, s katerim
je država zapolnita det privatizacijske luknje, med
pooblaščene investicijske družbe vplivale na trg in
dvignile tečaje. Vendar se to ni zgodilo. Indeks
pooblaščenih investicijskih družb se je kljub
povišanju knjigovodskih vrednosti posameznih
PID-ov znižal krepko pod 1400 točk oziroma za
več kot 2 odstotka v enem tednu. Na svojih vred-
nostih so igubiie tako zapolnjene kot tudi prazne
pooblaščene investicijske družbe, za katere je bit
porast tudi najbolj pričakovan.
Težko je izpostaviti razloge, ki so pahniti tečaje
pooblaščenih investicijskih družb v ekstremno niz-
ke položaje, vendar pa je gotovo eden izmed njih
nizka likvidnost trga. Svežega denarja, ki bi gnal
kri trgu, še vedno primanjkuje, večji nakupi delnic
pa so financirani s prodajami relativno visoko koti-
rajočih delnic. Tako so pooblaščene investicijske
družbe zdrsnite skoraj brez izjem. Izmed poob-
laščenih investicijskih družb, ki imajo že vse certi-
fikate zamenjane za premoženje, je največ izgubi-
la Nacionalna finančna družba. Padec prek 3 od-
stotke jo je odnesel na vrednost 80 tolarjev za del-
nico. Tudi prazne investicijske družbe, ki so prido-
bile sveže premoženje, se niso uspete izviti tren-
du. V povrečju so njihove vrednosti izgubile okoli
odstotek, trgovanje z njimi pa se je odvijalo med
32 in 34 tolarji. Nizki nivoji, na katere so se spustile
vrednosti pooblaščenih investicijskih družb, so
vsekakor vredni nakupne pozornosti, saj se kaj
kmalu lahko trenutni vložek spremeni v lep zas-
lužek.
Enako kot trg pooblaščenih investicijskih družb
se je gibal tudi uradni trg. Slovenski borzni indeks
se je še nekoliko znižal, posledica za padce
tečajev pa je bilo nadaljevanje prodaj tujcev in niz-
ka likvidnost. Vrednost indeksa se je v enem ted-
nu znižala za 1,4 odstotka na 1.775 indeksnih
točk. Tokrat so tujci zopet pokazali nasprotovanje
Banki Slovenije, ki ne popušča pri režimu tujih
naložb. Vrednost Leka, v katerem imajo tujci okoli
20-odstotni lastniški delež, se je znižala za 4 od-
stotke na 32.500 tolarjev. Informacije o lanskolet-
nih dosežkih Leka so nekoliko poživite zanimanje
za delnico, kar pa še vedno ni zadostovalo za
kakšno bistveno spremembo. Lek je v letu 1999
dosegel 3,1 milijarde tolarjev čistega dobička ozi-
roma 8,9-odstotno bruto donosnost kapitala. Vpliv
ruske krize in problemi na ameriškem trgu so v pri-
merjavi z letom poprej znižali čisti dobiček za 12
odstotkov, vendar pa so kljub težavam s prodajo
krepko presegli pričakovani dobiček za lansko
leto. Skupščina delničarjev bo na predlog uprave
tudi odločala o razdelitvi čistega dobička, saj se je
le-tega nateklo za 1.614 tolarjev na delnico.
Veliko je izgubil tudi slovenski trgovec Mercator.
Vrednost njegove delnice se je znižala za slabe 3
odstotke, trgovalni nivoji pa so se premaknili pod
15.000 tolarjev. Prav tako je pod svojo psihološko
mejo zdrsnila delnica Intereurope. Prodajalci so
potisnili njeno vrednost na 2.350 tolarjev, kjer se je
pojavilo nekoliko močnejše povpraševanje. Za po-
doben odstotek se je znižala vrednost delnice tudi
družbi BTC. Njena vrednost se je še nedotgo giba-
la nad 16.000 tolarjev, tokrat pa jo kupci niso
uspeli zadržati pri teh nivojih. Posli z delnico so se
pretekli teden sklepati pri 15.330 tolarjih. Nekoliko
več zanimanja so investitorji pokazali za delnico
Petrola. Njena vrednost je v četrtek porasla za do-
bre 3 odstotke, vendar pa se tečaj ni uspel
obdržati pri nekoliko višjem nivoju, tako da se je
vrednost vrnila na 22.000 tolarjev. Razloge rasti in
večjega zanimanja lahko iščemo v novi podražitvi
bencina, ki močno vpliva na poslovanje Petrola.
Ena redkih pomembnejših delnic, ki je pretekli
teden občutneje pridobila, je bila Sava Kranj.
Predstavitev rezultatov je dala nov zagon tečaju,
saj se je v enem tednu zvišal za poldrugi odstotek
na 16.940 tolarjev. Sava je v lanskem letu
povečala dobiček za 45 odstotkov v primerjavi z
letom 1998. Čisti dobiček družbe se je v istem ob-
dobju povišal z 847 tolarjev na 1.586 tolarjev na
delnico oziroma za 22 odstotkov več, kot so pred-
videvali v poslovnem načrtu. V prid višji ceni delni-
ce govori tudi investicijska dejavnost podjetja. V
preteklem letu so različne naložbe znesle skupno
2,7 milijarde tolarjev, letošnji načrti pa so večji še
za dodatnih 500 milijonov tolarjev.
Tečaji vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi
še vedno padajo. Majhno upanje za vrednosti del-
nic v uradni kotaciji nam daje le konec trgovalne-
ga tedna, ko so nekateri investitorji le pokazali ne-
kaj več poguma in vložili v vrednostne papirje več
denarja. Trgovanje bo v prihodnosti pod vplivom
poslovnih poročil podjetij za preteklo leto, z veli-
kim zanimanjem pa investitorji pričakujejo tudi pri-
hod Pivovarne Union na trg vrednostnih papirjev.
Matjaž Bemik,IUrika SRH, d.d.
f ednik - četrtek, 9. marec 2000
3
POMOiMHO, NOMBffHMif O
NAJBOLJŠI DAEWOO SERVIS V SLOVENIJI
Daemobil, pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znannke Da-
ewoo, je bil s strani uvoznika, Dcevvoo Motorja, proglašen za
najboljši servis v letu 1999. Ta laskavi naziv si je prislužil
predvsem z urejenostjo, sodobnostjo ter strokovno podkovanost-
jo, so obrazložili ob proglasitvi.
PREDLOG ZA PRISILNO PORAVNAVO
Na seji stavkovnega odbora Gradbenega podjetja Ptuj 2. mar-
ca so ugotovili, da dogovor, ki sta ga sklenila stavkovni od-
bor sindikata podjetja in vodstvo podjetja 25. februarja, ni bil v
celoti realiziran, zapadle obveznosti niso bile izplačane vsem za-
poslenim, stavkovni odbor pa tudi ni prejel seznama oziroma
specifikacije zapadlih obveznosti. Zaradi tega naj bi se stavkovni
odbor v najkrajšem možnem času sestal z vodstvom podjetja, da
bi se lahko odločil glede nadaljnjih aktivnosti. Na ponedeljkovi
skupščini podjetja so delavci, ki so še 49-odstotni lastniki podjet-
ja, sicer postavili vrsto konkretnih vprašanj, predvsem o
bodočnosti podjetja, vendar konkretnih odgovorov niso dobili. Iz-
vedeli pa so, da je bilo z 28. februarjem za podjetje predlagana
prisilna poravnava, sklepe o začasnih presežkih pa naj bi dobilo
okoli 40 od še 114 zaposlenih. Ko se-je pričela stavka, je bilo v
podjetju zaposlenih 127 delavcev. O nadaljnjih aktivnostih
stavkovnega odbora bo več znanega po današnji seji.
JUTRI ZBOR OBČANOV Nit BRE6
V domu krajanov na Zadružnem trgu 12 bo jutri ob 19. uri
zbor občanov mestne četrti Breg, na katerem bodo
predstavniki DARS, DDC, projektantov, ministrstva za promet in
zveze ter mestne občine Ptuj predstavili reševanje prometne prob-
lematike v mestu Ptuj s podarkom na trasi bodoče hitre ceste
Hajdina - Ormož.
USTVARJALNE DELAVNICE KLUBA OBZORJA
V klubu Obzorje bo v tem mesecu potekala vrsta aktivnosti.
Največ bo ustvarjalnih delavnic, v katerih bodo udeleženci
spoznavali zdravilna zelišča, osnove klekljanja, slikanja na kera-
miko in porcelan, izdelovali pirhe ter oblikovali glino, vabijo pa
tudi v središče za samostojno učenje. Klub Obzorje je odprt vsak
dan od ponedeljka do petka, od 8. do 1 7. ure.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
=========================
Četrtek: Nocoj ob 21. uri si bomo lahko ogledali film z naslo-
vom Revolucija.
V soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri: Na programu bo
pustna oddaja, v kateri bodo v sliki in besedi predstavljeni vsi
najpomembnejši dogodki 40., jubilejnega kurentovanja: simpozij
o maskah o maskiranju, monografija o kurentovanju, medna-
rodna filatelistična razstava, srečanje kurentu podobnih likov Ev-
rope, prikaz babjega mlina, veliki pustni bal v karnevalski dvora-
ni, na katerem so bile tudi slovenske mišice, in otroška maškara-
da ter drugo pustno dogajanje. Po pustnem delu bodo zavrteli še
poljudno oddajo "Kako biti zdrav in zmagovati".
Priprcnrila: MG
teOFOJR/ SE ...
fNC DA se je letošnji fašenk po
dolgih letih znova končal s še
enim praznikom, znanim po
maškaradi.
... DA so iz Pobrežja v lan-
covski šotor poslali novodobne
maske - počene korante. Njihovi
zvonci so zveneli podobno tradi-
cionalnim, le nekoliko bolj votlo.
... DA 50 se na pustni torek v
Ljubljani sestali odgovorni za
stanje v ptujskem zdravstvu.
Vzdušje je hib karnevalsko.
... DA je pri Urbanu LDS mi-
nister odprl info pisarno in vanjo
posadil SDS gospo. Naj se vrho-
vi kar "krampajo" med sabo, ko-
se kalijo v bazi.
... DA se je turistični minister
dodobra naplesal s kurenti. Ker
se nasploh rad druži z njimi,
mnogi namigujejo, da bo začel
po ministrovanju izdelovati kos-
mate zofe.
... DA sta kmetijski minister in
vladni podpredsednik pustovala
v gajevskem šotoru. Prvi zato,
ker tam ni medvedov, drugi pa,
ker tam doslej še niso ukradli no-
benega avta.
... DA so v Ptuju začeli graditi
novo policijsko postajo. Nekateri
se že veselijo sodobnejših prosto-
rov za pridovanje treznosti.
VIDI SE ...
... DA je babji mlin preizkusila
tudi avtorica sama. Učinka ta-
koj po uporabi ni želela komenti-
rati. Tudi mi ne...
GRAJENA / O GRADNJI REGIJSKEGA CENTRA ZA ODLAGANJE ODPADKOV
Obiani za zdaj močno dvomijo
VELIK STRAH PRED DEPONIJO IZVIRA TUDI IZ POMANJKUIVEGA INFORMIRANJA O NAČRTOVANEM PROJEKTU
Tretjega marca je bil v domu krajanov v Grajeni dobro obis-
iian zbor občanov, na liaterem so predstavniki mestne občine
Ptuj, vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj in ministrstva
za okolje in prostor predstavili prostorsko in tehnično anali-
zo za regijski center za odlaganje ostankov nenevarnih
odpadkov na lokaciji v Krčevini pri Vurberku.
Kot je povedala avtorica projek-
ta Darinka Ignjatovič, so bile v
razpravi štiri lokacije: v Spuhlji,
Janežovcih, Globoki grabi in
Krčevini pri Vurberku. Kot na-
justreznejša se je po tej analizi po-
kazala slednja, vendar bodo šele
študije pokazale, ali je tudi pri-
merna. Dejstvo pa je, da če bo do
gradnje na tej lokaciji prišlo, cen-
ter za odlaganje ostankov odpad-
kov ne bo smel v nobenem prime-
ru negativno vplivati na okolico.
Zgrajen bo moral biti po strogi
evropski zakonodaji, njegovo
obratovanje bo pod strogo kontro-
lo, kar pa zadeva emisije v zraku
in podtalne vode, pa je pri tovr-
stnih objektih slovenska zakono-
daja še strožja od evropske, je v
petek v Grajeni povedal dr. Jani
Zore z ministrstva za okolje in
prostor. V krajih, kjer se bodo
odločili za takšne centre, lahko
tudi pričakujejo nekatere kom-
penzacije v obliki gradnje infra-
strukture, pomembne za neko
okolje.
Nov regijski center za odlaganje
odpadkov naj bi pokrival potrebe
okrog 77 tisoč prebivalcev - ob
občanih petnajstih občin na
Ptujskem še potrebe Duplečanov.
Do končne izbire lokacije pa
manjka celovita presoja vplivov
na osnovi terenskih raziskav,
potrebno bo opraviti geološke,
hidrogeološke, klimatske in dru-
ge raziskave.
Petkov prvi zbor krajanov v
Grajeni je pokazal, da predvidena
gradnja regijskega centra za odla-
ganje ostankov nenevarnih odpa-
dkov v Krčevini pri Vurberku
vzbuja velik strah in nezaupanje.
Gradnja takšnega centra naj bi po
prepričanju krajanov povzročila
degradacijo prostora, uničila tudi
zaščitene rastlinske vrste na tem
območju (za katere sicer stro-
kovnjaki pravijo, da jih na tem
območju ni), onesnažila doslej
ekološko čisto območje, ga nare-
dila turistično nezanimivo. Zbor
je pokazal, da je večina krajanov
trenutno tej gradnji nenaklonje-
na, kljub temu pa so se dogovorili,
da bodo pogovore nadaljevali,
občani bodo imeli svoje predsta-
vnike v projektnem svetu in bodo
sodelovali pri vseh odločitvah,
vezanih na projekt. Ob tem bodo
nadaljevali tudi pogovore o ures-
ničevanju nekaterih zahtev glede
infrastrukture, ki jih to območje
postavlja pred mestno občino, ne-
katere, kot sadno-vinsko cesto, pa
želi rešiti tudi v okviru projektov
štirih občin: Dupleka, Lenarta,
Ptuja in Destrnika. V pogovorih,
ki bodo sledili, bodo morali na eni
in drugi strani pokazati strpnost,
predvsem pa igrati z odprtimi kar-
tami, saj gre za občutljivo proble-
matiko. Skrita ne sme ostati še
tako majhna podrobnost v zvezi z
načrtovano gradnjo, sicer te ne bo
na tej lokaciji. Veliko dvomov
občanov s tega območja pa je pos-
ledica dosedanjega dela krajevnih
oblastnikov, ki jim do sedaj niso
znali prisluhniti v njihovih zahte-
vah. Ogoljufane za razvoj se pred-
vsem čutijo občani Črete, Grajen-
ščaka, Krčevine in Vurberka, ki
sicer ne nasprotujejo, da bi kraj
kaj pridobil, so pa proti temu, da
bi jih "odrivali" in jim ne bi priz-
navali potreb po razvoju. Zato
bodo tudi pustili stroki, naj opravi
svoje delo, pri raziskavah jih ne
bodo ovirali.
V primestni četni Grajena so že
oblikovali predlog šestih pogojev,
pod katerimi bodo pristali na to
gradnjo, če bo do nje prišlo, bodo pa
jih še dopolnili. Ker pa na obljube ne
dajo veliko, bodo realizacijo teh zah-
tev vezali na podpis posebne po-
godbe z mestno občino Ptuj kot in-
vestitorico projekta. Na prvo mesto
postavljajo gradnjo OŠ v Grajeni,
čeprav kot poudarjajo, ta gradnja ni
vezana na gradnjo deponije, ker je
bil sklep o šoli sprejet že veliko
prej. Na drugem je infrastruktura
v rc Grajena (ceste, kanalizacija,
razsvetljava, pločniki), na tretjem
odškodnina po zakonu, na četr-
tem renta, na petem zaposlovanje
občanov iz četrti Grajena v novem
regijskem centru pod enakimi po-
goji kot za druge, če bo do tega
prišlo; na šestem pa je že omenje-
na pogodba z mestno občino o
vseh teh zadevah, da ob morebitni
zamenjavi oblasti ne bi prihajajo
do novih zapletov ali celo negiran-
ja dogovorjen^.
Kot so se v petek dogovorili,
bodo občani sprotno informirani
o vsem, kar se bo dogajalo v zvezi s
projektom deponije v Krčevini pri
Vurberku.
MG
18. seja ormoškega
obiinskega sveta
v ponedeljek, 13. marca, se bo
ob 14. uri pričela seja ormoškega
občinskega sveta. Če bosta tokrat
predlog odloka o ustanovitvi LTO
in predlog akta o ustanovitvi zavo-
da sprejeta, lahko v kratkem
pričakujemo pričetek delovanja
lokalne turistične organizacije
Klopotec. S sprejetjem naslednjih
dveh odlokov bo na KS preneseno
izvajanje rednega vzdrževanja
javnih poti, pokopališke in
pogrebne dejavnosti ter urejanje
pokopališč. Svetniki bodo na to-
kratni seji izbrali banko za kredi-
tiranje malega gospodarstva pod
ugodnejšimi pogoji ter imenovali
člana nadzornega odbora in odbo-
ra za varstvo okolja in urbanizem.
Predlagana sta Slavko Gregurec in
Tomislav Plojer. Če se bodo svet-
niki strinjali, bodo znižali najem-
nino za poslovne prostore pri Sve-
tem Tomažu, obravnali pa bodo
tudi razpis za oddajo socialnih sta-
novanj v najem.
Majda FridI
4
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
KULTU K A, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / OBISK PREDSTAVNIKOV MARIBORSKE UNIVERZE
Veliko možnosti za sodelovanje
v ponedeljek, 28. februarja, je Ptuj obiskal rektor mariborske
univerze prof. dr. Ludvik Toplak s sodelavci. Cilj obiska je bil
poglobiti sodelovanje na znanstvenem in raziskovalnem
področju, predvsem pa, da bi mesto čimprej pridobilo katerega
od univerzitetnih programov. Predlogi iz Ptuja so za študij arhe-
ologije, etnologije, varstva okolja, restavratorstva, turizma. S
temi programi bi se mariborska univerza razvila v popolno uni-
verzo. V prvi fazi naj bi šlo za študij etnologije. Univerza in
mestna občina sta že imenovali posebno skupino, ki dela na
tem. Za skupno mizo naj bi ponovno sedli čez mesec dni.
Na ponedeljkovem srečanju med
predstavniki Ptuja in vodstvom
mariborske univerze so ugotovili
tudi, da slednja prav v severov-
zhodnem delu Slovenije najslabše
uresničuje svoje regionalno pos-
lanstvo.
Rektor mariborske univerze s
sodelavci je po srečanju s
ptujskim županom Miroslavom
Lucijem in sodelavci obiskal
znanstvenoraziskovalno središče
Bistra in Šolski center Ptuj. Za-
vod Bistra, katerega glavna naloga
je pospeševanje razvoja Spodnjega
Podravja, je obiskal prvič. Za nje-
govo ustanovitev ima velike zaslu-
ge bivši minister za znanost in
tehnologijo dr. Rado Bohinc, ki je
imel velik občutek za policent-
rični . razvoj znanosti v državi,
danes pa je tega občutka vedno
manj. Bistra deluje enako kot vsa-
ka raziskovalna skupina znotraj
univerze. Direktor Bistre dr. Šte-
fan Čelan je poudaril, da je njiho-
va želja pomagati univerzi kot ce-
loti opravljati management v
znanosti. Na drugi strani pa naj bi
jim ta pomagala pri pridobivanju
mladih kadrov.
Sedaj, ko sta občina in univerza
ugotovili, da je možnosti za sode-
lovanje veliko, jih bosta prav go-
tovo lahko uresničili. Eno od
možnosti je z organizacijo polet-
nih šol (proučevanje domini-
kanskega samostana in cerkve) v
Ptuju ponudila tudi direktorica
ptujskega pokrajinskega muzeja
dr. Marjeta Ciglenečki. Univerza
pa je že podprla pobudo za ustano-
vitev institucije za raziskovalne
projekte ekološke sanacije člove-
kovega bivalnega okolja, ki naj bi
imela sedež v Ptuju.
MG
Prof. dr. Ludvik Toplak med pogovorom v Bistri.
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI
Večer rimske lirike
Če bi se na primer naenkrat znašli na popolnoma neznanem
planetu ter ugledali docela neznano civilizacijo, bi avtomatično
iskali med njo ter našim poznavanjem neke paralele, jo pos-
kušali umestiti v naš in nam razumljeni svet. Eno bi zagotovo
ugotovili: to je delo bitij, ki znajo razmišljati, čustvovati in dou-
mevati okolje okrog sebe in v sebi ter se lahko tudi od njih kaj
naučimo.
In če še danes obiščemo kakšno
knjižnico, ki hrani dela preteklos-
ti, ter naletimo na stara dela v la-
tinščini ali celo grščini,
hebrejščini, arabščini itd., smo v
podobnem položaju. Običajen
bralec bi te knjige brez občutka
nelagodja kar prešel, saj zanj po-
menijo isto kot kakšen kamen,
skala ali drevo, medtem ko bi raz-
mišljajoči skušal ugotoviti v njih
preko slik vsebino, prebrati vsaj
avtorja ali naslov skratka pome-
nila bi mu izziv ter lastno obogati-
tev.
Živimo v času, ko poskuša vse-
mogočna tehnika oziroma nekate-
ri njeni učenci vreči zaveso nevid-
nosti na vse, kar se ne strinja z
njeno trenutno sodobnostjo, si
skušajo podvreči jezikoslovje, ga
vpreči v logiko računalniške zako-
nitosti, jezike nadomestiti s teh-
nično angleščino in v tem sklopu
so poznavalci grške, latinske,
hebrejske, starokitajske ali kake
druge civilizacije čudaki, ki jih je
potrebno sicer ignorirati, ne pa
jim pridajati kakšno večjo težo.
Dovolj so povprečni šolski in zgo-
dovinski učbeniki, ki stvar pravil-
no umestijo v duhu dialektičnega
razvoja, vse ostalo je le zadeva za-
bavne medijske uporabnosti, da
jim s pomočjo javnomenjskih ra-
ziskav določi jasno mesto in vlo-
go.
To karikirano podobo sem
nalašč uporabil ob predstavitvi
akademika in prof. dr. Kajetana
Gantarja, ki bo v petek pripravil
VEČER RIMSKE LIRIKE. Že
nekajkrat je prihajal v Ptuj in
malo manj je znano, da je bilo nje-
govo prvo delovno mesto v ptujski
gimnaziji, zato ga ^ je dobro
spoznati malo bolje. Če pobrska-
mo po enciklopedijah in časopisih
, dobimo osnovne podatke tudi o
njem, saj ga smatrajo za ena-
kovrednega naslednika našega na-
jboljšega klasičnega prevajalca
Antona Sovreta, ki je bil prav tako
pred vojno ptujski gimnazijski
profesor.
Rojen je bil 11. 10. 1930 v Ljubl-
jani kol najstarejši od osmih otrok
dr. Gantarja. Osnovno šolo je
obiskoval v Celju in gimnazijo v
Ljubljani. Čeprav je nihal med
slovenščino, matematiko ter la-
tinščino, se je odločil za slednje in
diplomiral iz klasične filologije.
Bil je Sovretov učenec in ta je
kmalu ugotovil njegovo veliko na-
darjenost, ga spodbujal, mu pop-
ravljal prevode ter dajal nasvete.
Priporočal ga je raznim vplivnim
osebam, a ko je dobil štipendijo za
Miinster, mu niso dali potnega
lista, saj ni hotel pristati na sode-
lovanje z Udbo ter na ovajanje. Po
dolgem čakanju je leta 1955 dobil
službo kot pripravnik na ptujski
gimnaziji. Tu je ostal le leto dni,
nato je, ne da bi imel štipendijo,
dve leti študiral ter napravil dok-
torat s tezo Oblikovanje prostora
in časa v Homerjevih epih (1958).
Nato je bil štiri leta referent na
Republiškem sekretariatu za pros-
veto in kulturo in od 1962 preda-
val na Filozofski fakulteti na od-
delku za klasično filologijo. V re-
viji Živa antika, ki izhaja v Skopju
že od 1951. leta ter je postala viso-
ko cenjena mednarodna revija in
v kateri sodeluje tudi Gantar, je
izšel kot 45. številka tudi Sertum
Gantarianum (Gantarjev venec)
ob 65-letnici z njegovo biografijo
in bibliografijo, ki pa je žal ni do-
biti na Ptuju.
Literarna zgodovina ga uvršča
za filologa, literarnega zgodovi-
narja ter zlasti dobrega prevajalca.
Tako je prevajal iz latinščine in
grščine Sofoklesovo Antigono,
Kralja Ojdipa, Homerjevo Odise-
jo, Uklenjenega Prometeja, Aris-
totelovo Poetiko in Nikomahovo
etiko, Ovidove Metamorfoze, Ho-
raceve Pesmi, Rimsko liriko, Pin-
darja, Sapho, Plautusa, Teofrasta,
Hezioda idr. Po njegovih lastnih
besedah nikdar suženjsko ne pre-
vaja, češ za to so računalniški pre-
vajalniki, temveč mora biti v sle-
hernem delu delček samega pre-
vajalca, njegova intuicija, spo-
sobnost ... Seveda je poleg tega
tudi izvrsten predavatelj, pozna-
valec sodobnosti, zna ločiti zrnje
od plevel, vidi problem nepokopa-
nega brata Polineikesa v slovens-
kih povojnih zločinih itd., kajti če
poznaš klasiko, če poznaš antiko
in Sveto pismo, znaš in imaš pra-
vico povedati tudi marsikaj o so-
dobnosti, pa čeprav marsikaj
grenkega.
Predavanje o rimski liriki bo v
petek, 10. marca, ob 19. uri v re-
fektoriju minoritskega samostana.
Za glasbeni utrinek bo poskrbel
duet kitar Urške Kolar in Saše
Ljubeč Glasbene šole Karol Pa-
hor Ptuj.
SKORBA / DRAMSKA SKUPINA SE PREDSTAVUA S KOMEDIJO
V klobiii zavito in na kontu odvito
Po ljubiteljskih gledaliških odrih kulturnih društev na
Ptujskem se premiere kar vrstijo iz tedna v teden. Po hajdinski,
gorišniški, vitomarški in videmski so uspešno primerno uprizo-
ritev izpeljali tudi člani dramske skupine KD Skorba. Na oder
so v letošnji gledališki sezoni postavili veseloigro v treh dejanjih
Klobčič avtoija Pera Budaka in v režiji domačina Silva Vučaka.
Premiero na domačem odru vaškega doma v Skorbi je spremlja-
lo veliko obiskovalcev, predvsem domačinov, ki jih je, po smehu
in bučnem aplavzu sodeč, komedija izredno navdušila.
Režiser Silvo Vučak se je tudi za
letošnjo gledališko sezono odločil,
da bo z mlado gledališko skupino
na oder postavil veseloigro, ki pri
ljudeh še zmeraj najbolj »vžge«.
Igralci že imajo izkušnje na odru
iz preteklih predstav - nekateri
več, drugi manj -, a se skupina
lahko pohvali z nekaj zares dobri-
mi in spretnimi igralci.
V gledališki list so med drugim
zapisali: »Mladi v našem društvu
so si vzeli veliko časa, da so
predstavo postavili na oder. Med
njimi so srednješolci, študentje in
tudi že zaposleni, ki so večer za
večerom (in tudi ob nedeljah)
našli čas in dobro voljo za vaje na
gledališkem odru. V društvo smo
veseli, da delajo kakor ena sama
velika družina, in upamo, da bo
tako tudi v naslednjih sezonah.«
Vsebino veseloigre Klobčič je
težko opisati, bolje je zgodbo
doživeti v živo in se ob spremljan-
ju le-te od srca nasmejati.
Po premieri Klobčiča je bil
nadvse zadovoljen tudi režiser S.
Vučak, ki je še posebej pohvalil
igralce in njihovo zavzetost za
delo na odru, ob tem pa izrazil
upanje, da bodo tudi ponovitve
predstave v drugih krajih dobro
obiskane. Sicer pa jih v marcu
čaka nastop na medobčinskem
srečanju ljubiteljskih gledaliških
skupin, od katerega pričakujejo le
najboljše.
