NEKAJ NOVIH MISLI OB ŠMARSKIH FRESKAH Jure Mikuž, Ljubljana O freskah, ki so jih našli leta 1956 p ri obnovi župne cerkve device M arije v Š m arju p ri L jubljani, je bilo doslej znanega le malo. Ob prvem in doslej edinem odkriv an ju teg a leta je bil sam o strop sred ­ n je — glavne ladje o dkrit do tak e m ere, da nam kot celota nudi zadovoljivo podobo n ek d an je poslikave. Prizori n ad ark ad am i n a ste ­ n a h glavne lad je so ostali v glavnem pod om etom , tak o da lahko o stenskih slik arijah sklepam o le po tre h skrom nih sondah n ad prvi­ m a dvem a ark ad am a p ro ti vzhodu n a južni te r n ad drugo arkado v severni steni. Poslikava je izredno slabo o h ran jen a. N ajvečjo te ­ žavo je re stav rato rjem povzročilo to, da so bili slikani n a svež om et le glavni obrisi kom pozicije, m odelacija pa je bila izvedena n a že suh om et.1 K valiteto in m esto šm arskih fresk v slovenski um etn o sti je doslej določala edino stro p n a poslikava (del te je bil nam reč v Kom eljevem poročilu rep ro d u ciran ), m edtem ko je ostala slik arija n a sten ah po­ polnom a neopažena. Slaba o h ran jen o st in položaj visoko n ad a rk a ­ dam i, n a neosvetljenem delu stene, nam reč onem ogočata spoznati pravo vrednost fresk zgolj s prostim očesom, šele n atan č n e fo to g ra­ fije so nam lahko predstavile pravo podobo šm arskih sten sk ih slikarij in n as prim orale, da sm o jih začeli ločevati od stropne poslikave.2 že prvi poročevalec Kom elj je d atira l poslikavo v čas n a prelom u iz 16. v 17. stoletje. F ran cč Stelč je o slik ariji napisal, da je n asta la m orda okoli leta 1620 in da je v erjetn o delo iste delavnice, ki je tega leta poslikala n o tran jščin o stiške sam ostanske cerkve z velikim i svet­ niškim i postavam i.3 Naš zapis zaradi skrom nih, zaen k rat še preveč frag m e n ta rn ih sond, po k a te rih m orem o soditi o stenski poslikavi, zanim ive problem atike ne bo razrešil. H ipoteze v njem bodo m orda lahko celo ovržene že z dokončnim odkritjem poslikave. V endar se 1 O odkritju je pisal v konservatorskih poročilih Ivan Komelj, VS, VI, 1955—1957, pp. 115—117. 2 V sicer splošnem opisu cerkve: Ju re Mikuž, »Župna cerkev v Šm arju in njeno um etnostno bogastvo«, ZOG, VI, 1974, pp. 131—139. 3 France Stele, »Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju«, ZUZ, n. v. VII, 1965, p. 212. Sam tega ne morem preveriti, ker kljub natančnem p re­ gledu stiške samostanske cerkve na omenjenem m estu danes te poslikave ni videti. zdi v tem tre n u tk u najvažnejše, da objavim o reprodukcije šm arskih sten sk ih fresk, ki že sam e po sebi izpričujejo njihovo izjem no kva­ liteto in tak o spet opozorimo n a enega izm ed naših, to k ra t n ajk v ali­ te tn e jših spom enikov, ki čaka n a odkritje. N ajprej si oglejm o poslikavo sten glavne ladje. Na severni sten i je nad prvo arkado n a vzhodnem koncu delno odkrit prizor M arijinega k ro n a n ja (sl. 95). M arija sedi čelno o b rn jen a p ro ti gledalcu in dvi­ guje roki v blagoslov. N jena obleka je bogato n ag u b an a in precej visoko prep asan a. Na glavi im a oglavno ru to in svetniški sij. K rona jo sveta T rojica. Doslej je od k rita podoba Sina, ki sedi levo od M arije in je do pasu gol, od pasu pa zavit v trd o