TO IN ONO.
,,Ljudski oder", o čigar otvoritveni predstavi (dne 17. septembra) smo poročali v 10, št. „D, in Sv," 1911,  je priredil  odtedaj  te-le igrokaze:
Dne   24.   septembra   se   je   ponovil   Finžgarjev „Divji lovec", Nastopnjo nedeljo— dne 1, oktobra
—   se je uprizoril ob zmerni udeležbi Roseggerjev igrokaz „Pred porotniki", ki ga je prikrojil prav srečno za naše razmere pisatelj Finžgar, Uprizoritev je bila srednje dobra; videlo se je, da je razlika med zmožnostjo  in rutino posameznih  igralcev zelo velika.
—   Materielno in umetniško je uspel prav dobro dne 8. oktobra Anzengruberjev „ Krivoprisežni k", — „Ljudski oder" si je pridobil tudi zaslugo, da je uprizoril po dolgem času zopet dne 22, oktobra duhovito Detelovo šaloigro „Učenjak", pri kateri sta bili zlasti vlogi učenjaka in njegovega sluge prav srečno izvedeni. Sicer bolj maloštevilno občinstvo, kateremu se je razložila vsebina igre v nagovoru, je sledilo uprizoritvi s prav živahnim zanimanjem. -— „ Mlinar in njegova hči" sta našla dne 1, novembra dvakrat — popoldne in zvečer — domalega razprodano hišo občinstva,  ki ljubi solzne  efekte,
Dne 12, novembra je bila premiera Danilovega „Dimeža". Dvorana je bila razprodana do zadnjega kotička. Kritika pa je dramo in deloma tudi uprizoritev  odločno  odklonila.
Dne 8, in 10. decembra se je uprizorila v do zadnjega kotička razprodani hiši Sardenkova nova biblijska drama „Mati svetega veselja". Naš namen ne more biti, pisati o svetlih in senčnih straneh igre same; to bodi naloga literarne kritike. Snov, katere se je lotil naš znani pesnik, je taka, da zahteva izredno spretnega dramatika, če se hoče doseči, da svetopisemski dogodki vplivajo na gledalca s tako močjo, kot je potrebno in kot zaslužijo. Precejšnje zahteve stavi igra tudi na igralce. In priznati moramo, da je bila uprizoritev tako skrbna, kakor menda še nobena. Pri vsakem prizoru se je poznala roka režiserjeva , ki je igro likala in izpopolnjevala. Tudi igralci so se potrudili pošteno. Uprizoritev seveda, ki bi se morala imenovati dovršena, je pri taki igri z večinoma novimi igralci nemogoča. Inscenacija je bila naravnost krasna. Pevske točke je komponiral g, Stanko Premrl.  Izvajal jih je pevski zbor  „ Ljubljane".
Dasi na „ Ljudskem odru" vse še ne more stati na višku časa — in tega tudi noben pameten človek ne more pričakovati —, vendar nas navdajajo z odkritim veseljem uspehi, ki jih dosezajo na „Ljudskem odru" ljudje, kateri se žrtvujejo mnogokrat večer za večerom za dobro in potrebno stvar brez vinarja osebnega  dobička.                                    Ivan Dolenec.
f Dr. Jcsip Vošnjak. V Slovenski Bistrici na Štajerskem je umrl dne 21, oktobra dr. Josip Vošnjak v starosti 77 let. Rojen je bil 1. 1834. v Šoštanju in je bil po svojem poklicu zdravnik. Bil je eden izmed onih starih rodoljubov, ki so začeli slovensko ljudstvo buditi k politični in narodni zavesti, Vošnjak je bil večletni   državnozborski   in   deželnozborski   poslanec
za Kranjsko in Štajersko in je napisal več političnih brošur, v katerih je narodu tolmačil razne politične dogodke. Do kakega večjega pomena pa v politiki ni prišel. Svoje in svojih tovarišev politično delovanje je deloma opisal v „Spominih", ki jih je izdala „Slo-venska Matica". Večjega pomena so njegovi poljudno pisani higienični gospodarski spisi, ki jih je napisal za „Družbo sv. Mohorja", Vošnjak je že takrat čutil, da je lepo in navdušeno govorjenje o narodnih idealih brez gospodarskega ljudskega dela prazna reč, ki ne bo ljudstva rešila. Vošnjakovo ime je znano tudi v leposlovju. Napisal je nekaj povesti v raznih listih, predvsem pa je znan njegov roman „Pobratimi", ki je izšel v posebni knjigi in nam slika življenje tedanjih narodnih krogov, Poizkusil se je tudi na dramatičnem polju in napisal celo vrsto dramatičnih del, ki pa razen „Lepe Vide" niso prišla do veljave in so pisana bolj  za  diletantske  odre,
Sedemdesetletnico je praznoval Radoslav Silvester, domoljubni pesnik „Danice", Silvester je trgovec v Vipavi, Idealno hrepenenje ga je pa vedno navduševalo za poezijo. Najrajši je pel nabožne pesmi, od katerih se mu je marsikatera prav posrečila. Z narodnim in ljudskoprosvetnim gibanjem je bil Radoslav Silvester vedno v tesni zvezi in še sedaj z mladinskim ognjem  gori  za vse,  kar je blago  in plemenito,
Klaviolina. G. Ludovik Bajde je izumil violino, ki se igra s tipkami. Velika prednost tega instrumenta je, da se dosežejo popolnoma čisti glasovi tudi v najvišjih legah. G, Bajde je že pri koncertih nastopil s  svojim izumom.
Razstava slik. V Zagrebu je razstavil svoje slike Gabriel Jurkič, prvi Hrvat iz Bosne, ki se je posvetil slikarski umetnosti,
V Krakovu je imenovan za škofa knez Adam Sapieha. Novi knez in škof na starodavni in naj-častitljivejši stolici poljskega naroda je naš stari prijatelj. Pred petindvajsetimi leti je bil knez Adam Sapieha kot bogoslovec med prvimi naročniki „Dom in  Sveta".
Naše slike.
Edward Burne-Jones (1833—1900) je izmed najbolj slovečih angleških slikarjev nove dobe. Porafaeliti so v slikarstvo uvedli resnost in neko čeznaravno eleganco postav. Ognjeviti Rossetti je ustvaril novo šolo, iz katere je izšel tudi Burne-Jones. Delal je silno pridno; pravijo, da marsikake slike po deset let ni dal iz rok, ampak jo je vedno še izpopolnjeval, Angleške in ameriške cerkve imajo mnogo njegovih slik, tudi apsida angleške cerkve v Rimu je od njega slikana.
Pred sto leti je bila tudi vojska — ne na jugu, v vročem pesku puščave, ampak na sneženih poljanah ruskih, Napoleon si je hotel osvojiti tudi širno   Rusijo,   da  bi   gospodoval  nad celo Evropo,   a