l’tiaja vukl četrtek rb 8. un popoldne Rokopisi se ne vra-: |o. Nelrankovana pisma se ne spre-|c nujo.
Cena listu znaša n celo leto 4 krone, la pol leta 8 kroni /.« man premožne it celo leto 3 krone, i pol leta K 160. Za Nemčijo je cena Hitu 5 K, za druge iclele izven Avstri e A kron.
Rokopise sprejema * vlarudna • Tiskarnn* Gorici, ulica Vet larni štev. 9.
Naročnino in nastanila »prejema apravniJtvo v Corid Semeniška ul. št. 16.
\o<J enako Ijuct
k>, <7 'sef
i .11 v; / f., A
aavtradphiogietr
Posamezne Ste vilke se prodajajo v tobnkarnah v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio Prlliio, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat tiskov, društva« ul. Carducci. v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališiu nasproti mestnem vitu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po p< tit vrstah in sicer: če se tiska i ukrat H v. dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XXI. letnik.
V Gorici, 14 avgusta 1913.
33. številka.
0 katoliškem radikalizmu.
Naši noriški imvostrujarji so pol-'K drugega zagnali Uidi velik krik, da naše časopisje ni dovolj korenito, da ni dovolj radikalno,-kar se tiče katoliške stvari. Nam so očitali »Novi čas« in njegovi somišljeniki, da smo nekaki mlačni kristjani, da ne poznamo in se ne držimo pravili načel in druge podobne reči.
o	katerih smo mi že ponovno razpravljali iu tudi dokazali, da smo imeli mi prav. Posebno gonjo so zagnali novo-strujarji proti »Primorskemu listu«, ki je od nekdaj zastopal na goriškili tleli katoliška in slovenska načela in branil slovenske in krščanske pravice našega ljudstva. Ta list je bil iiovostrujarjem že od prvega njih nastopa hud in bodeč trn v peti in šli so v svojem sovraštvu tako daleč, da so ta katoliški list odsvetovali, da so ga metali iz pobožnih kmečkih družin in agitirali proti njemu kot bi bil »Primorski List« kako judovsko glasilo. In vse to zato, češ, da nismo dovolj radikalni. Mi pa smo že večkrat povdarili, da prava radikalnost, kore-nitost, ne obstoji v tem, da kdo strašno kriči in se dere, ampak v tem, da kdo tudi spolnuje to, kar mu katoliška vera nalaga. Zato ni treba krika in vika, zato zadostuje prava globoka pobožnost. Ki je tiha. Kdor pa se vedno dere in dere, da je radikalen katoličan, ta navadno ob težki uri ne vzdrži in ves njegov krik mu nič ne pomaga.
Posebno se je nova struja v svojem divjem boju proti nam sklicevala na presvitlega nadškofa dr. Mahniča, češ. »Novi Cas« piše tako kakor zahteva
škof Mahnič v svojih spisih iu edino »Novi Cas« piše pravilno. Nam sc je i-i stvar sicer zdela koj od začetka nekoliko ncumljiva in te dni smo dobili naravnost krasno zadoščenje v tem oziru. Ker se »Novi Cas« tako rad sklicuje n i dr. Mahniča, smo pričakovali, da bode prinesel tudi jako znamenit in poučen članek izpod peresa dr. Mahniča, ki je bil objavljen pred kratkim v »Reških novinah« in kmalu potem v ljubljanskem »Slovencu« (dne 29. julija t. I.). V tem članku, o katerem pa »Novi Cas« ne razpravlja in se ne sklicuje nanj. piše presvitli škof .dr Mahnič o katoliškem časopisju in pride tudi na radikalizem. Dr. Mahnič pravi doslovno o tej važni točki: »Est modus in rebus, sinitcjuc certi denigtie fines«. Vsaka sivar ima svoje meje. Cim se prestopijo te meje, se lahko tudi najboljša stvar obrne na zlo. To velja tudi za radikalizem, pa bi! to tudi katoliški radikalizem. Pisec teh vrstic tako piše dr. Mahnič dalje je znan zaradi svojega katoliškega radikalizma. Vendar smatra za vredno, da pristašem katoliškega radikalizma, v katerem vidi on edino rešitev za Hrvaško. zakliče: Ne ipiid nimis! Fst modus in rebus. T. j. »Ne preveč! Vsaka stvar ima svojo mero.«
Te besede so kakor nalašč napisane za naše prevročekrvne novostrnjar-je. ki hočejo vse in povsod prekucniti stari obstoječi red in se prav nič ne zavedajo, da tečejo že čez dovoljeno mejo. Vse njih početje proti dr. Gregorčiču, vse njih agitiranje proti našim glasilom pač ni bilo nič drugega kot prekoračenje dovoljene meje. In prišlo je kot trdi dr. Mahnič, da se je iz njih napačnega in nepremišljenega radikaliz-
ma rodilo zlo, ki je udarilo celo dežel ). Kar so uganjali luvostrujarji, to ni bilo več radikalne, to jc bila že nestrpnost. Posledicc niso izostale. Nova struja ni več radikalna, to so nestrpneži, katen: c.bscja članek istega škofa dr. Mahniča, iu: katerega se oni tako po krivici skli-j cujejo. Vsaka stvar ima svoje meje. takt. nam kliče veliki škof krški in prav in spodobne je, da se teli besed krepko in zvesto držimo.	.	.
It
Novi čas“.
r.vj (IU j‘‘ 1* I*1' tr<‘ba bilri ?
CreSireh. I
*	Zakaj jc »Novi cas« nastal? Vzro- j k<;\ jc sicer več, a držimo‘se za danes j san t. lega. kar sam piše. V št. 25. piše, j da je izšel \ prvič o Božiču, da je tudi že takrat povedal, da bo deloval za m i r
i	n slog o na podlagi našega verskega prepričanja. V »Posebni izdaji« št. 2. pa pravi, da zato, da bi imeli prostor, da bi pisali proti politiki starostrujar-jev, ker v »Gorici« in v »Pr. I.« se ni dobilo kotička za odkritosrčno kriti-k o po domače rečeno zato, da bi sejali needinost.
Naše prepričanje je, da gospodinja ne bo obešala svojega umazanega perila javno sred vasi temuč, da bo lepo doma oprala na skrivšem. Tako tudi v stranki v nobeni ni vse prav in več oči več vidi — kar kedo meni, da ni prav, pove naj onim, ki lahko pomagajo, recimo odbornikom društva, ti naj presodijo, popravijo, kar se da, javno pa napake društva v svet razstrobiti. to sc pravi društvu ugled jemati, oško-
dovati in takega se navadno že vsled društvenih pravil mora izključiti.
Denimo^ da ima sin nerodnega očeta. ali naj gre na trg in naj kriči: »Naš oče je malopridnež«! Domače, notranje zadeve društva naj se doma poravnajo. Ako ni mogoče mirno pa potom domačega. društvenega razsodišča — vsako društvo ima tako razsodišče že po pravilih in že naš društveni zakon zahtev a S. kako naj se prepiri v društvu poravnavajo — ne pa obešati domačih nesporazumljenj na velik zvon! Ako bi se bilo od novostrujarjev lojalno postopalo, imeli bi sedaj eno samo S. L. S. iu močno in trdno in številno z javno kritiko ki je pa zelo pogostoma samo sumničenje in večkrat golo obrekovanje - kam smo prišli? Ali so no-vostrujarji predvideli tak vspeh? Kak naslov zaslužijo potem? Ali pa. če ga niso predvideli, potem bi bilo to znamenje. da so kratkovidni in torej za voditelje nesposobni.
To pišemo zato, da bi oni. ki so med novostrujarji dobre volje, ki želijo enotno krščansko politično stranko, vplivali na one, ki so hujše krvi, v tem smislu, naj se nastopi pot delovanja v »K. L. S.« pot. kakor je označena v pravilih. postavna pot, ne pa pot odbivanja in sumničenja in pretiravanja.
Kedor preveč ljudi odbiva ostane nazadnje sam .
Po principu »novih«, da treba strankine hibe javno »kritikovati«, bi mora-
lo	nastati v »Novi struji« sedaj še eno glasilo, ki bi javno kritikovalo »novo-strujarske« hibe neodvisno od strankinega vodstva — recimo »Novejši čas« z »novejšo strujo« in. kei bi tudi ta gotovo ne bila brez hibe. moral bi iz iste-
Papež Pij X.
Sp. I. K.
Dne 9. avgusta t. I. je preteklo Ki let. odkar je bil sedanji slavno vladajoči sv. Oče slovesno kronan v cerkvi sv. Petra v Rimu. Papežev prestol se pač po pravici lahko imenuje prestol skrbi in težav. Tudi Pij X. je moral v minolem desetletju večkrat okusiti kelih bridkosti. Najstarejša liči sv. cerkve, Francija, se je izneverila in zašla, tako, da se je bati. da ne bi se vrnili krvavi dnevi velike revolucije, (iotovo ve Pij X.. da »p c k I e n s k a vrata ne bodo zmagal a«, a on ve tudi. da so bile cele države, da so bili veliki deli sveta nekdaj katoliški, a danes sede v temi in smrtni senci, on ve, da je n aFrancoskem organizem kat. cerkve skoroda porušen, on ve, da se v drugih državah cerkev iz političnih ozirov sicer še trpi. da se ji je pa razumništvo že do cela odtujilo in da prodira brezverstvo bolj iu bolj iz višjih krogov med nižje sloje ljudska. —
Kaj bi moglo pač sedaj ob 10-letnici vladanja bolj razveseliti srce sv. Očeta,
kakor, ako bi videl, da vlada v sv. cerkvi duh in mir božji?! '1'oda božja previdnost mu ni naklonila tega veselja. Poln skrbi in najhujših slutenj upira starček na prestolu sv. Petra svoje oči v bodočnost in odgovarja ncštevilnini častitkam in voščilom svojih vernikov z resnim opominom: »O ra te et la-borate! Molite in delajte!«
Dne 2. junija I. IMS rodil se je v vasi Rieze pobožnim starišem, Ivanu iti Marjeti, prvorojenec in ljubljenec, Jožef Melhijor. Bil je zelo bister, nka-žcljen in vedno vesel deček. Ko je pričel hoditi v šolo. zapazil je učitelj takoj, da »ima dobro glavo ir. d a b o š e kaj iž n j e g a«. Tako je naš »Pep-po« lepo napredoval. Toda. kakor povsod pri ubogih, moral je tudi on, ko je prišel iz šole, donašati drva. kravo pasti ali pa v vrtu pomagati. Nikakor pa ne smemo misliti, da mu je bilo to nadležno ali neprijetno. Ne! Mali Jožef je ljubil iu cenil delo. Od izpre-liodov mu je bil najljubši oni do svetišča Matere božje (»la Madonna delle Cendrole«), ki ie bilo kak četrt ure od-
daljeno. Tjckaj je zahajal pogostoma ob nedeljah s svojim očetom, pa tudi sam je večkrat tam molil, ter iskal pri Mariji tolažbe in sveta.
