Štetje glasov po celi drŽavi Ohio se vrši jako počasi radi obilice volilnih listkov, in se sedaj ne morels ago to-vo povedati, ali so volilci z veČino' glasovali suho ali mokro. Tukaj podajemo nekaj številk, ki kažejo precej jas&o kakšnega mnenja so bili volilci. Štetje se vrši po precinktih ali okrajih, in v§a država Ohio ima nekaj nad 6000 volilnih okrajev. Izmed teh je znan uspeh z 800 volilnih okrajev dosedaj in si* cer za odobritev narodne pro hibicije je glasovalo 58.575, proti odobritvi: 65.170. * Za znano Crabbe postavo je glasovalo 54.866, proti ftjej 65.873. Da se odpravi , prohibicija, ki je bila upelja-na lansko leto je glasovalo 60.630, in da ostane je glasovalo 54-564. Da 2.75 procent-no pivo in lahka vina niso označene kot opojne pijače je glasovalo 61.531 proti 57.463. Kar se tiče Clevelanda so suhi zgubili precej glasov letos. Kot kažejo vsa zneme-nja zgubijo- suhi v Clevelan- S letos kakih 2000 glasov, eveland bo imel do 30.000 večine za mokro. Kar se tiče " r drugih mest, so pa mokri iz-J gubili v Cincinatiju skoro r 10.000 glasov. Stranka su-trdi, da bo državi suha z večino 75.000, dočim mokri trdijo, da bodejo imeli večino 48.000. Vojaki so glasovali kakor vsi drugi državljani. V večjih mestih so glasovali skoro vsi za mokrp, a podeželi pa suho. Gotovega t dosedaj ni nič, in najbrže ne bo do petka, in vskoro lahko pa / se reče, da bodo suhi zmagali, ker mokri niso dosedaj prišli še z nobeno izjavo na dan. Amendment k ustavi, da se razdelijo davki in se upe-' lje dfug način obdavčenja je propadel z 100.000 glasovi. • V Clevelandu je sicer dobil večino, toda po ostali dri^vi so posebno farmarji močno glasovali proti: Župan Harry L. Drfvris je bil izvoljen z večino 7000 glasov. Takozvanih "first choice votes" je bilo oddanih za Davisa približno 70.000 Očividno je, da ker socialisti niso imeli letos kandidata, da so šli ti glasovi za Davisa. Še nikdar v zgodovini Cleve-lv ^ laida ni bil kak,kandidat iz-%voljen županom na pocjjagi "first choice votes". Naino-' vejša.poročila o glasovill za župana kažejo: Dtfvis 47.634 glasov, Bishop 24.754, Haserodt 7463, Taylor 1488. Nadalje štejejo "second choice" glasovi: Davis 2981, Bishop 4223, H ase rod t 8064. Koneč-na večina, ki jo bo imel Davis bo najbrž 10.000. V demokratičnih krogih se čutijo precej poražene, posebno ker je Haserodt, bivši demokrati letos dobil mnogo glasov, akofo 14 več iz vsakega precinkta kot pred dvema letoma. Dr. Bishop je imel tako slabo organizacijo, da je izmed vseh demokratičnih kandidatov dobil, ipjmanj glasov, kar se tiče organizacije. Davis se je pred volitvi->o izjavil da naj bo Izvoljen ali pa ne^ to je njegov zadnji termin ko kandidira za župana. Davis namerava že drugo , leto kandidirati za guverner- ^ So^ikPiK) Izvoljen i sfede-či: Moyian, Sawfeki in SH- IS k it« ■ TerrfeH. V šolski odbor so prišli: Steffen in Harrjs. Za clerka mestne sodnije je z ogromno veČino izvoljen demokrat Henry, napram republikancu Deeringu. Kar se tiče mestne zbornice so de-mokratje izgubili 4 glasove, in bo prihodnja.mestna zbornica imela skoro 20 republikancev in 6 demokratov. Politični vodja volilne kampanje za dr.^ Bishopa, councilman McGinty v 9. vardi,^ pa je bil vseeno izvoljen V mestno zbornico. V Collinwoodu je propadel sedanji councilman Wm. Rolf, demokrat, ki je bil že 10 let v zbornici, in je zmagal republikanec Potter, za katerega so se potegovali unijski ljudje. V 15 vardi (Newburg) je propadel sedajni councilman Thompson,* dolgoletni predsednik mestne zbornice, in je bil izvoljen na njegovo mesto McNaughton, republikanec. O 23. vardi sploh ni treba jovoriti. Tu je bil izvoljen z epo večino sedajni councilman Adam J. Damm napram reublikancu Bramleyu, V 10. vardi (Žužemberlc) je zmagal sedajni councilman Reynolds, demokrat. Po volitvah se je izjavil Davis: Vesel sem v dnu srca radi izvolitve. Sedaj je konec vsega, pozabimo kar je bilo in delajmo, da postane Cleveland večji in boljši. — Dr. Bishop seje izjavil: Boj za čisto vlado v CleVelandu se je šele pričel. Jaz ostanem še vedno v tem boju. — Mr. Haserodt je dejal: Naredili smo dobef boj in jaz nilcakor nisem izgubil poguma. Principi, za Icatere se borim, se nekega dne uresničijo. Da se postavi H nova ječa 9 Clevelandu so volilci zavrgli skoro 2 proti 1. Natančne šte vilke o vseh kandidatih in raznih drugih vprašanjih prinesemo prihodnjič, ko se štetje zaključi. — V ~pondeljek zvečer so bili po naselbini razdeljeni nekaki tiketi v prilog Mr. Bramleya za councilmans. Na teh tiketih je bil omenjen tudi naš list, kateremu so se podtikale laži. tvJa vsak način so se ti tiketi tiskali ali na povelje Mr. Bramleya ali pa z njegovo vednostjo, torej mora yedeti Mr. Bramley natančno, predno komu laž očita. Mi bomo dali 3ramle-vu priliko dokazati 4o laž. Nas se je za božjo voljo prosilo od strani Bramleya naj podamo njih izjavo v javnost,* in storili smo kot gentlema-ni. To so pa pristaši,Bramleya izkoristili, da so ob 11. uri uprizorili napad na Dam-ma in naš list. Nizkoten napad je to. Kdo je Bramley? Kateri Slovenec ga pozna? Največje zadoščenje nam je torej, ker so volivci 23. varde to spoznali in prignali delavnost Damma ter ga ^ponovno izvolili. In tako je prav. — Nad življenjem je obupala Mrs. B.Brown, > 2100 E. 19th St. Mož jo je pustil in odpeljal oba otroka, in Mrs. Brown se je zastrupila. Njene smrtne vzdihe je slišal mimoidoči policist, ki je za-strupljenko odpel/al v bolnišnico, kjer nrfjbrž ne bo okrevala. — V petek 7. novembra se vrši seja dr. Slovenski Sokol ob 8. zv. v-Nar. Domu. Ali gre Wilson zopet v Evropo? Italijansko časopisje poroča, da namerava priti predsednik Wilson