lom ljeno draperijo. Z levico spušča s svoje stra n i n a M arijino glavo bogato okrašeno krono, v des­ nici pa im a žezlo. Sinova dolgolasa in b ra d a ta glava je obdana s svet­ niškim sijem . Desno od M arije je doslej vidna le Očetova roka, ki s svoje s tra n i drži krono. Ves ostali del prizora je še pod om etom . Na sicer popolnom a poškodovanem ozadju se p rik azu jeta le sim e­ tričn o levo in desno od krone dve m a jh n i angelski glavici, ki kažeta n a ikonografskem u tip u ustrezno ozadje angelskih korov. Nad drugo arkado v isti sten i je doslej o d k rita le m oška glava (sl. 97). K višku o brnjeni starčevski obraz je n aslik an s p oudarjenim i očesnim i in ličnim i kostm i te r z dolgim i lasm i, brado in brki. K om elj je v svo­ jem poročilu zapisal, da je pod om etom n ajb rž prizor M arijine sm rti. Glede n a provenienco slikarskega n ačin a in glede n a logiko zaporedja prizorov v doslej m ožni rek o n stru k ciji p rogram a poslikave, o k ateri bomo govorili kasneje, se zdi verjetneje, da gre tu za prizor M ariji­ nega vnebovzetja. D okončno o d k ritje bo seveda dilem o tak o j ra z­ rešilo. Sonda n a n asp ro tn i, južni sten i glavne lad je je spet razk rila zanim iv d etajl podobe Z adnje večerje (sl. 98). Doslej je od k rit le del stebra, ki napoveduje obsežnejšo a rh ite k tu rn o sceno in tri zelo slabo o h ra ­ n jen e človeške glave. Edino prizor M arijinega k ro n a n ja je danes odkrit toliko, da lah k o kaj več spregovorim o o tip u kom pozicije in njenem izvoru. K er bo, kot že rečeno, šele dokončno o d k ritje omogočilo podrobnejšo raziskavo iz­ vora pom ena in ikonografskih elem entov šm arskih fresk, želimo v spisu opozoriti le n a n ek atere elem ente, ki so razvidni iz doslej od­ k riteg a gradiva. N ajprej je tre b a opozoriti, da je p ri upodobitvi M ari­ jin eg a k ro n a n ja u p orabljen vizualni model, k ak ršn eg a je pri realiza­ ciji ikonografskega tip a k ro n an ja, pri katerem k ro n a M arijo sveta Trojica, vpeljal v italijan sk o in s tem v evropsko u m etn o st A nnibale C arracci.4 D anes se šm arski prizor M arijinega k ro n a n ja (sl. 95) raz­ 4 V italijanski um etnosti je bil več stoletij kanoniziran tip M arijinega kro­ nanja z dvema sedečima akterjem a: rahlo sklonjeno M arijo krona Kristus, ki je navadno na desni. Ta vizualni model je nesprem enjen preživel vse slogovne m enjave do prve polovice 16. stoletja, ko se tudi v Italiji začne pojavljati severni tip kronanja s sveto trojico, ki pa je vse do Carraccijev v bistvu nadaljevanje prejšnjega načina, le da se K ristusu pridružita še oče in sveti duh. Cf.: B ernard Berenson: Italian Pictures of the Renais­ sance: Central Italian and North Italian Schools, London 1968,3 II, III pas­ sim, posebej III, si. 1209. likuje od znane A nnibalejeve realizacije istega m otiva (sl. 98)5 le po tem , da drži n a šm arski sliki K ristus krono z levico, m edtem ko jo drži A nnibalejev z desnico, s čim er se je sprem enil zasuk zgornjega dela telesa. D ruge podrobnosti, kot n a p rim er obrazni tip dolgolasega in poraščenega K ristusa, drža roke z žezlom itd., se ujem ajo. Položaj prstov očetove roke, ki drži krono, je n a obeh slikah popolnom a enak. M arijin a postava je v obeh p rim erih oblečena