O	Veliki noči I. lMfi je pristopil k prvem sv. obhajilu, (linijivo je moralo biti pač videti tega pobožnega dečka, ko se je prvikrat približal mizi Gospodovi. Ne dolgo potem je prejel tudi zakrament sv. birme rekel bi kot krepilo za leta svojega šolanja. Njegov župnik, Fuzarini, je hotel namreč dečka pripraviti za latinske šole in ga je v ta namen poučeval.
Dijaška leta.
Vsprejemni izpit za gimnazij v Kastelfranko je napravil Jožef z izvrstnim vspehom; tako je postal dijak. Njegov oče je bil sicer v skrbeh, zlasti zaradi plačevanja, toda župnik mu je znal povsod pomagati iz zadrege. Jožef ie moral seveda vsak dan peš hoditi v Ka-stelfranko, a uprav ta vsakdanja peš-lioja mu je s trdila zdravje.
Zjutraj je vtaknil lepo v malho kos kruha ali polente in tako korakal sam dobre volje v mesto, da bi si tako prihranil podplate. Opoldne ie ostajal v
mestu in pri neki dobri družini brezplačno kosil. Moral pa je zato poučevati tri otroke v oni hiši. Tako .e šlo nekoliko časa.
Ko je prišel pozneje tudi njegov brat na gimnazij, kupil jima je oče voz in oslička, in tako sta se oba brata dan na dan vozila v šolo in iz šole. Ko sta pa prišla, zvečer domov, čakalo ju je že delo ali na polju ali pa v vrtu. Večkrat sta morala tudi napravljati in skladati drva.
V	svojem prvem spričevalu je imel Jožef v vseh predmetih najboljše rede, in tako potem vsa leta. Oče in župnik, oba sta spoznala, da je Jožef poklican za kaj višjega, kakor pa za kmečkega hlapca ali občinskega slugo. Po naklonjenosti beneškega patrijarha in kardinala, Jakoba Moniko, in po priporočilu župnikovem dobil je Jožef štipendij ali podporo neke belgijske vstanove.
Tako je prišel sredi septembra I. 1850, 16 let star v semenišče v Padovi. Mnogo lepega in novega je nudilo njegovim bistrim očem in njegovemu dovzetnemu srcu to mesto.
(Dalje pride.)
ga vzroka vzrasii »Najnovejši čaš« z »najnovejšo strujo« i. t. d., i. t. d.
Nc vem, kaj bi rekli »novi«, ako bi kedo iz njene srede r e s vstanovil še eno novejšo strujo z novim listom, ki ki hotel hiti še radikalnejši ali hi mu nc očitali isto, Kar smo pisali mi: Kar imaš pametnega v stranki skusi uveljaviti, a stranke same	ne	sramoti	j a v	n	o.
stranke ne razdiraj, da,	ako	hi n	j	i li
h o I e I o, ako	bi	s a m i	čutil i,	bi
s p o z n ti I i.
Upamo tudi tako. da bodo mirni m trezni elementi s časom vsaj prišli na površje, ki bodo spoznali veliko in vso-depolno napako stranko raztrgati ■ ter pomagali, da se vrne na (loriško zopet mir in edinost.
Naši veleposestniki.
»Novi čas« in od njegovih pristašev informiran »Slovenec« pišeta, da so veleposestniki odrinili g. Zueehiat-ti-ja, ker jim je bil »preklerikalen«, da je dobil prostora »liberalec« g. Rutar. I >r. Gregorčiču je odstopil svoje mesto I i-b e r a 1 e c se ve da da se lepše bere in, da bo cel svet videl, da je dr. Gregorčič tudi po vsej sili liberalec, ker zavzema v veleposestvu mesto liberalnega kandidata.
Smola! Isti dan. ko je »Slovenec« prinesel svoj dopis, isti dan je prinesla »Gorica« in »Soča« podpisano izjavo g. Zucchiatti-ja, da je bila s p I o š n a ž e-lja veleposestnikov, da pride dr. Gregorčič v deželni zbor. 0 tem so govorili že na zborovanju dne 17. julija in takrat že je g. Zucchiatti izjavil, da odstopa on s c oje ( torej pristno »klerikalno«) mesto dr. Gregorčiču ako bo treba in v »Izjavi«, objavljeni dne d. '. m. naznanja, da bi kandidature niti ne sprejel. Se ve, da novostrujarjev to ne bo motilo: »Zucchiattija so vrgli, ker je preklerikalen iti dr. Gregorčič je zasedel mesto, liberalcu namenjeno, torej ic liberalec!« tako bodo pisali in naj cel svet protestira. To je namreč »sprem«.-njcn zistem«.
»Slovencu« \ novič svetujemo, n ij si dobi boljega poročevavea, ki bo našo Goriško nekoliko bolj poznal. Kako ta —■ »tujec« ne bomo rekli, da ne bo zamere recimo raje »novodošlee« Goriško pozna, sc najlepše vidi iz tega, da ni še nikoli slišal, kako se imenujclo prebivavci v Grdili on piše »Brdci« in »brdski veleposestniki!« »Slovenec«, boljega poročevea. da ne bo blamaže!
Tudi v logiki se nam dozdeva oni dopisnik šibak. Poroča, da so bili g. Ra tarjevi pristaši organizirani in da so »Brdce« preglasovali, ker so ostali doma meneč, da veljajo kompromisni do-
„Usoda“.
(Dalje.)
Minula sta dva tedna po onem večeru, ko se zvečer sprehajam po krovu, pozabljajoč trud iu napor celega dne in se čtuiin kakor prenovljenega v prijetno hladnem večernem zraku. Pogled šemi pase po ncbrojnili malih čolničkih in jadrenicah, ki v bližini naše ladje sko-ro neslišno švigajo setnterja. Sedaj pa sedaj se čuje razposajen glas mladih ribičev ali celo mila pesmica, ki se •od bližnjega obrežja še milejše odmeva.
Tam iz dalje iz kopališča se tudi čujejo glasovi kopajočih se mladih razposajenih deklet.
Medtem ko vse to občudujem in zamišljeno slonim na robu ladje, gologlav, kapo držeč v rokah pride gru ča igrajočih se mornarjev na krov kepajoč se s kruhom! Ne vem, hote ali nehote mi nekdo zadene v kapo in mi i-> izbije iz rok. Kapa pade v vodo! Sveta jeza me zgrabi nad tako predrznostjo in poizvedujem takoj po metalcu. Kmalu ga dobim, zapišem dano ime in hočem oditi a ko se obrnem, začujetn
govori od 17. julija. Pri nas, na Goriškem imamo to navado, da ne sklicujemo novih posvetovanj, ako ima listati pri starem dogovom, ako se novo posvetovanje skliče je to znamenje, da se meni stare dogovore kako s p r c-nicuiii. to vedo naši »Brici« — potem pa res ne razumemo tudi. Kako -o mogli briške posestnike »preglasovati , ako jih niti na zborovanju ni bilo! no, mogoče, da je tiskar besedo »nekateri« prezrl.
Našim veleposestnikom pa čestitamo k srečni izbiri kandidate v.
»Krivici in nasilju« o katerem sanja »Novi Cas«, ki bi sc menda godilo briškim veleposestnikom, c i:o pa vsak posmehnil, ki pozna niti. M vežejo g. Rutarja na Dolenje Cerovo.
Polifični pregled.
i
Isterski deželni zbor bo baje razpuščen
in imenoval se bode komisar?
Kakor poroča korespondenca »Au-stria« smatra vlada pogajanja med is-terskimi Italijani iu Hrvati za delovanje deželnega zbora za razbita. Vsled tega se je vlada baje odločila razpustiti isterski deželni zbor in imenovati vladnega komisarja, ki bi prevzel avtonomne deželne posje. Komisarju bodo pridjaui štirje svetniki, in sicer dva Italijana in dva Hrvata. Komisariat bo vladal nedoločen čas. Zatrjuje se. da se izvede ta naredba že začetkom jeseni.
Dogodki na Balkanu
Mirovna pogodba.
V	nedeljo je bila v Bukarešti definitivno sklenjena in podpisana mirovna pogodba, ki ima sledeče besedilo:
»Med bolgarskim carjem iu kralji Grške, Črne gore. Romunske in Srbije navdanimi od želje storiti konec sedanjemu vojnemu stanju, prežetimi želje po redu v krajeviiiah in navdanimi volje napraviti mir med svojimi tako dolg > preizkušanimi narodi, so imenovali vladarji, da sklenejo definitiven mir in imenujejo za svoje polnomočne zastopnike. (Sledijo imena.)
Sklenilo se je sledeče:
I. Med bolgarskim kraljem in ostalimi vladarji, kakor tudi njih dediči m nasledniki bosta vladala mir in prijateljstvo.
II. Glasom \. priloge mirovnega protokola popravljena meja med Runni-nijo in Bolgarsko se prične ob Donavi nad Turtukajo in se konča ob Črnem morju, južno od Ekrena. Vrh tega je izrecno dogovorjeno, da Bolgarska tekom
2	let podere utrdbe pri Ruščuku in Šum-
zaničljive in sramotilne besede zaradi mojega postvopanja itd. od strani zapisanega. Za psovke se ne zmenim, ampak odidem s trdim korakom proti pisarni ter oddam obtožbo proti one.im predrznežu, misleč sam pri sebi. Ko bi nesramnež le molčal ne bi ga naznanil ali če vkljub temu, da je napravil morda nehote zlo še sramoti službeno postopanje! lema nc odpustim ne!«
Ko so drugi dan oni, ki so določeni na »raport«, se ravno upostavljaii v red pridem tudi jaz. da sc prepričam ieli oni predrznež že prišel ali ne. V ' rsti ogledam tudi onega bradatega Čeha. Njegove oči ne gledajo danes z malomarno složnostjo \ svet .ampak skoraj grozeče švigajo po krog stoječih predstojnikih. Stopim k njemu in s kolikor mogoče sučutnim glasom vprašam: »Kaj ste pa zopet napravili?« »Nič!« mi zabrusi jezno skozi zobe. Čudeč se gretu par korakov gorindol, nato se vrnem zopet k njemu in ponovno vprašam: »Kaj je z Vami? Govorite vendar!« Tedaj se njegova postava vzravna in z žugajočim pogledom in giasno
li	in vse utrdbe 20 km okoli Balčika Mešana komisija določi tekom 15 dni ua licu mesta novo mejno črto iu izvrši razdelitev vsled nove meje deljenih nepremičnin iu posestev. V slučaju kakega nesporazuma razsoja razsodišče kot zadnja inštanca.