ponovna v Evropo, da reši, kar še ni bilo rešeno na mirovni konferenci. Italijansko/časopisje je raditega jako razburjeno in preti predsednika. Laško časopisje nič dobrega ne pričakuje od Wilsona, ker dobro ve, da ima Wilson o Reki in Dalmaciji svoje mnenje^ od katerega ga ne more nihče pregovoriti. Italijani bi Že zdavnej uradno proglasila anektiranje Reke, toda se boji Zjed. držav. Znano je tudi, da je Francija in Anglija dala skrivej dovoljenje Italiji, da proglasi Reko za italijansko, toda v istem čačsu Italija dobro ve, kakor hitro to ukrene, da bodejo Zjedinje-ne države nemudoma ustavile vsak promet v Italijo To bi bil smrten udarec za Italijane. Iz Zagreba se poroča, da so pri zadnjih volitvah na fteki, ko so prebivalci Reke glasovali, da se združijo z Ita lijo, bili izključeni od volitev vsi oni, ki so bili na sumu,, da bi glasovali proti Italiji. Zan-darji so nadzorovali vse Volivce, in kdor je hotel voliti proti Italiji, je bil nemudoma ustavljen in zaprt. Tudi to je kos laške svobode. — 19 Kitajcev je aretirala policija, ker so igrali domine za denar. Policija je zaplenila $79, kateri denar so prisodili sodniki v policijski pokojninski fond. — V nedelo popoldne je utonil v jezeru Erie 26 letni rojak Frank Steklasa, ki je stanoval na 64. cesti. Njego-»vo truplo so dobili okoli 3. ure popoldne^v-jezeru. Kako je v vodo zašel, ni znano in se ne more pojasniti. Ranjki je bil oženjen in zapušča soprogo ter enega otroka. Bil je član dr. Ribnfea, št. 12. SDZ, ki mu je v torek priredilo lep pogret. Tu zapušča tudi enega brata. Naj v miru počiva! — 60 jih je bilo usmrčenih tekom zacjnjih>treh mesecev v Clevelandu z električnim tokom. Seveda, žrtve so. bili — psi, katere so šintarji po-lqvili, ker so begali okoli brez gospodarjev. Odpeljali Stavka premogar-jev kmalu gotova? Washington, 4, nov. Predsednik Wilson Je že izbral odbor, ki bo začel z obravnavami med štrajkarji v premogovnikih jn lastniki rudnikov. Delavski voditelji raznih organizaciji so se sami potrudili, da p prišlo do sprave med delavci ia delodajalci. Najbolj se je trudil za spravo Samuel Gomperš; predsednik American Federation of Labor in Warren B. Stone, načelnik organizacije železničarjev. Na drugi strani pa so delavski voditelji tudi sprevideli, da štrajk pre-mogarjev ni bil sklican za primoren čas. Toda dočim želi vlada, da predno se zač-Tlejo obravnave, da se morajo vrniti premogarji na delo, pa so se premogarji izjavili, da se ne vrnejo prej na delo, ddkler ne pride do sporazuma ita skupni konferenci Premogarji pravijo, fl a Če se daj prenehajo $ štrajkom da to pomeni poraz za nje. Na štrajku se nahaja sedaj kakih 425.000 premogarjev, in praktično so vsi premogov niki v okrajih mehkega premoga ustavljeni. Vlada je dosedaj zaplenila: 15.000 železniških vozov plemoga, katerega je dala jlfepeljati v gotove kraje, kjel* ga bo delila so jih v Willow, kjer bodejo uporabljeni pri izdelovanju mila in druge priprave. — Rojaka George Zakraj-šek in Anton Novak iz Newf-burga sta bila zadeta od avtomobila irt nevarno poškodovana. 4 — "Jako žal nam Je, toda ne moremo pomagati, ker sferno iz mesta in potrebujemo denar za vožnjo," so rekli trije banditi, ko soustavili Arthur Linderja ter mu odnesli $32. Linder je takoj hitel na policijo, in nekaj nenavadnega je, da je- policija prijela lopove na Union Depot, baš ko so hoteli na vlak. Linder je dobil denar nazaj. — Dva štra)karja,* Martin Ahoki in Stanislav Krušev-ski, 1523 E. 52nd St. sta obtožena, da sta napadla skebe in jih močno pretepla. Napad se je pripetil na Superior ave. in E. 38. cesti. Sodnik sj je pridržal kazen. — V četrtek bo dobilo 175 prosilcev državljanski papir. — Pisma imajo v našem u-redniitvu: Frančiška Jevni-kar, Ljubica* Milašinovic, Frančiška Petrič, Emil Ko-bal. najbolj potrebnim po starih cenah, če vMa tega ne bi naredila, bi izkoriščevalci in prodajalci tirjali nezaslišane cene za premog. Unijski gradniki premogarjev ne predejo v javnost z nobeno izjavo. V soboto, 8. novembra se začne na sodniji obravnava proti unijskim Uradnikom katere toži vlada, da $o nepo-stavno izdali povelje za štrajk, in katerim je prepovedano rabiti unijski denar za štrajkarje. - 11—JL________ - * 4 ■ ■ v r?zne kraje, posebno mnogo vojaštva je koncentriranega v Pennsylvaniji. Za to je uporabila vojaštvo redne armade. V splošnem pa prevladuje mnenje, da bo štrajk kmalu končan v obojestransko zadovoljnost, ker bo vlada v resnici • poskusila vse mogoče, da pomiri razburjene duhove med delavci in delodajalci. -o—:— Delavci zahtevajo sporazuiff lir red. Washington, nov. 4. Bratska organizacija, železniških uslužbencev je predlagala vladi, da se nemudoma skliče industrijalna konferenp/ delavcev in delodajalcev, ki naj naredijo konec neznosnim razmeram v deželi. Organizacija železničarjev se pritožuje napram vladi, ker je izdala sodnijsko prepoved proti štrajku premogarjev. Organizacija železničarjev se je Izjavila: Industrijafni položaj v deželi, ko je narod razdeljen med seboj in si stojita kapital ter delo sovražno nasproti, dočim R^ofitarji izkoriščajo ljudstyo na vse strani in vlada nezaslišana draginja, vse to je povzročilo tako težavno-krizo kot je še nismo imeli v deželi. Vsa nasprotja bi se morala na pod lagi pravičnosti poravnati. Mi verujemo v postave in ustavo Zjed. držav, ki dajejo vsem enako pravico, in zato pozivljemo vlado, da stori Čimprej najbolj nujne korake, da se poravnajo diference med kapitalom in delom na skupni konferenci, da pride dežela čimprej do normalnega stanja in bo vsakomur mogoče napredovati. Vlada je poslala vojaštvo t fTLIP GORUP. Iz Jolieta se i^am poroča, da je tam po dolgi in mučni