v enako draperijo. P repasano spodnje oblačilo v eni barvi p rekriva prek ram en ogrinjalo druge barve, okoli glave pa im a ruto, ki je ovita še okoli v ra tu in je o b ak rat drugačne barve. Dolgi tem n i lasje ji n a obeh podobah ravno padajo n a ram ena, k jer so p rek riti s šalom. Obeh M arijinih obrazov žal ne m orem o p rim erjati, ker je tisti v Š m arju popolnom a uničen. Opazimo lahko le to, da je bila M arijin a glava v Š m arju nekoč strogo zravnana, m edtem ko je n a C arraccijevi podobi n ag n jen a nekoliko n a desno. Zgornjo polovico ozadja so, kakor n a A nnibale j evi, nekoč tu d i n a šm arski sliki zapolnjevale angelske glave. N ajvažnejše in obenem n ajo čitn ejše neskladje m ed obem a kom pozi­ cijam a v drži leve figure, K ristusa, bi težko označili kot neskladje pred odkritjem desne postave. V C arraccijevem opusu nam reč n a j­ demo risbo (sl. 99),6 n a k ateri se (o b rn jen a) K ristusova postava od šm arske v bistvu ne razlikuje, razen m orda v drži roke z žezlom, ki v Š m arju n i skrčena. P rav zrcalna podobnost obeh K ristusovih postav še bolj opozarja in u sm erja bodoče raziskovanje v isk an je g rafičn ih predlog. G rafični posnetki velikih kompozicij pom em bnih evropskih m ojstrov, razum ljivo zrcalno obrnjeni, so v 17. sto letju izredno po­ m em bni tak o povsod po Evropi7 kakor tu d i pri nas.8 D ruga podrobnost, ki razlikuje šm arsko kom pozicijo od A nnibaleje- vega najbolj znanega prizora M arijinega k ro n an ja, pa je v drži M a­ rijin ih rok, v načinu, kako so te dvignjene v blagoslov. M edtem ko se n a A nnibalejevi sliki širijo od telesa, so n a šm arski podobi dvig­ njen e ob telo. če pa pogledam o freske A nnibalejeve šole iz rim ske cerkve S an G iacom o degli Spagnoli, predvsem podobo M arijinega vnebovzetja (sl. 100),9 lahko v M arijinem tip u spet opazim o p resen et­ ljive podobnosti. Poleg znova različne drže glave vidimo tu d i tu pri 5 M arijino kronanje iz zbirke Denisa Mahona, London, ki je po splošnem m nenju nastalo med leti 1569—1597. Cf.: Donald Posner: Annibale Carracci: A Study in the Reform of Italian Paintings around 1590, London 1971, II, p. 41. 6 Študija K ristusa za stropne freske M arijinega kronanja v rim ski kapeli Cerasi, danes Pariz, Louvre. Cf. Posner: ibidem, II, p. 56, sl. 127. 7 Cf. e. g.: B ernard Dorival, »Recherches sur les sujets sacres et allegoriques graves au XVIIe et au XVIIIe siede d’apres Philippe de Champaigne«, Gazette des Beaux — Arts, julij—avgust 1972, pp. 5—60. 8 France Stele, »Valvasorjev krog in njegovo grafično delo«, GMS, IX, 1928, pp. 5—56. Med Annibalejevim i učenci in posnemovalci najdem o v seznamu um etnikov iz Valvasorjeve zbirke na prim er Pietra Faccinija (prim. op. 20 sp.). 8 Danes snete freske iz nekdanje kapele H errera iz San Giacomo degli Spagnoli v Rimu so v glavnem delo A nnibalejevih učencev: Francesca Albanija, Sista Badalocchia, Giovanni j a Lanf ranča in drugih po m ojstro­ vih predlogah. Cf.: Posner, ibidem, p. 69; tudi: Donald Posner, »Annibale Carracci and his School: The Paintings of the H errera Chapel«, Arte Antiča e Moderna, 12, 1960, pp. 397—412. obeh popolnom a enako draperijo, predvsem pa je id en tičn a drža rok, ki se u jem a v m orellijevskih značilnih znakih, kot