III.	Glasom IX.prilogeniirovnega protokola določena meja med Srbijo in Bolgarsko se prične pri gori Partarica na stari meji, gre potem med razvodjem Vardarja in Struine, izvzetnši dolino Strummice, ki ostane pod Srbijo in se konča pri pogorju Bclašiea. Novo mejno črto iu razdelitev vsled nove mejne črte deljenih nepremičnin in posestev, določi s pridržkom razsodišča posebna mešana komisija.
. IV. Vprašanja, ki sc tičejo stare srbsko bolgarske meje, se urede sporazumno med Srbijo in Bolgarsko.
V. Glasom IV. priloge mirovnega protokola določena meja med Grško iu Bolgarsko se prične na novi srbsko-bolgarski meji. gre potem po grebenu pogorja Belašica in se konča z izlivom reke Moste. Po izrecnem dogovoru so je Bolgarska že odpovedala svoji zahtevi po otoku Kreti.
VI. Glavni stani posameznih armad sc obvestijo o podpisu mirovne pogodbe. Bolgarska vlada sc obveže, da prične z demobilizacijo že prihodnje dni.
VII. Izpraznitev bolgarskega ozemlja se izvrši takoj po demobilizaciji bolgarske armade in bo končana najpozneje tekom 14 dni.
MII. Med okupacijo bolgarskega ozemlja obdrže armade pravico nabavljanja (rekvizicije) iu prosto vporabo železnic za transport čet. vojnega ma-terijala in živil.
IX. Vsi vojni vjetniki se kolikoi mogoče hitro zamenjajo.
X. Sedanja pogodba še ratificira tekom 15 dni. ali če mogoče še prej in izmenjava ratifikacij se izvrši v Bukarešta.
\ potrditev predstoječega so stavili imenovani svoje podpise in pečat.
V Bukarešta, dne Ml. avgusta 1915.
I red vsem se je prebralo oficijozuo
besedilo mirovne pogodbe, nakar so delegati podpisali pogodbo v alfabetičiiem redu. Samo prvi delegati misij so pritisnili tudi svoj pečat na iiogodbo.
V trenutku, ko je bila mirovna pogodba podpisana, so zagrmeli topovi na utrdbah v znak, da je mir nepreklicno sklenjen .Zvonovi so zadoneli iu godbe so zaigrale v slavnostno okrašenem mestu.
Venizelos je nato izrekel romunskemu miiiisterskemu predsedniku Ma-jorescu zahvalo za nepristranost in za njegove nasvete. Izjavil je med drugim: Ime Majorcscu bodo imenovali vsi na-
mi odvrne: »Ne igrajte se vrhu vsega še z menoj ker resnico vam povem, da se zelo malo bojim. V »vili (tako imenuje j> mornarji jctnišnico) sem bii že \ eč kot enkrat in zato mi ni mnogo mar. če me še g< i spravijo. A povdar-jatu. vi ne! Upam, da me razumete!« To izgovoreče se s polovičnokretnio obrne od mene in gleda v tla —
Kakor okamenei gledani okoli stoječe	a samo trenotek. Takoj sem v
pisarni in vprašam orožnega mojstra čemu je oni Oto določen na »raport«.
»M	vi ste pa jako kratkega spomi-
na!« mi odvrne smeje nagovorjeni mah skoro okrogel možiček »Saj ste vendar vi Otona obdolžili sinoči radi nevojaškega predrznega obnašanja na-pram višjemu! No sicer pa kaj to dobil bo par dnij zapora kamor ta nepeboljšljivec spada pa je! Kakor odstrele zadet gledam smehljajočega možička in zunaj stoječega sodbo pričakujočega Otona gledajočega na me z očmi enakimi oblačnemu nebu ...«
rodi. katerim je prinesla konferenca v Bukarešti mir, z globoko hvaležnostjo.
Revizija hukareško mirovne pogodbe.
Ro sklenjenem miru so zahtevale nekatere velesile, naj se pregleda iu eveiituelno v prilog Bolgarije popravi bukareška mirovna pogodba. Posebno Avstrija iu Rusija ste bili začetkom vneti za to revizijo. Ke: st pa druge velesile niso strinjale z nazori teh dveh držav, ste opustili tudi Avstrija in Rusija to misel, tako da je mir na Balkanu (za sedaj) zagotovljen.
Demobilizacija.
Na podlagi mirovne pogodbe so pričele vse balkanska države demobilizirati.
Nova balkanska zveza?
Na sobotnem dineju v zunanjem miuisterstvu v Bukarešto je odgovoril ministerski predsednik Pašič na napitnico Majorcscuja: Izrekam željo, da naj Romunska ostane na čelu narodov, ki so sklenili mir in da jim pokaže pot k redu, miru iu napredku. Pašieeva napitnica je bila z demonstrativnim pritrjevanjem sprejeta. Splošno se smatra kot napoved nove balkanske zveze.
»Ncties VViener Tagblatt« prinaša interviv z Venizelosom, ki je baje na-glašal: Trdno sem prepričan, da je mir definitiven. Revizijska pravica Evrope se bo omejila na ratifikacijo naših sklepov. Kar se tiče razmerja med balkanskimi državami, naglašam: Če so velesile upravičene v svrho zaščite svojih interesov ustvarjati skupine in zveze ter smatrajo to za neobhodno potrebno, potem je zveza med malimi državami še tisočkrat bolj potrebna in koristna.
Brzojavke nemškega cesarja.
Cesar Viljem je čestital rumunske-iiui kralju k sklepu miru ter ga obenem imenoval za nemškega feldmaršala. To je baje storil, da dokaže s tem, da je nasproten zahtevi Rusije in Avstrije po reviziji mirovne pogodbe, ki se je pod-liisala v Bukareštu.
»Ta mir zahteva novo vojsko«.
Bolgarska agencija javlja, da ta mir ne bo imel druge iiosledice nego to, da bodo nemiri na Balkanu trajali še nadalje. Ta položaj se ne da spremeniti, ne da bi se popravila v Bukareštu storjena krivica. Mirovna pogodba zahteva od Bolgarije demobilizacijo, medtem ko se nahajajo Turki v Trakiji. Turki po-množujejo svoje vojaštvo, ki šteje sedaj že 200.000 mož.
Glasilo sinode piše: Bukareška konferenca živi v iluziji, da je sedaj sklenjeni mir sredstvo, s katerim se bo vspo-stavilo ravnotežje na Balkanu. Konferenca ni priznala Bolgariji Macedonije, koje bolgarsko prebivalstvo bode podjarmljeno od Srbov iu Grkov. Ta rešitev položaja ne izključuje nove vojske, ki bo zopet pojila Balkan z novo krvjo iu sicer mogoče v jako bližnjem času.
Črnagora zahteva Novipazar kot kompenzacijo.
Pariški »Ternps« je izvedel, da zahteva Črnagora kot plačilo za sodelovanje pri balkanskem krvavem koncertu Novipazar ter mesti Djakovico in Prizren. Srbska vlada je baje pripravljena deloma ugoditi ti zahtevi, le o predaji Prizrena neče ničesar slišati. Če bi med Srbijo in Črnogoro ne prišlo Jo sporazuma, bo o sporu odločevala pri-jateljska velesila.
Odgovor Turčije velesilam.
Na kolektivno noto velesil na Turčijo, naj umakne svoje čete za črto Knos-Midija. ki je bila določena v Londonu kot nova turška meja, je Turčija dala negativen odgovor.
Priloga ..Primorskega lista" št. 33 z dne 14. avgusta 1913.
ČOSPOPOV PAN.
OZNANILO.
IS. avg. Agapit, iiiiič. (J70). Helena, kr. (.LAS); rojstni dan našega Prcsvitl. cesarja Franca Jožefa I., ki dovrši ta dan 82. leto;
19. avg. Lndovik 'Loledanski. šk. (1297), Sebald;
in. avg. Bernard, op., cerk. ne. (115.3). Filibcrt, op. (684), Štefan, kr.;
21. avg. Ivana Frančiška šaritalska (1641), Adolf, sp.;
22. avg. Timotej, muc. (Sli). FlipolP, šk., iiiiič.;
22. avg. Filip Beuicij, duh. (1285), Sido-nij, šk., Klavdij;
24. avg. XV. ned. po Bink., Sv. Jernej, ap. (okolo 71); evangelij o mladeniču v Najm-u.
Javno češčcnjc S. K. T. bo 42. t. m. samo v »Brazzano« v Furlaniji; dne 15. avgusta pa v poleg že oznanjenih cerkvah, v Novakih in Pod-. Sabotinom .tudi še pri Pp. kapucinih v Gorici.
Moli in delaj.
Iščite iiiijpicj božjega kraljestva Mat. (i. 33.
V	evangelju, kjer govori Kristus o pticah pod nebom in o lilijah na polju, za katere Bog skrbi, nam ne pravi, naj nič ne delamo, to ni misel Njegovih besedi — zato ne reče: »Iščite samo božjega kraljestva« temuč: »Iščite n :• j-prej božjega kraljestva in njegove pravice! a
Razumnik gleda na vrednost, koliko je kaj vredno in po tem uravna svoj trud, svojo skrb. Kjer je vrednost velika, sc ne bo strašil znoja, temuč potrudil se bo kdor si pa za malenkostno vrednost nakopuje veliko truda in skrbi, tega ne bodemo imeli za modrega. I reba je torej zdrave razsodnosti
—	modrosti.
Pomisli torej večkrat — koliko m kakšno korist mi prinese moj trud? -Koliko časa bodem vžival sad svojega dela? — kaj pride nadalje? — konec? Ako bi bil že večkrat resno o tem premišljeval, vem, da bi bil marsikaj drugače naredil. Še je čas!