bolezni preminul Mr. Filip Gorup, sifailosta slovenskih urednikov v Ameriki. Mr. Gorup je bil dolga leta urednik "Amerikanskega Slovenca", katerega je znal spretno urejevati. Prepira ni nikdar iskal, bil je merne, odkrite narave in priljubljen v" krogu svojih številnih znancev ter med vsemi Slovenci v splošnem. Umrl je v ponde-Ijek zjutraj novembra in pogreb se je vršil v sredo zjutraj. Poročilo nam je poslal njegov brat Kornelij Gorup, ki nam pošlje podrobne podatke. Vse sorodnikom izrekamo nad zgubo vrlega moža naše iskreno sožalje. -0 — V Collinwoodu so organizirali novo nepolitično dramatično društvo, ki bode prirejalo razne igreV Slov. Domu. Prva igra se vrši v nedeljo 9. novembra. Vse kaže, da se bo pričelo tudi v Collinwoodu z delom izobrazbe, posebno odkar imajo tako — Plačajte račune za plin v našem uradu. Zadnji čas je do pondeljka, lO.novembra, do 12. ure opoldne. — V nedeljo priredi Slovensko Lovsko podporno društvo veliko vinsko trgatev v Qrdinovii dvorani. Začetek ob 3. popofdne. Lovci se prdv prijino pripravljajo na to veselico in bodejo gostom izvrstno postregli; divjačine sicerše nimajo, toda preskrbljeno bo za dobro jed in pijačo ter postrežbo. DRAGINJA ŽIVIL. Washington.* Živila so se podražila od leta 1913 za približno 91 procentov, glasom .natančne Statistike delavskega oddelka naše vlade. Moka se je podražila za 164 procentov, krompir 163 procentov, mast 161, sladkor 98, riž 78, jajca 82, maslo 81, mleko 76, meso 62 centov. Na podlagi tega se zahteva, da se uravnajo vse delavske plače. ' , -—o—:- ' Izpred celjske porote. V Celju je zborovala porota 14 dnj. Dva morilca sta bila obsojena na smrt, trema ubijalcema, 24 roparjem in tatovom je pa prisodila skupaj 170 let težke ječe. c 1 Kako si misli italijanski imperializem slovenske .volitve v Frintorju. "n Lavora-tore" poroča" pojuradno iz Rima o razdelitvi volilnih in zasedenem ozemlju. Kompe-tente oblasti sO že popolnoma proučile to vprašanje in takoj ko bodo meje določene, bo padla končno vel javna odločitev. Tridentin v bo tvoril normalno upravno provinco. V Julijski Benečiji bo pa vzhodna Furlanija priključena videmski provinci, iz ostalega ozemlja se tvoriti dve novi provinci. V slučaju, da bo Reka * anektir^na, bi morali stvoriti tretje okrožje. Temu poročilu dostavlja "Lavorato-f» 5 Že danes protestiramo Proti stremljenju, odtrgati urlanijo in Gorico od ostale Julijske Benečije, ker bi se s tem narrndhe manjšine po raz-elile tako, da bi jih mogli v Zaboji se sprejemajo do četrtka zvečer. Milijonska|vrednost Delavci,' ki delajo zvečer pri sprejemanju zabojev imajo te dneve najbolj naporno delo. Ogromne množine blaga prihaja sedaj vsak večer, ko se zbiranje bliža svojemu koncu. V pondeljek zvečer so ljudje pripeljali na zbiralno postajo 152 zabojev. Vsega skupaj je sedaj približno dopeljanih v Clevelandu 690 zabojev, ki so tehtali približno 114.000 funtov, in katerih skupna približna vrednost je $144.000, in poštnine se je plačalo ^ približno »$20.000 Natančne številke priobčimo, ko dobimo Statistiko od tajnika. V zgorejšnjih številkah pa niso vštete bokse iz Colinwooda in Newburga, katerih je preko 300, poleg tega pa fih je kakih 250 za sprejeti še v Clevelandu. Opozarjamo rojake, da zadnji dan, ko se bokse sprejemajo, je v četrtek, 6. novembra in ne v petek, 7. novembra, kot smo v zadnji številki poročali. Torej v četrtek, 6. novembra je nepreklicno zadnji dan za sprejemen je zabojev. Zapomnite si to, prosimo vas, nikar ne pozabite, da ne bodete pozneje se kesali. Dela je toliko še, da moramo imeti par dni, predno odidejo zastopniki naprej, da vse dovršimo. Torej, 6. novembra, v četrtek je zadnji večer za sprejemanje boks. Nevrjetno je, kako se ljudje širom Amerike zanimajo za to pošiljatev. Dosedaj se je iz" glavnega urada razposlalo že 2500 naslovov za New York, in računa se, da bo znašala skupna vrednost poslanega blaga skoro eny milijon dolarjev/in s pono: som lahko trdimo, da je naše ljudstvp tukaj v resnici spravilo skupaj milijonŠolar-ski fond, katerega nasprotniki v Chicagi tudi z največjo pobesnelostjo ne morejo podreti. Vsem je znano, kalco so divjali pri prvi pošiljatvi, a danes pošiljajo tudi oni, ki so prvič gromeli proti njej. Kljub temu pa uradna glasila Republičanskega Združenja, namesto da bi pomagala, ali doslednoo molče, ali pa tupasem zakotno udarijo na to pošiljatev, ki je najbolj plemeniti odsev domovinske ljubezni in plemenitosti našega jugoslovanskega naroda v Ameriki. Kajti, če naš narod, ki je siromašen, spravi skupaj v nekaj tednih nad en milijon dolarjev darov ljubezni za svojce v domovini, je to skrajna žrtev našega naroda, in marsikateri je posegel v vse svoje žepe, spravil skupaj vse*svoje prihranke, od ust so si ljudje odtr.-gali, samo da lačnim in pre-zebljenim siroticam v stari domovini privoščijo nekaj, kar leta in leta pogrešajo. To je tako globoka ljubezen našega naroda, ki jo zna ceniti le oni, ki pozna vse notranje globine plemenite narodne duše. Mi si bodemo zapomnili glasila Republičanskega Združenja, ki so nalašč molčala na pozive za pomoč, ki niso hotela ničesar priobčitro tej pošiljali, da-si jim je glavni urad redno pošiljal vse potrebne določitve za priobčenje. Kaj na] po reče 500.000 sirotic v stari do movini k takemu početju V Washingtonu s^se uradno izjavili, da nečejS imeti Tr-j rojakom našim odsvetuje f jo pošiljanje podpore trpeče- • * du narodu PKakšno pravico ima tako Združenje do nada-Ijne eksistence? Ali sploh ,1 kaj naredi za narod? Ali so | dosedaj naredili le najmanj-šo stvar v korist naroda? Premislite in sodite! Predpriprave za pošiljatev so sedaj skoro končane in v redu. Naj se zahvalimo na tem mestu ljudem, ki so ' | vsak večer potrpežljivo čaka- t' li v dolgih vrstah da so pri- . šli na.