je n a prim er ele­ g an tn o ukrivljeni, od dru g ih prstov rah lo odm aknjeni m ezinec n a levici, n a desnici pa se ne ravno običajna položaja vseh prstov kar dosledno pokrivata. Ne sm em o pa p rezreti še nečesa. M edtem ko smo p ri doslej obrav n av an ih podrobnostih videli, da so n a šm arski sliki o h ran jen e predvsem v obrisih, pa m oram o prav pri M arijini desnici, ki je tu zadovoljivo o h ran jen a, opozoriti tu d i n a izreden občutek šm arskega m o jstra za m odelacijo trdega, spet značilno carraccijev- skega in postcarraccijevskega g u b an ja d rap erije n a rokavu. Od drugih dveh detajlov nam frag m en t stebriščne a rh ite k tu re na južni sten i zaen k rat še ne m ore povedati veliko. Z anim ivejši je obraz svetnika, ki se je zazrl v nebo n a dom nevnem prizoru M arijinega vnebovzetja. Poleg K ristusovega obraza s prizora K ro n an ja izpričuje tudi ta izreden občutek šm arskega m o jstra za fiziognom ične obrazne lastnosti. M orda bomo lah k o nekoč tu d i ta sm isel povezali z znanim pionirskim delom slikarske rodbine C arracci n a področju k arik a tu re in štu d ija obraznih lastn o sti nasploh.1 0 Poseben zgled za šm arski obraz bi spričo njegove slabe o h ran jen o sti težko našli, v endar večkrat za­ slutim o določeno sorodstvo z m arsik aterim obrazom kesajočega se H ieronim a ali kakega drugega svetnika, n ajv eč k rat s prizora M ari­ jinega vnebovzetja pri A nnibaleju in še posebej pri obraznih tip ih njegovega učenca L an fran c a.1 1 č e v šm arski glavni lad ji soočimo stensko poslikavo s freskam i na stro p u (sl. 101), k jer so upodobljene svetniške postave n a o rn am en ­ taln em ozadju, lahko n a stropu že n a prvi pogled opazim o skrom nejšo realizacijo nekega, za slovensko u m etn o st tega časa še vedno prese­ n etljiv eg a m odela. V osnovi gre nam reč p ri stro p n ih svetniških po­ stav ah za an tik izirajo če figure, le da je realizacija izgubila visok nivo in razum evanje modelov, ki smo ga priznali stenski poslikavi. Tudi ljudski in v en tar ozadja in njegova uporaba v skladu z ikonografsko trad icijo p rejšn jeg a sto letja n as n av a ja n a misel, da gre to k ra t za skrom nejšega m ojstra, ki se je zgledoval pri sposobnejših vzornikih.1 2 Do o d k ritja kake stoječe postave n a stenskih slikah bi težko rekli, ali so m u za vzor služili k ar ti prizori, če se bo to izkazalo, bo to d ej­ stvo še en arg u m en t pri dokazovanju carraccijevskega zn ačaja šm ar­ skih fresk. Tedaj bi n am reč lah k o rekli, da gre za odm ev tiste značil­ nosti, ki jo je številčno in k v alitetn o m očna A nnibalejeva šola po­ dedovala od m ojstrovega raziskovanja zadnjega, klasicističnega R a­ faelovega obdobja. T a štu d ij je A nnibaleja p rip eljal do u p o d ab ljan ja m asivnih človeških teles, ki so po stav ljen a kot težak k am n it blok 1 0 Ernst Kris, Ernst H. Gombrich, »Principi karikature« v: Ernst Kris: Psiho­ analitična iztraživanja u umetnosti, Beograd 1970, pp. 203—220; Ernst H. Gombrich: Art and Illusion, London 19724 , p. 290; Posner: Annibale Car­ racci I, pp. 65—70 (The creation of caricature). 1 1 Cf.: Posner, »Annibale Carracci and his School«; Luigi Salerno, »The Early Work of Giovanni Lanfranco«, The Burlington Magazine, XCIV, 1952, pp. 188—196. 