Da, za to, kar ima trajno vrednost, za to je res treba »skrbeti«, zlasti, ker imamo toliko sovražnikov, ki bi nas radi oropali večne sreče. »V strahu in trepetu delajte za svoje zveličanje« Filip.
2.	12. Ta skrb bodi resna, ne sme pa postati obupnost, ali strahopetnost. Skrb naj nas prižene do tega, da bodemo res delali, kar moremo; ker pa sami sebi pripuščeni prav za prav ne moremo ničesar narediti, kar bi imelo veljavo za življenje po smrti, naj nas skrb priganja preskrbeti si potrebne pomoči za delo, ki naj nam rodi večnotrajnega sadu. Ta pripomoček je molitev.
Ako ima kedo več opravkov, česa se bo lotil najprej? Menda onega, ki je važnejši, onega, ki mu več dobička obeta, onega, kjer bi bila zguba najobčut-nejša, ako bi se delo opustilo sedaj po treznem premisleku tudi ti tako! Pri tem je treba res skrbi, ker se gre za večno srečo, ali za večno nesrečo.
(llede svetnega življenja ni treba s k r b i. »N e s k r b i t e, kaj boste jedli, kaj boste pili, s čim se boste oblačili«, pač pa delajte! »V potu svojega o-braza boš jedel svoj kruh«. »Kcdor ne dela, naj tudi ne je!«
Delo je volja božja. Žival rabi vse svoje 4 noge za hojo, ptič peruti za letanje. človek rabi za hojo noge, a roke ima proste zadelo. Delo je Bog naložil kot pokoro za greh, zemlja bi ne rodila dovolj sadov za življenje, ako bi je človek ne obdeloval. I >elo je človeku tudi posebno dober pripomoček proti izkušnjavam in proti hudobiji. Ako bi delati ne bilo treba, to bi še le bilo
hudobije na svetu! Kedaj le motijo skušnjave najbolj? Ali ne takrat, ko nobenega dela nimaš?
Vsak delaj vestno v svojem delokrogu, kamor ga je Bog postavil ako si pa svoje delo vestno izvršil ni ti treba skrbeti, skrb le na Boga zvrni saj ve vaš Oče nebeški, česa vam je treba poleg tega je še obljubil, da bo dal, kar je treba in, ako bi se kedo ne zanesel na Njegovo besedo, takega bi moral karati z »maloverni« in »neverniki«. »Ne bodite torej v skrbeh!« Ako Bog skrbi za ptice in za lilije, za človeka, ki ga je postavil za gospodarja na svetu, bo skrbel toliko bolj.
Za božje kraljestvo treba torej skrbeti najprej, z molitvijo zagotoviti si |n>-iiioč božjo ter sodelovati ž njo. Skrb za svetne reči pride še le na drugo mesto in niti imena »skrb« ne zasluži delal, kar je tvoja dolžnost, delaj iz tega namena. ker Bog tako hoče, pa bo tudi posvetno delo zaslužno, glede vspeha posvetnega dela pa »ne bodite v skrbeh« pa bo vaše življenje veliko bolj mirno in neizmerno bolj zaslužno pred Bogom.
ZA KRATFK CAS.
Prava pot. Vrhovčev Franc c se je bal zaiti in je prašiti ženico, kod naj bi šel, da jiride do Podvrhutica. »Kat tukaj gori pojdite, gori za Lukovo hiši,, potem mimo našega kozolca na desni strani naše njive, kjer smo lani pšenico imeli sejano, potem gori po Tončevi senožeti in, ko zagledate Planinčevo hišo. potem pa ne morete več zaiti!« Ali je France, ki mu je bil ta kraj popolnoma neznan, uganil, kateri kozolec da je »naš« in na kateri njivi je lani pšenica rastla, ne vem, ker nisem šel gledat za njim.
Meni je pa Liščarjeva Jera, ko sem jo prašal, kod naj grem. da pridem v Bukovčc, tako le iiovedala: »O, ravno prav, saj sem jaz r a v n o od tam prišla, kar po isti iioti hodite, koder sem jaz šla, pa ne morete zaiti!« Ako bi bil imel pasji nos!
Novi vek.
Romantičen igrokaz v petih dejanjih,
Spisal %*
(Dalje.)
PFTI PRIZOR.
Prejšnji, župan Droč, Andrej Mihelič, Gregor Bašin in drugi možje. Gregor Bašin nese jiodobo. Vse zastave se poklonijo podobi. Vse ljudstvo poklekne.
Marica Krivičeva (ki stopi z vencem svežih rož naprej); Sprejmi,
o	prečista Devica, majhen dar! Tebi tiče zlata krona, a ker nimamo zlata, poda-jetno ti krono iz svežih rož, ki so jih rodili naši vrtovi in naše planine. S to le krono Ti darujemo tudi svoja srca. Bodi češčena! Pozdravljena v naši sredi! (Ljudstvo zakliče; Slava Marij'! Vsi vstanejo. Na iiodobo obesijo venec. Pevci zaiiojejo);
Zdrava, zemlje vse gospa in nebes kraljica!
Zdrava, zvezda jutranja, vseh devic devica!
Zupan Droč: Dragi občani! (Nasprotniki se jiosmeluijejo.) Od cerkvene oblasti, nam je izročena v varstvo ta prekrasna podoba, ki je slikana na ec-drovem iesu in ki predstavlja Marijo, ki drži v naročju milo Dete Jezusa. To je dragocen dar. ki je prinesen i/ Rima. Ob straneh sta sv. Joahim. oče Marije Ilevice, s knjigo prerokov, ki so oznanili prihod Zveličarjev in sv. Janez Krstnik, ki kaže z roko na Jezusa z besedami: Glejte. Jagnje Božje, ki grehe sveta odjcmlje. Zadaj je križ, ki je znamenje odrešenja, ki se je izvršilo na sv. križu in ki je nadaljuje sv. cerkev do konca sveta, la prekrasna slika je l«1 želji našega višjega iiastirja namenjena za veliki altar na Skalnici. Zidanje cer-
kve sc bo začelo takoj nadaljevati, ker smo dovoljenje dobili (klici: Uvala Bogu!) Dragi občani! Naj bi se s imdoho M. B. vrnil zo|>et mir v našo občino in naj bi se |io Mariji vrnili sjiet vsi v naročje katoliške cerkve. V tem upanju kličem: Slava Mariji! (Navdušeni klici: Slava Mariji! Slava Mariji! Pevci zapojejo. Ljudstvo poje ž njimi.
Lc|>a si, lepa si. roža Marija!
Tebe časti vsa nebeška družina;
Angelci lejio pojejo,
Tebe, Marija, hvalijo.
Mej petjem stopijo štiri dekleta, v bela oblačila oblečena k podobi. Procesija sc začne pomikati jiroti Solkanu. I >vc deklici trosite cvetje pred podobo. Le mala gruča Lutrovcev ne gre za procesijo, ampak sc od zadaj posmehuje.J
•	Martin I) o I j a k (za odhajajoči mi); Vidite, da se je res prikazala. Zdaj jo imajo in je ne izpustijo več. (Se smejejo.)	(Dalje prih.)
Darovi.
Jubilejni d a r o v i z a »S I o v.
S i r o t i š č e«:
P. n, gg.: Josip Zorzut 21) vin; IT. Pelicon I K; Franc Kuštrin 20 vin; v nabiralnikih: v gostilni gospe Jožefe Fon »pri Mitnici« 1 K; v kavarni »Central« ISO vin; Mrak Peter želez, čuvaj 40 vin; Nekdo I K.
Z ti »A I o j z i j e v i š č e«:
P. n. gg.: Solkanska župnija razen darov v blagu 22 K; Kavčič Ivan, Prebeli (kor.) 2 K: dr. Franc Žigon, prof. bogosl. 20 K: dr. Josip Ličan, prof. bo-gosl. 40 K; Leban Matija, Tolmin 1 K; Zavod »Notre Domc«. 2 K; Šavle Štefan, pos. Cepovan 10 K: Cigoj Leopold, župni upr. 5 K; Pertot Anton, knjigovez 5 K; Lipušček Peter, Serovicse 2 K; Černe Ivan, Vrtojba I K; Neimenovan 501) K; Hvala Ivan, mizar, Pcvinn I K: Hran. in |ios. v Biljani 25 K; Hran. in |ios. v Rihcnbergu 2u K: Centralna posojilnica v Gorici 100 K; Jenstcile Jurij 2 K; Bizjak Ivan 2 K; Bartol Anica. Trst 12 K; Kenda Avgust, Sclo-Vol-če 2 K; Mrevlje Anton, uovomašnik 10 K. Bog plačaj!
Za s k I ti d »S lov. S i r o t j š č a:
V	Cerknem: P. n. gg. Fani Gantar I K, Janez Peternelj I K, Jera Mavrič I K. Neža Peternelj I K. Matevž Tuška n I K, Fr. Lahajnar 70 v. Ant. Klemente ! K, Marija Vojska I K. Iv. Resiiet 2<> v, Frucst Rojec 2 K, Bonač 1 K. Čulk 2 K, Ant. Margon 1 K. Jak. Pirih I K, P. Zur-man 1 K, Iv. Mlakar (Novake) I K. A. Mlakar I K, N. N. 20 v, »Kmetijsko društvo« v Cerknem 2 K, Iv. Moškat 1 K, Jos. Bizjak 2 K. Fr. Makuc 2 K. Žulje I K, Val. Jež 1 K, Ant. Bevk I K Fr. Močnik 60 v, M. Močnik I K, M. Sedej I K. Jernej Štravs I K, Fr. Štravs 1 K, Jos. Plemelj 2 K 80 v. (Dalje prih )
V	Ozeljanu in Šempasu se je nabralo še .17 K 60 v.
Domače in razne vesli.
Cesarjev rojstni dan. Njegovo Veličanstvo, naš presvitli vladar, cesar Franc Jožef I. bo obhajal v pondeljek, dne 18. avgusta svoj 82. rojstni dan. Ob ti priliki se vsi avstrijski narodi spominjajo sivega, po očetovsko za njemu podložne narode skrbečega vladarja ter molijo za njegovo zdravje, da L> nam ga Milostljivi ohranil še mnogo let. Vojaštvo, uradništvo in vsakovrstni javni in zasebni zastopi se zbirajo pri slavnostnih sv. daritvah, kjer prosijo Vsemogočnega, naj ohrani našega cesarja čilega, da mu olajša vladarsko breme. Povodom proslave 82. letnega rojstnega dne našega vladarja se tudi mi pridružimo molitvam in erošni.un vseh avstrijskih dt/avljano in z mogočnimi akordi naj zadoni ta dan naša himna: Bog ohrani!