-vrsto, katere ni ostra-šil niti dež niti mraz, ampak so vesele volje pripomogli k' najlepšemu redu. Nikakor pa ne smemo pozabiti vrlih delavcev in delavk, ki vsak večer neumorno pomagajo, da gre vse hitro od rok pri J tej pošiljatvi, ki je takoogro-| mna, da si le teško predstav- J ljate. V torek je dobil glavni urad Slovenske Narodne Zveze izvanredno pismo od State Department v Wash ingtonu, ki se glapi: to the M Diplomatic & Consular OJfi- , | cers of the United States of America, in Itily,- Greece i and the King;dom of the Serbs, Croats and Slovenes, to Gentlemen: At the instance -1 of the Honorable Charles A. Mooney, a Representative in the Congress of tile Uni- * ted States from the State pf^M Ohio, I take pleasure fnintroducing to you Mr. Ffrfnk is Jaksic, Rudo)? Percjan an«t James Debevec of CJeve land, Ohio, whp are aboiikto : 1 proceed afbroad. I cordially * J bespeak for these gentlemen * S such courtesies and assist' f tance as you may be able to J render consistently with * your official duties. 1. am, ;1 Gentelmen, Your obedient "IS servant. Robert Lansing ^ , Secretary of State*. ^^ United States of America. . Poleg tega pisma pa ima Slovenska Narodna Zveza še posebno pismo od Depart- M men t of Commerce, podjptea-no po generalnem ravnate^ jju H. D. McEwell, v katerem se naroča vsem uradnim zastopnikom trgovinskega oddelka vlade Zjed. držav v 1 Evfopi, da so prošeni, da da- J jo ^sako pomoč in uslugo, ki Je le mogoča vsem našim zastopnikom. Iz lega vidijo vsi rojaki, da se ameriška vlada zanima za to pošiljatev ameriških Jugoslovanov, J jo odobrava in ji želi največ j uspeha ter obljubuje vsg pomoč, ki je možna. KoneČna pogajanja z že-leznico in z U. S. Shipping Board so sedaj v teku, in upamo, bodemo imeli tudi tukaj krasne uspehe. Naj dostavimo še to, da so vsi Jugoslovani lahko skrajno hvaležni ameriški vladi, la je toliko naredila, da v teh* nemirnih časih je pošiljatev omogočena, in je to jasen dokaz ljubezni ameriškega i naroda napram Jugoslovanom. Mi si bodemo to za po- ; — County avditor Zangerle I je priporočil, da naredi piestjH postavo, glasom katere bi bil 1 prisiljen vsak hišni psestnifcl čakati dO dni, predno bi smol i vreči stranko iz svojega ata- Stan« by America I NO. i2B ■ Prohibidja negotova, Davis zvo-ijen* Danmi zmaga v 23. vardi III.. M l AMEBIC ANIN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ..,..,„ ........ Nil J i^L 8 "Atnerfoti fmn*" ...—------- | - ^ CLEVELAND, 4?HIO; WEDNESDAY, NOVEMB ER 5,1919 BAIIA1 f I Mi ■ DMIQVMA » i NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ETO XXII. - VOL XXII. I L 1.1 JmUgs toaD I \»f1 X tjf, NO. 129. Wed. Nov. 5 1919 Štrajk premogarjev KI juh nevarnosti, da zna povzročiti štrajk premogarjev veliko pomanjkanje v deželi, in da zna ta Štrajk najbolj prizadeti ravno one, ki bi smeli najmanj trpeti, namreč delavce, ker bo pomanjkanje premoga akutno, pa vendar ne more nihče, da ne bi simpatiziral s premogarji, posebno ko nam je še v spominu najnovejša nesreča, ki se je pripetila premogarjem v Amsterdam, O. kjer se je na dan pred štrajkom zadušilo nad dvajset premogarjev v rudniku. Uso da premogarjev, oziroma vsakdanje življenje premogarjev ni prijetno, in malo je poklicev, ki bi imeli toliko kakor jih imajo premogarji. ES5&-p.. » m mv r:i Brzojavke iz Amsterdam, O. so naznanjale, da je bilo zasutih v premogovniku kakih dVajset premogarjev, kljub vsem varnostnim odredbam, kljub takojšni pomoči od strani njih tovarišev. Zaporedoma so slednji riskirali svoje življenje, da rešijo svoje nesreče tovariše iz podzemeljske votline. Otroci in žene zasutih so čakali pred jamami kdaj se prikažejo obrazi njih ljubih, toda videle niso ničesar kot njih mrtva trupla. Taka je usoda premogarjev, ki so danes na štrajku. Pogoji in okoliščine, v katerih si premogarji zaslužijo svoj vsakdanji kruh, nikakor niso ugodne. Da človek ne zmrzu-je po zimi, da obratujejo velike tovarne, zato mora nekaj storisoč mož vsak dan po mnogo ur živeti globoko v zemlji, brez solnca, bre zsvetlobe, v neprestani nevarnosti strupenih plinov, požarja, povodnji, zasutja in drugih načinov mrti. Teško je dobiti drugi stan, naših delavcev, ki bi imel več simpatije kot premogarski stan. Premogarsko delo je teško delo. Njemu primanjkuje svetlobe in zraka ves dan. Ni čuda, da je toliko jetike med njimi, toliko nesreč, toliko drugih bolezni. Njegovo delo je naporno in ima?ano. Neprestano je v nevarnosti za svoje življenje. Po dnevu, ko globoko doli v zemlji kbplje zaklade narave, se večkrat spomni na svojo družino, na svojo ženo in otroke in premišljuje ali bo prišel živ iz te pasti. Da, res Je, nekateri premogarji boljše zaslužijo kot pa profesorji na učenih zavodih, toda življenske okoliščine, v katerih se nahaja premogar, nikakor niso ugodne. Vsak pre-mogar mora stanovati v malem, umazanem mestu, kjer ni nobenih prostorov za zabavo, kjer ni duševnega razvedrila, kjer po večini niti šol ni, kamor bi poslal svoje odrastle otroke za višjo izobrazbo, in če hoče to storiti, jih mora pifcrtjfrti v druga, oddaljena mesta, kar je zopet združeno 7 velikimi stroški. Le vprašajte tega ali onega meščana, ali mu ugaja premogarsko življenje, in glejte koliko se jih bo oglasilo. In ti premogarji so danes na štrajku. Vlada ima z njimi vse simpatije, toda kljub temu je nastopila ostro proti njim. Kajti štrajk ni navaden štrajk, ampak zadeva, ki se tiče milijonov državljanov. Najbolj tfpeči delavski stan zahteva spremembe, zboljšanja, in radi njih boja, da to dosežejo, znajo trpeti ostali »milijoni. Na vsak način je štrajk premogarjev štrajk, ki ima naše simpatije, toda štrajk, radi katerega bo marsikdo trpel, če se bo dolgo nadaljeval, ! VESTI IZ STARE DOMOVINE V RESEN POMISLEK. "Slovenec" piše: Na zapa-du se krčijo meje od dne do dne. Ni treba biti pesimist in misliti, da je to tudi samo za enkrat definitivno, možno je, da se vse še kolikor-toliko zboljša — vendar so vse to samo možnosti, od katerih se ne da Živeti. Fakt je da, zgubimo za enkrat tretjino svojega naroda in svoje zemlje, in nič manjši fakt je, da postaja begunsko vprašanje resno in se bo še poostrilo, ker postajajo o zasedenem ozemlju razmere vsak dan neznosnejše. Temu se ne bo dalo trajno odpomoči s kakimi enodnevnimi sredstvi, prijeti bo treba stvar pri korenini in ji dati namesto kake lokalne široko narodno-poli-tično podlago. Kolikor Je storil v" tem oziru naš parlament, je boljše molčati! Od te strani ni dosti pričakovati, politika je pač politik^ ;tudi * tim, kjer bi ne smela biti! Yse do sedaj je pokazalo, da so naše razmere, tudi notranjepolitične, v zasedenem ozemlju tako žalostne zlasti vstod tega, ker smo se preveč zanašali na mirovno konfe-k renco in nismo skušali takoj v zafietku ustvariti nekakega Hjjagp kontakta med zase-Bfitm ozemljem ia zaledjem Ta zamuda se bridko maščuje in poskrbeti moramo, da se ne bo še nadalje. V to svrho je treba nemudoma u-stanoviti Narodni svet za zasedeno ozemlje. Ta svet, ki mora obstojati iz ljudi, ki poznajo dušo naroda, dobi smer, ki jo ima slediti naša politika v zasedenem ozemlju. Na eni strani bo rešil vprašanje beguncev, ki se na. hajajo sedaj že tu, zavzel stališče nasproti ižseljevanju in naseljevanju v Jugoslaviji ter zdrževaJ stik z zasedenim ozemljem in dajal pravec taktiki, ki je morajo zasledovati. Kajti Žalostno je. da se mora konštatirati, da se naš narod ne zanima dosti za zasedeno ozemlje in se ne zaveda pomena tega vprašanja. Opravičiti bi se dalo to nekoliko z živčno prenapetostjo vsled dolge vojne, bolj žalostno pa je to, da ga odvrača od tega brezplodna bel grajska politika, in tretje je, da zato ne poznamo važnosti obale in morja,-ker so za nas mislili do sedaj na te reči na Dunaju in v Budimpešti. Tam pa so dobro poznali-to važnost! Tu mom priti Narodni svet za zasedeno * ozemlje, obstoječ iz ljudi, ki poznajo te kraje In njih pomen in jih razložijo narodu in ga potegnejo s seboj. Vprašanje zasedenega ozemlja mora postati narodno vprašanje v najširšem pomanu te besede, ne pa kak politikum I Vend*' je treba začeti in sicer hitro začeti! Vsi, ki bodo oškodovani po mirovni pogodbi, se že pripravljajo, da bodo dosegli pozneje potom Zveze narodov reviz pogodeb, Nemčija upa celo s pomočjo Zve ze narodov anetirati Avstrijsko republikol Mi pa cinca-mo! In če pride kdaj ugodni tren-utdk, dPb\ lahko dosegli revizijo, našega♦ ljudstva ne bo več tam, ali pa bo kot čreda brez pastirja in vodstva, neorganizirana, brez enotnega cilja na znotraj in brez stika s pravo domovino! VAŽNO ZA VSE KI ODHAJAJO V STARI KRAJ. Kdor odhaja v stari kraj, mora preskrbeti si potni list (pašoš) in vozni list za pa-robrod. Ali to ni Še dovolj. Brez dovoljenja ameriških oblasti, da sme odpotovati, (sailing permit) se ne more, vkrcati. Ta "permit" dajejo na United States Custom House v New Yorku, potem ko so se prepriali, da je od-potovalec vzadostil svoji davčni dolžnosti. Kdor ni v redu z davčnimi oblastmi, mora naknadno doplačati, drugače ne more odpotovati. Zahteva se, da je vsakdor plačal dohodninski davek (Income Tax) za sledeča leta: 1917, 1918 in 1919. Radi tega je skrajne važnosti, da vsak prinese s seboj vsa potrdila (receipts) o davku, ki ga je plačal bodisi direktno Coflector-ju ali pa preko svo jega delodajalca (kompani-je) ž Priporoča se, da oni, ki niso popolnoma vzadostili svoji davčni dolžnosti oziroma oni, ki mislijo imeti pravico do oproščenja od davka, prinesejo s seboj izkaz delo-jalca o svojem zaslužku v i. 1917, 1918 in 1919. Kadi nejasnosti v zakonu so imeli potniki začetkoma ogromno sitnosti pri dobivanju "permita" in se jim je nalagalo velike svote davka pred odhodom v stari kraj. Vsled intervencije se strani Foreign Language Gover-mental Information Service, Jugoslav Bureau, se je stvar daj jako olajšala. , se ZAOSTANI DAVEK, Glede davka za leto 1917 pa je stvar malo drugačna. Za to leto je vlada še stari zakon. In po tem so morali vsi tujci plačati kot Income Tax, 2% od vsakega dolarja, ki so ga zaslužili, je bilo za tujce oprostitve do zneska $1000. oziroma več. Ker je bil davek razmeroma majhen, niso ga davčne oblasti iztiralfc» s sedanjo strogostjo in malokdo je resnično plačal, kar je bil dolžan. Kdor pa sedaj odhaja, mora naknadno plačati dva od sto za ves svoj zaslužek v letu 1917. Razun tega zahteva se, da mora dotičnik plačati 50'° poviška na tem davku kot globo, ker se ni ob pravem času prijavil. Vsega skupa; pride torej na ves zaslužek v letu 1917. Nalaga nadalje plačilo $10. v imenu poravnaVe (compromise) Če je torej tujec leta 1917 zaslužil $800.in ni plačal davka, mora na Custom House plačati vsega skupaj $34.00 Ako je v redu z letom 1918 in 1919, kar se navadno predpostavlja, bo po plača-nju te svote dobil "permit" in sme odpotovati. Dobr^ bi bilo, da se vsi oni, ki niso v redu s svojo takso za leto 19917, obrnejo h Cllectorju svojega okraja in ne čakajo še le na svoj prihod v New Yorku. ' * NE LAŽI! V nawyorSkem Custom House vprašajo, koliko je dotičnik zaslužil leta 1917. Najboljši svet, ki naj ga dajemo vsem, je ta: Ne laži. Ne izplačuje sc. Skoraj vsi odhajajoči tujci trdijo, da so bili leta 10197 bolani, in ameriški uradniki ne verjamejo več v tako epidemijo, če