1 2 Glede prim erjave stropne poslikave z ostalimi spomeniki tega časa, pred­ vsem s freskam i iz cerkve svetega M artina v Biču na Dolenjskem cf.: Mikuž, »Župna cerkev v Šmarju«, p. 139. krepko n a tla, čeznje pa pad a težka, po an tik i se zgledujoča drape- rija, ki m asivnost in okornost postav še povečuje.1 3 Do dokončnega o d k ritja fresk o problem u šm arskega um etn ik a ne bomo govorili. K ar sam a pa se seveda zastav ljajo razn a vp rašan ja. N ajzanim ivejši problem je vsekakor n aro čn išk a vloga Stične, šm arsko faro je oglejski p a tria rh tem u sam ostanu priključil 6. ap rila 1497.1 4 Zdi se, da bo treb a raziskave v tej sm eri postaviti pred vse druge m ožnosti.1 5 O benem puščam o odprto tu d i v p rašan je d atacije šm arskih fresk. Pom em bno vlogo pri posredovanju carraccijevske um etn o sti so im eli tiski glavnih del, ki jih je realiziral Sim on G uillain leta 1646,1 6 čeprav se zdi zaradi izredne svežine realizacije in razum evanja ita li­ jan sk ih modelov sreda sto letja že k ar najpoznejši m ožni čas n astan k a. M orda pa se pokaže kdaj izpod om eta celo letn ica in m ojstrovo ime, k ar bi vsa v p ra šan ja tak o j razrešilo. Ob prelom u 16. v 17. sto letje je kazalo, da bo italija n sk a um etnost, ki je od C im abueja in G io tta 250 let n ep restan o napredovala, m orala propasti. U m olknile so Toskana, L om bardija in B enetke. In prav ko se je bližal konec slikarske um etnosti, ugotavlja Bellori, »nella C ittä di Bologna, di scienze m aestra e di studi, sorgesse vn eleuatissim o ingegno e ehe con esso risorgesse l’A rte cad u ta e quasi estin ta. FÜ questi A nnibale C a rra c c i.. .«.1 7 čep rav za A nnibaleja, kot večkrat ugo­ tav lja Denis M ahon1 8 , ne bi mogli trd iti, da je bil eklektik, in čeprav je že rešil m arsik ateri estetski problem , ki se je pojavil v času epi- gonov,1 9 pa se zdi, da je ostala m ed njegovim i učenci iz časa pom oč- n ištv a sta ln a p rak sa eklektičnega združevanja slikovnih elem entov, izposojenih iz m ojstrovega in v e n ta rja v preizkušene in preverjene kom pozicijske m odele ikonografskih tem .2 0 1 3 Posner, »Annibale Carracci and his School«, 407. 1 4 Metod Mikuž: Vrsta stiskih opatov, Ljubljana 1941, p. 49. 1 5 Eno najzanim ivejših možnosti nudi v virih večkrat izpričano ime lju b ­ ljanskega slikarja Severina Praitenlaknerja, ki je leta 1653 slikal za neko šmarsko podružnico. Cf.: Em ilijan Cevc, »Slikarstvo 17. stoletja« v kata­ logu razstave Umetnost 17. stoletja na Slovenskem I, Ljubljana 1968, p. 42. Vendar se zdi, da je bil tudi ta, kot večina drugih sočasnih slikarjev le tipičen obrtnik tega časa, ki mu običajna rokodelska dela verjetno niso dopuščala kakega tem eljitejšega ukvarjanja z umetnostjo. Tako na prim er vemo, da je leta 1656 »posrebril križ za novo šentpetersko bandero, po­ rdečil drog, fino pozlatil gumb na njem, takisto gumba na dveh drugih za 5 fl.; tudi je naredil na bandero pozlačen napis ...« itd. Cf.: »Arhivski paberki o nekaterih slikarjih in kiparjih 15. do 18. stoletja«, zbral I. V rhov­ nik, ZUZ II, 1922, pp. 123—124. 1 6 Posner: Annibale Carracci, I, II, passim. 1 7 Gio. Pietro Bellori, L’ldea del Pittore, Dello Schulttore e dell’Architetto, Scelta Delle Bellezze N aturali Superiore Alla Natura, cf.: Erwin Panofsky: Idea: A Concept in Art Theory, Columbia 1968, p. 176, op. 250. 