V veseloigri Klobčič igrajo:
Darja Trafela, Bojana Zega, Iz-
tok Ogrizek, Janko Tumšek,
Andreja Mirkovič, Aleksandra
Kamenšek, Boštjan Zelenko,
Tanja Furek, Drago Brumec,
Emil in Damjan Ogrizek. V vlogi
šepetalke je tokrat Suzana Košto-
maj, ki je poskrbela tudi za mas-
ko, ostali sodelavci pri predstavi
pa so Danilo Leljak, Dragica Ko-
zel in predsednik KD Skorba
Ivan Ogrinc.
Tekst in foto:
T. Mehorko
Dramska skupina iz Skorbe se dobro znajde na odru.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Sodobne printese pišejo knjige
Ob besedah princesa in
princ najprej pomislite na
pravljice, kjer kar mrgolijo
različna pravljična bitja. Ali pa
se spomnite resničnih članov
kraljevskih družin, ki jim je us-
pelo obdržati večino privilegi-
jev najvišjih družbenih slojev
vse do današnjih dni. A so
tudi take princese in princi, ki
živijo bolj ali manj običajno
življenje, kakršno je v navadi
večini navadnih Zemljanov.
Med slednje sodi tudi Njena
Visokost princesa Hisako Ta-
kamoado, ki z možem in tremi
hčerami živi v Tokiu ter je avto-
rica odlične slikanice Ledena
gora Luii.
Njena visokost princesa Hi-
sako Takamado je diplomirala
na Girton Collegeu v Cambrid-
geu ter ves svoj čas posveča
predvsem naravi, kjer je pose-
bej vešča v opazovanju ptic in
gojenju orhidej. Njena viso-
kost je aktivna udeleženka
mednarodnih okoljevarstve-
nih projektov, ki so povezani z
morjem. Sad njenih prizade-
vanj za ohranitev in razume-
vanje narave je tudi slikanica
Ledena gora Luli. Pri izdaji
pravljične pripovedi o poto-
vanju ledene gore sta sodelo-
vala Icebridge - Združenje
znanstvenikov in vzgojiteljev
za širjenje znanja o polarnih
predelih in morjih - in Unicef,
ki skrbi za izpolnjevanje
potreb vseh otrok ter ures-
ničuje dogovor o otrokovih
pravicah.
Štirideset strani obsegajoče
slikanico velikega formata je
bogato likovno opremil In
ilustriral Warabe Aska, avtor
več deset knjig za otroke. Oba
ustvarjalca sta črpala ideje za
slikanico na potovanjih po
Arktiki.
Pravljična pripoved o ledeni
gori Luli se začenja daleč na
severu, kjer se radovedni Luli
odlomi od grenlandske lede-
ne odeje. Najboljša prijateljica
ledene gore je jezikava polar-
na čigra, ki vzpodbudi popo-
tovanje ledene gore. Le-ta želi
na Antarktiko. Drzno potovan-
je čez širno zemljo je polno
nenavadnih dogodivščin, ob
novih prijateljih Luli spoznava
čudovito pestrost planeta
Zemlja.
Pravljica o ledeni gori Luli je
domišljijsko prepleteno spo-
znavanje čudovite in urejene
narave, hkrati je to pripoved o
sočutju, pogumu, ustvarjal-
nosti, zdravi radovednosti.
Pravljica je zaključena s
stvarnimi naravnimi podatki, ki
mlademu bralcu pomagajo
razumeti čudežni Lulijev svet
polarnih predelov. Tako bodo
mladi bralci laže dojeli pojme:
planet, ozračje, veter, oceans-
ki tokovi, polarni predel, lede-
na odeja, ledeni pokrov, lede-
nik ... V slikanici so ten-
kočutno predstavljene živali
polarnih območij.
Slikanico je izdala založba
Rokus v prevodu Vladimira
Kosa, ki je z avtoričinim privol-
jenjem besedilo na nekaterih
mestih razširil. Beseda Luli je
izpeljanka iz grenlandske
besede iluliag, kar pomeni le-
dena gora.
VABILO NA
PRAVUlCO Z JOGO
Danes, v četrtek, 9. marca,
bo ob sedemnajsti uri v
pravljični sobi mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana
Potrča tekla pripoved o Mali
miški in rdečem jabolku. Vabi-
mo otroke od četrtega leta
dalje, ki naj imajo lahna
športna oblačila in copatke.
ill/ono Memenili
FILMSKI KOTIČEK
Klub golih pesti
(Fight Club)
Končno smo dočakali. Brad Pitt je po dolgem
času zopet zaigral v filmu. Toda vprašanje je, ali
mu vloga psihopata res pristoji. Ali ne bi mogel za
mnenje povprašati svoje prijateljice Jeniffer Anis-
ton, za katero je vloga v Prijateljih bila zadetek v
polno?
Edward Norton dela pri avtomobilski zavaroval-
niški hiši, njegova plača je dobra, stanovanje
opremljeno po najnovejši modi, omare polne
oblačil znanih kreatorjev. Toda v življenju čuti
praznino, zraven tega ga muči nespečnost. Ven-
dar se njegove težave šele prav začnejo, ko sreča
prodajalca mil (Brad Pitt).
Kaj bi v vas prebudili naslednji prizori: strel v gla-
vo, izliv očesa, rezanje moških testisov, kri... Gro-
zo? Gnus? Ali pa bi bili veseli, da bi v naši apatični
družbi sploh kaj čutili tako so o tem filmu napisali
nekateri kritiki. Že res, občutkov bo veliko, toda
prepričana sem, da bo z njimi še najbolj obremen-
jen vaš želodec. Pazite, da pred odhodom v kino
ne boste dosti jedli.
Film je režiral David Fincher, ki je odgovoren tudi
za uspešnico Sedem. Tudi tam smo bili priča ne-
katerim težko prebavljivim prizorom, toda v najno-
vejšem filmu si je režiser dal duška in do konca
preizkusil gledalčeve zmogljivosti. Zraven tega je v
Klubu golih pesti predstavil družbo, ki je na robu
dekadence, saj tu ne gre le za 'navadni' kriminal in
nasilje, ampak za napoved socialnega propada. Je
to odsev resničnosti ali gre le za režiserjevo gro-
teskno videnje realnosti? Verjetno pa se bo izkaza-
lo, da je najopaznejša vloga filma dajanje idej po-
tencialnim morilcem.
Če vam prejšnji teden nisem priporočala Pobegle
neveste, vzamem besede nazaj. Je že bolje vzeti s
seboj v kino bombone in pijačo kot pa vrečko za
bruhanje.
Nataša Žuran
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000
5
PTOJ / PIHALNI ORKESTER Z NOVIM DIRIGENTOM
Štefan Petek zamenjal
Antona Horvata
Od prvega marca ima pitialni
orliester Ptuj novega dirigen-
ta. Po več desetletjiii dela se
je zaradi "nerazumevanja"
okolja, predvsem pa mestne
oblasti, ki ni znala prisluhni-
li materialnim potrebam de-
lovanja enega najboljših pi-
halnih orkestrov Slovenije,
poslovil dosedanji dirigent
Anton Horvat, ki tudi ne želi
več dirigirati Big bandu,
čeprav še ostaja častni diri-
gent in bo, če bo treba, tudi v
bodoče pomagal novemu diri-
gentu Štefanu Petku, ravna-
telju glasbene šole iz Ptuja.
Ker pa želijo novemu dirigen-
tu olajšati delo, so se
odločili, da bo ta imel svojega
pomočnika, ki ga bo sam iz-
bral.
V sredo so predstavniki ptuj-
skega pihalnega orkestra pove-
dali, da jih bomo v nedeljo
lahko ponovno srečali v karne-
valski povorki, zanikali pa so
tudi govorice o prenehanju svo-
jega dela, zaradi česar jim je
mestna začasno ukinila
mesečno dotacijo. Letos bo
ptujski proračun za delovanje
svojega pihalnega orkestra na-
menil 3,3 milijona tolarjev, kar
je več kot lansko leto, ko je tudi
zaradi neurejenega financiranja
prišlo do že znanih težav. To pa
za delovanje v enem letu ne bo
dovolj, še skoraj enkrat toliko
bodo morali zbrati s sponzorst-
vom. Iz izbranih sredstev bodo
nagrajevali dirigenta, njegovega
pomočnika, gospodarja, arhi-
varja in člane v primerih, ko
bodo imeli materialne stroške.
Menjava dirigenta v ptujskem
pihalnem orkestru se ni zgodila
po naravni poti, povzročilo jo je
nerazumevanje okolja, je bilo še
posebej poudarjeno ob menjavi
dirigenta.
Uradno se bodo od dosedanje-
ga dirigenta pihalnega orkestra
Ptuj profesorja Antona Horvata
poslovili na skupščini, ki bo te
dni. To bo tudi priložnost za
predstavitev dala orkestra v
bodoče, v katerem, kot smo
slišali, želi igrati večina dose-
danjih članov.
MG
Dosedanji dirigent (Anton Horvat) in novi dirigent (Štefan Pe-
tek) bosta tudi v bodoče sodelavca.	Foto: Kosi
Rujski godbeniki so držali obljubo, in v nedejjo nastopili na
ptujskem kurentovanju.	Foto: Črtomir Goznik
VRTEC.PTUJ / LITERARNO SREČANJE
V MALI SOLI
Pesnik se predsfmi
v dneh, ko so se \TStile proslave ob slovenskem kulturnem
prazniku, so imeli v oddelku male šole vrtca Narcisa Ptuj prav
posebno srečanje - literarno srečanje z mladim ptujskim pes-
nikom Davidom Bedračem.
Približati poezijo otrokom v tem obdobju, ko se učijo izražati svo-
je izkušnje, čustva in misli skozi lastno doživljanje, je za odrasle kar
težka naloga. In zdaj priložnost, srečati se s pesnikom, z njim sode-
lovati v komunikaciji, ga poslušati - to je bilo za otroke velik vir
doživljanja ugodja, veselja in zabave. Na ta način so otroci v poveza-
vi estetskega in fizičnega ugodja pridobivali pozitiven odnos do li-
terature. Vse, kar skriva beseda PESNIK, kaj je v tem skrivnostne-
ga in neznanega, je David Bedrač poskušal razkriti otrokom na zelo
dojemljiv način. In prav zato, da bo to srečanje ostalo v globokem
Spominu slehernega otroka, je vsakemu posebej svečano izročil in
Podaril svojo zbirko pesmi z naslovom Neskončnost. V spomin na
prvo literarno srečanje jo bodo otroci v kasnejšem obdobju prav go-
tovo večkrat vzeli v roke.
Slhra Jurget
PODGORCI / PRVO LETOŠNJE SREČANJE UUBITEUSKIH
SKUPIN
"Vsaka bi rada frajla bla..."
v soboto, 26. februarja, so se na območnem srečanju folklor-
nih skupin in ljudskih pevcev v Podgorcih zbrali številni
odrasli, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Na
odru kulturnega doma, ki so ga gledalci do konca napolnili,
so se zvrstile tri folklorne in šest skupin, ki gojijo ljudsko pet-
je, uvodoma pa je zaigralo pet harmonikarjev.
Med plesalci so bili prvi na
vrsti člani domače folklorne
skupine kulturnega društva
Alojza Žurana iz Podgorcev.
Izvirna ljudska skupina deluje
pod vodstvom Stanka Kukov-
ca. Na harmoniki in klarinetu
sta jih spremljala Franček Sire
in Majcen Dominik. Ob glas-
beni spremljavi Venčeslava
Kolariča na harmoniki in Mila-
na Pučka na klarinetu je zaple-
sala folklorna skupina kultur-
nega društva Ivanjkovci, ki je
ena izmed štirih, ki delujejo v
tem kraju pod vodstvom Irene
Cerovič. Precej prahu - dobe-
sedno in v prenesenem pomenu
- pa so dvignili gostje, člani fol-
klorne skupine kulturnega
društva Otona Zupančiča s
Tinja, ki so z dinamičnim in
humornim nastopom spravili
dvorano v smeh, ki ga je
spremljal buren aplavz. Pohor-
ski plesalci so Splet ob svečnici
zaplesali ob glasbi harmonik
Marjana Pišoteka in Mitja
Brdnika ter klarinetista Franca
Balažica. Skupina deluje pod
strokovnim vodstvom Slavice
Gracej.
Med ljudskimi pevci so z iz-
virnim ljudskim petjem izstopa-
le sestre Nedeljko iz Savcev, ki
jih vodi Ivanka Majcen. Z
izvrstnim ljudskim petjem so
gostje številnih prireditev po
Sloveniji. Ljudski pevci KD
Janez Trstenjak s Huma pri
Ormožu, ki jih vodi Anica Ra-
tek, so se uvrstili na državno
srečanje, ki je bilo lani novem-
bra v Lenartu. Ljudski pevci
KD Obrež pa radi zapojejo ob
vsaki priložnosti. Dvorano so
spravili v smeh s humornimi
ljudskimi besedili. Vodi jih Ti-
lika Kolarič, na harmoniko pa
je zaigral Stanko Špešič. Po tri
ljudske pesmi so zapele ljudske
pevke KS Osluševci, ki jih vodi
Marija Hebar, ter ljudske pev-
ke KS Fran KSaver Meško od
Svetega Tomaža; vodi jih Štef-
ka Miklašič. Kot gostje pa so
nastopile pod vodstvom Silve
Kajtezovič pevke Gmajnarice
iz KD Valentin Žumar Haj-
doše, ki so se predstvile že lani
novembra na martinovanju v
Ormožu.
STROKOVNA
OCENA
SELEKTORJA
Za strokovno oceno prireditve
smo zaprosili letošnjega selek-
torja Metoda Špura, ki je nado-
mestil odsotnega Branka Fuch-
sa. Predvsem je bil presenečen
nad velikim številom pevskih
skupin. Po njegovem mnenju ne
moremo za vse reči, da so ljud-
ski pevci, tako kot so se sami
poimenovali. Ljudski pevci so
ponavadi starejši ljudje iz vasi,
ki pojejo po domače stare ljud-
ske pesmi. Tokrat ni bilo opazi-
ti pravega ljudskega petja (izje-
ma so bile sestre Nedeljko), za
katerega je značilno, da
običajno začne peti drugi glas,
nato se istočasno priključita
prvi in tretji. Na sobotni prire-
ditvi pa je bilo slišati sodobne
pesmi iz čitalniške dobe, pevci
so si dajali intonacije, si mrmra-
li, predno so začeli peti, kar ni
značilnost slovenskega ljudske-
ga petja. Opazil je tudi, da vsi
pevci niso znali besedil. Po nje-
govem mnenju so z izvrstnim
"haloškim" petjem in izborom
pesmi izstopale sestre Nedeljko
iz Savcev. Zapele so tudi dve ba-
ladi, ki ju redko slišimo na po-
dobnih prireditvah. Ostale pev-
ke sicer pojo ljudsko pesem,
niso pa ljudske pevke.
Za folklorne skupine je pove-
dal, da so imele skrbno izbrane
in lepo izdelane noše. Pohvalil
pa je tudi izvedbo ljudskih ple-
sov, predvsem Podgorčanov, ki
so tudi zelo lepo in čisto zapeli.
Tomaž Bolcar, ki vodi
ormoško izpostavo sklada RS za
ljubiteljske kulturne dejavnosti,
pa nam je povedal, da je bila pri-
reditev v Podgorcih prvo
srečanje ljubiteljski skupin med
številnimi, ki bodo sledile v tem
letu, predvsem v -pomladnih
mesecih. Najboljši pevci in ple-
salci se bodo uvrstili na me-
dobčinski srečanji, ki bosta le-
tos 4. junija v Šmartnem na Po-
horju za ljudske pevce in 21.
maja v Slovenski Bistrici za
člane odraslih folklornih sku-
pin. Državni srečanji pa bosta 4.
novembra v Kopru za najboljše
slovenske ljudske pevce in 30.
julija v Beltincih, kjer se bodo
srečali člani najboljših folklor-
nih skupin Slovenije.
Majda FridI
PTMJ / KAKO SMO PREZIVUALI
POCITNICE
Počitnice na
Olgicl
Vseh učencev tudi v letošnjih zimskih mesecih pot ni zanesla
na zasnežene hribe oddaljenih in manj oddaljenih smučišč.
Vsem, ki so želeli v družbi vrstnikov preživeti del počitniških
dni, so na šoli Olge Meglič ponudili niz aktivnosti, za katere
vemo, da so pri otrocih še posebej priljubljene. Pedagoški de-
lavci šole in zunanji mentoiji so v dopoldanskem času vodili
različne športne, ustvaijalne, računalniške in razvedrilne del-
avnice, ki so se jih udeležili učenci, pa tudi njihovi bratje in
sestre ter prijatelji so bili v počitniškem času gosti šole.
Aktivne počitnice so bile namenjene zabavi, razvedrilu, ustvarjal-
nosti in druženju otrok. Prosti čas v počitnicah večina otrok preživi
pasivno, v brezdelju, brez aktivne ustvarjalne vsebine in brez vred-
nosti. Tako imajo otroci tudi več možnosti, da zaidejo v slabo
družbo. Čeprav odnos do prostega časa, ki pa je marsikje odvisen
tudi od denarnih možnosti, sicer oblikujeta predvsem dom in
družina, se v šoli že dolgo zavedamo, da s počitniškimi dejavnostmi
mnogim otrokom ponudimo kvalitetnejše preživljanje počitniških
dni. Zato tradicije šole, ki že nekaj let v zimskih počitnicah ne zapi-
ra svojih vrat, tudi letos niso prekinili, ampak so ponudbo še oboga-
tili s vsebinami, ki so med otroki še posebej priljubljene.
Alenka Zenunevh
LENART / VESELI TEDEN V UUDSKI
UNIVERZI
PoSfttiie po lenarške
Ljudska univerza v Lenartu je v letošnjih zimskih počitnicah
pripravila pester program dejavnosti za osnovnošolce. Krea-
tivnih delavnic in tečajev tujih jezikov se je dnevno udeleževa-
lo okoli trideset osnovnošolcev, zato v Lenartu že razmišljajo
o ponovnem veselem tednu v času prvomajskih počitnic, z do-
datnimi dejavnostmi pa želijo pritegniti tudi srednješolce.
Kreativne delavnice niso novost lenarške Ljudske univerze, saj
jih že dalj časa pripravljajo tudi ob sobotah. V njih slikajo na svilo
in steklo, oblikujejo iz gline in se učijo še drugih ročnih spretnosti.
Delavnice pa niso namenjene le osnovnošolcem. Kot je povedala
Aleksandra Kunst iz lenarške Ljudske univeze, jih najstarejša ude-
leženka šteje okoli 60, najmlajša pa 3 leta. Minuli teden so podobne
delavnice pripravili kar vsak dan. Izdelovali so cvetice iz papirja in
kartona, okraske in nakit iz testenin in pustne maske. Risali so tudi
na svilo, poslikavali sklede, v torek pa ob pomoči lutkarskega moj-
stra Slavka Rakuša iz Maribora izdelovali lutke. Prav zabavno je
bilo v sredo, ko je otroke obiskal Črt Pšeničnik in jim predstavil
afriška tolkala. 15 lenaških otrok pa je počitniški čas namenilo
učenju angleščine in nemščine.
AK
Mlade so navdušila afriška tolkala

6	četrtek, 9. marec 2000 - tednik
MMmuvom, tmpoma
PTUJ / 40. KURENTOVANJE NAVDUŠILO
Prireditev s presežki
Po nedeljski osrednji karnevalski povorki je že mogoče trditi,
daje bilo 40., jubilejno kurentovanje takšno, kot ga še ni bilo.
Prireditve so zbrale več kot sto tisoč obiskovalcev, samo nede-
ljska po oceni policije med §0 in 60 tisoč, v več kot 60 skupi-
nah (etnografskih, karnevalskih in šolskih) je sodelovalo več
kot 1900 udeležencev, med njimi pa je bilo samo kurentov več
kot 400. Z dobro udeležbo se lahko pohvalita tudi prva in dru-
ga povorka. Na tretjem srečanju pustnik likov in mask Slove-
nije je sodelovalo čez 800 udeležencev, na prvem srečanju ku-
rentu podobnih likov Evrope, ki je potekalo pod okriljem Ev-
ropskega združenja karnevalskih mest, pa okoli 600. Nasploh
je slednja prireditev požela vrsto pohval, kar je brez dvoma do-
datna spodbuda organizatoiju, GIZ Poetovio vivat, da srečanje
organizira tudi v bodoče in ga skuša vsako leto obogatiti z no-
vimi skupinami. Poklon dosedanjim organizatorjem in prire-
ditvi pa je prišel s prvo monografijo o ptujskem kurentovanju
izpod peresa raziskovalca Aleša Gačnika.
Pokrovitelj 40. kurentovanja
je bilo ministrstvo za malo gos-
podarstvo in turizem. Minister
Janko Razgoršek je bil v
pustnih dneh nekajkrat v Ptuju,
oblekel je tudi kurentovo opra-
vo in se v njej dodobra namučil,
kar pa mu je še ostalo energije,
so mu jo v nedeljo "vzeli" v pos-
kočnem plesu ptujski kurenti,
ki so ga kar naprej vabili v svoj
krog. Zbranim na stopnicah
ptujske Mestne hiše pa so v
nedeljo dale vetra tudi ruse, saj
so jih dodobra poškropile z
vodo. Minister Razgoršek je v
nedeljo podaril prvemu princu
karnevala Gašperju I., ki je eden
najstarejših kurentov in eden
najzaslužnejših, da ptujski ku-
renti spremljajo naše smučarje
na vseh pomembnejših svetov-
nih smučarskih preizkušnjah,
sliko kurentov. Posebno plaketo
pa je za dolgoletno zvestobo
ptujskemu kurentovanju prejel
Ljubo Gaiser, ki kot kurent na
prireditvi sodeluje več desetle-
tij, prvič leta 1964.
Etnografskim skupinam s
Ptujskega, kukerjem iz Razloga
iz Bolgarije, blumarjem s Črne-
ga Vrha in matajurskim pusto-
vom iz Beneške Slovenije, se je v
nedeljo pridružilo več kot 30
karnevalskih skupin, največ iz
Ptuja in okolice - iz Maribora,
Marjete na Dravskem polju in
Dupleka - prišle pa so tudi sku-
pine iz štirih ptujskih osnovnih
šol: Olge Meglič, Breg, Ljudski
vrt in Mladike. Na muho so si
vzele aktualne dogodke iz
ožjega in širšega slovenskega
prostora. Tudi na nedeljski
ptujski karnevalski povorki, ki
je obogatila skrbno pripravljen
in izveden prikaz bogastva etno-
grafije Slovenije, zamejstva in
Bolgarije, se je pokazalo, da ga
naša politika na veliko lomi.
Nekateri politiki, predvsem
poslanci državnega zbora, so
bili med gledalci, tako da bodo
lahko sporočila karnevala pre-
nesli na pravo mesto.
Komisija je med karnevalske
skupine, ki so se letos še bolj
potrudile kot lani, razdelila nag-
rade v višini 500 tisoč tolarjev v
protivrednosti. Posebej velja le-
tos pohvaliti osnovne šole, ki so
sodelovale s štirimi skupinami.
Prvo nagrado je prejela OŠ Mla-
dika za skupino milenijski
hrošči, druga je bila OŠ Ljudski
vrt z žabicami, lokvanji in
podvodnim možem, tretja OŠ
Breg z bonbončki, miškami in
mucami, strahovi in ogoljufa-
nim gospodarstvom, četrta pa
OŠ Olge Meglič s pasjim azi-
lom, šolo Olgico in graditelji
nove Olgice. Skupine iz šol je
organizator nagradil z avtobus-
nimi prevozi. Med "odraslimi"
karnevalskimi skupinami je ko-
misija prvo mesto prisodila sku-
pini mobiteli iz Bukovcev, dru-
go kmečke-mu gostuvanju iz
Podvincev, tretjo miki miškam,
četrto skupini bab j i mlin Čiste-
ga mesta Ptuj in peto skupini iz
Marjete na Dravskem polju s
krškim uparjalnikom.
MG
Več kot 400 kurentov iz 14 skupin je v nedeljo poplesavalo na ptujskih ulicah in trgih.
Prišli so tudi kurentovi bratje iz Bolgarije - kukeri iz Razloga
Babji mlin je "pomladil" vsako, ki je to želela
Mobiteli iz Bukovcev so bili prvi med karnevalskimi skupina-
mi
Ptujski šolarji so se letos zelo potrudili. Na sliki skupina iz
OŠ Ljudski vrt.	Fotografije: Črtomir Goznik
Kurent iz Okiča, ki še vztraja
v svoji prvobitnosti.
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000
7
PIŠE: SANDI KELNERIČ / PATAGONIJA 98 (V.)
Zaine se zares...
Nadallevanje iz prejšnic številke
Preobilica počivanja in nemir-
ni duh nam ni dal, da bi lenari-
la. Spet smo spakirali in pot pod
noge. Zvečer smo zopet kuhali
na Pasu Superiorju in delali
načrte za naslednji dan. Na uri
je bila številka 03:00 in zrli smo
v nebo, ki je bilo polno oblakov.
Verjetno spet ne bo nič. Zaspali
smo naprej, a uro sem naravnal
na pet. Ko sem se zbudil,
oblačnost ni ponehala in malo
smo še zadremali. A sedma ura
je pokazala, da mogoče s slabim
vremenom le ne bo nič in bi bilo
dobro, da le odrinemo.
Tako smo jo spet mahali po
zgornjem ledeniku: Klemen, Mo-
nika in midva z Boštjanom. Pod
Brečo je sledil bojni posvet, nam-
reč z žleba je letelo zaradi ne-
nadne otoplitve. Nesmiselno in
noro bi bilo napredovanje, tako
da je konzilij sklenil umik. Pa
tudi zračni pritisk ni obetal kaj
prida vremena. Tako smo proti
večeru spet kovali načrt za jutro.
Kamničana sta se odločila, da
bosta odšla po klasični Wiliam-
sovi varianti na Poisenot, to je
levi brat Fitz Roya, midva pa na
desnega, Giulamet ("Gižeme").
Prečudovit sončni vzhod naju
je osvetlil v tretjem rastežaju,
bolje rečeno na tretjini smeri, ki
je speljana po žlebu, kjer se me-
šata led in skala, in pripelje na
sam skalni greben, od tam pa
proti vrhu. Sprva neobetavno in
oblačno jutro je prešlo v lep,
kristalno čist dan. Razgled na
okolico in na mogotca, ki naju
še čaka, je bil prečudovit. A
potrebno je bilo pljuniti v roke
in se po" isti poti vrniti. V začet-
ku nekaj problemčkov, no, po-
tem pa je steklo kot po maslu.
Kar hitro sva se vrnila in čez ne-
kaj časa sem na ledeniku opazil
postavo in nato še eno - Monika
in Klemen. Segli smo si v roke
in sklenili, da se spustimo v
bazo.
Smeri za poznavalce ocen, kot
jim pravimo alpinisti, so ocenje-
ne kot kombinacija skala - led in
ocena bi tu bila za skalo IV.-V.
stopnje, ledene strmine pa ima-
jo strmino 50-65 stopinj ali
kakšen detajlček več. V glavnem
krasno plezanje v takšnih raz-
merah, kot smo jih imeli mi.
V	bazi pri pregledovanju opre-
me ugotovim, da je polovica
dvojne vrvi uničena, kar pome-
ni, da je potrebno nekaj ukreni-
ti. Na srečo lahko od Nemcev
kupiva vrv, saj so imeli rezervo,
midva pa ne.
V	bazi je kar vrelo, navidezno
ne preveč lepo vreme, a v resnici
krasno, je kar vztrajalo in dan za
dnem je bil lepši. Kovali smo
nov načrt po dosedanjih
izkušnjah in prišli do skupnega
imenovalca, da je treba iz baze v
enem zamahu na vrh. Priprave
so se zopet začele. Pisalo se je
13. II. 1998 in dan: petek. Noro.
Ura je na svojem zaslonu kazala
20:00. Zračni tlak stabilen.
Odšel sem zadnji in kaj kmalu
dohitel Boštjana. Pot sva nadal-
jevala skupaj, a ne za dolgo časa,
malo sem pospešil korak, neka-
ko mi je ugajala hitrejša hoja.
Kaj hitro sem bil pri spodnjem
ledeniku in obutev sem okrepil
z derezami, v roko pa vzel cepin.