pa je bil kdor zares bolan od leta 1917 naprej, naj prinese s seboj kako zdravniško spričevalo ali drug izkaz. Če uradniki dobijo koga na laži in se dotičnik zareka v odgovarjanju na razna vprašanja, bo posledica ta, d a mu nalašč naložijo velik davek. Radi tega govorite resnico. Se še najbolj izplača. , Kdorkoli pa bi imel sitnosti tli bi mislil, da se mu je zgodila krivica pri odmerje-nju davka, naj se obrne na Foreign Language Gevnpen-tal Information Service, Jugoslav Bureau, 124 East 28th Street, New York City, kt mu bo rade volje in brezplačno pomagal. Toliko radi davka in dovoljenja s straniameriških oblasti, da se sme oditi. Priporočamo pa tudi vsem onim, ki hočejo oditi v kraj naj si preskrbijo vozni lisi; na parobrodu, predno zapustijo svoje sedanje bivališče in se sravijo na opt v New York. Dogaja se, da morajo mnogokrat čakati v New Yorku J celo par tednov, predno morejo odpotovati, in potrositi v tem mestu mnogo denarja za hotele in hrano. Delajte rajši in zaslužite tam, kjer ste, in spravite se na p?t par dni, predno parnik odpluje.. Potni list in vozni list si mo*| rete preskrbeti tudi iz svojega sedanjega bivališča. PROSTOVOLNI ODHOD. Razun kar se tiče davčne dolžnosti ameriške oblasti ne zabranju nikomur,, ako hoče zapustiti to deželo. Tudi onim, ki jih Amerika smatra kakor sovražne tujce, se na sploh dovoljuje da se povrnejo za stalno v svoj rojstni kraj. Ali State Department jim ne more danes iam-čiti, da jim bo dovolil, era se vrnejo v Združene Države. Drugače pa se bodo odhajajoči tujci smeli povrniti v Združene Države, ako bodo imeli potni list svoje države s potrdilom ameriškega konzula. Dovoljenje do vstopa v to deželo pa je odvisno od priseljeniških blasti, kajcor obiČajno.\ba- li bodo sklenjeni strožji zakoni glede priseljevanja in da-li bodo oni ki so že bili v tej deželi, vži-vali kak posebni privilegij, to je še vprašanje. Pravico spremeniti sedanji zakon o priseljevanju ima le Kongres. MEDNARODNI DELAVSKI URAD. Izvrševalni odbor Konference bo Delavski Urad (Labor Office) sestavljen od 24 članov, izbranih izmed članov konference. Šestero naj zastopa delegate delavcev, šestero delegate delodajalcev in. dvanajst odbornikov bo zastopalo vlade, ki so člani konference. Ta odbor bo imenoval r avnatelja Delavskega Urada. Ta urad nima neodvisno avtoritete, kakor izvrševalni svet Lige Narodov Naloga Delavskega Urada bo/ da nabira informacije, izdaje glasilo, pripravi program za zasedanje Delavske Konference, izvršuje sklepe Konference. Njegove stroške bo pokrival generalni tajnik Lige Narodov. V . ' « ■ CILJ KONFERENCE. Ustanova Mednarodne De lavske Konference daje priliko vsem narodom sveta, da uvedejo enake delavske zakone in prisilijo včlanjene države, da jih uveljavijo. Ker so bili neugodni delavski pogoji v eni državi v kvar onim državam z bolj naprednimi delavskimi razmerami, bo to delavcem vsega sveta največjega pomena. Delavske organizacije ^vseh narodov dobijo s tem orožje v roko da prisilijo istočasne vlade, naj uvedejo enakomerne zakone v prid delav-. stvu. S tem bo odpravljen stari argument konkurent-nih narodnih industrij proti vsaki zahtevi delavstva po % i zboljšanju razmer. Na tem polju utegnemo doseči tekmujoč liberalizem mesto tekmujoče reakcije. ■ ( . Pravice in DolžnofttL ' Proznana je bila namreč pravica vsem Jugoslovanom, da so po novem zakonu o Ilncome Tax — ki je v veljavi za 1. 1918 In 1919 oproščeni od davka, dokler ne zaslužijo določenega zneska. Vsi Jugoslovani iz avstrijskega dela prejšnja av stro-ogrske monarhije (torej vsi Slovenci razun Prek-murcev) oni iz Bosne-Her-cegovine, Srbije in Črnegore imajo pravic odbijati od svojega dohodka $1000. oziroma $2000. ako stanuje v Ameriki skupaj s svojo ženo, in.$200. za vsakega otroka pod 18 letom, kjerkoli naj ta živi. Oni pa iz Hrvatske-Slavonije in Ogrske imajo pravico do odbitka za otroke. To se tiče vseh takozva-nih ne-nastanjenih tujcev (nonresident aliens) in vsak ne-državljan je tako dolgo ne-nastanjen tujec, dokler ni izrecno izrazil željo, da hoče ostati v tej deželi. Nastanjeni tujec (resident alien) pa ima iste pravice kakor državljan (citizen). Samo ob sebi se razume, da smatrajo odhajajočega tujca za ne-na-stanjenega tujca, vsaj za tekoče leto 1919. (non-resident alien) mora plačati za kfcr je zaslužil preko svote, do katere je opdoščen od davka, za leto 1918: nf/c (državljan le 6%); za leto 1919: 8^ (državljan 4%). Torej za tekoče leto je vsak odhajajoči Jugoslovan oproščen od davka, dokler nI zaslužil toliko, kolikor je bilo poprej omenjeno. To, stališče Jugoslovanov glede davčne dolžnosti je bilo še le pred kratkim povolj-no razjašnjeno v Washing-tonu, in radi tega ne delajo več odhajajočim Jugoslovanom posebnih sitnosti gledo davka za leto 1918 ii 1919. Če ni ravno očividno, da je dotičnik izbegnil svoji davčni dolžnosti, smatra se, da je bil oproščen od davka. Na vsak način pa je potrebno, da prinesejo potniki s seboj vsa ' potrdile o plačanem davku, ki jih imajo s seboj. Cene v Celbvcu. Odkar so Jugoslovani odšli iz Celovca, rastejo cene strahovito ter sploh manjka živil. Kilo masla velja 80 — 90 K. kilo masti 70 do 80 krop, eno jajce velja 1 K 80 v. mleka sploh ni dobiti, ravno tako ne drv in premoga. žrtev Italijanov. Iz J a kina brzojavljajo, da je v ta-mošnjem zaporu dne 26. septembra umrl dr. Aleksander Miovič iz Benkovca, katerega je nedavno italijansko vojno sodišče v Zadru radi političnega zločina obsodilo na dosmrtno ječo. Iz > italijanskega ujetništva sta se vrnila Kersič Peter in Golob Franc. Nahajala sta se v častniškem taboru Ca-stello di Baia-Pozzuoli-Napo li. Italijani so meseca avgusta razpustili častniške tabore * Gasgiore in Ottaiano ter premestili častnike v gori označeni grad, kjer so koncentrirani v^i jugoslovanski častniki. Bolgarski državni dolgovi so ob sklepu prvega polletja 1. 