Izid volitev v veleposestvu. V nedeljo so se vršile zadnje volitve v go-riški deželni zbor, namreč volitve v skupini veleposestva. Na slovenski strani je izid sledeči:	Dr. Gregorčič 78,
svetnik Rutar 70, dr. Franko 68, Zuc-ehiatti 26. Obljubek 25. Stejiančič 12 m Teuflenbach 2 glasove. Izvoljeni so dr. Gregorčič, svetnik Rutar in dr. Franko.
Italijanski kandidati v skupini veleposestva so dobili dr. Rcbulla 122, grof I ranili 121. Pelka 118, Blasig 114, Cau-clussi 112 in Ballabcn III. Izvoljeni so dr. Rcbulla, grof Branili in Pelka vse tri je kandidirala furlanska ljudska stranka.
V	voli vili skupini kupčijske zbornice sta bila v soboto izvoljena za deželna poslanca dr. Pcttarin in Vcniiti.
»Zlata doba« ali »treznost slovenskega naroda«, protialkoholno glasilo, ki izhaja v Ljubljani, piše da sta »Gorica« in »Primorski list« v votivni polemiki pisala: »ta (kandidat) je zoper pijančevanje, torej ne volite njega, da boste lahko brezskrbno jiili in pijančevali« To je hudobna laž. To ve vsakdo, ki je čital dotične članke v naših listih.
Sveti oče o balkanskih dogodkih. »Slovenec« piše: Škof dr. Mahnič izjavlja, da je Sveti Oče v pogovoru z njim glede balkanskih dogodkov kazal oso-hitc simpatije za Slovane in dejal, da kljub temu. da bi se moglo katoličanom ponekod |iod skizmatično Srbijo slabše goditi nego pod Turško, n i pesimist, ampak upa, da bo pravo umevanje krščanstva in tolerance prodrlo tudi do src srbskega ljudstva, tembolj, ker so vsi Slovani pobožen narod. Fno je sigurno: da pomeni zmaga balkanskih narodov zmago krščanske misli nad iz-lamom.
Vsa izobraževalna društva in Marijine družbe, ki svojih zastav še niso prijavila za manifestacijo na katoliškem shodu v nedeljo 24. avgusta, oziroma so pozabila v zglasilnicc upisati pri hod zastav, prosimo naj nujno na dopisnici naznanijo zastave pripravljavnenui odboru za katoliški shod v Ljubljani.
Ameriški Slovenci na katoliškem shodu. Na katoliškem shodu v Ljubljani bode baje tudi zastopstvo Slovencev iz Amerike. U|iati je, da pošljejo svoje zastopnike tudi Slovenci iz Egipta. Tako bodo zastojiane tudi vse slovenske naselbine.
t Anton Verovšek. Iz Ljubljane sc Javlja, da je v Kraljevieah v hrvaškem Primorju umrl ljubljanski gledališki igralec Anton Verovšek, ki je zadnje dni bolehal in se zdravil v Kraljevi-cali. Verovšek je gostoval večkrat tudi v Gorici.
Dopust ah odpust rezervistov. »Militiirische Rundschau« je te dni naznanila in drugi listi so od nje posneli, da se bodo v prihodnjih dneh odpustili rezervisti XV. in XVI. vojnega zbora na dom. Ti vesti nasprotno pa javlja »Zeit«, da se ne gre za stalni odpust, marveč za dopust rezervistov. Odpuščeni bodo, kakor se upa, rezervisti šele, ki; bcilo druge balkanske države dc-m< bilizirale hi sicer tudi v onem številu. ki bi odgovarjalo demobilizaciji balkanskih držav.
Razdelitev mornariškega centralnega poveljstva. Mornariško osrednje poveljstvo, ki je bilo dosedaj kot del vojnega ministerstva na Dunaju, se bo sedaj razdelilo na dvoje. Prvi del t. j. mornariško poveljstvo se preseli v Pulj, da bo tako bliže brodovju, drugi del t. j. mornariški oddelek v ministerstvu o-stane pa na Dunaju. Ta oddelek bo imel v svojem področju pisarne itd., jmvi pa bolj praktično vodstvo i>ri brodovju.
Razglas. C. kr. ministerstvo za domobranstvo je izdalo novcodredbe, glede oddaje tovornih konj c. kr. domobranstva v zasebno uporabo. Knjižici, katera ima znamenje C 20 a. sc izdaja v c. kr. dvorni in državni tiskarni na
Dunaju proti plačilu OH vin. v različnih deželnih jezikin.
Slana na Češkem. Nekateri listi poročajo, da je bila te dni na Češkem huda slana, Temperatura je padla po noči r:i 3 stop. Krompir je v večjih krajih čislo osmojen.
Grozna s.urt otroka. \ I >eroni na Ogrskem je > .na kmetovalca Veljka I lejiča. ko so delali na polju, posadila svojo iletno li:crko na voz, s katerega so konji žrli seno. lulen izmed konj je rad grizel. In ko se je mati kmalu nato vrnila k vozu je konj v pravem pomenu besede odžrl otroku polov'.. -; Klave. /lena je kričala na pomoč, na kar je prihitel njen mož, toda otrok je bil že mrtev.
T Avgust Bebel. \ Curihti je umil nemški državni poslanec in voditelj socialnih demokratov Avgust Hebel.
Pri gledališki predstavi je bil obešen. I/ Peterburga poročajo: V gledališču v laškemu so uprizorili rusko igro, \ kateri je obsojen glavni junak na smrt ua vešala. Smrtna kazen se izvrši na odprtem odru. Za gledališke predstave napravljene vislice imajo seveda posebne varnostne priprave, da se zatnore izvršiti ohešcnje le navidezno. Pri eni zadnjih predstav je krvnik zopet izvršil smrtno obsodbo. Igralec, ki ga obesijo in Ki ima glavno ulogo, je igral prizor nenavadno naravno. Pri zadnji predstavi pa je postalo občinstvo silno nemirno, ket se je zdelo obešenje vendar že preveč naravno. In res so dognali. da jc varnostna priprava odpovedala. I - red očmi gledalcev je bil junak igre resnično obešen. Najprej so misili. da se je zgodila le nesreča, a nadaljna preiskava je dognala, da je bil izvršen namenoma umor.
Vladarice — umetnice. V Bruselja je bila nedavno otvorjena razstava u-metnin, ki so jih izdelale roke vladaric.
I ti so pokrajinske slike kraljice Amalije Portugalske, male figurice iz slonove krsti, ki jih je izrezljala kraljica Ru-munska. Kraljica Viljemina Nizozemska je ilustrirala pravljice l(HK) in ena noč. Mlada kraljica španska slika ptice in cvetlice. Italijanska kraljica Jelena, lici črnogorskega kralja, je pesnikinja in tudi slikarica.
P. S. Neki mož je stavil s svojo ženo, ki je bila na letovišču, da ne napiše pisma, ne da bi pristavila postskripta. »To bi bilo lepo«, je odgovorila žena,
■ prepričal se boš v prihodnjem pismu«. Čez 2 dni je sedla k mizi ter napisala svojemu možu dolgo pismo, ki je je podpisala: »Tvoja Te ljubeča Valerija.« Pod podpis pa je pripomnila zmagovito: P. S. Kdo je dobil stavo?
Galantni žuspan. »La Vie Parisičnne« pripoveduje iz Italije naslednjo dogod-bico: Kraljica Jelena je prišla v nuno mestece v bližini Florence k blagoslov-Ijenju \ iktor Emanuelovega spomenika. Po slavnostnih govorih so kraljici ponudili kozarec, napolnjen s sektom. Pri tej prilki pade, ne da bi navzoči opazili, kapljica na njeno obleko. Kraljica hitro seže v žep. da si vzame iz njega žepni robec, toda skromni gospod župan se
i z zvestoudanim glasom: »I rosim. Veličanstvo, ni treba, ker je že vse plačano.«
Analiabetje v Avstriji. Med Avstrijskimi narodi je v Čehih najmanj analfabetov, t. j. ljudi, ki ne umejo ni brati, ni pisati, namreč le 4.26 odstotkov. Nemci imajo analfabetov 4.63 odstotkov. I.ahi 1<>.44, Slovenci 23.88 odstotkov. Poljaki .10.82 odstotkov. Hrvatje 74, a Rusini celo 70 odstotkov analfabetov. Na Ogrskem so razmere še slabše.
Listnica uredništva. O. dopisniku 'z "St. s.« Oprostite, da Našega dopisa ne prinašamo. Sedaj, ko so volitve končane, bi itak vspeha ne bilo nikace-ga. duhovi bi se pa razburjali brez vsake koristi. I pamo, da boste ravn >
iz tega, tla dopisa ne priobčimo, spoznali. na kateri strani je želja po skupnem delovanju vseh dobromislečih, na kateri strani pa veselje nad vojsko med brati. I>a sle nam zdravi!
Mestne novice.
Celodnevno češčenje Sv. K. Telesa
se vrši jutri v K a p ti c inski c e r-k v i v Gorici. Vspored: /'utraj ob 6. uri se izpostavi Najsvetejše, potem slovenska pridiga. Ob K), uri slovesna sv. maša. Popoldan ob 5. uri laška pridiga, litanije in blagoslov ter zaključek. Verniki se vabijo k obilni udeležbi!
Delovanje prenesenega delokroga odvzeto goriškemu magistratu. Nared-l eni in zakonski list od petka za av-strijsko-ilirsko Primorje prinaša razglas e. kr. namestništva v Trstu z dne 8. '. m., s katerim sc doslej goriškemu magistratu poverjeni posli politične oblasti I. inštance odvzamejo magistratu ter izročajo voditelju c. kr. okrajnega gla-varstva v Gorici. Razglas pravi:	Na
podlagi >; 57 občinskega reda za okrožno glavno mesto Gorica, je vlada glasom naredbe ministerstva za notranje zadeve z dne 4. julija 191.? odredila, da se tej občini odvzamejo tisti posli, ki jih je opravljala v prcnešenem delokrogu kot politična oblast I. instance ter da jih bo v bodoče opravljal voditelj okrajnega glavarstva v Gorici. Ta naredba stopi v veljavo z dnem II. avgusta t. I. Goriškemu magistratu odvzeti posli so vojaške zadeve in obrtna oblast.