V daljavi pred sabo sem zagledal
štiri postave in že sem stopal po
ledeniku, ki je tokrat ponujal
ugodno hojo. V hitrem vzponu,
dve in pol ure, sem dosegel sed-
lo Paso Superior, za mano še
Boštjan. Spet smo kuhali in ko-
vali načrt, kdaj odrinemo, da
bomo pri vstopu v steno ob
sončnem vzhodu. Po večerji ali
kako bi temu rekli, je padla
odločitev. Z Boštjanom bova za
Moniko in Klemenom odšla
kakšno uro pozneje.
Tako se je začelo čisto zares.
Poldruga ura zjutraj, hodiva po
ledeniku, ki je kar znosen za
hojo, in po slabi uri že vstopiva
v smer za Brečo. Po drugem raz-
težaju ugotovim, da so razmere
dosti boljše kot zadnjič, lahko bi
celo rekel, da so odlične. Brez
težav napredujeva in kot bi pih-
nil stojiva na Breči, kjer si
pripravljava na tako imenovani
zajtrk.
Daleč od doma - slovenski zvonik
NAMIZNI TENIS
Bron za kadetlnje
NTK Petovla
V Izoli je bil sklepni del državnega prvenstva za kadetinje
ekipno. Na finalni turnir so se uvrstile prvo- in dru-
gouvrščene ekipe regijskih kvalifikacij. Zraven Ptujčank, ki
so zmagale v kvaliflkacijah severovzhodne regije, so se med
osem najboljših uvrstile še igralke NTK Semedela iz Kopra,
NTK Arrigoni iz Izole, NTK Šampionka iz Nove Gorice,
NTK Jesenice, NTK Logatec, NTK Mengeš in NTK Fužinar
z Raven na Koroškem.
Prvi tekmovalni dan so igralke NTK Petovia v postavi Vesna
Terbuc, Maša SamojIenko in Vesna Rojko premagale tekmice z
Jesenic s 4:2 in Mengša s 4:3 ter izgubile z Izolčankami s 4:2. Drugi
dan so najprej izgubile s Koprčankami s 4:1 in nazadnje v drama-
tični tekmi premagale Novogoričanke s 4:3. V ekipi je na finalnem
turnirju žal manjkala obolela Petra Jurič, ki je v veliki meri pripo-
mogla, da se je ekipa prebila skozi kvalifikacije.
D.S.
Z leve: stojita Maša SamojIenko in Damijan SamojIenko (tre-
ner); sedijo Vesna Terbuc, Petra Jurič in Vesna Rojko.
Foto: Langerholc
8
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
ŠPORTNI POGOVOR / MIRKO VINDIS, MARATONEC
letos slovo oif tekmovani
Znanega ptujskega maratonca Mirka Vindiša ni potrebno po-
sebej predstavljati, saj nas je v dolgih tekmovalnih letih nava-
dil in tudi razvadil z dobrimi rezultati in številnimi uspehi ter
na najboljši možni način promoviral Ptuj. Ni bilo večje šport-
ne atletske prireditve, ki bi minila brez njega.
Zadnji dve leti pa ni bilo tako,
saj ga je pestila poškodba in
tako se znani atlet ni mogel ude-
leževati vseh tekov in prvenstev.
Po operaciji ahilove tetive lan-
sko leto pa se je odločil, da se
ponovno posveti teku. Marsik-
do drugi bi vrgel puško v koru-
zo in se poslovil od aktivnega
športnega udejstvovanja, Mirko
pa se je odločil, da bo še poizku-
sil. Pri njem ni bilo nikoli po-
pustljivosti in je s svojo trmo ter
seveda garaškim delom prosla-
vil sebe in ptujsko adetiko.
Večkrat so se v medijih ob nje-
govih uspehih pojavljali naslovi
"leteči Haložan"; ob tem so mis-
lili na njegov rojstni kraj Ljub-
stavo v Halozah.
Mirko bo ponovno leteči in se
bo poizkusil vrniti, kljub temu
da so vrnitve vedno težke. Sicer
pa več kot dovolj razlogov za po-
govor z znanim atletom.
Kako bi ocenili lansko sezo-
no?
"Lani je prišlo tako daleč, da
sem se moral odločiti za opera-
cijo, saj se je poškodba vlekla
dve leti in zato tudi ni bilo veli-
ko nastopov. Avgusta lani sem
bil operiran v Celju pri doktorju
Vengustu in mislim, da je ope-
racija uspela. Ob tej priložnosti
se moram temu priznanemu
strokovnjaku posebej zahvaliti
.Kar pa se tiče lanske sezone, bi
dejal, da je bila najslabša doslej
v moji dvajsetletni karieri."
Za kakšno poškodbo je šlo?
"To je bila poškodba ahilove
tetive, pa sem predolgo čakal,
zato je bila operacija nujna. Te-
tivo so "zakrpali" z dodatnim
tkivom. Po operaciji je bilo po-
trebno tri mesece strogega miro-
vanja, že pred operacijo^ sem
moral mesec dni počivati. Še da-
nes včasih čutim rahlo zatezan-
je, vendar mislim, da bo tudi to
izginilo."
Priprave na novo sezono so
se verjetno že pričele. Kako in
kje bodo potekale?
"Začel sem bolj počasi. V
letošnji sezoni ne pričakujem
večjih rezultatov. Žal je že malo
pozno, bila pa je tudi velika pav-
za, da bi se lahko pripravljal na
olimpijske igre oziroma da bi
dosegel zahtevano normo. Zato
sem to že brisal s svojega pro-
grama. Morda bo prišlo v poštev
svetovno prvenstvo v malem
maratonu ali evropsko v krosu
konec letošnjega leta. Obstaja pa
velika želja, doseči ali priti blizu
norme za svetovno prvenstvo, ki
bo drugo leto. Polagoma se izte-
ka tudi moja kariera in bi si
želel športno pot končati z do-
bro uvrstitvijo na veliki atletski
prireditvi."
Kaj je vas je potegnilo k po-
novnemu treningu, če upošte-
vamo dejstvo, da mislite v letu
2000 končati kariero?
"Moj cilj je bil, da bi s tretjo
olimpiado letos v Avstraliji
končal svojo kariero. Poškodbe
so naredile zadnji dve leti bolj
sušni. Če bi v tem trenutku ne-
hal, bi me s tem nenadoma
odrezalo športno pot. Vendar
tudi ko bom končal aktivno
ukvarjanje s tekom, ne mislim
popolnoma nehati, kajti moje
telo in način življenju sta toliko
vkoreninjena v športu, da čez
noč težko nehaš. Med tem
časom sem naredil izpit za atlet-
skega trenerja. Pred leti sem se
vpisal na fakulteto za šport, a je
do sedaj še nisem končal, pa me
še vedno mika, da bi dokončal
študij. Živel bom s športom.
Težko je, če pol svojega življenja
daš športu in nato nenadoma
porežeš vse niti in se dobesedno
posloviš."
Ste izredno aktivni, poleg
rednega treninga ste tudi kon-
dicijski trener pri Aluminiju,
vidimo pa vas, ko delate v lo-
kalu. Kako vse to zmorete?"
"Z nogometaši Aluminija so-
delujemo že tretjo sezono, v
glavnem v pripravljalnem ob-
dobju, tako da je to kratek čas,
saj imajo oni potem svoje tre-
ninge. Bolj vskočim v njihov
trening, da jih poizkusim malo
pripraviti. V lokalu delam in ne
delam - bolj vodim kot delam,
priskočim na pomoč, ko je to
potrebno. Do sedaj sem vedno
in upam, da bo tako tudi v
bodoče, ko sem usklajeval vse
delo."
Koliko ur dnevno trenirate?
"Zdaj od dve do tri ure. Mak-
simalna dolžina je dvajset kilo-
metrov, pri polnem treningu za
maraton pa tudi od 40 do 50 ki-
lometrov dnevno. Seveda ni to
vsak dan, to mesečno znaša od
800-900 kilometrov. Seveda pa
ni to goli tek, saj se trening po-
razdeli tudi na druge oblike."
Kdaj načrtujete prvi nastop?
"To bi naj bilo konec marca ali
v začetku aprila. Malo bolje pa
se želim pripraviti za nastop v
Radencih, kjer je istočasno tudi
državno prvenstvo in moj štiri-
najsti nastop v Radencih, od
tega je bilo enajst zmag. Želel bi
dostojno nastopiti na tem mara-
tonu v maju."
Včasih ste veliko nastopali v
tujini. Kako bo sedaj?
"V Avstriji bi prišli v poštev
kakšni manjši nastopi konec
marca, kam drugam in kaj več
pa sredi poletja ali proti koncu
leta, ko načrtujem tudi kakšen
večji maraton, odmevnejši in z
boljšim rezultatom."
Kako ocenjujete slovenski
maraton?
"Slovenski maraton stoji na
mestu. V Sloveniji smo trije
boljši maratonci: Kejžar, Šala-
mun in jaz. Kejžar ima letos
ambicije za olimpiado, mogoče
Šalaman bolj po tihem upa, jaz
sem pa že črtal olimpijske igre.
Za nami pa ne vidim perspek-
tivnih maratoncev, sčasoma bo
nastala večja praznina."
Tekst in foto:
Danilo Klajnsek
PLANINSKI KOTIČEK / PLANINSKI KOTIČEK
Nedelisid planinsid izlet
Narava se že prebuja. Trobentice trobijo,
zvočki zvonijo, mi pa ... Gremo na izlet!
Resevna je 650 m visok hrib nad Šentjurjem
pri Celju. Do planinskega doma sta 2 uri hoje.
Izlet je kot nalašč za spomladansko nabiranje
moči. Ampak da hoje ne bo premalo, bomo
ob povratku zavili do gradu Rifnik. Pot je
lahka, primerna tudi za starejše. Hoje 3 - 4
ure.
Odhod v nedeljo, 12. marca, ob 6.45 z
železniške postaje Ruj, ob 6.50 postanek v
Kidričevem. Vrnemo se ob 17.25 v Kidričevo
in ob 17.30 na Ruj. Cena izleta je 800 SIT za
otroke in 1100 SIT za odrasle. Prijave in inf.
do petka, 10. mar., PD Ptuj, Prešernova 27.
Uradne ure: tor. in pet. od 16h do 18h.
Vprašanja lahko tudi na domači tel. 775-059.
Primož Trop
Po slovenskem Krasu
Ptujski planinci vas v soboto in nedeljo, 18.
in 19. marca, vabimo na slovenski Kras. S
Ruja se bomo podali na pot z vlakom, ki nas
bo popeljal do Divače, od koder se bomo
sprehodili do uro oddaljene jame Vilenice. Po
ogledu jame in njenih lepot kraškega pod-
zemlja nas bo pot vodila v vas Lokev, od ko-
der se bomo povzpeli na vrh Kokoši (670 m),
kjer so sežanski planinci v lanskem letu odprli
novo planinsko postojanko. V nedeljo si
bomo privoščili podaljšan spanec ter se po
zajtrku spustili do Lipice. Po tipični kraški po-
krajini nas bo pot vodila naprej do Sežane,
kjer bomo ponovno vstopili na vlak, ki nas bo
popeljal nazaj v Ruj.
Zbor udeležencev v soboto, 18. marca, ob
6.30 uri na železniški postaji Ptuj (odhod vla-
ka ob 6.45). Opremite se planinsko za sredo-
gorje ter vremenskim razmeram primerno
(planinski čevlji, nahrbtnik, kapa ...). Hrana iz
nahrbtnika in v koči na Kokoši. Cena dvod-
nevnega izleta vključuje povratno vozovnico
za IC vlak do Sežane, prenočevanje v koči na
Kokoši, topel čaj, ogled jame Vilenice, orga-
nizacijo izleta in vodenje ter znaša za mlade
planince 3.600 SIT, odrasle člane PD 3.900
SIT in nečlane 5.400 SIT. V Ruj se bomo vrni-
li v nedeljo, 19. marca, ob 19-57 uri. Prijave z
vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do tor-
ka, 14. marca, oziroma do zasedbe 22 pros-
tih mest!
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki!
U.V.
LENART / RAZGLASITEV ŠPORTNIKA LETA
HaiMiša sta Markoli/eva in Čeh
V športni dvorani v Lenartu so v petek, 25. februarja, slovesno
razglasili najuspešnejše športnike leta 1999. Športnik leta je
postal atlet Jože Čeh, med ženskami pa je bila najboljša igral-
ka golfa Sabina Markoli. Priznanja Športne zveze Lenart so
prejele tudi ekipe ter najperspektivnejši športniki in zaslužni
lenarški športni delavci.
Letošnjo razglasitev naju-
spešnejših športnikov minulega
leta je v Lenartu spremljala ena
večjih zabavnih prireditev leta z
nastopi priljubljenih glasbeni-
kov. Zbrane sta v začetku poz-
dravila predsednik lenarške
športne zveze Peter Kramberger
in podžupan Franc Krivec, pri-
reditve pa se je udeležila tudi
najuspešnejša slovenska adetin-
ja Brigita Bukovec. Priznanja
lenarške športne zveze so naj-
prej prejeli mladi in perspektiv-
ni športniki: tenisač Žiga
Pečuh, nogometaša Davorin
Šnofl in Uroš Trojner, kasač
Jure Toš ter članici RD Pesnica,
ribolovki Doroteja Hren in Jan-
ja Hernet. Zatem je predsednik
športne zveze podelil priznanja
še zaslužnim športnim delavcev.
Letos so jih prejeli Branko Tuš,
Branko Lahner in Rado Me-
jovšek.
Vrhunec je prireditev dosegla
z razglasitvijo ekip in naju-
spešnejših posameznikov. Med
športnicami so v letu 1999 naj-
več uspehov požele članice RD
Pesnica, med moškimi ekipami
pa so povedli nogometaši KMN
Mak Cola iz Jurovskega Dola
pred nogometaši KMN Mizarst-
vo Širovnik iz Selc ter mladinci
RD Pesnica. Med športnicami
je bila prepričljivo najboljša
igralka golfa Sabina Merkoli
pred ribičinjama Janjo Fajdiga
in Janjo Hemet. Merkolijeva je
junija lani zmagala na svetovnih
zdraviliških igrah v golfu, na
državnem amaterskem prvenst-
vu pa je osvojila četrto mesto. Je
zmagovalka dvanajstih turnir-
jev v avstrijski Lipici in na Ptu-
ju, kjer tudi trenira. Med šport-
niki so se v letu 1999 najbolj iz-
kazali atleti. Športnik leta 1999
v Lenartu je postal atlet Jože
Čeh pred prav tako atletom An-
tonom Holdinarjem in loko-
strelcem Urošem Zibratom.
Čeh se ponaša s kar tremi držav-
nimi naslovi. Bil je zmagovalec
polmaratona v Radencih, krosa
v Velenju in gorskega teka v dis-
ciplini gor-dol Lubnik. Osvojil
je drugo mesto v gorskem teku
Kališče, četrto mesto na držav-
nem prvenstvu v teku na 5000
metrov ter je zmagovalec atlet-
skega pokala Slovenije v gor-
skem za leto 1999 z maksimal-
nim številom točk. Jože Čeh pa
je tudi član slovenske atletske
reprezentance, za katero je nas-
topal na številnih mednarodnih
tekmovanjih.
AK
Sabina IVIarkoli, lenarška
športnica leta.
Jože Čeh, športnik leta v
Lenartu. Foto Tone, Lenart
GAJ PRI PRAGERSKEM / STRELSKI ŠPORTNI CENTER
VPISAN V KOLEDAR ISSF
Veselilo se prvega
mednarodnega tekmovanja
Komaj so proti koncu lanskega septembra v Gaju pri Prager-
skem odprli najsodobnejši slovenski strelski športni center za
streljanje na leteče cilje (glinaste golobe) v treh disciplinah,
to je trap, dvojni trap in skeet, lastnik centra je Igor Rakuša
iz Ptuja, že so vpisani v koledar tekmovanj ISSF. Med drugim
kandidirajo tudi za organizacijo svetovnega pokala, ki bo leta
2001 ali 2002.
Slovenija je s tem športnim
strelskim centrom dobila prvo
pravo olimpijsko strelišče z vse-
mi spremljajočimi objekti, od
odprtja dalje pa se tod vrstijo
odmevna tekmovanja. Že dan
po uradnem odprtju je na Pra-
gerskem potekalo prvo grand
prix tekmovanje Slovenija 1999.
Zimska tekmovanja, ki so neke
vrste priprava strelcev za vse
nastope, predvidene v letu 2000,
so pričeli v lanskem decembru s
predbožičnim, nadaljevali v ja-
nuarju z novoletnim tekmovan-
jem, v februarju s tako imenova-
nim predpustnim, sedaj pa se že
pripravljajo na prvo večje spom-
ladansko tekmovanje, to je med-
narodno tekmo za pokal Ba-
schieni in Pellagri (proizvajalca
nabojev). Potekala bo konec me-
seca - 25. in 26. marca - v dveh
kategorijah. V sredini marca
bodo na vrsti razna društvena
tekmovanja ter tekmovanje v
kvalifikaciji za trap ligo. V apri-
lu bo med drugim tudi tekmo-
vanje v dvojnem trapu med eki-
pami Slovenije in Hrvaške.
Kot je povedal Matjaž Hor-
vat, vodja strelišča v Gaju pri
Pragerskem, pa se brez dvoma
najbolj veselijo prvega medna-
rodnega tekmovanja - evropske-
ga prvenstva za grand prix Slo-
venije 2000, ki bo med 5. in 7.
majem. To bo dobra priložnost,
da njihovo strelišče spoznajo ne
samo domači strelci, temveč
tudi številni tujci, ljubitelji te
športne panoge.
V juniju bodo na vrsti razna
društvena tekmovanja, v
začetku julija pa ponovno grand
prix tekmovanje za pokal Mar-
rochi (izdelovalec pušk). V tem
mesecu bodo še druga tekmo-
vanja: drugi turnir v dvojnem
trapu ter finale lige članov in
mladincev. V avgustu bo tretji
turnir skeet, septembra pa tretji
turnir dvojni trap in še nekatera
druga tekmovanja.
Že na začetku smo omenili,
da se pragersko strelišče potegu-
je za organizacijo svetovnega
pokala, ki bo bodisi leta 2001 ali
2002. Matjaž Horvat je povedal,
da so si ga strokovnjaki že ogle-
dali. Zadovoljni so, ker je zados-
ti strelišč, sedaj so na voljo tri za
disciplino trap in eno za skeet.
Dogovarjajo pa se tudi z Loko-
strelsko zvezo Slovenije, da v
Gaju pri Pragerskem tudi za
njih pripravijo lokostrelsko tek-
movališče. Med pogoji za orga-
nizacijo svetovnega pokala je v
okolici 40 km od strelišča vsaj
1400 ležišč ter vsaj eno letališče.
Kot vemo, sta v bližini kar dve
letališči, večje mariborsko in
manjše v Ptuju. Ob vsem tem pa
vodja strelišča ni pozabil pove-
dati, da pragersko olimpijsko
strelišče dobro sodeluje tudi s
ptujskimi termami ter golf cen-
trom iz Ptuja.
Vida Topoiovec
Eno od tekmovanj na olimpijskem strelišču v Gaju pri
Pragerskem
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000
OD rOD m tMM
9
ORMOŽ / LETNA SKUPŠČINA KLUBA TAJNIC ORMOŽA IN OKOLICE
Poklii, ki je premalo ienjen
v petek, 25. februarja, so se v gostilni Prosnik v Ormožu zbra-
le na letni skupščini članice Kluba tajnic Ormoža in okolice,
ki je bil ustanovljen pred tremi leti. Skupščine so se udeležile
tudi gostje iz ljubljanskega in ptujskega kluba. Pozdravnemu
govoru predsednice Jožice Bokša je sledil nastop Tomažev-
skega kvarteta. Seveda so se tudi na tej skupščini pogovarjali
predvsem o tem, kaj so počeli in kako gospodarili v preteklem
letu ter kakšne bodo smernice delovanja kluba letos. Uradne-
mu delu je sledilo družabno srečanje.
Osnovni namen pred tremi leti
ustanovljenega kluba, ki šteje da-
nes 45 članic in enega člana, je
uveljavitev pri nas premalo cenje-
nega in premalo plačanega pokli-
ca tajnice. Anketa, ki so jo izvedli
na področju celotne Slovenije, pa
je pokazaja, da je stanje najslabše
prav na Štajerskem, kjer je pov-
prečna plača tajnic, ki imajo ne-
redko tudi višjo izobrazbo in
obvladajo tuje jezike, od 60 do
100.000 tolarjev.
V klub so včlanjene tajnice z
ormoškega in ljutomerskega po-
dročja, nekaj pa jih je tudi iz
Gornje Radgone in Murske Sobo-
te. V klubu si izmenjujejo prak-
tične izkušnje in teoretično znan-
je, udeležujejo se različnih izo-
braževalnih programov ter
srečanj, ki so družabnega značaja.
Na področju Sloveniji deluje tre-
nutno deset klubov, ki so
združeni v Zvezo klubov tajnic
Slovenije; ta šteje okoli 1200 čla-
nic. Nepokrito je še področje Po-
murja. Predsednica ormoškega
kluba Jožica Bokša nam je pove-
dala, da bodo poskušali v bližnji
prihodnosti ustanoviti klub tudi
za to področje. Z ustanovitvijo
slednjega bi bilo s klubi pokrito
področje celotne Slovenije. Zveza
organizira za vse klube projekte
večjega pomena. Eden izmed na-
jodmevnejših je vsakoletni izbor
tajnice leta. V maju pa poteka v
Portorožu že tradicionalno trod-
nevno izobraževanje tajnic Slove-
nije s predstavitvijo delovanja po-
sameznih klubov, ki se ga vsako
leto udeleži od 500 do 600 tajnic.
Članic zveze in ormoškega klu-
ba, ki je prvotno štel 24 članic, je
iz leta v leto več. Članica ali član
kluba lahko postane vsak, ki ima
minimalno vsaj izobrazbo 5.
stopnje ter opravlja delo tajnice
ali kakšno drugo podobno delo,
včlanjene pa so tudi poslovne se-
kretarke z višjo in visoko izobraz-
bo, ki pomembno prispevajo h
kvaliteti delovanja kluba. Zados-
tuje pa tudi 10 in več let izkušenj
na delovnem mestu tajnice, če ima
članica kluba nižjo izobrazbo.
DELOVANJE
ORMOŠKEGA
KLUBA
v prvem letu delovanja je
ormoški klub namenil večjo po-
zornost izobraževanju, za realiza-
cijo katerega porabijo večino
sponzorsko pridobljenih fi-
nančnih sredstev. Med drugimi so
izpeljali seminarje o stresu, o pos-
lovnem protokolu ter o liku in ce-
lotnem videzu tajnice. V lanskem
letu so razpolagali z nekaj manj
kot 500.000 SIT, letošnji planira-
ni proračun pa znaša okoli
650.000 SIT.
V lanskem letu je bil poudarek v
programu na spoznavanju delov-
nih okolij oz. okolja, iz katerega
izhajajo članice, kjer so tudi pote-
kala vsakokratna srečanja kluba.
Kljub temu izobraževanje ni zaos-
tajalo. V marcu so organizirale
spoznavni večer za nove članice, v
aprilu so si ogledale etnološko
zbirko v Veliki Nedelji, v maju so
organizirale predavanje o zdravil-
nih zeliščih in pozitivnem ter ne-
gativnem pomenu barv na
počutje. Od 20. do 23. maja se je
sedem članic udeležilo dnevov
strokovnega izpopolnjevanja taj-
nic v Portorožu. 21. maja je bilo v
Ljubljani podeljeno priznanje za
"tajnico leta". Na izbor se je že od
marca pripravljalo tudi pet cianic
ormoškega kluba. Maja Flisar pa
se je celo uvrstila v finale in je bila
spremljevalka tajnice leta Vesne
Koren. Predsednica ormoškega
kluba Jožica Bokša je sodelovala v
ocenjevalni komisiji tekmovanja.
S članicami ptujskega kluba so or-
ganizirale skupen izlet, v decem-
bru pa so organizirale v
ormoškem hotelu zaključek leta.
Seminar o negi kože, las in mod-
nih trendih, ki so ga organizirale
letos januarja, bodo ponovile v
marcu. Tudi letos ne bodo zane-
marile izobraževanja, sodelovanja
z zvezo ter drugimi klubi, kontak-
te pa bodo navezale tudi s
hrvaškimi tajnicami. Ponovno se
bodo udeležile testiranja za izbor
tajnice leta 2000, poskrbele pa
bodo tudi za družabno življenje.
Za članico nadzornega odbora je
bila na tokratni skupščini imeno-
vana Marija Benčik. Med drugim
je bil sprejet dogovor, da bo
znašala letna članarina tudi v
letošnjem letu 3.300 tolarjev.
Predvsem zaradi spremenjenega
naziva zveze, ki se je preimenova-
la iz združenja tajnic v Zvezo klu-
bov tajnic Slovenije, so morale do-
polniti klubska pravila. Dogovo-
rile so se tudi, da v bodoče pred-
sednico v času njene odsotnosti
nadomešča podpredsednica; na to
funkcijo pa je bila imenovana
Maja Risar.
KAKŠNA JE
SODOBNA
TAJNICA
v pogovoru nam je predsednica
kluba Jožica Bokša povedala, da je
dobra tista tajnica, ki se znajde v
vsaki situaciji, obvlada svoje delo
in se neprestano izobražuje ter
tako sledi novostim. Je umirjena,
razumevajoča, natančna in za-
nesljiva. Vedno večji poudarek je
v zadnjem času na znanju tujega
jezika. Zunanji videz in urejenost
tajnice pa je še vedno na prvem
mestu, zato del izobraževalnega
programa posvečajo tudi tej temi.
Ze samo ime pove, da mora tajni-
ca znati varovati skrivnosti in ni-
koli ne sme izneveriti zaupanje
svojega šefa, čeravno se z njegovi-
mi odločitvami ne strinja in jih
smatra za krivične. Osebne težave
vedno prijazna, na vljuden pogo-
vor pripravljena tajnica pušča za
domačimi vrati. Nekatere oseb-
nostne lastnosti dobre tajnice le-
ta prinese s seboj na svet.
Tajnica lahko na svojem delov-
nem mestu tudi napreduje. Naziv
poslovna sekretarka lahko pridobi
tajnica, ki ima višjo ali celo visoko
izobrazbo, po mnenju Jožice
Dokša pa si ta naziv zaslužijo tudi
tiste s srednjo izobrazbo, ki se do-
datno izobražujejo in delajo na
svojem delovnem mestu tudi 10,
20 ali več let. Povedala nam je
tudi, da članice ormoškega kluba
problema s svojimi šefi v smislu
spolnega nadlegovanja na delov-
nem mestu nimajo. Bolj kot to jih
na ormoškem koncu skrbi izguba
delovnega mesta zaradi obu-
božanega gospodarstva.
Majda Frid/
Klub tajnic Ormoža in oko-
lice je bil ustanovljen no-
vembra leta 1997. Osnovni
cilj delovanja kluba je uvel-
javitev poklica tajnice, ki je
pri nas premalo cenjen in
premalo plačan. Število čla-
nic se je v treh letih s prvot-
nih 24 dvignilo na 46. Izmen-
java izkušenj, izobraževalni
programi ter družabna
srečanja predstavljajo vsebi-
no delovanja kluba, ki je
eden izmed desetih na nivo-
ju države združenih v Zvezo
klubov tajnic Slovenije, ki
šteje okoli 1200 članic.
10
četrtek, 9. marec 2000 - TEDNIK
OD TOD fff MM
UUBUANA / NOV POGOJ ZA UPORABO
FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
I inmiem da varstva narave
Kmetijstvo je gospodarska veja, ki je posebej tesno povezana z
naravo in neokrnjenim okoljem. Naša dolžnost je, da s priza-
nesljivo rabo temeljev življenja, kot so voda, zrak in tla, skrbimo
za to, da se bo zemlja kot življenjski prostor za ljudi, živali in
rastline, ohranila tudi bodočim rodovom.
Zadostne količine in primerne
kakovosti pridelkov ne moremo
zagotoviti brez ustreznega varstva
rastlin pred boleznimi, škodljivci
in pleveli. Pomembno pa je, da
varstvo rastlin izvajamo samo na
podlagi načel dobre kmetijske
prakse. Poznavanje škodljivih or-
ganizmov ter lastnosti fitofarma-
cevtskih sredstev je osnovni pogoj
za strokovno in pravilno izbiro fi-
tofarmacevtskega sredstva oziro-
ma sredstva za varstvo rastlin ter
pravočasno ukrepanje. Zato smo
kot uporabniki dolžni izkoristiti
vsako priložnost za izobraževanje
na področju varstva rastlin in pri-
dobivanje informacij o novostih
na tem področju. To ni le pripo-
ročilo, ampak tudi zakonska obve-
za. Zakon o zdravstvenem varstvu
rastlin namreč določa, da morajo
imeti tržni pridelovalci rastlin za
prehrano ljudi in živali opravljen
preizkus znanja s področja varstva
rastlin.