1. znašali-7.252 milijonov frankov. V to svoto pa*nista vračunani dve milijardi frankov zg neporavnane rekvizi-cije. Ravno tako tudi niso vračunani viseči dolgovi, blagajniški boni in obligacije na kratek rok. Novice iz Celja. V Celju je okrog 50 rodbin brez stanovanj. — Ne samo v Ljubljani, tudi v Celju je kar naenkrat zmanjkalo moke. Oblastvena komisija je pa našla v enem izmed celjskih mlinov 14 ali 15 vagonov moke, katero je gospodarski urad zaplenil. , t« ROGRAMA: 6.) Poje. mešan zbor Pev. Zb. "Soča" Dr. B. Ipavec "Domovini" 7.) Orkester p°d vodstvom.......t .-..... g. R. PER DANA 8.) Igra:— Kako je Janez v New Yorku kosilo naročeval. it- ■ Komični prizor. OSEBE: ^ Janez, izseljenec iz Kranjskega ...... g. PRANK MOTAH Natakar, uslužben v New YorSki restavraciji g. JOE MOTAH Prizor se je vršil v veliki restavraciji v New Yorku. Vstopnina k igri in veselici je 50c za osebtf.« PRIČETEK OB 7. URI ZVEČER Ker je to prva igra v Slov. Domu in otvoritev dramatike v Collinwoodu, se vljudno vabi vse občinstvo it okolice, da se gotovo udeleže naše prve prireditve. Na prvi prireditvi se vpri-zoriti dve mali šaloigri, in je vstopnina samo 50c., zato ker je otvoritev dramatike. Nadalje se bo priredilo še vsaki mesec po eno igro do meseca maja in sicer, drame, žaloigre in šaloigre s petjem. Ves dobiček gre v korist Slovenskega Doma, in sa nabavo igralnih potrebščin. V.' I Po igri je ples in zabava 7. Decembra se vrii predstava itiridejanska, s premembo "TESTAMENT" BOLNI LJUDJE PRIDITE K MENI! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ' , __ NAROČNINA: Za Ameriko - - - - $3.00 Za Cleveland po pošti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 Poaameana itevttka - - - 3c V« rft—, dnp^ r.1 dnar nal ma Milil* na "Amcrllkt Domovina" ill* St Clair Ava. N. E. Ctovaland, Ohio Tel. Cuy. Prlnccton 180 JAMES DKBEVBC. PMtom_LOUIS / PIRC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.000 Slovenian in tke City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only | Entered aa second-clau natter January 5th 1000, at tbe poat office at i Cleveland, Ohle under tbe Act ef March 3rd, 187». _ 1 W. K. SEVtRA CO. Ct'DAK Ft API D S, IOWA Naznanilo. Naznanjam cenjenim rojakom, da sem odprl lastno delavnico (Machine shop). Priporočam se za obila naročila. Delo je trpežno in garantirano. Cene so zmerne. Frank Skadel, Central Rd. NORTH RANDALL, O. ZA V STARI KRAJ. V stari kraj se more potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpljuje po eden ali več par-nifcov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. Za vsak parnik imam še nekaj kart naprodaj. Kdor 2e ima potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na moj naslov kake štiri dni pred odhodom par-nifca s katerim Želi potovati. National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. jn 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. Central 4058 W Prospect 2609 M. Jung AGENTURA ZA PAROBRODNE LISTKE IN POŠILJANJE DENARJA. 2403 ST. CLAlfe AVE. Pošiljamo denar na ru strani sveta po najnižjih dnevnih cenah. Zastopnik za The First National Bank, Cleveland, Ohio. VABILO —na— VESELICO "katero priredi dr. Makabejci, št. 1286 Cleveland, O. v soboto 8. nov. 1910 v John Grdinovi dvorani, začetek ob 7. uri zvečer*. Rojake in roiakin)e uljud-dno vabimo na to veselico. Postrežba bo točna in izvrstna, nadalje žrebanje za krasni dobitek, srečolov in licitacija. Vstopnina je za moške $1 in za dama 75c. potem so v dvorani vsega prosti. Za obilno udeležbo se priporoča _dr. MACCABEES. (130) KUPIJO SE druge vknjižbe (Second Mortgage) kakor tudi denar se posodi na nje. Za nadaljna pojasnila se zflasite v uradu odvetnika JOHN L. MIHELICH, 902 Engineers BJdg. zvečer na 5514 St. Clair ave. (129) IfičE SE delaven slovenski fant za delo v mlekarijl. Dobra plača. Zgiasi naj se na 730 E. 155th St. Colllnwood. __UM) tftčE SE DEKLA za hiSna dela. Mora znati angleiko.« Poizve se pri Jernej Knaus, 1052 E. «2nd St. (129) IfičE SE priletna ŽKNSKA, ki ni sposobna za drugo delo, da bi pazila na otroke. Poizve se na 5422 Standard ave. (130) POŠILJANJE DENARJA. - Hitro, zanesljivo in poceni morem poslati denar v stvari kraj. Vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. t 1 , 100 Kron za..........$ 2.35 aoo Kron za ,........$ 4.40 500 Kron za........... $ 10.50. 1000 Kron za..........$ 20.90 5000 Kron za..........$102.00 10000 Kron za..........$200.00 STANOVANJE, 4 sobe, ki |e najbolj pripravno za zdravnika alt kak drugi urad ae takoj odda le zanesljivim strankam. V sredini naaelblne. Poizve ae v urednlfitvu. (129) SOBA SE ODDA za enega ali dva fnata, brez hrane. 1028 E. 70 St. (129) FRONT SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. 5709 Prosser ave. (129) POZOR! PLUMBING! 