V	petek je pozval namestnik tele-grafičnim potoni v Gorico tri politične uradnike, namreč Bogomila Berbuča, Pavla Di Gaspero ter Cezarja conte Zenone, ki so dobili potrebne inštruk-cije. —
Preselitev policijskega komisariata.
I	olicijski oddelek na tukajšnjem okrajnem glavarstvu, ki je imel svoje urade in prostore za redarje v poslopju okrajnega glavarstva na Travniku, se je preselil v ul. Alvarez št. 7. V dosedanje policijske urade se namestijo doslej magistratu poverjeni, a od vlade odvzeti in \ oditelju c. kr. okrajnega glavarstva podrejeni uradi za vojaške in obrtniške zadeve I. inštance. Ti uradi so pričeli poslovati minuli pondeljek.
Konkurenco za električno razsvit-Ijavo kaže, da dobimo v Gorici, kar bi bilo zelo želeti. Sedaj, ko ui nobene konkurence, stane kilovatna ura 80 v, nova tvrdka obeta pa isto za ceno 3n v za razsvitljavo, za delo pa le po 15 v; ena konjska moč (H P) stane sed.ij okoli 60 v na uro, a potem bi stala le 22 v oziroma II v. Po vseh ulicah hi novo podjetje seveda ne smelo svojih t žic napeljavati, pač pa po onih, ki so erarska lastnina, kakor Solkanska ulica, S. Pellieo, po trgu Koren, Gosposka ulica, na Travniku, po Raštelju itd. menimo, da bi se že za te ulice, potem za vasi okolo Gorice podjetje izplačalo.
Kot gonilna sila porabila bi se Soča, katera bi pri sedanjem jezu v Solkanu lehko dala 1200 H p, medtem, ko rabi dosedanje podjetje parni kotel, kar i.-gotovo precej draže. Pretekli teden ic nek pooblaščenec po Gorici že pozve-doval, koliko elektrike bi bilo mogoče oddati, rezultata ne vemo, ako je ugoden. bi se začelo z delom prihodnje leto.
Občni zbor »Goriškega vinarskega društva« kakor že naznanjeno, se bode vršil v četrtek dne 14. t. m.
m Central Bio. Vodstvo tega kino-gledališča je izbralo za prihodnje štiri dni posebno lepe programe. Jutri iu v soboto se bode predstavljala legenda "Čudežne rože«, v nedeljo in pondeljek pa gracijozna komedija "Mali otroški dušici". Obema predstavama sledi po en komični prizor znamenitega humorista Maksa Liuder. Jutri in v nedelj-.) predpoludrie bodo predstave od Ki Jo
12.	ure. katerih obisk priporočamo po-
sebno okoličanom. Cene so tako zmerne, tla si lahko vsakdo privošči la užitek mu ne hode žal.
m Odprle lekarne. Jutri, praznik, bodete odprti celi dan lekarni: G I i ti-h i e h - Tro m b a. ()tl 17. do 24. t. m. pa bodete imeli ponočno službo lekarni:
I	. i h c r i - P o n I o n i.
1ž ^o/iške ol v lice.
Najdeni računi. Neki krčmar iz bližnje okolice je izgubil več računov glasečih sc na ime nove struje za dano pijačo o priliki zadnjih dcžclnozhorskih volitev. Kdor jih je izgubil, naj pride k nam, iu povedati mu hočemo, kdo jih je našel.
Cesta po Banjški planoti. V poiul. sc je pričelo delo ceste od Grgarja proti Kalu. V Grgarju jc bila ob 9.30 uri slovesna sv. maša. Po daritvi so se podali udeleženci slavnosti na prostor, kjer se je delo pričelo. Grgarski kurat preč. g. Godnič je mesto blagoslovil ter kot običajno pri takih prilikah udaril s krampom trikrat v zemljo. Nato so sledili razni slavnosti in pomenu nove ceste primerni govori, nakar se je z delom takoj pričelo.
g Na Krnici si je pretekli teden vol zlomil nogo; pa je prišel lovec in zdravnik g. W. iu je vola ustrelil. Razkosali in deli so vola v ledenico, kjer čaka svež, da ga počasi snedo ...
g Iz Solkana. Ker ni bil občni zbor "Hranilnice in posojilnice«, sklican za nedeljo dne 27. julija, sklepčen, vršil se bo občni zbor dne 17. avgusta takoj po blagoslovu v posojilničnih prostorih o!) vsakem številu članov z že določenim dnevnim redom.
V	soboto ob 3'/» pop. je vdarila strela v poslopje, ki ga gradijo tia poti sv. Mavra v Solkanu in ubila zidarja Alojzija Gabrijelčič. Bil je mož vzor kristjana in družinskega gospodarja: pobožen, priden in varčen. Zapušča vdovo in dva mala otroka. N. p. v in.!
V	nedeljo zvečer ob s pa se je vsula toča po vsem Solkanu in uničila vse pridelke nad polovico. V pondeljek zjutraj so jo dobili še cele kupe. Upi kme-lov so popolnoma uničeni.
g Vabilo na redni občni zbor »Kine-čko-delavske hraniinice in posojilnice«
v	Sovodnjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo 31. avgusta 1913 ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red po pravilih.	Odbor.
g Vabilo na V. redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice \ Grgarju«, ki se bo vršil dne 24. t. m. v uradnih prostorih ob .VI-. uri pop. s sledečim dnevnim ledom: I. Potrjenje letnega računa. 2. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 3. Morebitni predlogi.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Nevihta s točo. V nedeljo zvečer okolo is ure smo imeli v naših krajih zopet hudo nevihto z debelo točo. Toče je padlo toliko, da se je je nakupičilo ponekod do 10 cm ua visoko. Padala in klestila je poljske pridelke, posebno pa vinsko trto in grozdje v Humu iu v Njivici kojščanske občine. Prijela jc del Cerovega, Št. Ferjana, Podsabotina, St. Mavra, hudo je oškodovala poljske pridelke, posebno pa grozdje na solkanskem polju. Vinogradom pod Sv. Katarino in sploh višje ležečim je za sedaj prizanesla. Oškodovala je vinski pridelek v spodnji legi kronberške občine iu v Lokvi; posebno razsajala je v Ajševici in deloma v Starigori. Šla je čez Vogersko, čez Prvačino, čez Dornberg in čez Rihenberk ter se tam obrnila na Kras iu segala tam, kakor pripoveduje-ji . nekako do Gorjanskega. Na železniških postajah Štanjel. Rihenberk, Prva-
čina se je videlo z železniških vozov vse belo po tleli. Da je napravila ta toča koder je padala ogromno škodo, to je gotovo. Nimamo pa poročila, iz katerega hi zamogli posneti, ali je toča pobila samo del imenovanih občin na Vipavskem ali pa da bi bile dotičue občine splošno prizadete po nji.
g Števerjan. Upanje našega 'imela je šlo po vodi. Zamolklo gromenje je pričelo iz daljave naznanjati v nedeljo krog It pop. tla se nam ne bliža nič dobrega. Bil je to one vrste grom, ki v-zbudi v srcih vinogradnikov zle slutnje iu trpko pričakovanje. Oči kmetovalcev so se plašno ozirale proti jugo-za-padli, hoteč citati v naglo se bližajočih oblakih, kam mislijo stresti svoje ledeno zrnje. Zapeli so zvonovi po briških gričih, srce našega kmeta je zadrhtcio. Otmi nas rev, otmi nadlog.
Bilo je drugače odločeno. Iskra jc švigala črez nebo, pretresujoči grom je dal ledenim lešnikom znamenje, naj pričnejo svoje uničujoče delo. Dovršili sc, ga dobro! Ubogi kmet! Zadnje tvoje upanje je uničeno, uspeli tvojega celoletnega truda strt. Ni čuda, da ti je začela ginevati ljubezen do rodne grude. Proti elementarnim nezgodam je človek prešibak.
Učinek slabih letin postaja v naši občini očividcu. V zadnjih 14tih dnevih je zaprosilo pri županstvu 6 Občinarjev za potovanjsko dovoljenje v Ameriko. Sliši se, da bodo sledili še drugi. Cvet našega kmeta se izseljuje v tujino, ker noče doma gledati v brezupno bodočnost. Sveta dolžnost naših novoizvoljenih poslancev je skrbeti, da se ustanovi zavarovalnica proti elementarnim nezgodam z zavarovalno dolžnostjo za vse kmetovalce. Zadnji čas pa jc tudi. da pričnejo državni poslanci resno proučevati zakon soeijaluega zavarovanja, ker pridemo sicer v Avstriji do tega, da bodo po kmečkih hišah le še za hiralnico sposobni starčki in bo zapuščena zemlja pričala celemu svetu o propadu kmečkega stanu in o grehih, ki jih je v tem oziru zagrešil avstrijski parlament.
Šempas. Slov. kat. izobraževalno društvo v Šempasu je v nedeljo, dne K', avgusta vprizorilo zgodovinsko igro »V tem znamenju boš zmagal«. Predstava je vrlo dobro vspela. Igra ima krasne prizore z daljšimi govori. Pa šempaski »Orli« iu Marijine hčere so se igro dobro naučili iu sc privadili kretanju na odru. Predstavila sta se na odru dva igralna veterana v osebi Makseneija (Iv. Batič), in v osebi Remigija (Fr. Peršič), druge vloge so prevzele mlade nove moči. 22 m dolga in 7 m široka hipa je bila napolnjena poslušalcev
Igra obravnava resen zgodovinsko-verski predmet, ki ima moralni vzgoje-valni namen. Napravila je globk vtis na navzoče poslušalce. Igro je ljudstvo teni bolj umelo, ker jo jc jurist g. A. Remec pojasnil v daljšem govoru. Popisal je takratno stanje rimskega cesarstva, preganjanje kristjanov in zmago m proslavo križa po Konstantinu in njego-
vi	vojski. Med posameznimi dejanji so na posebnem udrti v izadjti pev:i iz O-seka in Batuj prepevali narodne in verske popevke.
l	udi žive podobe, ki so predstavljale počeščenje in proslavo križa, so močno vplivale na navzoče gledalce. Konec igre so domači tamburaši nastopili in pokazali svoj lep napredek. Posebna zahvala gre g. J. Savelliju. ki ie priredil nov oder iu lastnoročno slikal kulise za v se prizore igre. Našemu županu g. Jos. Hvala pa izrekamo zalivalo. ker nam je za predstavo radovoljno prepustil svojo obširno lopo. Ljudstv > je s popolnim zadovoljstvom zapustilo lopo in izreklo svojo željo, naj hi se predstava kmalu ponovila.