Na osnovi zakona je nastal pra-
vilnik o strokovnem usposabljan-
ju ter vsebini in načinu opravljan-
ja izpita iz fitomedicine in preiz-
kusa znanja, ki je bil objavljen 11.
februarja letos. V njem so
določeni postopki usposabljanja
odgovornih oseb, predavateljev in
izvajalcev ukrepov, vsebina in
način usposabljanja, vsebina in
način opravljanja izpitov in preiz-
kusov znanja, pogoji, ki jih mora-
jo izpolnjevati izvajalci uspo-
sabljanja odgovornih oseb, proda-
jalcev, izvajalcev ukrepov in pre-
davateljev, ter vodenje evidence o
preizkusih znanja in izpitih.
Po omenjenem pravilniku so od-
govorne osebe in prodajalci
fizične osebe, ki na debelo in
drobno trgujejo s fitofarmacevts-
kimi sredstvi. Izvajalci ukrepov,
ki jih predpisuje pravilnik, pa so
tržni pridelovalci rasdin za
prehrano ljudi in živali, torej
kmetje, tržni pridelovalci okra-
snih rastlin, delavci, ki zatirajo
škodljive organizme na nekmetij-
skih površinah, na primer na
železniških objektih, letališčih,
ob avtocestah, delavci, ki izvajajo
dezinsekcijo, dezinfekcijo in dera-
tizacijo, delavci, ki razkužujejo
seme in sadike, delavci poob-
laščenih organizacij za redno
pregledovanje naprav za
nanašanje fitofarmacevtskih sred-
stev in uporabniki naprav za
nanašanje fitomarmacevtskih
sredstev, ki za druge izvajajo
ukrepe zdravstvenega varstva
rastlin.
Vsebine, ki bodo podane na
usposabljanjih, obsegajo znanje o
škodljivih organizmih, integrira-
nem varstvu rastlin, fitofarma-
cevtskih sredstvih in varnem rav-
nanju z njimi, postopkih
nanašanja in uporabe naprav za
nanašanje fitofarmacevtskih sred-
stev ter o predpisih o zdravstve-
nem varstvu rastlin. Usposabljan-
ja bodo potekala v obliki tečajev,
ki bodo organizirani lokalno po
vsej Sloveniji. Izvajalci ukrepov,
torej tudi kmetje, bodo morali
opraviti najmanj 15-umi tečaj,
prodajalci 20-umi ter odgovorne
osebe in predavatelji 35-umi pro-
gram. Usposabljanje bodo izvajale
organizacije, ki izpolnjujejo pogo-
je, določene v pravilniku, na osno-
vi dokazil pa jim bo ustrezno
pooblastilo za izvajanje izo-
braževanja izdalo ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no. Usposabljanje je obvezno,
neizpolnjevanje zakonskih
določil pa kaznivo. Tako bosta
lahko odgovorna oseba in proda-
jalec, ki bosta fitofarmacevtska
sredstva prodajala brez opravlje-
nega preizkusa znanja, kaznovana
s 500 tisoč tolarji, izvajalev ukre-
pov (kmetovalec) pa s 50 tisoč to-
larji.
JB
PRAVNI NASVETI / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC
Imnsodna poravnavo
Nadaljevalce iz prejštye številke
• Sklepanje poravnav v ne-
katerih kazenskih zadevah,
pri katerih se kazenski posto-
pek proti storilcem začne po
uradni dolžnosti
Sklepanje takih poravnav je nov
institut v našem kazenskem pra-
vu, uzakonjen šele z Zakonom o
spremembah in dopolnitvah za-
kona o kazenskem postopku
(Ur.list RS št. 72 z dne
23.10.1998), in to v čl. 161 a.
Glede na ta člen, splošna navo-
dila, ki jih je izdala generalna
državna tožilka glede pogojev in
okoliščin, ki vplivajo na odstop
ovadbe v postopek poravnanja,
navodila ministra za pravosodje
in na podatke v člankih Elizabete
Zorman "Opravičilo namesto za-
pora" in "Namesto kazni možna
poravnava" (glej "Večer",
14/IX.1999 in 29/1.2000) in Alen-
ke Leskovic "Žrtev in storilec
med seboj" (glej Sobotno prilogo
Dela"ll/XII.1999) želim predsta-
viti poravnave.
• V katerih primerih lahko
državni tožilec odstopi ovadbo
poravnalcem, da ta poskusi
doseči poravnavo med storil-
cem in oškodovancem
To lahko stori:
1.	če gre za kaznivo dejanje, za
storitev katerega je v kazenskem
zakoniku predpisana denarna ka-
zen ali zapor do 3 let. Taka dejan-
ja so npr. kazniva dejanja zoper
življenje in telo, od lahke telesne
poškodbe do ogrožanja z nevar-
nim orodjem pri pretepu in prepi-
ru, protipraven odvzem prostosti,
prisluškovanje in zvočno sneman-
je, tatvine, poškodba tuje stvari
itd.
V splošnem navodilu generalne
državne tožilke pa je opozorilo, da
poravnava ni primerna, kar pome-
ni, da državni tožilec ovadb kaz-
nivih dejanj ne bo odstopil v por-
avnalni postopek, če sta oškodo-
vani država in uradna oseba ali če
je več oškodovancev ali če delikt
posega na področje gospodarstva,
pravnega prometa, varnosti javne-
ga prometa ali če gre za splošno
dobrino;
2.	glede storilcev drugih kazni-
vih dejanj, za katere je predpisana
denarna kazen ali zapor do 3 let,
razen za tiste, ki so pod 1 navede-
na kot neprimerna za poravnavo,
pa je prepuščeno okrožnemu
državnemu tožilcu, da odloči, ali
bo izbral sodno pot ali pa bo naj-
prej predlagal poravnalni posto-
pek.
#	Kdaj se bo okrožni državni
tožilec odločil za poravnalni
postopek
Tako se bo odločil, če bo preso-
dil, da način storitve kaznivega
dejanja, priznanje in obžalovanje
storilca, socialne razmere vplete-
nih oseb, mladost osumljenca in
druge okoliščine kažejo, da bi
lahko prišlo do poravnave. Zapro-
sil bo višje tožilstvo, da za ta pri-
mer imenuje poravnalca, kakor to
predpisuje navodilo o poravna-
vanju v kazenskih zadevah, ki ga
je izdal minister za pravosodje.
•	Kdo se je lahko prijavil za
poravnalca in koliko se jih je
prijavilo
Po navodilu pravosodnega mini-
stra je moral kandidat za porav-
nalca izpolnjevati tele pogoje: da
je polnoleten slovenski državljan,
da še ni bil pravnomočno obsojen
za uradno pregoni j ivo kaznivo de-
janje, da je zdravstveno in oseb-
nostno primeren, da aktivno
obvlada slovenski jezik (oziroma
na območjih, kjer živijo narod-
nostne manjšine, tudi jezik
manjših), da ima najmanj VI.
stopnjo izobrazbe in da ima stalno
prebivališče na območju katerega
od višjih državnih tožilstev.
Prijavilo se je več kot 300 oseb iz
zelo različnih poklicev, kot npr.
upokojeni'pravniki, socialni de-
lavci, učitelji, zdravniki itd.
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000
11

Kuharski nasvefi
Mesne pustne jedi
že od nekdaj velja, da se je za pusta potrebno do sitega najesti
oziroma naj bi bile mize bogato obložene s pustnimi sladicami
in drugimi mesnimi jedmi, kot so na različen način pripravlje-
ne svinjske pečenke in druga svinjina - soljena in razsoljena,
ki pa jo povečini kuhamo. Od prilog naj bi zraven obilnih in
včasih predvsem mastnih pečenk ponudili kuhan in pražen
krompir, na različne načine pripravljeno kislo zelje, kruhove
cmoke, prate (te pripravljajo še danes pogosto na Gorenjskem)
ter ajdove ali pšenične žUnkrofe; te pripravljajo pogosto na
Dolenjskem.
Svinjska pečenka je najpogos-
tejša pustna mesna jed. Pripravl-
jamo jo lahko iz ribe, stegna,
spečemo lahko tudi svinjska
rebrca, za katera nekateri trdijo,
da so ravno prava mešanica pus-
tega svinjskega mesa z vraščenim
mastnim tkivom, kar tudi po peki
daje temu kosu mesa posebno
sočnost in okusnost. Če pripravl-
jamo svinjsko pečenko iz stegna,
jo lahko zavijemo v svinjsko
mrežico in z dodatki lovorja, li-
mone, timijana in podobnih
začimb naredimo pečenko prav
tako sočno in okusno.
Če pa pečemo svinjsko ribo, jo
lahko prav tako zavijemo v
svinjsko mrežico in tako iz-
boljšamo sočnost ali jo nadevamo
s poljubnim nadevom, lahko pa
tudi celo dušimo v omaki in tako
dobimo sočno meso. Lahko jo
pripravimo tako, da celo svinjsko
ribico najprej narahlo začinimo s
soljo in poprom in jo nato v ce-
lem kosu narahlo opečemo z vseh
strani. Vzamemo jo iz posode in
ohladimo.. Na preostali maščobi
prepražimo sesekljano čebulo ali
šalotko, dodamo na majhne
koščke narezane in prej v vinu
namočene suhe slive, dodamo še
rožmarin in lovor ter malo soli-
mo. Zmes odstavimo in ohladi-
mo. Ohlajeni masi prilijemo
malo tekoče slacUce smetane in
dodamo še jajce. Če je nadev red-
ko tekoč, dodamo še v mleku
namočen beli kruh. V ohlajeno
svinjsko ribico vrežemo žep in ga
napolnimo s pripravljenim nade-
vom. Po potrebi na koncu zašpili-
mo in ix)ložimo v ponev, prilije-
mo belo vino in počasi dušimo.
Ko je meso do tričetrt zmehčano,
prilijemo še tekočo sladko smeta-
no. Omako zgostimo še z maslom
in potresemo s petršiljem. Zraven
ponudimo na krhlje narezan ku-
han krompir, pomešan s suhimi
slivami.
Med pustne jedi smo nekoliko
kasneje začeli prištevati tudi
pečenice in kašnate klobase. Rav-
no slednjih je po okusu v naših
krajih kar veliko. Eni jih začinijo
bolj s sladkimi začimbami, spet
dru^ z ostrimi - pekočimi, neka-
teri jih pripravljajo s krvjo in tem
pravimo krvavice. Tako pustni
ali kiu-entov krožnik, ki smo ga te
dni pogosto zasledili v gostinski
ponudbi, sestavljajo zraven
pečenk še te jedi. Nekateri temu
krožniku dodajo še kuhana raz-
soljena ali soljena svinjska
rebrca.
Kislo zelje si lahko pripravimo
kot prilogo. Takrat ga skuhamo,
po želji zgostimo s podmetom iz
moke in hladne vode ter zabeli-
mo z na kocke narezano slanino
ali ocvirki. Kislo zelje pa si lahko
pripravimo tudi kot solato, in si-
cer tako, da kilogramu kislega
zelja dodamo grobo sesekljano
kumino, 2 do 3 stroke sesekljane-
ga česna, 1 do 2 sardelna fileja, ki
ju prav tako sesekljamo, potrese-
mo z žličko mlete rdeče paprike
ter z grobo naribanim parmeza-
nom. Vse sestavine dobro pre-
mešamo med zelje in postavimo v
hladilnik vsaj 2 uri, da se dobro
prepojijo. Nato ponudimo kot so-
lato k hladni svinjski pečenki ali
kuhanemu svinjskemu mesu.
Te dni si lahko pripravite tudi
prato. Prekajeno svinjsko meso
skuhamo, in ko je kuhano, ga
ohladimo in narežemo na kocke.
Namesto prekajene svinjine
lahko uporabimo tudi prekajeno
svinjsko glavo. Vsaj dan star beli
kruh narežemo na kocke. Kruha
vzamemo toliko, kot je narezane-
ga mesa, in ga navlažimo z mle-
kom. Za 15 dekagramov kruha
potrebujemo 4 do 5 decilitrov
mleka. Sesekljamo veliko čebulo,
jo na malo maščobe svetlo pre-
pražimo in jo dodamo h kruhu.
Dodamo še 4 do 5 razžvrkljanih
jajc, sol, poper, peteršilj in 3 pesti
moke. Pripravljeno maso napol-
nimo v svinjsko mrežico ali
svinjsko črevo in pečemo pri
180C, da se zlatorjavo zapeče.
Zraven ponudimo kislo zelje in
zeleno solato.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 267. NAD
Zakon, družinm In
dvševno mdrmvie
129. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 56. nad.
Analiza odporov -
2. nad.
Če ustreznih bolečih afektov
in čustev, ki jih slutimo v ozad-
ju odpora, ne moremo razbrati,
je običajno najbolje vprašati:
"Katerim Čustvom želite
ubežati?", "Kaj ste Čutili, ko ste
to pripovedovali?", "Kaj ste
čutili, medtem ko ste molčali?"
ali pa preprosto: "O čem
molčite?"
Terapevt mora govoriti jasno,
enostavno, konkretno in nedvo-
umno. Razčiščevanje mora po-
tekati na način, ustrezen doživl-
janju v obdobju, ko je boleč af-
ekt nastal. Če je ta nastal v ob-
dobju otroštva, je nenaravno in
neustrezno reči klientu: "Zdi se
mi, da se počutite razvrednote-
ni," ker ta izraz ne ustreza
doživljanju iz otroštva, pač pa
mu je treba reči: "Zdi se mi, da
se sramujete," ali: "Zdi se mi, da
vam je nerodno." Poleg tega je
potrebno pri razčiščevanju pra-
vilno oceniti in izraziti inten-
zivnost afektov. Če je nekdo be-
sen, je treba reči: "Videti ste be-
sni" ali "Zdi se mi, da ste zelo
jezni", ne pa: "Kaže, da ste slabe
volje", "Zdi se mi, da ste živčni"
ipd.
- Razčiščevanje metode od-
pora. Analiza ali razčiščevanje
načina in tehnike, ki jo klient
ali skupina uporabljata pri od-
poru, je prav tako pomembno
kot samo čustvo, pi^ katerim
bežita. Z njim omogočimo čla-
nom skupine pomembne vpog-
lede. Med razvojem nevroze ni
prišlo samo do tabuiranja
določenih vsebin in do bolečih
afektov, temveč tudi do fiksacije
nekaterih oblik odporov in
zaščitnih mehanizmov.
Razčiščevanje metode odpo-
rov poteka tako, da terapevt
npr. opozori skupino ali posa-
meznika, da "veliko govori in
nič ne pove", da "govori sicer o
raznih stvareh, a brez ustreznih
čustev", da "skuša vedno usme-
riti pogovor na drugo temo, ko
je govor o spolnosti" ipd.
Naslednje pa si bomo pogleda-
li še razlago in predalavo pri
analizi odporov.
mag. Bo|an Šfnko
Krvodajalci
22. FEBRUAR - Ciril Ozmec, Cvetkovci 49, Bol-
fenk Pokrivač, Sodincl 34, Ivan Nahberger, Zg.
Hajdina 37/a, Milena Toplak, Dragovrč 47, Pav-
la Vesenjak, Kukava 61, Ludja CŽuta, Tmovec
2, Ivan Emeršič, Dražend 76/b, Nada Clmer-
man, Zabovd 62/a, Stanko Jus, Rujska Gora 2,
Jože Predikaka, Apače 10, Roman Meško, Mez-
gova 56/a, Branko Pukšič, Formin 59, Maks
Plohi, Kraigherjeva 25, Ruj, Jožica Medved,
Žup^ja vas 60/a, Drago Vugrinec, Dravinjski
Vrh 3/d, Marica Kodrič, Nova v^ 23, Avguštin
Ros, Planjsko 7, Dragica Perhač, Placar 14,
Branko Ožinger, Hrastovec 24, Franjo Petek,
Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi, Mlrai Ri-
tonja, Virrtarovd 10, /Mbin Petrovič, Vareja^6,
Vladimir Štumberger, Gajevd 25/a, Štefka Ž3i-
bar, Belšakova 69, Ru[, Alojz Geč, Pobrežje 39,
Leon Zoreč, Gregorčičev drevor^, Ruj, Rudi
Horvat, Kajuhova 12, Wdrlčevo, H^nnen Mar
Lucul, Sp. Korena 33, Jože PremzI, Starošince
33, Silva Rimele, Biš 8/b, Dušan Dragar,
Rogaška c. 2/b, Ptuj, Slavko Repec, Zg. Prista-
va 37, Marjana Knnetec, Soviče 17, Slavko Lju-
beč, Nova vas 73/a, Janez Lovrec, Čopova ul.
4, Ruj.
24. FEBRUAR - Robert Kodrič, Stojnd 42, Mi-
randa Brodnjak, Hajdoše 56/a, Majda Pater-
nost, Stojnd 140/a, Stavko Vek, Tovarniška c.
21, Kidričevo, Anton Vidovič, Lovrenc na Drav-
skem polju 7, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ruj,
Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a, Marjan To-
plak, Mladinska 4, Kidričevo, Darko Šumenjak,
Prerad 37, Branko Zaje, Čučkova ul. 11, Ki-
dričevo, Damjan Butolen, Majšperk 68, Marjan
Metličar, Zg. Hajdina 82, Vlado Murko, Lovrenc
76/a, Branko Vajskopf, Ul. 25. maja 3, Ruj, Da-
nijel Soršak, Draženci 35/c, Bogdan tores,
Medvedce 14, Marjan Rebernišek, Mestni Vrh
42/a, Ivan Petek, Žabjak 54, Rot>ert Bezjak, Bu-
kovd 168, Andrej Petrovič, Repišče 1/b, Franc
Turnšek, /^Dače 140, Metka Vajda, Zagojid 24,
Boštjan L^nik, Prvend 29, Irena Murko, Lov-
renc ria Dr, polju 7, Milan Lah, Jadranska 17,
Ruj, Miran Majer, ^ojnd 2Qlc, Srečko G^šek,
Zg. Sveča 14, Danica Leben, Podvind 42, Moj-
ca Toplak, Gorlšni^ 8/a, Branko Eržen, Slo-
venski trg 7, Viktor Zamuda, Spolenakova 23,
Ruj, Alojz Korez, Stoperce 70/a, Zdenka \rido-
vič, Velika Varnica 32, Andrej Forstnerič, Po-
brežje 132, Dušan FridI, Lancova vas 22, Slav-
ko Kr^nc, Lovrenc na Dravskem polju 5, Bruno
Skuber, Cesta na Hajdino 19, Kidritevo, Ferdi-
nand Cep, Kočice 14, Gorazd Inkret, Kraigher-
jeva 21 , Ruj, Janez Zdavc, Preša 8/c, Imer Bro-
jaj, Žabjak 48/b, Alojz Zoreč, Minoritski trg 4,
Ruj, Milan Avguštin, Lešje 37^ Dušan Galun,
Stogovd 12, Mirko Sambolec, Zupečja vas 2/a,
Franc Vindiš, Soviče 18, Marjan Avbel,
Majšperk 76, Karto Šuligoj, /^ače 59/a, Janko
Rogina, Pobrežje 2/b, Miroslav Dobič, Mihovce
24, Martin Plavčak, Kupčinji Vrh 28, Dražen
Kečkeš, S. Severja 15, Maribor, Boris Rat,
Pongrce 26, Gorazd Hlapčič, Benedikt 63/b,
Vera Sakelšek, Videm 10, Bogdan Avguštin,
Stari Log 20, Rado Bohak, Dravski Dvor 5, Ig-
nac Skaza, Slovenja vas 42, Zlatko Gajšek,
Podlehnik 66/a, /\nton Horvat, Krčevina 133/a.
PiSE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU
V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU
Bo svšec postal mokra?
Minul! mesec, svečan, se je iztekel v lepem, sončnem In suhem zmerno
hladnem zimskem vremenu. Ves mesec niso padle obilnejše padavine, ki
bi trajneje namočile tla, zato v takih razmerah ob pomladanski pripravi
vrtnih tal ne lopatamo in prekopavamo pregloboko, da bi obvarovali
čimveč talne valge pred izhlapevanjem. Sicer pa po lepem vedno sledi
obratno in lahko v prvem pomladanskem mesecu pričakujemo obilnejše padavine.
V	SADNEM VRTU se izteka najprimernejši čas
za zimsko rez sadnega drevja. Kljub temu da
drevje še ni vzbrstelo, pa se rastlinski sokovi že
pretakajo iz korenin v drevesno krošnjo, kar naj-
bolj nazorno kaže oreh, ki se ob rezi v začetku
marca že močno solzi. Predpomladansko rez
koščičarjev (sliv, češenj in višenj) zaključimo, rez
marelic, breskev in nektarin pa odložimo v stanje
po brstenju.
V	marcu, ko zemlja preneha zmrzovati in ko je
dovolj odcejena za obdelavo, sadimo sadno
drevje. Ker je sadno drevo rastlina trajnica, ki na
istem mestu raste in živi daljše obdobje, tudi več
desetletij, mu ob pripravah na sajenje posvetimo
potrebno skrbnost. Sadimo odbrano, kakovost-
no in zdravo sadiko z znanim izvorom, rastnimi
zahtevami, sortnimi značilnostmi in lastnostmi
podlage, na katero je cepljen njen žlahtni del. Sa-
dilna jama naj bo predčasno izkopana, da se
zemlja prezrači. Širina in globina izkopa sadilne
jame sta odvisna od zloga zemlje, naj pa bo vsaj
tolikšna, da bodo korenine imele trajno zagotovl-
jene potrebne rastne pogoje, predvsem pa
zračnost za dihanje in nemoteno črpanje talne
vlage ter v njej raztopljene rastlinske rudninske
hrane. Pozorni smo pri prenosu sadike iz dreve-
snice do sadilnega mesta, da se korenine ne
poškodujejo in ne ovene. Sadimo v globino, kot
je sadika vzgojena v drevesnici. Korenin pred sa-
jenjem ne režemo, krajšamo le poškodovane do
zdravega dela. Če gnojimo s hlevskim gnojem,
ga vložimo v obrobje jame, proč od korenin, si-
cer pa v dno jame. Jablane in druge vrste zavaru-
jemo pred voluharjevim objedanjem z žično
košaro, ki pa mora biti na zgornjem delu tesno
stisnjena ob koreninski vrat, da preprečimo pris-
top škodljivca h koreninam tudi s površine. V dno
jame nasipamo najplodovitejšo prst, korenine
vsadimo v kompostovko ali drugo prst za sajen-
je, drevesni kolobar pa na površini oblikujemo iz
manj rodovitne zemlje z dna jame. Sadiko
vežemo ob oporo, vendar ne pretesno, da se ve-
zivo ne bi vraslo v deblo in da se sadika zaradi
sesedanja zemlje ne bi obesila ob oporo. Vrh sa-
dike krajšamo na želeno višino debla, če pa ima
sadika že vzgojene predčasne poganjke, pa te
oblikujemo ustrezno nameravani vzgojni obliki.
V	OKRASNEM VRTU vrtnice v začetku marca
že brstijo in to je skrajni čas za njihovo rez. Bujno
rastoče čajevke režemo nekoliko višje, da jim
umirimo rast, slabo rastoče pa režemo na krajše,
da jim rast pospešimo. Nedoraščene in v notran-
jost grma rastoče poganjke pri osnovi odrežemo,
izrežemo pa tudi ostarele suhe in preperele
štrcije do zdravega dela koreninskega panja.
Zgodaj cvetoče čebulnice - tulipani, narcise,
hiacinte in podobne - so vzklile. Z vrtno grebljico
ali drugim primernim orodjem, s katerim ne
bomo poškodovali mladih lističev, povrhnjico
zrahljamo in zdrobimo zaskorjena tla ter nasad
oplevemo plevelov, ki so pozimi vklili in se pričeli
razraščati.
Pognojimo okrasne iglavce s posebno za to
vrsto rastlinja pripravljeno mešanico nitrofoskala.
Če je le mogoče, gnojilo zagrebamo v tla, rastli-
ne pa oplevemo trajnih plevelov.
V	ZELENJAVNEM VRTU vremenske razmere
v začetku marca že omogočajo setev in sajenje
nekaterih vrst zgodnejših vrtnin na prosto. Ob
pripravah na setev, razporeditvi vrtnin gredic za
posamezne posevke in temu ustrezno prilagoje-
nega gnojilnega načrta ne smemo spregledati
kolobarja, to je zaporedja vrtnin glede na pred-
hodne. Posamezne vrste vrtnin glede na svojo
zgradbo ter globino korenin na različne načine
črpajo rudninsko hrano iz tal in s tem tudi v raz-
lični vrednosti zapuščajo izčrpanost rodovitnosti
tal. Vrtnine tudi vsako po svoje ogrožajo razni
rastlinski škodljivci in bolezni, kar oboje s kolo-
barjenjem preprečujemo, da ne pride do
preizčrpanosti tal in povečanega razmnoževanja
škodljivcev in okužb zaradi rastlinskih bolezn.
Glede na različnost potreb po posameznih
vrtninah v gospodinjstvu in različno rastno dobo
ni mogoče predstaviti enotnega vzorca vrtnega
kolobarja, lahko pa tega vsak prilagodi z grupi-
ranjem vrtnin, ki jih namerava saditi, po njihovi
zahtevnosti. Izdatno pognojimo z organskimi
gnojili gredice, kamor bomo sejali in sadili naj-
zahtevnejše vrste vrtnin: kumarice, krompir, zele-
no, razne jedilne buče, paradižnik, cvetačo, zel-
je, ohrovt, brokoli, brstični ohrovt. Za temi lahko
sledijo naslednje manj zahtevne vrtnine: vse
vrste korenčnic, čebulnice, solatnice, paprike, v
skupini skromnih vrtnin glede na prehrambeno
založnost tal pa so motovileč, večina vrst dišav-
nic in zdravilnih zelišč ter stročnici grah in fižol,
katerim gnojimo samo s kompostom ali gnojenje
to pridelovalno sezono opustimo. Stročnici grah
in fižol sta sposobni, da s sprejemanjem
zračnega dušika in njegovo vezavo na koreninah
bogatita tla.
Miran Glušič, ing.agr.
12
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
ZLATI POROČNI JUBILEJI
mŠOya • Zlatoporo-
iema Elizabeta in
Anton Pirbas
Februarja je čas, v katerem je
bilo nekdaj veliko porok. Pred 50
leti se je tudi v cerkvi sv. Urbana
poročilo lepo število parov. Med
njimi sta si takrat dala zaobljubo
svetega zakona Elizabeta in An-
ton Firbas iz Jiršovcev in tako po
50 letih zakona praznovala v so-
boto, 19. februarja, zlato poroko -
cerkveno v cerkvi sv. Urbana in
civilno, ki sta jo opravila župan
občine Destrnik Franc Pukšič in
Julijana Černezel v tamkajšnji
poročni dvorani.
Gospa Elizabeta je rojena v
družini Lerchbaumer 26. oktobra
1923, Anton Firbas pa 7. januarja
1923. leta. Cerkveno sta si ponov-
no dala zaobljubo v cerkvi sv. Ur-
bana in si nadela zlata prstana, da
se bosta lesketala v jeseni njunega
življenja. Mama Elizabeta in An-
ton sta bila pridna gospodarja.
Rodilo se )ima )e sest otrok: Pe-
pek, Marija, Anton, Janez, Pepika
in Franček, ki živi s svojo družino
ob njima. Sedaj pa ju razveseljuje
12 vnukov in 5 pravnukov, ki jih
imata zelo rada. Oba sta člana
Društva upokojencev sv. Urbana -
Destrnik in zelo rada gresta na
izlete in družabna srečanja. Vemo,
da so prišla zlata leta - jesen nju-
nega življenja in da so jima začele
pešati moči, ampak na zlati poroki
sta za plesala kot na poročni dan.
Želimo jima veliko trdnega
zdravja v krogu najdražjih in da bi
čez deset let slavila biserno poro-
ko!
Julijana Černezel
ORMOŽ m
Zlatoporo€en€a
Jože in Alojzija Vidovii
v Ormožu je bila v soboto, 19.
februarja, slovesnost zlate poro-
ke. Za zlatoporočenca je župan
občine Ormož Vili Trofenik
razglasil zakonca Vidovič.