1 8 Denis Mahon: Studies in Seicento Art and Theory, London 1947, pp. 193—229. (IV. The construction of a legend: the origins of the classic and eclectic m isinterpretations of the Carracci). 1 3 Posner: Annibale Carracci, I. p. 92. 2 0 Eden najlepših prim erov takega pristopa se zdi moška figura iz prizora Norandina in Lučine (Rim, Gal. Borghese) Giovannija Lanfranca, ki je vzeta iz A nnibalejeve slike Quo vadiš. Cf. e. g.: Salerno, »Giovanni Lan- franco«. Omenjeno podobo Annibalejevega M arijinega kronanja je posnel na prim er Pietro Faccini, cf.: Posner: Annibale Carracci, II, p. 41. če bo n aša hipoteza obveljala tu d i po dokončnem odkritju, bomo to rej lahko govorili o carraccijevskem zn ačaju šm arskih fresk. D a te n iti s svojo ponekod še razvidno razm erom a visoko kvaliteto n iti z doslednim naslonom n a najodličnejše sočasne evropske spom enike ne sodijo m ed m nožico povprečnega fresk an tsk eg a opusa 17. sto letja p ri nas, nam pove že bežna p rim erjav a šm arskega M arijinega k ro ­ n a n ja z upodobitvijo istega m otiva iz tre tje če trtin e 17. sto letja v žup­ ni cerkvi n a T ra ti v P oljanski dolini, ki jo Stele p ostavlja m ed n a j­ pom em bnejše spom enike teg a sto letja.2 1 Pač pa se m i zdi, da lahko po pom enu uvrstim o šm arsko stensko poslikavo skupaj s freskam i v lu ­ trovski k leti v Sevnici in s celjskim stropom v skupino spom enikov, ki jih m oram o d a tira ti v prvo polovico 17. sto letja in ki jim lahko pripisujem o skupne lastn o sti. Ob celjskem stro p u je Steife zapisal, da je bila u m etn o st 17. sto letja pri n as snovno eklektična.2 2 Spom eniki sam i in pa n ek a te ra zn an a d ejstv a2 3 p o trju jejo , da je bila ta zahteva res vodilno estetsko h o ten je časa, v endar pa ga večina um etnikov ni m ogla uresničiti. Po vsesplošni krizi v drugi polovici 16. stoletja, H re­ novem času in rad ik aln i sprem em bi okusa v začetku 17. sto letja (vizi- tac ije !), so bili torej slovenski slik arji v 17. sto letju pred težko nalogo. Srečevanje (preko grafike) s sodobno evropsko u m etn o stjo je po usod­ ni p rek in itv i vizualne trad ic ije nalogo le še otežkočalo. Nedomiselno prevzem anje trad icio n aln eg a ikonografskega p rogram a pri freskah, epigonsko p o snem anje in neorgansko k o m b in iran je slikovnih elem en­ tov, prevzetih z vseh vetrov, n a p la tn ih itd. so zn am en ja krize v sli­ karstvu, ki je tra ja la skozi vse 17. stoletje. V osrednji Sloveniji je uresničilo tem eljn o estetsko zahtevo časa le nekaj slikarskih spom e­ nikov, najdosledneje pa gotovo skupina treh , m ed k atere smo uvrstili tu d i freske n a sten ah šm arske cerkve.2 4 2 1 Stele, »Slikarstvo v Sloveniji«, p. 212. Edino pravo nadaljevanje šmarskega tipa M arijinega kronanja, ki ga poznam iz naše um etnosti 17. stoletja, n aj­ demo v skoraj popolni ponovitvi na poslikavah stropa Boštjanove kapele na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli. Žal so te slikarije še bolj propadle od šmarskih, barve so potemnele, zato o kvaliteti izvedbe tudi tu ne m o­ remo povedati ničesar določenega. 2 2 France Stele: Celjski strop, Celje 19692 ,p. 34. 