Požar. Preteklo soboto popoldne ie v Svetem Mihelu pri Šempasu pogorel skedenj obložen s senom. Pridni sose-
iljc in deževno vreme je pomagalo, da se požar ni razširil po vasi.
Žrtev strele. Na Vogcrskem je v petek strela udarila v hišo št. 113 ter ubila hišno gospodinjo Terezijo Luk ■-žič, ki sc je nahajala v kuhinji.
Iz ajdovskega okraja.
a Skrilje. Od nas se malokaj prinaša v javnost, kar hi značilo, da se nam povsem ugodno potekajo borni časi in vendar je tudi pri nas marsikak črcvelj. ki nas guli in žuli.
Koliko smo si že prizadevali, da bi uredili našo šolo tako kakor bi nam u-gajalo, pa zaman. Naša šola je edini nestvor gotovo eele primorske dežele in mislim, kot taka zanimivost mora še nadalje ostati podružnica kameiijskc. Otroci naši hodili so od njene ustanovitve prva tri leta celodnevno tu v šolo. Ko so dokončali tu tri leta, bili so uvrščeni tned kamenske učence, ki so bodili v Kamnje le poldnevno v šolo, ki so torej veliko menj znali in radi tega !c razumljivo, da so se naši dolgočasili, ko so bili v Kamnjah med šibkejšimi otroci.
To in pa, da bi nam, zlasti pa našim otrokom bilo mnogo bolje, ako bi vsi otroci hodili v Skrilje ter se tu ustanovila samostojna cnorazrednica, v kojo bi hodili vsi naši učenci, nas je prisililo, da smo začeli trkati in trkati na vrata c. kr. okraju, šol. sveta v Oorici ali dosledno brezuspešno.
Šele zadnji čas se je nekaj v tem pogledu ukrenilo. Okr. š. svet bi bil. kakor se govori sklenil, da bodo naši otroci prvih treh let hodili poldnevno v Skrilje; a poznejša leta v Kamnje, kakor do sedaj.
S tem nam ni prav nič pomaga no. Mi zahtevamo, da vsi naši učenci hodijo doma v šolo. Ugodnosti, koje hi imeli mi in naši otroci pri tem, ni nam treba navajati, ker so jasnejše kot beli dan. Okrajni š. svet bi pa pri tem ne imel nobenih posebnih stroškov, ker imamo že tako ustanovljeno šolo - podružnico.
Otrok skriljskih je pa okrog 80. Ako bi ostalo pri zadnjem sklepu, hodilo bi v tukajšnjo šolo približno zjturaj kakih 10 prvoletnikov; a popoldne 20 drugo- in tretje letnikov. To bi nikakor ne odgovarjalo našim zahtevam In potrebam bi pa tudi ne bilo prav, da učiteljica poučuje le tako malo število učencev, ker bi se nam prav lahko u streglo in učitelj bi imel še vedno ne-prevcliko število učencev, t. j. poldneva krog 30, pol pa krog 35.
C. kr. okr. šol. svetu priporočamo, da reši našo prošnjo, kakor zahtevajo razmere, da bodo namreč hodili vsi naši otroci doma v šolo.
a Na Lokvah je v četrtek (7. avg.) zvečer tudi klestila huda toča; uničila je vse žito. in otave tudi ne bo; sam krompir je še ostal ubogim ljudem.
a Pod Čavnom je 7. avg. burja pometala k tlom večji del turšice. da se je mnogo ne dvigne več. - Vendima pa kaže precej lepo; le toče naj nas obvaruje Bog, pa bodo kmetje radi pozabili na trud. ki ga imajo na polju ....
Vojaška inšoecija v Ajdovščini. Te dni si je ogledal tem. Benda, ki je inšpektor trdnjavske artiljerije, bataljon trdnjavske artiljerije v Ajdovščini. Inšpekcija je bila zelo natančna in feni. se je posebno zanimal za nove gradnje e-rarskih skladišč za municijo med Ajdovščino in Vipavo.
Iz kanalskega okraja.
ki Kanal. C. kr. ravnateljstvo držav, železnice v 1'rstu je zavrnilo prošnjo z dne 29. aprila 1910 za povečanje tovornega skladišča na postaji \ Plaveh. To v znanje vsem posestnikom iz Plavij in Brd. na kojih željo je bila prošnja vložena.
Iz tolminskega okraja.
V	Tolminu je razpisano mesto poštarja. Prošnje so vložiti v l-l dueli.
t Krn. Minoli četrtek je udarila strela v vasi Krn v hišo Blaža (iregorčiča št. 10, po domače pri Jurcu. Nastal je požar, ki je uničil hišo, en kozolec in dva hleva, (lregorčič je bil deloma zavarovan.
Iz bovškega okraja.
Pri trganju planink je ponesrečil
neki Ivan Vulc iz Čez Soče na Bovškem. Blizo Rablja na Koroškem, kjer je bil pokojnik zaposlen kot rudar, je plazil po gorah za planinkami in ko je enkrat skušal doseči prav lep cvet nad neko steno, mu je kamen izpodletcl in Vulc je padel v globočino. Pokopali so ga v Čez Soči.
Iz komenskega okraja.
Iz Škrbine. — V nedeljo 10. t. m. ob 8 in pol uri zvečer vsula se je ploha dežja s točo, ki je napravila grozdju neizmerno škodo. Povprečno se računa tričetrtinkc razsekanih jagod, tam pa, kjer krije grozdje krona trtnega listja, je ostala približno četrtina neranjenn. Žalosten pogled na opustošene sadon >-sne rastline! Vidijo se zmehčani grozdi na trtah kakor tudi na tleli, odpadle jagode na tleh, raskosano listje itd. Na bolj senčnih mestih, po grapah, se je videla še drugi dan toča, ki se je strdila v ledene mase. Toča je povzročila mnogo škode kakor se čujc tudi po o-stalem Krasu, kakor tudi na Vipavskem.
km Sveto. Letos je hladno in mokro leto .Živina bo še precej dobro stala a za ljudi bo malce trda.
km Z gorenjega Krasa. Pne 10. •. m. je bila velika povodenj s točo, ki je vse poti podrla.
kmS Krasa. Za časa volitev so mla-dostrujarski agitatorji hudo udrihali po starostrujarjih, češ da so slabo gospodarili v deželni hiši. Kdo pa nam jih je svoječasno priporočeval. Če smo jih volili so bili dotični gospodje sami krivi. In če smo bili zapeljani stari, so mladi na jako slabem stališču. Če so mislili, da bodo v deželni hiši živeli od zraka so se varali.
km Preserje. Pri nas so nekateri silno veseli, da je »Buža« polna narodnega »štokfiža«, ki proslavlja volivno zmago v lepi nadi. da bodo v bodoče zopet pili, ko bpdo volili.
km Mihalji. Dne 10. t. m. zvečer sc je vsula čista toča, ki je tako poklestila naše vinograde, da se vsem smilimo.
Iz sežanskega okraja.
s Sežana. Toča je hudo razsajala dne 10. t. m. Od Sežane pa do Nabrežine imela je veliko žetev. Tudi Proseka in Sv. Križa ni pustila. Škoda je ogromna, posebno pa na trtah in na turšiei. Bog se nas usmili!
Gospodinjska šola šolskih sester v Tomaju na Krasu. V novejši dobi tudi naše slovensko ljudstvo vedno bolj in bolj uvideva. da je treba kmetu strokovne izobrazbe ne samo možu ampak tudi ženi. njegovi pomočnici. Gospodinja. ki z bistrim razumom in s pobožnim in plemenitim srcem skrbi za družino, osrečuje slovenski dom. Zato pametni stariši skrbijo za temeljito versko in strokovno izobrazbo svojih hčera.
V	svrho take izobrazbe so šolske sestre v Tomaju pred 5 leti ustanovile gospodinjsko šolo. ki traja 12 mesecev v kateri se dekleta učijo teoretično in praktično vsega, kar je treba znati dobri kmečki gospodinji in se navajajo k čednostnemu m pobožnemu življenju. Sestre pa vzdržujejo tudi internat za ljudskošolske učenke, ki si v trirazredni šoli lahko pridobijo potrebnih Ijudsko-šolskih znanosti, v internatu pa se va-
dijo lepega, Bogu in ljudem milega vedenja. Koristen je ta zavod, posebno takim deklicam, ki jim je treba mnogo kretanja v zdravem svežem zraku.
Pojasnila daje vodstvo zavoda »Elizabctiščc« v Tomaju, pošta Dutovlje na Goriškem.
Iz komunskega okraja.
kr V Šlovrencu smo obhajali sv. misijon pod vodstvom preč. gg. Lazaristov iz Ljubljane >d 2. avg. do 10. avg. Ljudstvo, nele domače ampak tudi iz sosednih duhovni], se je z veseljem u-deležcvalo redke pobožnosti. So pa tudi gg. misijonarji ljubeznivo vlekli poslušalce, da so prihajali tako radi in v velikem številu poslušat njih jedrnate govore, polne navdušenja za čednostim življenje. Sv. obhajil je bilo blizo 1400. Bog plačaj gg. misijonarjem njih trud, ki so ga imeli z nami! Oskrbeli smo si misijonski križ (razpelo) pri Konradu Skaza v Št. Ulrihu — Oroden na Tirolskem, kteri nam je napravil prekrasno podobo križanega Zveličarja za nizko ceno, vsled česar ga moremo kot edinega slovenskega podobarja na Tirolskem vsem priporočati, kteri si hočejo nabaviti umetniško dovršene podobe, sohe.
Toče nas je ljubi Bog obvaroval do sedaj prosimo goreče, naj nas varuje še tudi naprej, pa ne samo one po vinogradih, ampak tudi dušne toče
—	greha, (iotovo nam Bog prizanese, če bomo vestno iu natančno spolnovali obljube iu sklepe, ktere smo pri sv. misijonu storili.
Drobtinice.
Letina v dalmatinskem Zagorju je
nad vse pričakovanje bogata. Pšenica je izvrstno obrodila, tobak je zrasel kakor gora, izvrsten je krompir in zelenjave. Zagorci hvalijo Boga za blagoslovljeno letino.