Zlata . nevesta Alojzija, rojena
Kolmančič, je bila rojena leta
1928 v Malem Brebrovniku, zlati
ženin Jože pa leta 1925 v
Gruškovju. Na skupno življenjsko
pot sta stopila leta 1950 pri Sve-
tem Miklavžu. V zakonu se jima je
rodilo šest otrok, danes pa je
družina bogatejša za devet vnukov
in štiri pravnuke. Zlate poroke so
se udeležili tudi sorodniki in
znanci, manjkalo pa ni tudi prijet-
ne domače glasbe.
IVlOŠKANJCI • 50 let
skupnega iivlienia
Franta in Marjete
Visenjak
Letošnjim zlatoporočencem
sta se pred časom pridružila tudi
zakonca Franc in Marjeta Vi-
senjak iz Moškanjcev 75 v
občini Gorišnica. Slovesnost
zlate poroke je bila na gradu
Borlu, kjer je po petdesetih letih
skupnega zakonskega življenja
zakonca Visenjak za zlatopo-
ročenca razglasil njun sin -
župan Slavko Visenjak, zato je
bilo slavje toliko bolj prisrčno.
Zlati ženin Franc Visenjak se je
rodil 28. novembra 1930 v
Moškanjcih, zlata nevesta Marje-
ta, rojena Karo, pa 4. junija 1931
prav tako v Moškanjcih. Za-
konsko zvezo sta sklenila v febru-
arju leta 1950 na Ptuju, topel dom
pa sta si ustvarila kar v rodni vasi
Moškanjci.
Ženin Franc je delal v TGA
Kidričevo in je že nekaj let upoko-
jenec, žena Marjeta pa je ostala
doma, gospodinjila in skrbela za
družino. Bila sta zelo aktivna v
društvenem življenju na vasi, saj
je bil Franc do nedavnega zelo ak-
tiven v domačem PGD Moškanjci
in društvu nekaj časa tudi predse-
doval, Marjeta pa je že od rane
mladosti predana ljudskemu pet-
ju. Poznamo jo kot dolgoletno čla-
nico skupine Liikaric iz Mo-škan-
jcev, nekoč pa je rada zaigrala tudi
kaj na frajtonarico. V zakonu so se
zakoncema Visenjak rodili trije
otroci, dva sinova in hči, danes
jima veselje prinaša že osem vnu-
kov, kmalu pa se lahko nadejata
tudi že kakšnega pravnuka.
Zlatoporočenca sta jubilej praz-
novala v krogu družine, prijatel-
jev in sosedov, ob tej priložnsoti
pa prejela številne čestitke in
dobre želje.
T. Mohorko
ŽETALi • Zlata
poroka zakomev
Skledar
Pred županom Antonom Buto-
lenom, matičarjem Alojzem No-
vakom in pozneje še v žetalski
farni cerkvi sta v soboto 50 let
svojega zakona dopolnila z zla-
tim DA Marija in Stanko Skle-
dar iz Kočic 69.
V zakonski stan sta stopila 12.
februarja 1950. Njuno skupno
življenje je teklo na haloški kmeti-
ji v Kočicah ob napornem delu in
vsakodnevni skrbi za številno
družino. Rodilo se jima je namreč
sedem otrok, danes pa je Skledar-
jeva družina večja še za 11 vnu-
kov.
Zlata nevesta Marija, rojena To-
polovec, se je rodila 21. januarja
1930 v Kočicah, zlati ženin Stan-
ko pa 2. novembra 1924 v
Cermožišah.
Vsem zlatim nevestam in
ženinom vse najlepše tudi v ime-
nu uredništva Tednika.
JB
Zlatoporočenca Jože in Alojzija Vidovič.	Foto: Žalar
Zlatoporočenca Elizabeta in Anton Firbas iz Jiršovcev.
Foto: Langerholc
Zlatoporočenca Marija in Stanko Skledar iz Kočic s pričama -
sinom in hčerjo
Zlatoporočenca Visenjak iz Moškanjcev s pričami. Foto: Cilka
f ednik - četrtek, 9. marec 2000
13
MARKOVCI / DEVETA FAŠENSKA PRIREDITEV
Še vreme se ie smejalo
Pustno veselo je bilo na mastno ali fašensko nedeljo tudi v
občini Markovci, kjer so v organizaciji etnografskega društva
Korant v čudovitem sončnem vremenu že ob 10. uri pričeli de-
veti fašenk. Tudi tokrat je bilo osrednje prizorišče pred staro
domačijo v Zabovcih, kjer so ob zvokih skupine domačih glas-
benikov Veseli batači ter ob zanimivih komentarjih Karoline
Pičerko prikazali vse, kar se je nekoč dogajalo v kmečkih
skednjih za pusta, nastopile pa so tudi vse etnografske in ne-
katere pustne skupine.
Tako smo lahko videli, kako
izpod spretnih prstov domačink
nastajajo "ruže" iz papirja, iz ka-
terih izdelujejo duhe, ki so
včasih viseli na gostijah, sedaj
pa je bila z njimi in pisanimi
trakovi okrašena skoraj vsaka
hiša v markovski občini.
Občudovali smo spretne roke
fantov, ki so izdelovali kopja za
znamenite kopjaše. Slišali smo
sicer, da kopjaši niso pustni,
ampak ženitovanjski lik. Njega
dni je bilo namreč pred fašen-
kom največ porok, letos pa so
bili mnogi razočarani, saj se v
predpustnem času ni v fari vzel
noben mladi par. In čeprav ni
bilo gostije, so kopjaši veselo
zaplesali. Prikazali so tudi izde-
lovanje palic za male piceke iz
"Nagošajnc" - Male vasi.
V etnografskem nastopu so
pred številnimi obiskovalci iz
raznih krajev Slovenije in neka-
terih sosednjih držav nastopili
izvirni etnografski in pustni
liki: piceki, medvedi, kopanje,
kiirike, vile, ruse, gamele, kop-
jaši, gostilvanj ci, pokači, orači
in seveda stari in sedanji koran-
ti ter cigani. Ob tej priložnosti
so v občini Markovci izdali za-
nimivo štiridelno barvno
zloženko o fašenku v slo-
venskem in angleškem jeziku,
ki so jo delili med obiskovalci.
Ob ogledu devetega markovs-
kega fašenka nismo le uživali ob
gledanju živopisanih mask in
noš, ampak ga tudi soustvarjali
in podoživi)ali. In tako smo se
nadvse spontano prepričali, da
predstavljajo Markovci z okoli-
co resnično zakladnico staro-
davnih pustnih likov in
običajev. In vsi ti liki so se ohra-
nili predvsem po zaslugi posa-
meznikov, ki so tudi takrat, ko
to ni bilo dovoljeno, počastili
fašenk na enak način kot njiho-
vi predniki.
y POVORKI
VEČ KOT 500
UDELEŽENCEV
Tudi v popoldanski povorki,
ki se je pričela nekaj po trinajsti
uri, je poleg izredno lepega vre-
mena vabila izredno dobra ude-
ležba. Od blizu in daleč so prišli
obiskovalci in imeli so kaj videti
in tudi doživeti.
V živopisani povorki, ki se je
pričela pred gostilno Ambiente
v Zabovcih, je sodelovalo vsaj
500 udeležencev iz Markovcev
in okoliških vasi. Poleg že
omenjenih izvirnih enografskih
in pustnih likov je presenetilo
35 karnevalskih skupin, med
njimi 20 na vozilih, na katerih
so se po pustno šegavo lotili ak-
tualnih tem, kot so streljanje
slovenskih medvedov, združitve
SKD in SLS, tatvine Podobni-
kovega audija, Drave nekoč in
danes, milenijskega hrošča ipd.
Med povorko smo bili prijetno
presenečeni nad izredno gostol-
jubnostjo domačinov, ki so na
dvorišču vsake hiše ob cesto
postavili mizo ter pustnim li-
kom, udeležencem povorke pa
tudi gostom ponujali pijačo,
jedačo in dobro voljo.
Prizadevni organizatorji, med
katerimi velja posebej pohvaliti
Natalijo Plohi, so najbolje mas-
kirane in najaktualnejše karne-
valske skupine nagradili in vse
po vrsti pogostili. Med 15 skupi-
nami učencev markovske šole,
ki so se v sodelovanju s svojimi
učiteljicami lepo namaskirali,
so prvo mesto prisodili gusar-
jem iz male šole, drugo mesto
mobitelom iz četrtih razredov,
tretje pa klovnom iz tretjih raz-
redov. Med odraslimi skupina-
mi pa so prvo mesto dodelili
odlično pripravljeni skupini
Smrkoljevih medvedov - skupi-
ni iz Bukovcev, drugo mesto
skupini iz Nove vasi, ki je domi-
selno predstavila Dravo nekoč
in danes, tretje pa so prejele
živahne in odlično oblečene ple-
salke kankana iz Stojncev.
M. Ozmec
Med odraslimi skupinami so prvo mesto osvojili slovenski med-
vedi, ki so jih od "smrkolja" napoteni lovci kar na cesti popokali
Med najmlajšimi so bili najboljši gusarji iz male šole.
Pod staro "šupo" so prikazali, kako in iz česa so včasih izdelova-
li korantovo opremo
Veliko pozornosti je pritegnil stari korant v izvirni obliki, kot ga
je bilo videti po Markovcih in okoliških vaseh pred 50 in več leti
Tradicionalna markovska gostoljubnost je sevala iz vsake
domačije.	Foto: M. Ozmec
14
četrtek, 9. marec 2000 - tednik

ORMOŽ / 10 LET KRSCANSKIH DEMOKRATOV V ORMOŽU
V prUukovanju volitev
Prejšnji petek so ormoški krščanski demokrati proslavili 10.
obletnico ustanovitve stranke v Ormožu. Slavnostne akademije
s kulturnim programom, v katerem so sodelovali Ormoški ok-
tet, Kogovski in Tomaževski kvartet in solistka Zlatka Pukla-
vec, se je v domu kulture Ormož udeleležil tudi predsednik
SKD Lojze Peterle. Udeležence akademije je uvodoma pozdra-
vil predsednik občinskega odbora SKD Ormož Alojz Sok.
Občinski odbor stranke krščan-
skih demokratov je bil ustanovl-
jen v Ormožu 28. februarja 1990.
Predavanja Lojzeta Peterleta O
vlogi kristjanov v novih družbe-
nih razmerah se je tisti dan ude-
ležilo okoli šestdeset poslušalcev.
V	prosvetni dvorani blizu
župnišča je bil nato ustanovljen
ormoški Občinski odbor SKD.
Kmalu zatem so v vseh osmih kra-
jevnih skupnostih občine Ormož
organizirali predvolilne shode in
ustanovili krajevne odbore. Na
volitvah so nato dobili 25 % gla-
sov občinskega volilnega telesa.
Svoj prvi redni občni zbor so ime-
li junija 1991. V izvršnem odboru
stranke so predstavniki vseh kra-
jevnih odborov. Stranka, ki šteje
danes okoli 650 članov, je imela v
drugem letu delovanja 600 članov,
ki so bili večinoma kmetje, gospo-
dinje in upokojenci. Veliko je bilo
tudi takih s srednjo, manj z višjo,
zelo malo pa tistih z visoko izo-
brazbo. V letu 1991 so ustanovili
tudi odbor mladih krščanskih de-
mokratov.
V	PRIČAKOVANJU
VOLITEV
Ormoški krščanski demokrati
optimistično pričakujejo letošnje
volitve. Ponosni so na dejstvo, da
imajo v občinski svetniški skupi-
ni kar tri ljudi z visokošolsko izo-
brazbo ter dve ženski, ki sta tudi
edini članici ormoškega občinske-
ga sveta. Predsednik SKD Slove-
nije Lojze Peterle pa je v slavnost-
nem nagovoru izrazil prepričanje,
da stranko, ki se bo v kratkem
združila s slovensko ljudsko
stranko in sklenila koalicijo Slo-
venija s socialdemokrati, čaka
lepa prihodnost in uspeh na
letošnjih volitvah.
ALOJZ SOK NA
ČELU STRANKE
ŽE OSEM LET
Prireditvi je sledila pogostitev v
župnijski dvorani. Ob tej pri-
ložnosti smo se pogovarjali s pred-
sednikom občinskega odbora
SKD Alojzem Sokom in predsed-
nikom SKD Lojzetom Peterle-
tom.
Alojz Sok, ki je v Ormožu že
osem let na čelu stranke, je pove-
dal, da je leta 1990 mislil v politiki
ostati samo do prvih volitev. V teh
desetih letih so doživljali uspehe
in poraze. Dvakrat so na lokdnih
volitvah doživeli izreden uspeh,
rezultat na tretjih volitvah je bil
nekoliko slabši, uspeh pa ponov-
no pričakuje na letošnjih. Od 650
članov jih je precej pasivnih, ne-
kaj jih je mdi odšlo iz stranke. Ne-
kateri se niso strinjali s politiko
stranke, nekateri so bili enostavno
užaljeni. V svoje vrste so pridobili
kar nekaj mlajših ljudi, v uprav-
nem odboru stranke je izmed 15
trenutno 6 ljudi z visoko strokov-
no izobrazbo. Alojz Sok je tudi
predsednik svetniškega kluba
SKD. Povedal nam je, da so {^no-
sni, da imajo kar trije člani visoko
strokovno izobrazbo, medtem ko
jih je v celem občinskem svetu
samo pet. Na vsako sejo občinske-
ga sveta se dobro pripravijo, skup-
no stališče pa nato na seji sveta
poda Alojz Sok kot predsednik
svetniške^ kluba. Če pa se mnen-
ja znotraj kluba razhajajo, to se
dogaja predvsem pri temah, ki
obravnavajo krajevne skupnosti,
vsak svetnik glasuje po svoje, ven-
dar se to ne dogaja, l^jti svetniška
skupina SKD glasuje vedno enot-
no. Skupen pogled na razreševan-
je problemov v občinskem svetu
pogosto najdejo s člani SLS, ven-
dar jih je skupaj samo 11, kar ne
zadostuje, da bi lahko sami izgla-
sovali določene predloge. Prva
vrednota pri odločanju je za SKD
človek. Ne podpirajo ukrepov, ki
bi povzročevali nadaljnje socialno
razslojevanje. Ko se odloča o ka-
drovskih vprašanjih, pa pravi
Alojz Sok, da vedno argumentira-
jo, zak^ so proti določenemu člo-
veku. Želijo si združitve s SLS,
kajti tako bi v Ormožu dobili
močno desno stranko, nadalje si
želijo sodelovanja s SDS, pri ne-
katerih projektih pa so pripravlje-
ni sodelovati tudi z LDS, ne pa
pri vseh projektih, ki jih liberalci
vidijo drugače kot konzervativno
usmerjen politik, kot je on sam, je
dodal Alojz Sok.
Lojze Peterle je povedal, da je
ponosen na zadnjih deset let nove
politike, ki jo je zaznamovala mdi
krščanska demokracija. V zadnjih
nekaj letih se je stranka prečistila,
spet je v vzponu in optimistično
se pripravljajo na nove volitve.
Članov stranke je okoli 38.000 v
Sloveniji in so številčno naj-
močnejša stranka. Združitev s
SLS je zelo logična, saj sta si pro-
grama strank izredno podobna.
Trenutno poteka sklepna faza
dela za združitev, vsi glavni pro-
blemi so že razrešeni, urediti pa
bo potrebno še nekaj vprašanj, ki
so bolj tehnične kot politične na-
rave. Z združitvijo se bo slovenski
politični prostor poenostavil in
postal bolj pregleden, ljudje pa
bodo lahko volili močno stranko
desnosredinske usmeritve, tako
imenovano demokrščansko ljud-
sko stranko. Ime za novo stranko
še ni dokončno izbrano.
Od koalicije Slovenija s social-
demokrati pričakujejo, da bodo
lahko skupaj sestavili tako vlado,
ki bo omogočila razvoj gospo-
darstva v Sloveniji, manj razlik
med centrom in obrobjem ter
manj socialnega razslojevanja. Se-
danji vladi očita preveč neod-
ločnosti, prepirov, prerivanja in
še mnogo drugih napak. Trenut-
no pripravljajo v stranki SKD do-
ber vladni in volilni program, v
naslednjem tednu bo pričelo dela-
ti okoli 200 ljudi na pspodarskih,
socialnih in ekoloških programih,
tako da bo koalicija zelo dobro
pripravljena za volitve in vladan-
je, kajti naslednji mandat bo zelo
zahteven. Radi bo dokazali svojo
sposobnost vladanja državi. Tre-
numa politična in gospodarska si-
tuacija se mu zdi zaskrbljujoča.
Lojze Peterle meni, da se volivci v
Sloveniji premalo zanimajo za po-
litiko. Po njegovem mnenju je lju-
di še vedno strah in si ne upajo
povedati, kaj si mislijo. Vend^ če
hočemo pridobiti evropsko kako-
vost življenja, se je potrebno za to
angažirati in glasovati, se boriti in
pridobivati	somišljenike.
Možnosti za dobro sodelovanje z
LDS pa vidi prvi mož slovenskih
krščanskih demokratov šele ta-
krat, ko bodo postali podobni ita-
lijanskim, nemškim ali franco-
skim liberalnim demokratom.
Trenutno pa se s strankami ko-
munističnega porekla, kot je
LDS, ne nameravajo povezovati
in sodelovati, je na koncu dodal
Lojze Peterle.
Majda FridI
Na vprašanje, kaj je njego-
va najvišja življenjska vred-
nota, je Lojze Peterle o(%o-
voril, da kristjan hitro reče,
da je to bog, čeravno imamo
z njim večkrat kakšne
težave, predvsem zato, ker
jih imamo sami s sabo. Dru-
gače pa je zanj najvišja vred-
nota možnost ljubezni,
predvsem do družine. Viso-
ko ceni tudi to, da posamez-
nik drži besedo, da je pošten.
Vrednota je zanj tudi sloven-
ska pesem.
Na slavnostni akademiji je zbrane uvodoma pozdravil pred-
sednik ormoških krščanskih demokratov Alojz sok. Prireditve
se je udeležil tudi Lojze Peterle, predsednik stranke.
Foto: Hozyan
DESTRNIK / NA OBISKU MINISTER BORUT SUKUE
Državna uprava bliže Sloven/egorlianom
Minister za notranje zadeve Borut Šuklje je v ponedeljek v prostorih občine Destrnik odprl dru-
go izmed treh informacijskih pisarn, s čimer bodo storitve upravnih enot bliže tudi prebivalcem
Slovenskih goric. Tako minister Šuklje kot destniški župan Franc Pukšič sta pridobitev ugodno
ocenila, minister pa je dodal, da odpiranje informacijskih pisarn predstavlja del reforme javne
uprave. Slovesnosti na Destrniku so se udeležili še državna sekretarja na ministrstvu za notran-
je zadeve Slavko Debelak in Darko Škrk, vodja kabineta notranjega ministra Barbara Piano,
načelnik ptujske upravne enote Metod Grah in destmiški svetniki.
"Naš cilj je, da bi lahko državlja-
ni in državljanke na enem mesm
opravili vse potrebno, kar potre-
bujejo - osebno izkaznico, rojstni
list ali lokacijsko dovoljenje. Na-
men je poenostaviti te postopke
do meje, do katere se da, da je naše
delo še korektno opravljeno. Mis-
lim, da je informacijska pisarna
pomembna pridobitev za Destr-
nik ter da bodo to v prihodnjih
dneh občutili tudi občani sami.
To je droben korak v reformi jav-
ne uprave, ne pa zadnji," je pove-
dal notranji minister Borut Šukl-
je. Destmiški župan Franc Pukšič
je odprtje informacijske pisarne
na D^tmiku označil kot pridobi-
tev širših Slovenskih goric ter do-
dal, da bo državna uprava sedaj še
bliže občanom Destrnika in so-
sednjih občin.
Informacijsko pisarno na Destr-
niku, ki bo za občane odprta vsak
ponedeljek, sredo in petek, vodi
Kristina Pukšič.
ak
SEDEM (NE)POMEMBNiM DNI SEDEM (NElPOMEMBNIH DNI
Te dni minevajo tri leta od ime-
novanja novega ljubljanskega
nadškofa dr. Franca Rodeta. Po
tem času že lahko rečemo, da je
dr. Rode s celotnim svojim delo-
vanjem opazno zaznamoval slo-
venski cerkveni in politični pros-
tor, vnesel vanj novo dinamiko,
nov slog dela in tudi nove nape-
tosti in konflikte, čeprav sam
zase prvi, da ni konfliktna oseba.
ČAS NADŠKOFA
RODETA
Mnogi novejšo cerkveno zgo-
dovino že delijo na dve obdobji:
na čas z nadškofom Šuštarjem
in na čas z dr. Rodetom. Vseka-
kor gre za dve očitno različni
osebi na krmilu ljubljanske
nadškofije, za kateri pa bi težko
rekli, da sta vodili bistveno dru-
gačno politiko. Zagotovo se raz-
likujeta osebnostno in v taktiki
delovanja. Medtem ko je
nadškof Šuštar ustvarjal
občutek umirjenosti in delovanja
iz ozadja, se je nadškof Rode že
na samem začetku postavil v
ospredje vseh cerkvenih bitk in
konfliktov z državo in s tem prav-
zaprav poskrbel za glavno pre-
senečenje. V cerkvenih krogih,
pa tudi sam dr. Rode, ta preo-
brat pojasnjujejo in opravičujejo
s tezo, da je tako na prizorišču
"več jasnosti in manj megle ..."
Morda se bo kdaj natančneje
razkrilo, zakaj se je Cerkev v pri-
meru Slovenije pred tremi leti
odličila za radikalnejšo nadško-
fovo pozicijo. Čas pa bo tudi po-
kazal, katera usmeritev je bila
zanjo (dolgoročno) perspektiv-
nejša in produktivnejša - ali
Šuštarjeva pomirljiva in Rodeto-
va radikalna in konfliktna poza.
Nekateri aktualni opazovalci da-
jejo prednost nadškofu Šuštarju
Mariborski Večer je poskušal
tretjo obletnico delovanja
ljubljanskega nadškofa dr. Fran-
ca Rodeta osvetliti z več zornih
kotov, skozi optiko njegovih
občudovalcev in kritikov. Seve-
da pa je posebej zanimiv tudi
pogled samega nadškofa na
preteklo triletno obdol^e. Zatrju-
je, da vse teče po načelih, ki si
jih ja zadal. "Sinoda je na dobri
poti, pogovori med Cerkvijo in
državo so sicer v zastoju, vendar
ne pretrgani in prej ali slej bodo
uspešno zaključeni. Samoza-
vest kristjanov raste, življenje
vere v naših občestvih je močno,
ljubezen dejavna. Vse to sicer
sredi težav in nasprotovanj, ven-
dar ni razlogov za obupavanje."
Nadškof dr. Rode je doslej
svojimi posameznimi ocenami
aktualnih družbenih razmer v
Sloveniji sprožal val polemik in
ugovorov. To velja še zlasti za
njegov pogled na politično
obnašanje Slovencev, na vlogo
Cerkve v politiki in nasploh v jav-
nem življenju, še zlasti na po-
dročju šolstva, šokantne so bile
njegove kvalifikacije ateizma in
ateistov, slovenske politične
preteklosti, moralnih deviacij na
Slovenskem in odnosa Sloven-
cev do samomorov in abortusa.
Na novo je poskušal ovrednotiti
slovenske literate, zlati proble-
matična se mu zdi vloga Ivana
Cankarja... Za te izjave zdaj pra-
vi, da so "predvsem prečistile
slovensko ozračje. Stvari so
postale bolj jasne, stališča Cer-
kve bolj dorečena, vizija naše
prihodnosti bolj pregledna. S
tem pa se je laže in povsem de-
mokratično opredeljavati za ali
proti." Ta sedanji nadškofov
dostavek o "demokratičnem
opredeljavanju" je vsekakor zelo
pomemben, saj se je včasih po
načinu sporočanje teh mnenj (in
še zlasti po odzivanju cerkvenih
krogov na različne ugovore iz
javnosti) zdelo, kot da so vsi dru-
gačni glasovi vnaprej problema-
tični in nedopustni...
Kar zadeva stanje duha na
Slovenskem, nadškof meni, da
je v primerjavi z razmerami pred
tremi leti, ob njegovem prihodu,
vendarle drugačno. "Sedaj je
več jasnosti, manj megle, in
želim, da bi šel razvoj v to smer."
USODNO ZA
SLOVENIJO
Za razliko od nadškofa dr. Ro-
deta pa sociolog Srečo Dragoš
opozarja, da takšno ravnanje ka-
tolicizem usmerja v rigidno kleri-
kalno formo, ki je uporabna le v
političnih bojih. Dragoš pravi, da
je nadškof že pred nastopom
svoje funkcije zahteval ne-
kakšno kulturno revolucijo, to pa
zdaj še bolj vztrajno ponavlja,
češ da je treba spremeniti zgo-
dovinski spomin, da je treba na
novo ovrednotiti vse od Trubarja
do Prešerna in Cankarja do da-
nes. Dragoš pripisuje dr. Rodetu
odgovornost za "degradacijo
cerkvene vloge", za obrat od du-
hovnega k materialnemu (ukvar-
janje cerkve z gozdovi in fevdal-
no lastnino ter odškodninami),
od vere k politiki, od upanja k
nezaupanju, od strpnosti k
nestrpnosti, od odpuščanja k
neodpuščanju... 'Takšne degra-
dacije cerkvene vloge ni mogel
povzročiiti niti komunizem in
ateizem."
Sociologinja Spomenka Hri-
bar meni, da je bilo imenovanje
dr. Franca Rodeta za nadškofa
in metropolita RKC najbolj uso-
den dogodek ne le za slovenske
katoličane, temveč tudi za Slo-
venijo sploh. Z njim se je namreč
potencirala izključevalnost na
podlagi (ne)pripadnosti veri ozi-
roma RKC. Dr. Rode nadaljuje
logiko Mahničevega izključevan-
ja nevernih, liberalcev in vseh
drugih, seveda pa najprej nepra-
vih vernikov samih. Ali, kakor je
dejal neki drugi cerkveni dosto-
janstvenik: kdor je proti vračanju
cerkvenega premoženja, je
državni sovražnik. Cerkev pod
Rodetovim vodstvom brez
skromnosti in sramu zahteva
"cerkveno premoženje", tudi tis-
to, katerega njeno nekdanje last-
ništvo je sporno. Zahteva
odločanje in (če je le mogoče)
prevlado nad dušami ljudi, še
posebno z zahtevo po verouku v
šolah. In navkljub stalnim zagot-
avljanjem, da se ne meša v poli-
tiko, je prav v zadnjem času s
svojo prisotnostjo (morda pa
tudi finančno s Krekovo banko)
odločilno posegla v združevanje
na desnici, se pravi neposredno
se je vpletla v politične tokove.
Kako se bo vse to razpletlo v
bližnji prihodnosti, je težko reči,
zagotovo pa bo takšno ravnanje
imelo najslabše posledice za
Cerkev kot občestvo: verniki, ki
jim vera res pomeni duhovno
moč in osebno resnico, s tako
Cerkvijo ne bodo mogli biti za-
dovoljni. Še manj neverni. Cer-
kev se danes pri nas prav trudi,
da bi netila nasprotja in tako zbi-
rala okrog sebe poslušne
"ovčice". Kdor ni z nami, je proti
nam; to geslo velja najprej na
desnici. Tako smo vse bliže du-
hovnemu in političnemu stanju
pred drupo svetovno vojno.
Lovro Sturm, univerzitetni pro-
fesor in nekdanji predsednik Us-
tavnega sodišča, misli, da je
nadškof dr. Rode v slovenski
prostor vnesel odločno besedo,
ki prebuja iz dremavosti, vabi k
dialogu in pričakuje jasen odgo-
vor. "Nastopi nadškofa dr. Rode-
ta so v javnosti odmevni, čeprav
se o njih s pohvalami krešejo
tudi nasprotujoča se mnenja. Ni
mogoče prezreti, da se v nasto-
pih razkriva nadškofovo svetovl-
janstvo in da je vsak njegov nas-
top visoka šola žlahtnega slo-
venskega jezika, podan z moj-
strsko retoriko, ki ji pri nas zlepa
ni enake. Vsebina je nedvoumna
in jasno izražena..."
JASNINA IN
MEGLA
Predsednik SDS Janez Janša
je v izjavi za Večer dejal, da delo-
vanje nadškofa dr. Rodeta ocen-
juje pozitivno. "S svojim priho-
dom na čelo slovenske RKC in v
slovensko javno življenje je v
zadnjih treh letih v veliki meri
prispeval k pojavu jasnine na
slovenskem nebu. Javnih kritik
je deležen zato, ker se do dilem
pošteno opredeli in ker jih
večinoma poimenuje s pravnimi
imeni."