2 3 Večino najlepših grafičnih listov v Valvasorjevi zbirki predstavlja za­ puščina okoli Kam nika delujočega slikarja Ju rija Wubitscha. Cf. Stele, »Valvasorjev krog«, passim. 2 4 Najnovejše ugotovitve o avtorju celjskega stropa točno ustrezajo tudi v pričujoči razpravi zamišljenemu tipu um etnostnega profila m ojstra šm arskih fresk: potujoči eklektik, ki vnaša v našo um etnost modele n a j­ kvalitetnejše tuje tvornosti. Tokrat smo skušali ugotoviti le možne izvore teh modelov, k problem u provenience um etnika samega pa se bomo lahko povrnili šele takrat, ko bodo šmarske freske v celoti odkrite. Cf.: Stani­ slaw Szymanski, »Celjski strop«, Celjski zbornik, 1973—1974, pp. 215—230. La qualitä e il posto degli affreschi della chiesa parrocchiale di Šmarje, vicino Ljubljana, sono stati sinora determ inati dal dipinto sul soffitto della nave principale (v. ill. no. 101), m entre gli affreschi sulle pareti, di cui l’esistenza e conferm ata soltanto da tre sonde (v. ill. no. 95, 96, 97), rim ane- vano inosservati, Proprio questi perö esprimono u n ’alta qualitä artistica e vanno distinti dal dipinto sul soffitto. II paragone con alcune opere di Anni­ bale Carracci, o meglio, della sua bottega (v. ill. no. 98, 99, 100) ha dim ostrato ehe si puö parlare del carattere carracciano degli affreschi di Šmarje. Pa- ragonandoli agli altri m onum enti di questo tipo vediamo ehe essi non possono essere allineati tra la massa degli affreschi comuni, ma vanno, per il loro signifieato e il loro carattere, aggiunti agli affreschi della cantina lutriana di Sevnica e a quelli del soffitto di Celje. Tutti i tre m onumenti portano la data della prim a m etä del’600 essendo tra quelli rari ehe in quel seeolo rispondono alia perfezione al volere estetico im perativo del periodo dopo l’eccletticismo. L’assunzione poco ingegnosa del program m a tradizianale iconografico degli affreschi, l’imitazione e combinazione di elem enti figurativi, presi un po’da- pertutto ecc., tutto ciö rappresenta dei sintom i di ristagno nella pittura del’600 in Slovenia, dovuto a una crisi generale (religiosa, sociale, ecc.) della seconda m etä del’500; di un periodo dell’antiriform ism o rigido del vescovo Hren intorno al 1600 e di un cambiamento radicale del gusto nel senso delle nuove tendenze barrocche all’inizio del’600. In queste eondizioni, dopo l’in- terruzione fatale della trazione visuale, i modesti pittori sloveni nel loro incontro (attraverso i campioni grafici) con l’arte contem poranea europea, sono stati ancora piü frustrati. Solo poehi m onum enti artistici superano il livello comune artigianale ehe il pittore degli affreschi di Šm arje superö del tutto. Tradotto da Nina Vodopivec 95 M arijino kronanje, severna stena glavne ladje. Ž. c. Šm arje pri Ljubljani 96 Sonda v južni steni glavne ladje. 2. c. Šm arje pri Ljubljani S S P 97 Sonda v severni steni glavne ladje. Ž. c. Šm arje pri Ljubljani XL 98 Annibale Carracci: M arijino kronanje, Zbirka Denisa Mahona, London 99 Annibale Carracci: Študija za stropne freske v rim ski kapeli Cerasi, Louvre, Paris 100 Francesco Albani po A nnibalijevih predlogah, M arijino vnebovzetje, sneta freska iz San Giacomo degli Spagnoli, Rim 101 Strop glavne ladje. Ž. c. Šm arje pri Ljubljani X L II