Klorkalcij za posipanje cest. Na
Angleškem so proti cestnemu prahu začeli uporabljati klorkalcij, ki sc kot postranski proizvod dobiva pri proizvajanju kalija in je jako poceni. Klorkalcij ima lastnost, da vleče nase zračno vlago, tako da so ulice, ki so s klorkalcijem posute, vedno mokre.
V	katerem stanu ljudje najdnlje žive. Neka pariška zdravnica je na podlagi življenjepisnih podatkov o velikih možeh dognala, da najdlje žive slikarji. Tako so živeli slavni slikarji: Peruggi-no 78 let. Albani 82. Bellini 89, Michelangelo 89, Tizian 100, Van Dygk 78 let itd. Za slikarji žive najdalje duhovniki, potem pa modroslovci.
Gospodarsko.
Priprava steklenic za vino aii sadne soke. Nikdar ne jemlji steklenic, ako ne veš, kaj je bilo v njih, ali take. ki niso bile splahnjene, ki so zamazane iu di-šc po kislem. Steklenice umij z razdrobljenimi suhimi jajčnimi lupinami; zelo napačno je izmivati steklenice z žaganjem ali z otrobom. Potem jih iz-plalmi v vodi, v kateri si raztopila maio sode in še dobro v mrzli vodi. Tako se izmivajo steklenice takoj, ko so izpraznjene. predno jih rabiš, jih preplakni še enkrat z mrzlo vodo. Da steklenice ne počijo, jih pogrej nad soparo ali jih postavi v toplo vodo in tako napolni. Zamaške vzemi vselej nove, dobre in jih namakaj prej v topli potem v mrzli vodi. Zamaške zalij še z raztopljenim parafinom ali dobro smolo, ki se rabi za zalivanje steklenic.
Perhute na glavi najlože izčešeš, ako si zdrgneš kožo na glavi s prstom ali krpico, ki si jo namočila v petrolei. in drugi dan izčešeš z gostim glavnikom. Lahko si zdrgneš kože tudi s š|ii-ritom, a jo moraš potem namazati .' oljem ali vasilinom. ker špirit odtegne
glavi vso maščobo, kar škoduje lasem. Zelo mastni lasje se najboljše umivajo z rumenjakom, ki si ga raztepla v vodi. Vselej, kadar si izmivaš glavo, rabi naj-prvo kolikor mogoče toplo vodo, nazadnje bolj hladno, izpiraj glavo taka dolgo, da je zadnja voda popolnoma čista. Za izpiranje las se rabi poleg rumenjaka tudi lahek lug, v kateri se kuhajo korenine kopriv, ali milov cvet, ki se kupi v lekarni ali drogeriji. Ko si glavo umila, spleti lase šele potem, ko so popolnoma suhi. Za umivanje rabi, če je le mogoče, deževnico. Izpadanje las je navadno posledica kake notranje bolezni ali oslabljene krvi.
zev;
Glasba.
Kupleti in pesmi Radoslava Silvestra. Izdala in založila Narodna ti skarna v Gorici.
Take zbirke smo res pogrešali. Društveno življenje je pri nas precej razvito kedo pošteje vse zabavne večere, koncerte, veselice, slovesnosti? Brez petja se sploh ne opravi ničesar; no. z zbori smo Slovenci precej dobro preskrbljeni, dobi se lehke, težke za mešan in za moški zbor; pesmi ne manjka večkrat bi se pa rado kaj »za nameček« za kratek čas, kak kratek šaljiv »Solo« ali »Duet« za spremembo. Tudi pri kakem resnem predavanju, v Izobraževalnih društvih je kak tak nameček zelo dobro došel in marsikedo bi prišel raje, ako bi vedel, da bo tudi še kaj za »posladek«. Tukaj imate tako zbirko. Kratki prizori z le par osebami, s petjem, kupleti, kjer nastopa en sam pevajc, a drugi ga spremlja, torej nobene težave za prireditev, nikake »scenerije«!
Glasbeni dodatek ima 30 strani v osmerki iu obsega 11 kupletov, ali kratkih prizorov s petjem — razume se. da s spremljavo vred, med temi sta »Zupan« in »Kavarica« od dveh skladateljev vglasbena na izbiro. Samo ta »dodatek« bi stal po navadi toliko, kolikor stanc tukaj še 112 strani teksta zraven. Zbirka res ni draga. Vsi, ki imate opravka s prireditvami veselic, sezite po tem delu! Napeve so zložili: A. Dekleva, Fr. Ferjančič, .A Foerster, Ign. Hladnik. Iv. Pogačnik in St. Premeri. Ta imena so najbolje jioroštvo za dobro delo.	Cena 1.50 K.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst.............22.	69.	9,	85.	26.
Ugodna prilika!
V	novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Ar\ton Jug.
-€>0"0-©0€>€>*
Prva alovenaka trgovina z Jedil- Pl uim blagom	y
Anton Kuštrin,
»yojyci
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti. Q ■€>€>*
Priporoča se, poti novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
OZNANILO.
Podpisani naznanjam, da sem odprl v Dornbergu
novo trgovino
vsakovrstnega koroškega lesa za mizarje in stavbenike, peska in koroškega cementa v hiši št. 194.
Za obilna naročila se priporočam udani.
Franc Pelicon,	Gregor	Srebot,
poslovodja.	trgovec.
JOSIP terpin)
naslednik Antona Potatzky
v Oorlol Da sredi Raštela Stev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, pfeje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hlina obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, travi In detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Štev. 2229
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 191Z
začne v
četrtek dne 11. sept. 1913,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 13., 17.. 20., 24 in 27. sept. bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 4. avgusta 1913.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
ODLIKOVANA LEKARNA
Goric*, vla Formlca
h priporoča za odjenianje raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem	E. JaklD
^ Odliko^aDa pebarija 0 ^	4 Id sladčičarna ^	4
* K. Oraščik S
♦ ♦
0 v Gorici na Komu 9
lastni bili)	^
lzvrtuj« n*ro£11* vsakoTrstnega ^ ^ peciv*, tort«, kolaie u birmano* ™
♦ In porok«, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobni ali orig. buteljkah. Pri-
• poroia •• (L obilMfrm. Ceno ▲ Jako nlxke.
T torejci: Najceneje kupite lasti ko za cepljenji' Irt „ExCBlsior“ pri tvrdki I. Drufovka,
Gorica, Gosposka ul. (nasproti „M onta“).
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Goric! št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor /,eli kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzor-cih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
/« v | vsake
Uca avste raz
učnih kakovosti natanjčno po) zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje.
Vse po zmernih cenah priporoča
JAKOB ŠULI60J,
urar c, kr. državnih železnic
v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici.
OHoiDlcB cEPlivenlh posod In cBitagi orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoči preč. duhovščini tvojo delav-ilco cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnlžjlh cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
flilin motno> zavret0 se popravi kakor V lllli! tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
^	Lekarna	^
ril
t
I
I
►J
i
s
s
I
&
'Iti S
v
Prave in edine žel. kapljice U
r-i
■ znamko bv. Antona Pado- r»’
vanskega.
W
V
n
Zdravilna moč
c ni teh kapljic je ne-prekosljiva. Te W kapljice uredijo M redno prebav- TO Ijanje, če se jih dvakrat na dan Mi po jedno žličico
(V»rst7Pna inamka) popije. Okrepi! ^ U ielodec, storž, da iagine v krat- |jJ kema času omotica in šivotna Uj Idnost (mrtvost.) Te kapljice tudi M ^ storč, da človek raje j L rjjj
jjjj Cena steklenica 60 vin. jtij
POZOR!
Podpisani uljudno naznanjam sl. obči»s~vu v mestu in na deželi, da imam lastno trgovino in delavnico vsakovrstnih čevljev za moške in ženske, za gospode in gospe kakor tudi za priprosto ljudstvo. Cene zmerne, blago dobro in trajno. Za obilna naročila se priporočam udani	Reščič Mihael,
trgovina in izdelovalnica čevljev na Kornu št. 17.
Trgovina z usnjam
v Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizl“.)
Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu m nn deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Usnje podplati. Vrvarsko
• 111111111 MII Hill IIIIIIII lili I lili I llllllll IIII mil lllllll
blago. I. Drufovka, Gorica
MII MII IIIIII11111111 MII lllll 1111 lllll lili UMI lili lllllll
nasproti „Monla“, orili-
m m m m i n111 m 1111111 m m 11 m 111M m M i M m i m 11M111 m 11
kovana delavnica nadpla-
1111111ll11lil M111 m111111111111111n111Mll1111111lil 11111
tov. — Velita izbere obuvala.
I IHillIIIII IIMlHM.MilU lil MIIIII I111UJMI I111MII IIII1111II11
Ugodna prilika!
Radi preselitve se prodaja
vse blago in sicer: zlate in srebrne žepne ure, stenske ure, bu-dilnike, šivalne stroje, raznovrstna druga zlatnina in srebrnina.
po tovarniških, cenah.
Jakob Šuligoj,
urar o. kr. državnih železnic
Gorica, Bosposha ulica št. ZS.
Najboljše /// najmodernejše sukno oa moške in volneno c« aenske obleke razpošilja najceneje 'Jugoslov. raapošiljalnu
R. S TER M E CK/ v Celju Št. 304,
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Viktor Toffoli- Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via T-atro 16. •• Via S^mrio 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost lz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja.	 ;	■■
Cene so sledeče:
Jedino olje ....	liter	Kron	1.04
Namizno olje . .	.	„	„	1.12
Istrsko-oljkino olje	.	„	„	1.28
Valona...............„	„	1.40
Bari.................„	„	1.40
Oneglia..............„	„	1.60
Lucca .................„	„	2.—
Nizza................„	„	2.40
Sprejema naročila ter pošiljH franko na dom, kakor tudi oa dežele In Izven države.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim L
MIHflEi TURK
GORICA na Kornu &ev. 6. GORICA.
priporoča slavnemu občinstvo svojo-brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosešfco podjetje
Alojzij Tavčar
 _^= v Dutovljah, okraj Sežana
zapriseženi sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Gene zmerne.
TVRDKA 0. ZAJEC'
trgovina z železjem v Gorici
v hiSi „Qoriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne.
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole
..CENTRALNA POSOJILNICA
FJEGISCROMTIA ZADRUGA Z OlHEJCnO ZAVCZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5 “(o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°j0, na menice po 7°0f na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
tn
ODBOR.
tadajatelj in odgovond urednik i. ViinuuiseK v Oork
Tiska.Narodna Tlstauna' v Gorici (odgov. L. Lukelif.