Med kritiki in častilci dr. Rode-
ta pa s svojim (bogaboječim)
"mnenjem" najbolj izstopa pred-
sednik ZLSD Borut Pahor: "Ko
sem se tistega dne pred tremi
leti udeležil posvetitve nadškofa
dr. Rodeta, sem tako želel pove-
dati, da je že zdavnaj nastopil
čas za strpno sožitje. Ljudje smo
si različni in innamo do tega pra-
vico. In imamo tudi dolžnost, da
to pravico drugih v celoti spoštu-
jemo. To kulturo sožitja bo toliko
laže vzgajati, kolikor bolj se
bomo te odgovornosti zavedali."
Jak Koprive
f ednik - četrtek, 9. marec 2000
15
GORISNICA/ SLOVESNO OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Skoraj ni dneva brez nesrei
Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, so v oliviru
l'prave za obrambo Ptuj pripravili v petek, 3. marca, v gasil-
skem domu v Gorišnici slovesnost. Najzaslužnejšim so izročili
priznanja Civilne zaščite Slovenije.
Direktor uprave Stanko Meglič
je v slavnostnem gt)voru povedal,
da skoraj ne mine dan brez narav-
ne ali kakšne druge hude nesreče.
Tako se je v lanskem letu na
širšem ptujskem območju pripeti-
lo 226 dogodkov, od tega 75
požarov na objektih, 25 je bilo
hujših prometnih nesreč, 16 po-
plav, 15 požarov na prometnih
sredstvih, v 11 primerih pa so
našli neeksplodirana ubojna
sredstva. Največ izvozov, kar 50,
so opravili člani prostovoljnega
gasilskega društva Ptuj, 38 krat so
posredovali ^silci PGD Ormož,
21 krat gasilci iz PGD Gorišnica,
19 krat PGD Kidričevo ipd.
Vsi se zavedamo, da je treba pri-
padnike Civilne zaščite nenehno
izobraževati, zato je bilo lani na
usposabljenju kar 9 štabov CZ. Ju-
nija je bila v Talumu regijsko tek-
movanje v preverjanju znanja za
ekipe CZ s področja nudenja prve
pomoči, jeseni pa je bila uspela
vaja regijskega štaba Ormož 99, ki
je praktično pokazala, kako ravna-
ti v primeru onesnaženja pitne
vode. Izobraževanju in preverjan-
ju znanja enot in pripadnikov CZ
pa bodo posvetili vso pozornost
tudi v naslednjem obdobju. Ker je
v večini primerov najpogostejši
vzrok vseh evidentiranih nesreč
človeški faktor, posvečajo veliko
pozornost	preventivnemu
osveščanju mladih ljudi. Pri tem
so posebej dober oziv doživele ak-
cije pisanja spisov in risanja o nar-
avnih nesrečah ter požarih. Naj-
bolje sta se odrezali OŠ Ormož in
Videm. Zato so udeležencem slo-
vesnosti v Gorišnici svoje spise o
naravnih nesrečah prebrali Simo-
na Hanželič iz OŠ Ormož, Mateja
Matjašič je prebrala^ spis Janje
Karo iz 8. razreda OŠ Cirkulane
ter Danilo Kokot iz OŠ Zavrč.
V imenu gostiteljev je zbranim
izrazil dobrodošlico župan
gorišniške občine Slavko Visen-
jak, ob prazniku in nagrajencem
pa je čestital tudi poveljnik regij-
skega štaba civilne zaščite za Po-
dravje Drago Klobučar. Ob kon-
cu so zaslužnim izročili priznanja.
Bronasti znak Civilne zaščite Slo-
venije so izročili Francu Brglezu
iz štaba CZ občine Majšperk ter
prostovoljnima	gasilskima
društvoma Bukovci in Dornava,
srebrni znak CZ pa sta prejela
Občina Ormož ter Vlado Kelenc
iz štaba CZ občine Gorišnica. Da
je bilo vse skupaj tudi prijetno, so
bogat kulturni program prispevali
učenci gorišniške šole pod vodst-
vom Danice Cvitanič.
M. Ozmec
Slavnostni govor je imel di-
rektor uprave za obrambo
Stanko Meglič.
Foto: M. Ozmec
VELIKA NEDEUA / OBČNI ZBOR SKD VELIKA NEDEUA
Svetniki se sej ne udeležujejo
V	soboto, 19. februarja, se je na občnem zboru
"Pri muzikantu" v Ti^višču zbralo 30 članov in
sin^tizerjev stranke Slovenskih krščanskih
demokratov. Srečanja se je udeležil tudi pred-
sednik občinskega odbora SKD Alojz Sok. Otvo-
ritvenemu pozdravu predsednice krajevne oi^-
nizacije Nataše Kosi je sledilo poročilo o delu
KO SKD in Mladih krščanskih demokratov o
delu v preteklem ietu v občini Ormož in na po-
dročju celotne regije. Pogovarjali pa so se tudi o
letošnjem programu.
V	letu 2000 bodo člani stranke sodelovali pri pri-
pravi proslav ob materinskem dnevu, dnevu
državnosti in obdaritvi otrok ob sv. Miklavžu. V
letošnjem volilnem letu bodo praznovali tudi 10.
obletnico ustanovitve SKD v Ormožu.
V	razpravi, ki je sledila, so se pogovarjali tudi o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je
bilo uvedeno v lanskem letu za področje celotne
občine in je precej razburilo duhove. Pogovarjali
so se tudi o problemu nesklepčnosti sveta KS Veli-
ka Nedelja, svetniki se namreč v tej KS zelo nered-
no udeležujejo sej. Podpisali so tu^ peticijo, v ka-
teri predlagajo, da v bodoče tisti, ki so krajani Ve-
like Nedelje in se ukvarjajo z neprofitno dejav-
nostjo, ne bi plačevali najemnine za uporabo sejne
sobe v zadružnem domu.
V	nadaljevanju so izvolili tri člane za občni zbor
občinskega odbora SKD Ormož.
Uradnemu delu je sledila zakuska in druženje do
ranega nedeljskega jutra.
Majda FridI
LENART / 10. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vraie pri prodaji poslovnih prostorov
s torkovo redno sejo je prejšnji teden delo v tem letu pričel
tudi lenarški občinski svet. Svetniki so tokrat razpravljali o
poslovanju občine v lanskem letu ter vrsti aktualnih zadev, naj-
burnejšo razpravo pa je povzročilo sprejetje sklepa o prodaji
poslovnih prostorov v sedanjem domu kulture samostojnemu
podjetniku Antonu Žižku.
Lenarški občinski svet je na tor-
kovi prvi letošni seji uspel sprejeti
večino predlaganih odlokov in
sklepov. Že v začetku je brez težav
potrdil odlok o zaključnem
računu občine za leto 1999, iz ka-
terega je razvidno, da realizacija
prihodkov in odhodkov bistveno
ne odstopa od rebalansa. Zatem je
svet sprejel sklep o ukinitvi
zemljišča v splošni rabi v
Spodnjih Žerjavcih, burnejšo raz-
pravo pa je povzročilo sprejeman-
je sklepa o prodaji poslovnih pros-
torov v domu kulture sedanjemu
najemniku, samostojnemu pod-
jetniku Antonu Žižku. Svetniki
so se nato kljub pripombam le
odločili za prodajo. V nadaljevan-
ju so sprejeli še odlok o povprečni
gradbeni ceni in povprečnih
stroških komunalnega urejanja
stavbnih zemljišč, odlok o spre-
membah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi javnega zavoda Vzgoj-
novarstveni zavod Lenart, odlok o
organiziranju službe pomoči
družini na domu in merilih za
določanje plačil storitev, potrdili
pa tudi izsek iz zazidalnega načrta
za območje stanovanjsko-obrtne
cone v Lenartu. Svet je sprejel
tudi odlok o varstvu pred naravni-
mi in drugimi nesrečami ter se
seznanil s prenosom pristojnosti z
upravne enote na občino v zvezi z
izdajo soglasij k parcelacijam. Iz-
dano je bilo tudi mnenje k imeno-
vanju Ajitona Goznika za ravna-
telja OŠ v Voličini.
ak
BENEDIKT /513. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Sifei potrdil asnuiek grbu
Na prvi letošnji seji se je sredi prejšnjega tedna sestal bene-
diški svet ter brez večjih pripomb potrdil vse predlagane odlo-
ke in sklepe. Občina Benedikt bo po potrditvi osnutka novega
občinskega grba kot poslednja slovenskogoriška občina že
kmalu dobila svoje občinske simbole.
Benediški svetniki so na tokrat-
ni, 13. redni seji sveta najprej
potrdili program priprav zazidal-
nega načrta industrijske cone Be-
nedikt II vzhodno od magistralne
ceste Maribor-Gomja Radgona, v
prvi obravna\d pa sprejeli predlog
odloka o grbu in zastavi, ki ga je
izdelal Ptujčan Boštjan Vauda.
Svet je v nadaljevanju razpravljal
še o pravilniku o finančnih inter-
vencijah za ohranjanje in razvoj
kmetijstva, na osnovi katerega bo
razdeljenih okoli 14 milijonov
kreditov za kmetijstvo. Sprejet je
bil tudi sklep o prioritetnem
vrstnem redu objektov, s katerimi
bo občina kandidirala na javnem
natečaju za sofinanciranje lokalne
gospodarske infrastrukture na de-
mografsko ogroženih območjih in
javnem natačaju za sofinanciranje
razvojnega programa celostnega
raz\'oja podeželja in obnove vasi.
V občini se nadejajo, da bodo po
tej poti pridobili okoli 20 milijo-
nov tolarjev za modernizacijo lo-
kalnih cest in javnih poti. Bene-
diški svetniki so na svoji zadnji
seji sprejeli še sklep o podelitvi
koncesije Dragici Lipnik za
opravljanje zdravstvene nege na
območju občine, sklep o določitvi
letne vzdrževalnine za pokopa-
lišče v višini 4.500 tolarjev po gro-
bu ter sklep o podpisu pogodbe o
koriščenju mineralne vode.
AK
ZETALE / ODPRLI LEKARNIŠKI DEPO
Ocbfe/ xdrmwlla pri roki
Od 1. marca je odprt prvi lekarniški depo (priročna lekarna, kot
bi mu lahko rekli) na Ptujskem. Uredila ga je zasebna zdravnica
Branka Skledar v Žetalah, ki je za njegovo odprtje potrebovala
dovoljenje občine in mnenje lekarniške zbornice Slovenije.
Za bolnike zdravnice Branke
Skledar je odprtje depoja velika
prednost, saj bodo večino zdravil
lahko dobili že po končanem pre-
gledu in se jim več ne bo treba vo-
ziti ponje bodisi v Majšperk, Ki-
dričevo, Ptuj ali še kam drugam.
Za občino Žetale je odprtje lekar-
niškega depoja, kot je povedal žu-
pan Anton Butolen, velikega po-
mena. Že prihodnje leto naj bi v
občini dobili tudi zobozdravstve-
no ambulanto, njihova želja pa je.
da bi čez nekaj časa dobili tudi
pravo lekarno.
Lekarniški depo v Žetalah je or-
ganizacijsko vezan na lekarno v
Majšperku. Z njegovim odprtjem
so odpadle še zadnje ovire pri iz-
daji soglasja občine Žetde za
odprtje lekarniške enote v Ptuju
in soglasja k imenovanju nove di-
rektorice javnega zavoda Lekarne
Ptuj Darje Potočnik-Benčič. Obe
soglasji je na svečani otvoritvi le-
karniškega depoja 29. februarja
žetalski župan Butolen izročil di-
rektoriu JZ Lekarne Ptuj Jožetu
Gorencu, ki je z zdravnico Branko
Skledar podpisal pogodbo o sode-
lovanju. Ob tej priložnosti je
zdravnici, županu in občanom
tega območja zaželel, da bi se jim
uresničili načrti na področju
zdravstvene os^be občanov.
V imenu OŠ Žetale je ob odprtju
depoja govorila ravnateljica i^ri-
ja Krušič. Zdravnici, ki je tudi
njihova sodelavka v projektu
"zdrava šola", je zaželela uspešno
delo in dobro sodelovanje s šolo
tudi v bodoče.
MG
DESTRNIK / MLADI IN TURIZEM
Turizmu pomaga lastna glava
Destrniška osnovna šola je bila v petek, 3. marca, gostiteljica
14. območnega festivala Turizmu pomaga lastna glava z nas-
lovom - Slovenija dežela dobrot; ta šola je bila hkrati zmagoval-
ka festivala z raziskovalno nalogo Medene sanje.
Za priznanja Turstične zveze
Slovenije in sodelovanje na držav-
nem tekmovanju mladih s po-
dročja turizma se je v petek popol-
dan na Destrniku potegovdo kar
osem osnovnošolskih ekip: iz
Juršincev, Središča ob Dravi, od
Tomaža pri Ormožu, iz Ivanjkov-
cev, Podlehnika, Vidma pri Ptuju
ter iz domače osnovne šole Destr-
nik-Trnovska vas-Vitomarci.
Učenci so tekmovali v odrskih
predstavitvah svojih turistično
obarvanih raziskovalnih nalog.
Skozi pesem in igro, izbrane kos-
tume in nadvse bogate scene so
predstavljali posebnosti turis-
tičnih krajev, iz katerih prihajajo.
Petkove predstavitve, ki jih je
spremljala bogata razstava s kuli-
naričnimi posebnostmi, je doka-
zala, da mladi poznajo poti, kako
je potrebno predstaviti turistične
kraje in njihove posebnosti.
Poskrbeli so tudi za propagandno
gradivo o svojem kraju,
destrniška osnovna šola pa je ob
tej priložnosti izdala brošuro s
povzetki raziskovalnih nalog.
Delo komisije na 14. območnem
festivalu Turizmu pomaga lastna
glava je bilo vse prej kot lahko, saj
so bile ekipe dobro pripravljene in
zelo izenačene, zato so odločale
malenkosti, ki so zmago tokrat
prinesle domači, destrniški šoli.
Bogatejši za srebrno priznanje
Turistične zveze Slovenije se
bodo pod vodstvom mentorice
Bojane Kolenko na državno tek-
movanje z raziskovalno nalogo
Medene sanje in istoimensko
brošuro odpravili: Denis Amuš,
Mihaela Burina, Jovita Herak,
Urška Graj, Vanja Kolenko in
Petra Rodvajn.
AK
Mlade kuharice z OS Videm
UUBUANA/ POROČILO O LASTNINSKEM
PREOBLIKOVANJU PODJETIJ
y mariborski regiji lastninili le
9,2 odstotka druAenega kapitala
Agencija RS za privatizacijo in prestrukturi-
ranje je v začetku prejšnjega tedna predstavila
poročilo o lastninskem preoblikovanju sloven-
skih podjetij, v katerem izčrpno obdeluje dolgo-
trajne procese preobrazbe slovenskega gospo-
darstva. S tem se v Sloveniji končuje prva faza
tranzicijskega procesa.
V Sloveniji je bilo v zadnjih šestih letih predmet
lastninjenja slabih 800 milijard tolarjev družbene-
ga kapitala. Agencija je prejela skupaj 2108 vlog
slovenskih podjetij; prva soglasja je prejelo 1436
podjetij ali 68 odstotkov vseh obravnavanih vlog.
V sodni register je bilo vpisanih 1381 podjetij, 55
podjetij pa jih lastninskega preoblikovanja ni
uspelo končati. V Sloveniji danes družbene lastni-
ne razen v zavarovalnicah ni več, državo pa sedaj
čaka še kompleksnejše in zahtevnejše lastninjenje
okoli 2000 milijard državnega premoženja.
Po besedah vršilke dolžnosti direktorice Agenci-
je RS za privatizacijo in prestrukturiranje Sonje
Bukovec so na dolgotrajnost lastninjenja vplivale
zlasti revizije lastninskega preoblikovanja, dena-
cionalizacija in urejanje kmetijskozemljiških vpi-
sov v kataster. Prve analize ob koncu lastninjenja
so že pokazale pozitiven vpliv na rast bruto
domačega proizvoda, povečano investiranje, rast
tujih naložb in povečanje donosnosti sredstev in
kapitala oziroma zmanjševanje izgube v olastnin-
jenih podjetjih. Boljše rezultate naj bi v Sloveniji
dosegla podjetja v rokah zunanjih lastnikov.
Strokovne analize notranjemu lastništvu očitajo
zlasti neučinkovito upravljanje.
Presenetljivi so podatki, ki govorijo o lastnin-
skem preoblikovanju po posameznih regijah. V
mariborski regiji se je tako v zadnjih letih olastni-
nilo le 14,1 odstotka vseh slovenskih podjetij ali
9,2 odstotka vsega družbenega kapitala. Poročilo
mariborsko regijo označuje kot specifičen primer
in kapitalsko šibkejšo regijo v primerjavi s sloven-
skim povprečjem. Samo v ljubljanski regiji se je
namreč olastninilo dobrih 42 odstotkov sloven-
skega družbenega kapitala, medtem ko se ga je
najmanj olastninilo v prekmurski regiji - le slabih
5 odstotkov družbenega kapitala.
AK
DESTRNIK / Z 11. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Med pobudami ponovno oznaiitev krajev
Svetniki občine Destmik so se pretekli četrtek
sestali že na drugi letošnji seji. Osrednji del raz-
prave je bil namenjen poslovanju občine v lan-
skem letu.
Svetniki so po pre^edu poročila nadzornega odbo-
ra o poslovanju občine v lanskem letu potrdili odlok
o zaldjučnem računu občine. Občina je v lanskem
letu ustvarila za dobrih 356 milijonov tolarjev pri-
hodkov ter nekaj več kot 298 milijonov tolarjev od-
hodkov. Svetniki so potrdili tudi poročilo inventur-
ne komisije ter pregledali prošnjo krajanov Janežov-
skega Vrha za modernizacijo dela ceste. Svet je ugo-
tovil, da se sporni del ceste že nahaja med prednost-
nimi investicijami, priprave na modernizacijo pa se
bodo začele letos, potem ko je bila že opravljena od-
mera cestišča.
Med pobudami svetnikom je bila med zanimivejši-
mi že slišana pobuda o potrebni označitvi krajev Pla-
car, Gomilci in Dolič ob regionalni cesti Ptuj-Len-
art. Svet je za ureditev problematike zadolžil destr-
niško občinsko upravo, ki bo označitev krajev v bo-
doče skušali izpeljati s Cestnim podjetjem Ptuj. (ak)
16
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
PO MASIH KRAJIH
PTUJ / BRODARSKO DRUŠTVO RANČA
Mani aktivnih, a irec dela
v ptujskem brodarskem društvu Ranča so kljub sorazmerno
dobrim športnim rezultatom in številnim prireditvam zadnja
leta malce zaskrbljeni, saj opažajo maj zanimanja za aktivno
delo v društvu. Število članov jim je sicer uspelo ohraniti na ni-
voju izpred nekaj let, saj jih imajo na seznamu trenutno 91,
vendar jih vse bolj bode v oči pomanjkanje tistih, ki so re-
snično delavni.
Kot je na nedavnem občnem
zboru v petek, 11. februarja, de-
jal njihov predsednik Bojan
Mislovič, bo treba vzroke za to
letos še posebej izpostaviti, saj se
je v minuli sezoni prvič pojavil
problem pri dežurstvih v njiho-
vem pristanišču ob ptujskem je-
zeru. Čeprav so vsem članom
pravočasno poslali obvestila, so
imeli veliko problemov, ker
dežurnih enostavno ni bilo. Ne-
kateri so se sicer izgovarjali, da
so spremenili naslov, vendar to
ni opravičilo.
Tudi čistilne akcije, ki so jo or-
ganizirali pred začetkom sezone,
se je lani udeležilo manj članov
kot prejšnja leta. Kljub temu jim
je uspelo opraviti glavna vzdrže-
valna dela na objektih v Budini,
kjer so prebarvali društveno
hišico in uredili okolico. Žal jim
ni uspelo urediti garderobe za
tekmovalce in nabaviti opreme
za rancarko, zato jima obe nalogi
ostajata v letošnjem letu.
Podobno kot prejšnja leta so
organizirali sejem rabljene nav-
tične opreme, a ta kljub dobri re-
klami in lepemu vremenu ni do-
segel pričakovanega. Ponudba je
bila slaba, udeležba pa še slabša,
zato je predsednik predlagal, da
sejem ukinejo.
Med uspele uvrščajo tečaj za
voditelje čolna, ki je bil dobro
obiskan, izpitna komisija pa je
tako kot predlani prišla na Ptuj,
tako da tečajnikom ni bilo treba
v Koper. V letošnjem letu bodo
tečaj za voditelje čolna organizi-
rali že v predsezoni, v drugi po-
lovici marca.
Tudi spust po Dravi za kajak
in kanu je bil organiziran zelo
dobro, žal pa je bila udeležba
manjša kot prejšnja leta. Glavna
in najodmevnejša prireditev
Ranče v lanskem letu pa je bila
zagotovo tradicionalna Rancari-
ja, na kateri je sodelovalo re-
kordnih 22 ekip. Za sodelovanje
pri organizaciji so hvaležni tudi
Radio klubu Ptuj. Ker pa so
kljub temu ugotovili nekatere
slabosti, bodo letos te poskušali
odpraviti z novimi organizacij-
skimi prijemi.
Med drugimi aktivnostmi velja
omeniti sodelovanje s KKK Žu-
sterna iz Kopra, ki je med šolski-
mi počitnicami na Dravi v Ptuju
izvedel enotedenski trening s
svojimi najmlajšimi. Pa tudi si-
cer so med sekcijami posebej iz-
postavili veslaško, ki je bila v
lanski sezoni najaktivnejša. Po-
leg rednih treningov na jezeru so
se udeleževali veslaških taborov
na Madžarskem in Hrvaškem.
Ves njihov trud je bil poplačan z
dobrimi uvrstitvami na sedmem
državnem prvenstvu v Ankara-
nu. Ptujski klub se je lani ude-
ležil tudi dveh rancarskih tek-
movanj, ki jih je organiziralo
splavarsko društvo Malečnik, in
na obeh tekmah so se odlično
uvrstili. Konec avgusta pa so v
Ptuju uspešno izvedli mednaro-
dno veslaško regato za kajak in
kanu na mirnih vodah, ki je kot
največja domača prireditev do-
bro uspela, za varnost tekmoval-
cev pa je skrbela celo slovenska
mornarica.
M.Ozmec
PTUJ / ZA VECJO VARNOST SO[7\RJEV
Vozite previdno, spet smo tu!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj je v začetku prejšnjega tedna
vsem ptujskim osnovnim šolam izročil premične opozorilne panoje z napisi Otroci na cesti! in
Vozi previdno - spet smo tu!
Predsednik sveta Franc Kozel
je povedal, da jih bodo z mentor-
ji prometne vzgoje postavili na
ceste pred šolami, s čimer želijo
voznike posebej opozoriti, naj
bodo previdnejši, saj so po zim-
skih počitnicah na cesti spet
otroci. Poleg tega je v pripravi
tudi mednarodna akcija Otrok
vamo v vozilu, ki so ji v ptujskem
svetu dodali še pripis in na vozi-
lu. Na ptujskem območju bodo
postavili sedem opozorilnih pa-
nojev, ki bodo slikovno opozar-
jali, kje in kako mora biti otrok v
vozilu, da bo vožnja čimbolj var-
na. Panoje bodo postavili na iz-
hodih z vseh večjih parkirišč v
Ptuju. Po Sloveniji bodo v tem
letu postavili okoli 200 podob-
nih opozorilnih panojev.
■OM
Predsednik sveta Franc Kozel (desno) z mentorico
prometne vzgoje Stašo Potočnik in otroci pred opozorilno
tablo na OŠ Ljudevita Pivka.	Foto: M, Ozmec
JUDO
Gorišniiani na petih turniriih
Tekmovalke in tekmovalci mlajših selekcij JK Gorišnica so
bili v februaiju zelo aktivni, saj so nastopili kar na petih tek-
movanjih.
V	soboto, 5. februarja, so v Slo-
venj Gradcu na državnem
prvenstvu osnovnih šol osvojili
štiri državne medalje. Isti dan je
sedem tekmovalcev nastopilo v
Italiji na močnem mednarod-
nem turnirju. V konkurenci več
sto tekmovalcev iz Nemčije,
Hrvaške, Avstrije, Slovenije in
Italije so osvojili pet medalj. Z
ekipnim petim mestom so bili
najboljši slovenski klub na tur-
nirju.
V	soboto, 19. februarja, pa je
kar 34 tekmovalcev nastopilo na
enem največjih turnirjev za po-
kal Samobora na Hrvaškem.
Osvojil so dvanajst medalj, kar je
bilo dovolj, da so v konkurenci
443 tekmovalcev iz 27 klubov
dosegli odlično tretje mesto, za
kar so ekipno prejeli pokal. Na
turnirju sta jih po točkah prema-
gala le Judokan klub iz Vinkov-
cev in J K Dubrovnik.
Prav tako v soboto, 19. februar-
ja, pa je ekipa štirih tekmovalcev
nastopila na državnem prvenst-
vu kadetov v Celju. Tudi s tega
prvenstva se niso vrnili brez me-
dalje.
V soboto, 26. februarja, pa je
16 tekmovalcev nastopilo na tra-
dicionalnem turnirju za pokal
Lendave. Osvojili so osem me-
dalj, kar je zadostovalo, da so v
konkurenci 32 klubov iz šestih
držav s 380 tekmovalci dosegli
sedmo mesto.
Skupaj so tekmovalci iz JK
Gorišnica osvojili v februarju na
petih turnirjih 30 medalj, od
tega pet z državnih prvenstev.
Najžlahtnejših oziroma zlatih je
bilo deset, srebrnih osem, bro-
nastih pa dvanajst. Doseženi re-
zultati so prav gotovo veliko
priznanje za trenerja Marka
Petka, ki mu je v pomoč v Cir-
kulanah in Zavrču športni peda-
gog Valter Pliberšek, sekcijo v
Veliki Nedelji pa trenira Franc
Nasko. Medalje so na turnirjih v
februarju za JK Gorišnica osvo-
jili: Leon Jauševec, Janja Karo,
Aleš Belšak, Simona Milošič,
Darjan Podgoršek, Tamara Pe-
tek, Renata Trupkovič, Tama-
ra Gerečnik, Simon Petek,
Maja Emeršič, Miha Vajda,
Katja Šincek, Jan Belšak, Dar-
jan Štagar, Dani Petek, Simon
Kojc, Zlatko Zoreč in Nejc
Bombek.
Miran Petek
Od tod in tam
ORMOŽ • Telefon la pomoi v
sHsId
v soboto, 11. marca, se bodo ob 10. uri v prosto-
rih Centra za socialno delo zbrati prostovoljci -
člani koordinacijskega odbora na informativnem
srečanju za ustanovitev telefona za pomoč v stiski,
poznanega kot SOS telefon. Gostja srečanja bo
predsednica Zveze slovenskih društev svetovalcev
za telefonsko pomoč v stiski dr. med. Cvijeta
Pahljina, spec. psihiatrije.
Majda Fiidl
PTUJ • Enodnevna delavniia
ShiHie Roden
Angleška glasbenica Shirtie Roden bo V soboto,
11. marca, od 10. do 19. ure v prostorih Animacije
V Aškerčevi 1 v Ruju pripravila delavnico z naslov-
om, kako uporabimo svoj glas za obujanje lastne
ustvarjalnosti. Ta delavnica nam odpira pogled v
povsem nove razsežnosti in neslutene ustvarjalne
izzive. Prijavite se lahko na tel. 061/1236934 ali
062/779713.
MS
(HlMOŽmObiniiborPGDOmioi
To soboto ob 18. uri se bo pričel v prostorih GD
Ormož 114. občni zbor tamkajšnjih gasilcev. Izvo-
litvi organov občnega zbora bodo sledila poročita
o delovanju in finančnem poslovanju v preteklem
letu. Na volitvah bodo izbrali novega poveljnika,
sprejeli program dela za letošnje leto, podelili priz-
nanja ter sprejeli v svoje vrste nove člane. Glede
na to, da so vabljeni tudi družinski člani, bo verjet-
no veselo tudi po zaključku uradnega dela.
Majda FridI
ORMOŽm
Sreimie otkttslih pevskih dforov
To soboto, 11. februarja, se bodo ob 18. uri v
domu kulture zbrali številni ljubitelji petja, člani
pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo na
območju organizatorja prireditve - ormoške izpos-
tave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Predstavili se bodo MPZ Dobrava, MPZ Ivanjkovci,
dekliški PZ Cabaletta iz Ormoža, komorni PZ Bell
Canto od Sv. Tomaža, Ormoški oktet, Miklavževski
oktet, Dekliški kvartet iz Koga, mešani PZ DU
Ivanjkovci in MPZ DU Središče ob Dravi. Strokovni
selektor Aldo Kumer bo podal strokovno oceno ter
izbral najboljše, ki se bodo uvrstili na medob-
močno srečanje odraslih pevskih zborov 27. maja
v Lenartu.
Majda FridI
ORMOŽ • Hamomkmski kometi
Janeza Mimde
v petek, 10. marca, se bo ob 19. uri v grajski dvo-
rani v Ormožu predstavil Janez Munda iz Sodin-
cev, študent na univerzi za glasbo In upodablja-
jočo umetnost v Gradcu v razredu profesorja Ja-
mesa Crabba iz Kopenhagna. Na koncertu bo so-
deloval tudi klarinetist profesor Gregor Vidmar iz
Ljutomera. Koncert bo potekal v organizaciji
ormoške Knjižnice Franca Ksavra Meška.
Majda FridI
Športne novUe
NOGOMET •
Drava Montavar - Ventej 1:1/1:1/
STRELCA: 1:0 Korez/22/, 1:1 Puhar/40/
DRAVA MONTAVAR: Golob, Pekez, Fridau-
er, M. Emeršič, Klinger, Lenart, Korez, Smodič,
Krajnc, Šišič, Toplak, Dubravica, Arsič, Strgar,
Zemljič, Habianič, B. Emeršič.
Nogometaši ptujskega drugoligaša so v zadnjem
pripravljalnem srečanju pred pričetkom prvenstva
v 2. SNL igrali samo neodločeno s tretjeligašem iz
Veržeja. Res je, da so domači nogometaši imeli te-
rensko premoč, vendar je bilo vse skupaj predaleč
od nasprotnikovih vrat.
Danilo Klajnšek
KEGUANJE m Uspešna Drava
Kegljači ptujske Drave nadaljujejo dobre igre v
prvenstvu 1. lige OKZ Maribor. Tokrat so na gos-
tovanju uspeli s 6:2 /5018:4985/ premagati ekipo
Krilato kolo iz Maribora. Ptujčani so dosegli nas-
lednje izzide: Ivančič 856, Arnuš 857, Vranješ 884,
Haladeja 872, Ilič 825, Plajnšek 724.
Danilo Klajnšek
NOGOMET e
Prvo mesto mladim Mure
Nogometni klub Ormož je v športni dvorani
Hardek organiziral močan turnir v malem nogo-
metu za mlajše dečke. Nastopilo je šest ekip. Prvo
mesto na turnirju je prepričljivo osvojila ekipa
murskosoboške Mure.
Rezultati - skupina A: Maribor Branik - Alumi-
nij 0:2, Železničar - Maribor Branik 1:4^Aluminij
- Železničar 0:3; vrstni red: Maribor, Železničar
in Aluminij po 3 točke. Rezultati - skupina B:
Drava - Ormož 2:0, Mura - Drava 5:3, Ormož -
Mura 0:8; vrstni red: Mura 6, Drava 3 in Ormož O
točk. Za 5. mesto: Ormož - Aluminij 2:1; za 3.
mesto: Železničar - Drava 3:2; za 1. mesto: Mula
- Maribor Branik 7:0. Končni vrstni red: 1. Mura,
2. Maribor Branik, 3. Železničar, 4. Drava, 5.
Ormož, 6. Aluminij.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA e
Medobiinska rekreacijska liga
Začela se je končnica košarkarske lige. Rezultati:
za mesto od 1. do 4.: Ptujski Orači - Veterani
71:51 (29:18), ŠD Majšperk - KK Starše 70:82
(26:36); od 5. do 8.: Talum - ŠD Kidričevo 58:58
(37:25), ŠD Breg - ŠD Cirkovce 45:46 (22:17); od
9. do 12.: Putari Zavrč - KPŠ Breg Bulls 54:76
(19:38), ŠD Ptujska Gora - Domava Center 44:51
(20:21). Sledijo povratne tekme, ki bodo odločale,
kdo bo igral za katero mesto.
Lestvica najboljših strelcev: 1. Peter Trifkovič
(Starše) 341 košev, 2. Jože Kolarič (Cirkovce) 302
koša, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 271 košev, 4. Izu-
din Kanlič (Veterani) 261 košev, 5. Branko Novak
(Majšperk) 194 košev.
Radko Hojak
ŠJiH • Barbara Šumenjak
državna prvakinja
v Celju je potekalo 7. državno šahovsko prvenst-
vo mladih. V konkurenci deklet do 10 let sta na
prvenstvu uspešno nastopali tudi učenki OŠ
Gorišnica Lucija Žnidarič in Barbara Šumenjak.
Lucija je zasedla 9. mesto. Barbara pa je preseneti-
la z odlično igro in na koncu osvojila 1. mesto. Z
naslovom državne prvakinje si je pridobila pravico
nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo v poletnih
mesecih v Španiji.
Ivan Voršič
Planinski kotiiek
•OBčmzBORnmu
Planinsko društvo Ptuj vabi svoje člane na
občni zbor, ki bo v petek, 10. marca, ob 17.00 uri
v gostilni Lužnik na Ormoški cesti na Ptuju.
Vabljeni!
• TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA
PD Ptuj in alpinistično-športna plezalna sekci-
ja ponovno razpisujeta tečaj športnega jjlezanja.
Ta bo na plezalni steni v telovadnici OS Breg na
Ptuju, plezalnih stenah SV Slovenije in naravnih
plezališčih v Sloveniji in bo dvakrat tedensko po
dve šolski uri tri mesece. Potekal bo ob sredah in
petkih od 18. do 19.30 ure. Tečaja se lahko ude-
leži vsak od osmega leta starosti naprej, ki iz-
polnjuje naslednje pogoje: je član PD Ptuj s
plačano članarino za tekoče leto, je fizično in psi-
hično sposoben, plača tečajnino, tečajniki do 15.
leta pa morajo imeti še soglasje staršev.
Stroški tečaja so 6000 tolarjev na osebo, cena pa
vključuje organizacijo, vodenje in obrabo opre-
me.
Vodja tečaja je Boris Strmšek, inštruktor šport-
nega plezanja iz Maribora.
Tečaj se začrie v sredo, 22. marca, ob 18. uri v
telovadnici OŠ Breg. Zaradi omejenega števila
tečajnikov (12 -15) pohitite s prijavami.
Dodatne informacije in prijava so v pisarni PD
Ptuj, Prešernova ul. 27, telefon 062 777 151, v to-
rek in petek od 16. do 18. ure.
•	PLANINSKA SOLA
Planinsko društvo Ptuj, mladinski odsek in ko-
misija za vzgojo in izobraževanje, razpisujeta
planinsko šolo. Namenjena je mladini nad 11 let
starosti, izvajala pa se bo na štirih planinskih iz-
letih. Trajala bo od marca do junija.
Tečajnik plača stroške izleta in nabavo učbenika
Planinska šola, ki ga je izdala Komisija za vzgojo in
izobraževanje pri PZS v letu 1983. Ob tem še mora
biti član PD Ptuj s plačano članarino za tekoče
leto, fizično in psihično sposoben, potrebna je iz-
java staršev in imeti mora osnovno planinsko
; opremo (planinske čevlje, nahrbtnik, anorak),
i Zadnji rok za prijave je 21. marec, število tečaj-
I nikov je omejeno (30).
Dodatne informacije dobite na sedežu PD Ptuj,
Prešernova ul. 27, v torek in petek od 16.00 do
18.00 ure ali na telefon 062 777 151.
•	ZIMSKI IZLET v
KAMNIŠKO-SAVINJSKEALPE
Letos je Koča na Okrešlju ob vikendih odprta,
tako se podajamo 18. in 19. mareca na pohod-
niški in turnosmučarski izlet na Okrešelj nad
Logarsko dolino. Ture bomo prilagodili željam
udeležencev, vodi Primož Trop. Prijave do 17.
marca v društveni pisarni ob tor. in pet. med 16.
in 18. uro ali po tel./faksu 777-151. Zimska gor-
niška oprema je obvezna! Če ti kakšen kos opre-
me manjka, si ga boš lahko izposodil na planin-
skem društvu (turnosmučarska oprema ni na po-
sodo).
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000
J[A RAZVHHMiO
19
20
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
PTUJ / ZE PETIČ NA POTEPANJE S PUSTNIM VLAKOM
y družbi veselih maškar
Dočakali smo pust velikih in mastnih ust, neizmerno smo se ve-
seli, na pustno nedeljo pa smo nekateri pohiteli še na pustni
vlak. Ta je že petič s ptujske železniške postaje majhne in velike
maškare popeljal v Prlekijo, drugič od Ptuja do Ljutomera in
nazaj. Za organizacijo vlaka so tudi letos poskrbeli na Slovens-
kih železnicah, pridružili smo se jim v družbi Radio-Tednik
Ptuj, vse skupaj pa je potekalo pod pokroviteljstvom prodajaln
Pikapolonica. Bilo je super, bi lahko na kratko strnili vtise s po-
tepanja z vlakom, in to bomo še kdaj zagotovo ponovili.
Pustno nedeljsko dopoldne je
bilo sončno, dan kot ustvarjen
za tradicionalno pustno
druženje na vlaku in za krajši
pustni potep. Lansko leto nam
je bilo v Ljutomeru tako zelo
všeč, da smo si rekli: letos mora-
mo to ponoviti. In tako se je
tudi zgodilo. Na pot smo vzeli
blizu 170 lepo našemljenih in
pustno razigranih potnikov, za
dobro voljo pa sta skrbela har-
monikarja Davorin in Primož.
In še nekdo je bil na vlaku: dva
pridna železničarska delavca, ki
ju potniki poznajo že od lani in
predlani. Takrat sta bila še spre-
vodnika, letos pa je bila njuna
vloga manj zahtevna; reklo bi
se, da sta bolj lenarila kot delala.
Od Ptuja do Ljutomera je na
vlaku vladalo pravo pustno
razpoloženje, potniki so namreč
s sabo prinesli veliko dobre vol-
je, sladkali so se s krofi, piskali
in požvižgavali. Po vseh vago-
nih je bilo veliko nasmejanih
otroških obrazov. V središču
Ljutomera je udeležence
pustnega vlaka čakal zaresen
sprejem, saj so Ljutomerčani ta
dan imeli svoj karneval in
maškarado.
Pikapolonice, klovni, indi-
jančki, princeske, mušketirji, ci-
gančki, koranti in še mnogi dru-
gi so se veseli in zabavali na os-
rednjem mestnem trgu, posebna
»pustna« komisija pa je med tem
odločala, kdo je najlepši in na-
jbolj izviren. Ob koncu so nag-
radili najlepših trinajst, za slovo
pa se je prilegel žur z Romano
Krajnčan. Druženje pa je bilo
krajše, kot bi si želeli, kajti ob
pol drugi popoldan je vlak že
čakal na odhod in treba se je
bilo odpraviti. Vračali smo se
utrujeni, vendar nam bo pote-
panje prav gotovo ostalo v le-
pem spominu. Obljubili smo si,
da gremo še kdaj skupaj na pot,
morda že spet prihodnje leto.
TM
Tatjana in Dušan sta skrbela za prijetno vzdušje
Najlepša je bila mala hobotnica.
Foto: MS
Harmonikarja Davorin in Primož s pikapolonicama iz Pika-
polonice
PRISRČNA HVALA:
Slovenskim železnicam, predvsem pa prodajnemu predstavniku
SZ Branku Mariniču, kije zmeraj z nami na poti, vodstvu občine
Ljutomer za prijazen sprejem, šefu železniške postaje v Ljutomeru
gospodu Ljubu, vsem na ptujski železniški postaji za topel sprejem
in pomoč, ekipi radia Maxi, kije spremljala naše potepanje z vla-
kom preko prleškega vala. Ptujskim pekarnam in slaščičarnam za
slastne pustne krofe in prav vsem, ki so nam pomagali, da smo se
imeli tako zelo krasno. Hvala tudi harmonikarjema Davorinu Hor-
vatu in Primožu Krajncu, »cigankam« iz Moškanjcev, pa seveda
generalnemu pokrovitelju pustnega vlaka - prodajalnam PIKAPO-
LONICA, kjer se sreča nasmiha majhnim in velikim. Srečni in ve-
seli bomo, če bomo lahko še kdaj potovali skupaj.
DORNAVA / FASENK V VAŠKEM OKOLJU
Vei kot tisoi nastopajoHh
Lepo okrašeni vasi Dornava in Mezgovci sta že nekaj časa opo-
zarjali, da jim pustni čas veliko pomeni. Člani turistično-etno-
grafskega društva Liikari, ki je med najštevilčnejšimi v tej
občini, so letos organizirali že peti Fašenk po Dornavsko. Daje
v Dornavi na pustni ponedeljek bilo veselo in zabavno so z gos-
toljubnostjo prispevali tudi domačini, saj so tako maskam, ki
jih je bilo letos več kot tisoč, kot številnim obiskovalcem ponu-
jali jedačo in pijačo.
V pustni povorki, ki se je pri-
čela v Mezgovcih in imela vrhu-
nec pri kulturnem domu, smo
lahko videli veliko kurentov, ot-
rok iz vrtca, osnovne šole in za-
voda dr. Marijana Borštnarja, ki
so imeli zelo dobre ideje. Man-
jkali pa niso orači, piceki,
medvedi, riise in liikarice. Vide-
li smo lahko veliko izvirnih
idej, ki so jih predstavljale sku-
pine od vsepovsod: jamarji iz
Stojncev, milenijski hrošč iz
Osluševcev, člani turističnega
društva Polenšak z Elanovo afe-
ro, afera o medvedih, za dobro
voljo so skrbeli meksikanci iz
Dornave in še mnogi drugi. Za
posebna presenečanja in vzdušje
so tudi letos poskrbeli številni
domači cigani.
Tudi letos je Fašenk po dor-
navsko potekal veselo, bilo je ve-
liko priložnosti za smeh in zaba-
vo. Komisija je imela težko delo
in med številnimi udeleženci so
prvo mesto podelili jamarjem iz
Stojncev, drugo mikimiškam iz
Mezgovcev, tretjo mesto pa so si
delili meksikanci, milenijski
hrošč, Elanova afera, Mobitel
Bukovci in odstrel medveda.
Mlajši udeleženci pa so prejeli
sladke nagrade.
Maškare in obiskovalci so se
veselili še dolgo v noč, med nji-
mi pa ni manjkal župan Franc
Šegula, podžupan mestne
občine Ptuj Ervin Hoj ker, veli-
ko pa je bilo takih, ki jih zaradi
pustnih mask nismo prepoznali.
MS
Jamarji iz Stojncev so prikazovali življenje nekoč
f ednik - četrtek, 9. marec 2000
21
CIRKULANE / SEDMI FAŠENK V HALOZAH
Najlepši so bili gostie
Turistično društvo Cirliulane je na letošnjo pustno soboto
pripravilo že sedmi tradicionalni fašenk, ki je tudi letos priva-
bil obiskovalce od blizu in daleč. V povorki seje predstavilo 35
odraslih in 10 otroških skupin, skupaj blizu 850 udeležencev,
organizatoiji pa so povedali, da si je letošnjo fašensko priredi-
tev v Halozah ogledali več kot 2000 obiskovalcev.
Pustni sprevod je krenil na pot
od cirkulanskega zdravstvenega
doma skozi središče Cirkulan
do OŠ, kjer so skupine počakale
na odločitev komisije, ki je tudi
letos izbrala najlepše, najizvir-
nejše in najbolj etnografske
maske oziroma skupine. Izvir-
nosti nekaterim tudi tokrat ni
manjkalo, še posebej pustnim
skupinam iz sosednje občine
Markovci (več kot 200 jih je bilo
na cirkulanskem fašenku), je de-
jal predsednik TD Cirkulane
Zvonko Bratušek, ki je bil s pri-
reditvijo nadvse zadovoljen.
Fašenk v Halozah je bil kot
vsa leta doslej dobro obiskan in
tudi slabo vreme z dežjem mu ni
moglo do živega. Sicer pa je
pustna prireditev v tem koncu
Haloz lepa tradicija tamkajšnjih
ljudi in turističnega društva, ki
prireditvi s povorko daje vsako
leto večji poudarek, predvsem z
iskanjem. izvirnosti in etno-
grafskih posebnosti. Fašenk v
Cirkulanah je edina pustna pri-
reditev v občini Gorišnica, zato
zasluži še toliko več "občinske"
podpore.
In kdo so bili najblepši? Med
otroškimi skupinami so prvo
mesto osvojile čebelice 1. in 2.
razreda OŠ Cirkulane, 2. nagra-
do so prejele hobotnice iz 6. raz-
red in 3. nagrado rožice, pod ka-
terimi so se skrivali malčki iz
vrtca in male šole. Med odrasli-
mi skupinami je prva nagrada
pripadla stojnskim jamarjem,
druga mikimiškam iz Buko-
vcev in tretja tradicionalni
haloški maski baba, ki nosi
deda, skupina mask pa ja bila iz
Brezovca. Za etnografsko masko
letošnjega	cirkulanskega
fašenka so razglasili orače iz
Okiča, ki so so tudi edini pravi
haloški orači na tem območju in
ohranjajo tradicijo haloškega
koranta ter oračev.
Foto: Laura
T. Mohorko
KIDRIČEVO / 20 LET ORAČEV
Tradiiija ne bo usahnila
Letošnji pust je oračem iz
Kidričevega prinesel lep jubi-
lej - 20-letnico. Čeprav so bili
začetki težavni, so obstali in
skupina sedaj dobiva na vel-
javi.
Vodja skupine Stanko Horvat
nam je dejal, da neprekinjeno že
dvajset let obhodijo sosednje
kraje, kjer jih ljudje dobro spre-
jemajo. Letos so skupini oračev
dodali še skupino kurentov, ki
bo drugo leto še številčnejša, saj
računajo, da naj bi štela do pet-
najst kurentov.
Delovanje in druženje pa se
ne omejuje samo na pustne dni,
ampak se združuejjo tudi pri
pripravah, saj si ne želijo pri-
voščiti nobenega spodrsljaja. Po
besedah vodje Stanka Horvata
pa pomeni večja skupina še
večjo obvezo, da bodo še dolga
leta izvrševali svoje poslanstvo.
Veseli pa jih, da se jim želi
priključiti več mlajših, ki radi
sodelujejo v organizirani skupi-
ni.
Danilo Klajnsek
VIDEM / PETI FAŠENK
Vse so preglasili koranti
Peti fašenk v Vidmu je bila najmnožičnejša prireditev doslej,
trdijo organizatoiji - občina Videm in njen odbor za prireditve.
V 38 skupinah je nastopilo skoraj 1000 ljudi, od tega več kot
500 otrok iz OŠ Videm in Leskovec. Nekaj več kot nastopajočih
je bilo gledalcev. Velika organizacija in temeljite priprave šte-
vilnih skupin in posameznikov imajo premalo občudovalcev ob
nekaj sto metrov dolgi poti povorke. Videm je pač manjši kraj z
eno ulico in prireditev, še tako skrbno pripravljena, je bolj na-
menjena izživetju nastopajočih kot gledalcem. Ti zaradi
skromnega ozvočenja tudi niso mogli spremljati vsebinskih
opisov nastopajočih. Sicer pa je osnovni namen prireditve
oživiti tradicijo in vzpodbuditi domiselnost, večjih turističnih
ambicij prireditev v taki podobi zagotovo nima.
Na 5. fašenku v Vidmu je nas-
topilo 38 skupin, v glavnem z
območja občine Videm. Nasto-
pile so vse tradiconalne skupine
posameznih vasi in nekaj gostu-
jočih iz sosednjih občin, tudi
maškare iz hrvaškega Ivanca.
Poleg dolgega sprevoda domi-
selno maskiranih osnovnošol-
cev so po množičnosti izstopali
orači in koranti, slednji v vseh
mogočih variantah: od roga tih
do pernatih, belih, črnih, majh-
nih in velikih. Kaže, da je za
tako razmnoževanje korantov
kriva obilica zla, ki ga morajo
pregnati, saj se jim z zimo ravno
ni bilo potrebno ukvarjati.
Poleg že videnega so nekaj no-
vega prinesle skupine posamez-
nih krajevnih skupnosti oziro-
ma društev, ki so na šaljiv način
opozorile na neprijetne plati
dela občine in države ter njenih
funkcionarjev. Haložani so pri-
nesli županu sporočilo, da ga
poznajo zgolj po sliki, videli
smo slovensko letalonosilko in
našo letalsko opremo po merilih
NATA, pobreško bio pekarno
in izvedeli, da so občinski svet-
niki županovi knofdrukarji...
Posebna komisija je prvo mes-
to namenila kulturno-turis-
tičnemu društvu Klopotec
Soviče-Dravci za mornarico, le-
talonosilko in vinogradnike,
drugo nagrado KS Pobrežje za
bio pekarno in tretjo KS Sela za
predstavitev občinske politike.
Še nekaj zanimivega in
poučnega se je zgodilo vzpo-
redno s 5. videmskim fašen-
kom: učitelji in učenci osnovne
šole so pripravili razstavo tradi-
cionalnih pustnih jedi, ki so jih
obiskovalci dobrodušno in hitro
pospravili.
JB
Halo-žen. Vino drago nije - v stran ga rajši vlije. Prva nagrada za KTD Klopotec Soviče - Dravci
PTUJ / SLOVENSKE LEPOTICE SO SE ZNOVA SREČALE
Pustno sreianje
postala traditionalno
Tudi letos so se slovenske lepotice v pustnih dneh zbrale v Ptu-
ju. Lansko leto, ko so se zbrale prvič, so obljubile, da se bodo v
tem času vsako leto srečevale v Ptuju. Lani so prišle na pustno
nedeljo, letos že v soboto, da so tudi v živo zaznale dogajanje v
karnevalski dvorani. Na tretjem srečanju bodo imele že svojo
pustno skupino, so napovedale.
V slabih dveh dneh bivanja v
Ptuju so ob pustni tradiciji
spoznale tudi del bogate zgodo-
vine najstarejšega slovenskega
mesta. Srečale so se tudi s
ptujskim županom Miroslavom
Lucijem, vodjem projekta
ptujskega kurentovanja Bran-
kom Brumnom, prvim princem
karnevala Gašperjem I. in mi-
nistrom za malo gospodarstvo
in turizem Jankom Razgorškom
ter predstavnikoma pobratene-
ga mesta Saint-Cyr-Sur-Loire v
Franciji, ki bi jih želeli ponovno
videti letos 14. julija, ko jih
bodo v Franciji obiskali
predstavniki mestne občine
Ptuj. Skupaj so ugotavljali, da
lahko veliko naredijo za promo-
cijo ptujskega kurentovanja in
mesta samega.
Obisk slovenskih mišic v Ptu-
ju smo izvedli v sodelovanju z
GIZ Poetovio vivat, mestno
občino Ptuj, podjetjem Poetovio
avto, d.d., Ptuj, Pokrajinskim
muzejem Ptuj, Ptujskimi vedu-
tami. Bo cafejem in gostilno
Amadeus.
MG
DORNAVA / ŠALJIVA PRODUKCIJA
V GLASBENI ŠOLI NOCTURNO
Pust in glasba
v zasebni glasbeni šoli Nocturno v Dornavi so tudi pustni čas us-
trezno "proslavili": v petek so pripravili glasbeno produkcijo, na ka-
teri so se otroci predstavili namaskirani in zaigrali na različnih inst-
rumentih, ki se jih učijo v šoli. Mnogi so svoj nastop popestrili tudi
2 namerno napako. Učenci in obiskovalci so se ob nastopu odlično
zabavali. Lastnica šole prof. Simona Žgeč- Veselič obljublja v pri-
hodnosti še več kulturnih dogodkov - šaljivih in resnih.
MS
Veselo in zabavno z glasbo
Tudi letos so slovenske lepotice prišle v Ptuj. Na sliki med og-
ledom ptujskega gradu, ki jih je dobesedno prevzel. Od leve:
Neda Gačnik, Maja Šimec, Tea Boškin, Janja Zupan in Alenka
Vindiš.	Foto: Črtomir Goznik
22
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
Info-
glasbene novice!
Glasbena Industrija je velil<
posel, ki daje neposredno ali
posredno kruh velikemu števi-
lu ljudi. Veriga je dolga, saj se
vleče od glast>enika do proda-
jalcev glasbenih izdelkov ter
storitev, končna postaja glas-
benega posla pa smo mi, pos-
lušalci.
Portoričan RICKY MARTIN ima
pet hitov: Maria, La Copa De La
Vida, Livin'La Vida Loca, She's
ali I Ever had in Shake your Bon
Bon. Kralj komercialne latino
glasbe se je popolnoma umiril v
sentimetalni pop baladi PRIVA-
TE EMOTION v kateri je
svoj glasbeni pridih dodala mla-
da švedska pevka Meja.
Konkreten Rickyju Martinu je go-
tovo MARC ANTHONV, ki še
zmeraj napolni vsa plesišča, ko
se zavrti vroča uspešnica I Need
to Know. Gospod ANTHONV
vam poje skladbo YOU SANG
TO ME )j()t()K)|(, ki jo moram uvr-
stiti v novo kategorijo, ki ji Ame-
ričani pravijo latino/pop balada.
MONTELL JORDAN je trenutno
mega as ameriške r&b scene s
komadom Get it on Tonite. Pe-
vec se je proslavil v začetku 90.
s komadom This is How we do
it. MONTELL izvaja z občutkom
nov srednje hiter r&b groove ko-
mad ONCE UPON A TIME
%%%%, ki je zelo priporočljiv za
večerne urice v dvoje.
Britanski novi pojoči dečki so A1
in ti so nanizali na britansko lest-
vico malih plošč že tri Top 10 pe-
smi: Be the First to Believe,
Summertime of Our Uves in Eve-
rytime. A1 bodo všeč predvsem
najstnicam, njihova nova popev-
ka LIKE A ROSE ^|e(e)^pa ima
privlačno melodijo in jo najdete
na albumu Here We Come.
ikikik
Avstralska pevka TINA ARENA
je do sedaj pustila največji glas-
beni pečat s skladbo Chains.
Čudovita pevka ima kar dve novi
pesmi, in sicer je prva ljubezen-
ska popevka LIVE FOR THE
ONE I LOVE	Druga
nova pesem pa je francoska kla-
sika LES TROIS CLOCHES
)K)|()Kin jo je v originali pel Jean
Villard, pesem pa je pravi uspeh
doživela šele v izvedbi legendar-
ne Edith Piaf.
Druga Tina v tem članku pa je
bolj znana TINA TURNER, kate-
re pravo ime je Anne May Bul-
lock. Babica ročka je ob koncu
leta 1999 izdala novi album
Twenty 4 Seven ter z njega snela
že dve pesmi: When the Heart-
ache is Over in VVhatever you
Want. Posebej v Nemčiji pa je
TINA izdala pesmico DONT
LEAVE ME THIS WAY ^(eM^ ki
vokalno ni nič posebnega, ima
pa močno produkcijo, kar je
slišati v glasbeni polnosti te pe-
smi.
Britanski pevec PHIL COLLINS
je dobil pred časom grammy za
najboljši filmski album Tarzan
(to je odlična risanka iz produk-
cije Walt Disneya), Izjemen glas-
benik izvaja skladbo SON OF
MAN )(()K)K)K v kateri je odigral
tudi večino instrumentov. Da pa
je družina Collins zares glasbe-
na, dokazuje pevčev sin Simon,
ki je v tem tednu izdal drugi sing-
le Shine Through.
TOM JONES je mega popularen
s hitom Sex Bomb, ki ga je pro-
ducirala studijska skupina mo-
usse T. TOM je posebej v Veliki
Britaniji izdal klasiko MAMA
TOLD ME NOT TO COME
)!(>') in v njej sodeluje tudi
odlični ročk band STEREOPHO-
NICS. To dinamično in zabavno
ročk klasiko najdete na albumu
Reload in jo je v izvirniku pel
Randy Newman.
Avstralski band AC & DO so Yo-
ung Angus, Malcolm Angus, Bri-
an Johnson, Clilf VVilliams in Phil
Rudd. AC & DC se vračajo s ko-
madom STIFF UPPER LIP
^NbK ki je zelo trd in udaren
ročk komad.
Britanski studijski mojstri CHI-
CANE so največ uspeha poželi s
komadom Offshore. CHICANE v
novem projektu gostijo kanad-
skega rockerja BRVANA ADAM-
SA in skupaj so naredili zanimiv
plesni komad DONT GIVE UP
ttt^ Gre za pravo glasbeno
osvežitev, saj se prepletata hou-
se in trance glasba, podprta z
močnim ročk vokalom!
David Breznilc
ZIMOVANJE
NA ROGLI
Tako kot vsako leto smo tudi
letos odšli učenci petih razre-
dov OŠ Breg v zimsko šolo v
naravi na Roglo.
Odpravili smo se v soboto 12.
februarja, zjutraj. Ko smo pris-
peli, smo si svoje stvari pospra-
vili v družabni prostor. Popol-
dan smo se odpravili na
smučišče. Ker nas je bilo veli-
ko, smo se razdelili na štiri sku-
pine. V petih dneh smo se
naučili veliko smučarskih
veščin. Ob koncu smo izvedli
tudi tekmovanje. Najbolj mi je
bila všeč sedežnica in vožnja
med drevesi. Med tem časom pa
seveda tudi na šolo nismo poza-
bili: izdelali smo plakat o Rogli
LUJZEK
Dober den vsoki den. Rodilo se
je lepo sunčno nedeljsko jutro.
Obadva z Mico srna nekšna
povožena, saj srna bla snoči na
nekšni maškariji, gnes popudne
pa grema na ptujski karnevalski
fašenk. Gdo bote šteli toto pi-
smo, bodo ie fašenske norčije in
oslarije za nami, pred nami pa
bodo drugi problemi in težove...
Jezeš na, pozoba sen vam po-
vedati, da sen bija tudi jaz žrtev
politične mafije, ki mi je vkrola
skoro čista nove šajtrge svetovno
poznane firme BPF (butln, po-
rivlifejst). Tak kak Podobnikof
Marjanček bom tudi jaz zahteva
preiskovo na držovni ravni.
Čuja sen, ke naj bi Podobnik
dužija za krajo avta držovno
predsedstvo s Kučanom vred.
Jaz ne dužin Kučana, pač pa
Podobnikovo stranko in vlodo,
ki de nam kmetom še šajtrge po-
krola in ne samo traktorov in
drugih kmetijskih strojov. Jaz
bom svojo enokolno guralo že
pozoba, sramota na držovni rov-
ni pa je, če neše lastnini tak dro-
gi avto z varnostniki vred. Se
hujši hec bi bija, če bi neše last-
nina še glavnega potnika, kije v
cajti lastninjenja avta bija na
(ne)srečo duma pri svoji
družinici in so mu odpelali
samo torbico z nekaj dokumenti.
Joj, v naši držovi se lehko vse
zgodi. Če nam ne vkrodnejo
kokšnega drugega vohunskega
kombija, orožja iz vojašnice,
avta podpredsednika vlode, fa-
brike z delavci vred, te to več
sploh neje novica dneva ali pa
tjedna. Moj sosid Juža provi:
"Jebeš tokšno demokracijo, če
pa se vsepovprek samo krodne.
Pozicija krodne opoziciji, opozi-
cija še boj krodne poziciji, levica
krodne desnici, desnica levici.
Žepi državlonov pa so čin duže
boj praznični."
Ovi den sen šteja v cajtngah,
da na tistih kmečkih dvoriščih,
ge bodo redili krave muzare,
nedo smele več niti lastavice
gnezditi in letati. Rečen vam, kaj
je preveč, je preveč. Biti boj
popeški od popeža, to pa je že os-
larija na kubik, tisti, ki tokšno
zakonodajo pišejo, pa niti pri-
merjove z osli več neso vredni.
Srečno! Vas podavlja vaš osel
LUJZEK
in Pohorju, reševali smo delov-
ne liste. Tudi plavali smo in te-
lovadili. Z učitelji in učiteljica-
ma smo se odlično razumeli.
Zadnji dan smo še imeli žur.
Žurirali smo pozno v noč.
Bivanje na Rogli je bilo zelo
lepo, poučno in zabavno, a je
prehitro minilo.
Evelin Skaza, 5. a,
OŠ Breg
SANJALA SEM,
DA SEM STARA
Nekega temnega večera sem
šla pozno utrujena spat. Oble-
kla sem se v spalno srajco in za-
spala. Začela sem sanjati.
Zbudila sem se in zazehala
pred ogledalom. Pogledala sem
se in ugotovila, da imam gube
in da sem zelo visoka. Saj to ni
res! Morda imam privide.
Odšla sem iz sobe in nasproti so
mi pritekle vnukinje. Vprašala
sem jih, ali sem res babica in
imam gube. "Seveda, babi, si
slabo spala?" so me vprašale.
"Oh, mislim, da sem res. Au,
kako zelo me boli noga. Grem
na kavico. Adijo. A, še nekaj.
Kateri dan je danes?" "Petek,
babi." "Oh, super, danes grem v
trgovino. Bi šle zraven?" jih
vprašam. "Oh, hvala, seveda
bomo šle. Adijo."
Oh, ti otroci. Še enkrat se bom
pogledala v ogledalo. Joj,
kakšno frizuro pa imam! Mora-
la bom poklicati frizerko. Zdaj
mi ni do kave. Dovolj dela
imam. Le kje je dedek? Vprašat
grem hčerko. "Kje je dedek,
hčerka?" "Saj vendar veš. V bol-
nico je šel na pregled," mi
začudeno odgovori. Šla bom na
vrt.
Ura hitro teče. Dvignila sem
se in šla pogledat na uro. Kaza-
lec je kazal proti pol štirih. Čas
je, da gremo v trgovino. Ko sem
se vrnila, sem se usedla na klop.
Takrat sem se v postelji obrnila
in padla. Zbudila sem se in se
pogledala v ogledalo. Videla
sem, da so bile samo sanje. Še
vedno sem deklica Jasmina.
Jasmina Magdič, 4. a,
OŠ Ivanjkovci
NAJ SE
PREDSTAVIM
Rodila sem se 8. novembra
leta 1990 v bolnišnici Ptuj. Ko
sem bila dojenček, so mi pravili
princeska, ker sem imela črne
lase. Bila sem jokava in majhna.
Tehtala sem 2.900 g, dolga pa
sem bila 48 cm. Jedla sem vsaki
dve uri. Moja najljubša hrana
so bile banane, pire krompir in
sokovi. Igrala sem se z medved-
ki in punčkami. Mamica, teta
Nada in babica Angela so mi
pele uspavanke. Moje prve be-
sede so bile: papa, a, a, mama,
tata.
Pri enem letu sem si po-
skušala umiti zobe. Bilo je zelo
zabavno. Shodila sem za svoj
prvi rojstni dan. Pri treh letih
sem obiskala zobozdravnico.
Pohvalila me je, da imam lepe
zobe.
Želela sem si bratca. Želja se
mi je uresničila leta 1996. Sku-
paj se igrava, skačeva in nagaja-
va.
Hodim v 3. razred. Želim si,
da bi se veliko naučila.
Saša Stajnko, 3.r.,
OŠ Grajena
TRI MUCE
So zbrale se muce na sredi
vasi,
so mjavkale, plesale in se slad-
kale,
zagledale miške in jih nagna-
le.
Prišel je večer, pospravile pik-
nik
in se odpravile spat.
Čez nekaj dni je zapadel sneg,
spet so se zbrale in velikega
snežaka naredile, potem pa še
majhnega.
Skočile so po sani in se zaba-
vale,
dokler ni bil večer, potem
trudne
domov so odšle.
Maja Bezjak, 2. c,
OŠ Mladika, Ptuj
SPOMINJAM SE...
Bil je vroč poznopoletni dan
in z babico sva "trebli" buče. Ne
vem, koliko sem bila stara, am-
pak vem, da sem bila zelo
majhna. Torej, ko sva z babico
vse buče "iztrebili", sva koščice
dali na sonce, da so se lepo
sušile. Babica je bila zelo zado-
voljna z bogato letino, saj jih je
bilo res veliko. Babica je čez čas
šla na njivo po druge buče, jaz
pa sem morala ostati doma. In
ker nisem vedela, kaj naj
počnem, sem se odločila, da
bom babici pomagala posušiti
koščice in sem jih lepo, lepo
raztrosila po travi. Ko je babica
to opazila, se je najprej zelo raz-
burila, ampak sčasoma se je po-
mirila in skupaj sva se smejali,
da naju je začel boleti trebuh.
In še danes, ko skupaj "trebiva"
buče, se zasmejeva.
Anja Plohi, 6. b,
OŠ Velika Nedelja
KONEC
z levo roko solze brišem,
z desno roko tebi pišem.
Ponosen si na svoj obraz
na pramen svojih svetlih las,
na svoje svetlomodre oči,
med, ki v ustih tvojih se topi.
Vse je zate lep okras,
v srcu tvojem pa je mraz.
Blagor njej, ki jo boš ljubil,
saj meni srečo si pogubil!
Ksenja Grašič, 5. a,
OŠ Ivanjkovci
ZIMA
Ko pride zima,
že vse kima.
Vsi so veseli,
počasi bodo
nekateri že znoreli.
Ko zapade prvi sneg
in pobeli sosednji breg,
je vesel vesoljni svet.
Sanke vedno so pripravljene,
a nikoli niso osamljene.
Zato sani pripravi si tudi ti,
kajti čakajo nas še dolge zim-
ske dni.
Zima je
najlepši letni čas,
čeprav takrat najbolj zebe nas.
Anja Planinšek, 4. c,
OŠ Lovrenc
PTIČKI SE
ŽENIJO
Valentinovo je dan zaljublje-
nih. Tudi ptički ta dan praznu-
jejo, saj se ženijo. Ptički povabi-
jo vse gozdne živali na poroko.
Zberejo se na vejah in v grmov-
ju. Pojejo in skakljajo z veje na
vejo. Ta dan so vse gozdne živa-
li zelo vesele, kajti ta dan je nji-
hov praznik. Veselijo se do ra-
nega jutra in tudi mi z njimi.
Katja Muršič, 2. a,
OŠ Gorišnica
PTIČKI SE
ŽENIJO
Valentinovo je praznik zal-
jubljenih. Na ta dan si
izkažemo ljubezen s pozornost-
jo. Podarimo si darila, kot so
rože, parfum, rute, srčki. S tem
pokažemo nekomu, da ga ima-
mo radi. Pravijo, da se na ta dan
tudi ptički ženijo. Letijo po
skupinah od grma do grma in
veselo žvrgolijo. Ljudje so jim
obesili hrano na drevesa, da so
si ptički naredili gostijo. Po ra-
diu sem slišala, da je valentino-
vo prišlo iz Amerike. Ampak
zame je valentinovo dan, ko
sem svoji mamici podarila
šopek zvončkov, ker za druga
darila nisem imela denarja,
Špela Šmid, 2. a,
OŠ Gorišnica
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000

25
26
četrtek, 9. marec 2000 - tednik
POSIOVMA IM DKUGA SPOKOiHA
f EDNIK - četrtek, 9. marec 2000
21
OGLASI IN OBJAVE
Okiobro ie
pod streho
v ponedeljek, 6. marec, bo v zgodovini Ptuja zagotovo zapi-
san, saj se je nekaj pred štirinajsto uro na gradbišču ob Oso-
jnikovi cesti dogajala slovesnost, na kateri sta minister za
notranje zadeve Borut Šuklje in župan mestne občine Mi-
roslav Luci svečano položila temeljni kamen za gradnjo nove
policijske postaje Ptuj.
Minister Šuklje je poudaril,
da bodo z novo policijsko posta-
jo izboljšali pogoje dela
ptujskim policistom, ki sedaj
delajo v težkih razmerah, pa
tudi slovenski policiji, ki želi
svoje delo čimbolj približati lju-
dem. Še letos naj bi pričeli gra-
diti novo policijsko upravo v
Murski Soboti, sicer pa je ena
letošnjih glavnih nalog preveriti
pokritost slovenskega prostora s
policijskimi postajami in poli-
cisti. S tem se približujemo cil-
jem in dogovorom, ki izhajajo iz
schengenskega sporazuma, saj
pričakujemo da se bo meja Ev-
rope kmalu premaknila proti
jugu, do sosednje Hrvaške.
Dogodka je bil zelo vesel tudi
direktor Policijske uprave Mari-
bor Milan Čuš, saj je Ptuj nje-
govo rojstno mesto, pred šestimi
leti je bil komandir tukajšnje
policijske postaje, njegova pri-
zadevanja pa so bila od nekdaj
usmerjena v gradnjo nove poli-
cijske postaje. O pomembnosti
dogodka sta govorila tudi direk-
tor slovenske policije Andrej
Podvršič in Stane Cvelbar z
ministrstva za notranje zadeve.
Slednji je povedal, da bo nova
policijska postaja velika 1.874
kvadratnih metrov, da bodo za
delo policije na voljo tri etaže,
poleg kleti še pritličje in prvo
nadstropje, da so za začetna
gradbena dela in arheološka iz-
kopavanja namenili že 30 mili-
jonov, v letošnjem letu je za ob-
jekt predvidenih 130 milijonov,
celotna investicija pa naj bi vel-
jala 460 milijonov. Objekt je
projektiral Ptujčan Branko
Čepič, dela pa izvaja Gradbeno
podjetje Gradis-Gradnje Ptuj,
kjer so prepričani, da bo nova
policijska postaja pod streho do
letošnjega oktobra.
M.Ozinec
Minister Šuklje in ptujski župan Miroslav Luci med položitvijo
temeljnega kamna za policijsko postajo. Foto: M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes Lo delno jasno z zmerno
oblačnostjo, otčasno ponekod tudi
pretežno otlačno. Cez dan Lo pikal
jugozakodni veter. Najnižje jutran-
je temperature kodo od -1 do -6, ok
mor^u OKO k o, najvišje dnevne od
10 do 15C.
Oteti
V petek in sokoto ko delno jasno
z okčasno povečano oklačnostjo,
vendar še povečini suko. Pikal ko
zakodni do jugozakodni veter.
Opozorilo
Zaradi sukega in vetrovnega vre-
mena je v krajik krez snežne odeje
velika požarna ogroženost naravne-
ga okolja.
PTUJ • Danes, v četrtek, 9. marca,
bo ob sedemnajsti uri v pravljični
sobi mladinskega oddelka Knjižnice
Ivana Potrča tekla pripoved o Mali
miški in rdečem jabolku. Vabljeni ot-
roci od četrtega leta dalje, ki naj ima-
jo lahna športna oblačila in copatke.
SLOVENSKA BISTRICA • Zavod za
kulturo Slovenska Bistrica vabi k
odprtju razstave likovnih del članov
KUD Konjiških likovnikov Slovenske
Konjice, ki bo v petek, 10. marca, ob
17. uri v galeriji Grad.
PTUJ • V galeriji Žula v Prešernovi 3
bodo jutri, v petek, ob 18. uri odprli
razstavo del akademskih slikarjev
Otona Polaka in Zmaga Jeraja.
PTUJ • V petek, 10. marca, ob 19.
uri bo v refektoriju minoritskega sa-
mostana predavanje akademika in
prof. dr. Kajetana Gantarja o rimski
liriki. Za glasbeni utrinek bo poskrbel
duet kitar Urške Kolar in Saše Ljubeč
glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
ORMOŽ • V petek, 10. marca, se bo
ob 19. uri v grajski dvorani v Ormožu
na koncertu v organizaciji ormoške
knjižnice Franca Ksavra Meška pred-
stavil Janez Munda iz Sodincev, štu-
dent harmonike na univerzi za glasbo
in upodabljajočo umetnost v Gradcu.
Sodeloval bo tudi klarinetist profesor
Gregor Vidmar iz Ljutomera.
PTUJ • Pokrajinski muzej Ptuj prire-
ja v soboto, 11., in nedeljo, 12. mar-
ca, od 10. do 13. ure Muzejski vi-
kend. Otroci bodo v grajski risalnici
pod vodstvom muzejske pedagogin-
je Metke Stergar tiskali s šablonami,
starše pa bo ob 10. uri dr. Marjeta
Ciglenečki popeljala po retrospek-
tivni razstavi Franceta Miheliča.
MARKOVCI • Gledališka skupina
KD Franceta Prešerna Videm bo v
soboto, 11. marca, ob 18. uri uprizo-
rila v dvorani v Markovcih igro Mirka
Zupančiča Čarobnice.
ORMOŽ • V soboto, 11. marca, bo
ob 18. uri v domu kulture občinsko
srečanje odraslih pevskih zborov.
SV. TOMAŽ • V soboto, 11. marca,
bo ob 19. uri v kulturni dvorani pri
Sv. Tomažu predstava veseloigre
Strogo zaupno v izvedbi gledališke
skupine KUD Vitomarci.
SLOVENSKA BISTRICA • V soboto,
11. marca, ob 19. uri bo v viteški
dvorani bistriškega gradu slavnostna
akademija v počastitev občinskega
praznika. Kulturni del programa bodo
prispevali pevci moškega pevskega
zbora DPD Svoboda iz Slovenske
Bistrice, Marko Cvahte, Jana Jeglič,
godbeniki KUD Gasilska godba
Spodnja Polskva ter Hinko Sernc. Ob
tej priložnosti bodo podelili občinska
priznanja za leto 1999.
ZGORNJA LOŽNICA • V soboto, 11
marca, ob 19. uri bo v avli ta-
mkajšnje osnovne šole predstava
gledališke skupine KUD Alojz Avžner
- komedija Vlada Novaka Dobrodošla
miss Agata. Delo ražira Rozika Ozi-
mič.
ZGORNJA POLSKVA • V ta-
mkajšnjem domu kulture se bo v so-
boto, 11. marca, ob 19. uri pričelo
občinsko srečanje ljudskih pevcev in
godcev, ki ga bodo popestrili še s
kulinarično razstavo.
PODLEHNIK • V kulturni dvorani bo
v nedeljo, 12. marca, ob 18. uri nas-
topila dramska skupina KPD Stane
Petrovič Hajdina s komedijo Gugal-
nik.
SKORBA • V nedeljo, 12. marca, bo
ob 18. uri v kulturni dvorani v Skorbi
gostovala gledališka skupina KUD
Vitomarci z veseloigro Strogo zaup-
no.
SLOVENSKA BISTRICA • V nedeljo,
12. marca, ob 19. uri bo v domu
Svobode premiera gledališke
predstave Kurbe v izvedbi DPD Svo-
boda Slovenska Bistrica. Delo režira
Jože Mohorko.
PTUJ • Območna izpostava SLKD
Ptuj - območna izpostava Ruj
pripravlja v torek, 14. marca, v Gle-
dališču Ptuj območno srečanje
otroških gledaliških skupin. Srečanje
se bo začelo ob 8.30.
OPLOTNICA • Odrasla skupina KUD
Oplotnica vabi na gledališko predsta-
vo A.T. Linharta Županova Micka, ki
bo 14. marca ob 18. uri v avli ta-
mkajšnje osnovne šole. Režija: Dra-
gica Čemigoj Kropf.
SKORBA • V kulturnem domu v
Skorbi bo v sredo, 15. marca, ob 9.
uri območno srečanje lutkovnih sku-
pin. Sodelujejo skupini iz OŠ Hajdina,
OŠ Podlehnik in Vrtec Ptuj.
ČREŠNJEVEC • 15. marca ob 10.
uri se bodo v kulturnem domu
Črešnjevec zvrstile tri otroške gleda-
liške skupine: OŠ Makole s Čepico
sreče (režija Helena Kolar), skupina
Jesenko Tinje "V ozvezdju postelje"
(režija Andreja Tomažič) in gleda-
liška skupina Sonček KUD Sloga
Leskovec - Stari Log s Sovico Oko
(režira Liljana Rajčevič).
POLJČANE • 15. marca ob 16. uri
se bosta v avli OŠ Poljčane predsta-
vili otroška lutkovna skupina Mali lut-
karji OŠ Poljčane z Mojco Pokraculjo
(režija Milena Bercko) ter mladinska
gledališka skupina Teater Cmok KUD
Janko Živko Poljčane s "Hišo tete
Barbare" (režija Mateja Pavlič).
MARKOVCI • Na OŠ Mart<ovci bo v
četrtek, 16. marca, 41. revija
otroških pevskih zborov. Prvi del
srečanja bo ob 16.30, dmgi del pa
ob 18. uri.
ČREŠNJEVEC • 16. marca ob 19.
uri bo v kulturnem domu Črešnjevec
predstava odrasle gledališke skupine
KUD Štefan Romih Črešnjevec s
spevoigro Ljube Prenner in Janka
Glaserja Vasovalci. Delo režira Nata-
lija Sinkovič.
PTUJ • V knjižnici Ivana Potrča v
Minoritskem samostanu na Ruju je
do 10. marca na ogled razstava sta-
rih likalnikov z naslovom Le likaj, likaj
srajčico, ki so jo pripravile profesori-
ce in dijakinje Srednje tekstilne šole
Maribor.
PTUJ • V galeriji Drava bo do 24.
marca na ogled razstava Bakrorezi
iz konca 18. stoletja. V ponedeljek,
torek, četrtek in petek je razstava na
ogled od 15. do 17. ure, v soboto od
9. do 11. ure.
KINO PTUJ • Ta teden si lahko ob
18. in 20. uri ogledate Začetek kon-
ca, prihodnji teden pa ob 18. uri
Zbornico, ob 20. pa Nemirna srca.
VOZNIK IN SOPOTNIK
POŠKODOVANA
v petek, 3. marca, okoli 10. ure
je po cesti od Ruja proti Zavrču
vozil tovornjak 43-letni A.Ž. iz Ptu-
ja. V bližini Dolan mu je nasproti
vozil vlačilec, izza njega pa se je
nenadoma pojavil osebni avto,
najverjetneje renault bele barve,
ki je začel prehitevati vlačilec. Da
bi A.Ž. preprečil trčenje, je zapel-
jal v desno na bankino, trčil v na-
sip, potem pa se je tovornjak
dvakrat prevrnil. Tako voznik kot
njegov sopotnik, 31-letni F.Č iz
Dornave, sta se v nesreči huje ra-
nila. Zaradi razjasnitve okoliščin
nesreče so policisti zaprosili vse,
ki bi karkoli vedeli o nesreči, da se
jim oglasijo, predvsem pa nezna-
nega voznika osebnega avtomo-
bila, ki na kraju nesreče ni ustavil.
NCSRiČA PRI
OBREZOVANJU DREVESA
v torek, 29. februarja, proti
večeru se je 34-letni A.T. iz Lenar-
ta v zaselku Lormanje povzpel 3
metre visoko na drevo, da bi
odžagal vejo. Med žaganjem se je
ta razcepila, padla in zadela A.T. v
glavo. Padel je in se s prsnim
košem zagozdil med veji. Hudo
ranjenega so prepeljali v mari-
borsko bolnišnico.
JE BIL POŽAR
PODTAKNJEN?
Ob gospodarskem poslopju v
Senčaku, občina Ormož, je v so-
boto, 4. marca, popoldne začela
goreti koruznica in ogenj se je hit-
ro razširil na ostrešje gospodars-
kega poslopja. Sosedje in gasilci
so hitro posredovali, zato se
ogenj ni razširil na stanovanjsko
hiši, ki se drži gospodarskega
poslopja. Ormoški policisti so
ugotovili, da je bil požar po-
dtaknjen, in bodo osumljenca ka-
zensko ovadili.
POLNOČNI ROPAR
v noči na petek, 3. marca, ne-
kaj po polnoči je neznanec začel
trkati na vrata stanovanjske hiše
na Bistriški cesti v Poljčanah. Nič
hudega sluteči 49-letni F.H. je vra-
ta odprl. Pred njim se je pojavil
neznanec in zakričal: "Smrt ali de-
nar!" Grozil je s kladivom, planil v
sobo in F.H. podrl na tla, začel
brskati po sobi in izpod oškodo-
vančevega zglavnika na postelji
vzel 7.500 tolarjev, potem pa po-
begnil.
VLOMI V NOVOGRADNJE
Prejšnji konec tedna je nezna-
nec vlomil v nedograjeno stano-
vanjsko hišo v Krčevini pri Vurber-
ku, last R.P. Odnesel je razno zi-
darsko orodje in vhodna vrata.
Lastnik je oškodovan za okoli
300.000 tolarjev. V noči na torek,
29. februarja, so v Krčevini pri
Vurberku tatovi obiskali novo-
gradnjo, last V.P. Odpeljali so se-
dem notranjih hrastovih vrat,
plinsko peč za centralno ogrevan-
je z digitalnim termostatom, kotno
tuš kabino s kadjo, več paketov
keramičnih ploščic in avtomobils-
ko prikolico Amigo z modro pon-
javo in registrsko številko MB 98-
980. S tem so lastnika oškodovali
za dobrih 730.000 tolarjev.
TATVINE AVTOMOBILOV
v noči na petek, 3. marec, je s
parkirišča v Nikovi ulici v Lenartu
izginil avtobus Marcedes-Benz
bele barve in z rdečimi napisi Ze-
lenik Tours ter registrsko številko
MB 88-80C. V noči na soboto, 4.
marca, je izpred bifeja Bar ribnik v
Ormožu izginil osebni avto Re-
nault 19 svetlomodre barve in z
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Lidija Vrankovečki,
Osluševci 41/a - Mateja; Ma-
rija Vesenjak, Placarovci 1 -
dečka; Helena Ocvirk,
Natašina pot 9, Ptuj - dečka;
Karina Bauman, Partizans-
ka 15, Ormož - Jaka; Darija
Ovčar, Majski Vrh 29/a -
Vida; Karmen Macin, Ba-
binci 29, Ljutomer - Majo;
Mirjana Križanič, Glavni
trg 3, Ljutomer - Anžeta;
Danica Sodeč, Precetinci 34,
Ljutomer - Simono; Simona
Ranfl, Gorišnica 163/b -
Katjo; Renata Šlamberger,
Partizanska 23, Slovenska
Bistrica - Frana.
POROKE - PTUJ: Sebasti-
jan Kotnik in Mojca Rižnar,
Ciril-Metodov drevored 12,
Ptuj; Anton Zavec in Simo-
na Stajnko, Sakušak 82.
UMRLI SO: Stanislav
Potočnik, Kraigherjeva ul.
27, Ptuj,* 1931-t 25. febru-
arja 2000; Antonija Grabar,
Podvinci 108, 1906 - 1 29.
februarja 2000; Angela Ver-
denik, rojena Skuhala,
Pršetinci 12, * 1926 - t 28.
februarja 2000; Franc
Gornjec, Rotman 56, Jf^ 1944
-1 28. februarja 2000; Anton
Emeršič, Paradiž 64, * 1928
-1 29. februarja 2000; Franc
Žula, Jezova ul. 3, Ptuj, ^
1937 -1 29. februarja 2000.
registrsko številko MB 84-92D. V
noči na nedeljo, 5. marca, pa je
bil ukraden tovorni avtomobil -
sedlasti vlačilec, ki je stal v bližini
železniške postaje v Ruju. Vozilo
je znamke MAN, belo-črne ban/ne
kombinacije z registrsko številko
CE 31-71N.
IZ SPALNICE ODNESLI
BLAGAJNO
v stanovanjsko hišo v Spodnjih
Ključarovcih, občina Ormož, je
bilo v četrtek, 2. marca, vlomlje-
no. Neznani vlomilec je iz spalni-
ce odnesel blagajno znamke Pri-
mat, v kateri sta lastnika hiše hra-
nila delnice in gotovino v tuji valu-
ti. Lastnika M. in A.P. sta oškodo-
vana za več kot milijon tolarjev.
VLOM V LUŠEČKI VASI
Minuli teden je bilo vlomljeno v
stanovanjsko hišo v Lušečki vasi
pri Poljčanah, last B.K. Z vlomilci
je izginila gotovina v tuji valuti in
zlatnina (verižice, prstani, uhani,
kravatna igla ipd.). Po oceni je
lastnik oškodovan za več kot mili-
jon in pol tolarjev.
SOPOTNIK HUJE RANJEN
Na pustno soboto, 4. marca,
okoli 23. ure se je z osebnim avto-
mobilom od Ormoža proti Ptuju
peljal 25-letni G.T. iz Ljubljane. V
bližini naselja Borovci gaje v ovin-
ku zaneslo na drugo stran ces-
tišča in čez na zelenico, po kateri
je avto začel vzvratno drseti proti
gramozni jami. Zadnji del avtomo-
bila je že začel drseti v globino, a
je na srečo s streho zadel v drevo
in obstal. V nezgodi se je huje ra-
nil sopotnik, 46-letni D.M. iz Ljubl-
jane, in so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
FF