50 Lir za 200 'Lir za 500 Lir za 1000 Lir za Sloy. Kat. pevsko društvo LIRA" Predsednik John ZuliC, 1261 Narwood R. podp. M. Holmar, 1109 Norwood Rd. tajnik John Sterle, 6711 Edna ave. blagajnik Frank Ma-tjašič, 6515 Edna ave. Pevske vaje so v torek, Četrtek in soboto zvečer ob pol 8ih v stari Soli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu. (Wed.) Denar pošljite p6 Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu. POTNI LISTI. — Onim, ki nočejo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list Leo Zakrajšek, 70 — 9th AVENUE, NEW YORK, N. Y. IŠČE SE STANOVANJE, Štiri sobe med 55. in 70. cesto, za družino brez otrok. Vpraša se na 6128 St. Clair av. "_(131) DKU2INA BREZ OTROK 16ČE stanovanje, 3 aH 4 sobe. Kdor ima kaj naj naznani v upravništvu. (131) DELO DOBITA mož in žena na farmi blizu Clevelanda. Oglasite se na 7017 Superior ave. (131) NAPRODAJ JE 1916 Chalmers av. tomobil, za 7 potnikov v Jako dobrem stanju. Se proda tudi na odplačila. Oglasite se na 1048 E. 78th St. (131) - ... t -- RAD BI ZVEDEL za svojega sina Vladimir Sinek, od katerega nisem že etlšal od leta 191«. Umrl Je njegov 9trlc, ki je zapustil izdatno premože-» nje. Ako Je Vladimir Sinek še živ, ga proeim, da ae zgiasi'pri Izidoru Kofler Oberhollerbrunnen bei Wien, Austria ki vodi zapuščinsko obravnavo. Njegov oče, Rajko Sinek, goriški begunec Zagreb, Maksim irska cest«, 16 AL h;__(132) [ SLOVENSKI KROJAČ dobi takoj stalno in dobro delo. Poizve ae v uredništvu. (130) PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kr.kor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega Človeka, ki vam pošteno postreže. NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave. Tel. Princeton 1173 M ■■ .... I 1 I ».SfrjfcMSiM^Am.—» POZOR ROJAKI Kakor vam Je znano, da prodajam hiše in zemljišča, se tem potom priporočam rojakom za pošteno kupčijo. Tekom 6 mesecev sem prodal 10 hiš, aem K Steno postregel n vsem odjemalcem t tudi prodajalcem. Priporočam se rojakom za nadaljno naklonjenost, če želite prodati ali kupiti hišo, ogUufite se pri meni od 6. do 8. zve^jpr. Zavarujem tudi proti ognju vašo hišo .aH pohištvo. Joa. Okorn, 961 Addison Rd. Tel. Princeton 2723 K. j 137) DR. H. LUPESON želi naznaniti, da se je preselil na 5388 St. Clair ave. vogal Marquette Rd. nad novo lekarno. Uradne ure od 2. do 4. in od 6. do 7. zvečer. Telefon Central 2077 In Rosedale 5974. (140) Dve hiši naprodaj, prva za dve družini, "druga za eno družino, na Norwood Rd. proda se radi odhoda v staro domoVino in se prodajo pod ceno. Poizve se na 6508 St. Claic ave. M (130) DVE HIŠI NAPRODAJ, jako poceni prva hifia na 1406 E. 49th St. za 2 družini, cena $4750. Druga hiša na 1408-1410 E. 4#h St. za 5 družin, cena $7500. Vzamemo malo plačilo.. Vprašajte na 2006 St. Clair ave. (130) Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčenf Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. Pilite za na< aljne informacije slovensko ali hrvatsko. IMENA DAROVALCEV- Za Jakob Krainz Dobec štev. 17 3egunje na Cerknici. Nabirali so sledeči! Anton Obrez $2h00, Frank Fraithoffer $15.35, Anton Oblak Cairnbrook Pa. $22.25 Mary Kodelja Lorain, O. $15. 00, Matey Holmar pri dr. Lira $11.25, t Adolf Gole $5.00 Frank Kranc $10.25 Rudolf Otoničar ,$5.75 in Anderj Krainz $101.85 skupno $207. 70. Srčna zahvalla vsem nabiralcem in darovalcem. A. Krainz 1103 E. 67th St. Cleveland, O. ♦'»! t M I »»♦»♦♦»■M'M+»++M>++ J. B. MIHALJEVIC, i upravitelj inozemskega oddelka. 100 kron $2.90 Poštnina samo 25c. za vsako svoto. Posebne cene za večje pošiijatve? Božič v domovini Denar sedaj poslan v Jugoslavijo pride tja ob pravem Času za božično aezono. Ko pošlOate denar v Jugoslavijo, bodite gotovi, da ga pošljete v obliki money ordra potom American Expresss Company ki pošilja več denarja v tuje dežele kot vsi drugi bančni zavodi. , Oglasite se pri enem izmed naslovov spodaj ali do našega najbližjega agenta za natančne podatke in informacijo in najnovejše cene, ali pa pišite v svojem jeziku za informacije, cene in kuverte, na naš naslov 65 Broadway, New York. H Dr. S. Hollander,: • zobozdravnik j i j 1355 L S5th St. vog. St. Clair. I ^jj; Vstop oa 55. cesti nad lekarno : Ure od 9. zjutraj ; do 8. zvečer. ;; Zaprto ob sredah pop. ; j! tudi v nedeljo zjutraj. j ♦♦♦»»»»»♦♦>♦ !■♦♦ »' » I I I I v TAKOJ DOBI DELO SLOVENKA v zdravniškem uradu. Oglasi naj se pri dr. M. Garber, 6204 St. Clair ave. .v, ; _« (129) ODDA SB ENA SOBA za spat. 1130 Norwood Rd. spodaj. • (130) V uredništvu "Ameriške Domovine" dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan*'. To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vsfc pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina sodnija v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, proglas ameriške neodvisnosti, vsa , vprašanja in odgovore, katere morate mati, H hočete podati državljan, poleg mnogo drugih , važnih podatkov.Cena samo 25c ^ Podpirajte slovensko trgo vino in slovenska podjetja ; Društvom in drugim delni-; carjem S. N. Doma naznanje ; Tem potom se vsem delničarjem S. . N. Doma naznanja, da ae prične letna > delničarska seja S. N. Doma dne 11. ' decembra 1019 točno ob 8. uri zvečer. • Ker je pričakovati obile udeležbe se ' bo ta konferenca vršila v BIRKdVl i DVORANI in ne v lastni, kakor je bilo to društvom poročano. Društva in posamezne delničarje se opozarja na aledeče: « 1. Da imajo v smislu sklepov zadnje izvanredne konference na to sejo vstop vsi delničarji in da b6de imela vsaka plačan* delnica en glas. * 2. .Da se delničarska knjiga v smislu pravil zaključi 30 dni pred letno sejo, toraj 10. novembra, 1910, In da ima vsak kdor do takrat kupi delnico vstop na letno sejb. 3. Da bode ta delničarska seja ena izmed najvažnejših, ker se bode moralo skleniti če naj se zida moderno novo poslopje, ali se naj to vprašanje še odloži za nedoločen čas In med tem pusti ležati najkrasnelšl stavbeni prostor v naši slovenski naselbini prazen in brez donašanja dohodkov. 4. Da vsak delničar, ki se ne more al noče sam udeležiti te letne seje, lahko da pooblaatllo drugemu delničarju, da ga zastopa. Pooblaatila se dobe vri tajniku, Ludvik Medvešek, I 1165 Norwood Rd. ob uradnih urah— ob torkih in petkih od ?. do S. ure zve-fter in ob nedeljih od 1. do 2. ure popoldne, potem pri podpredsedniku Fr. Cerne in pri blagajniku John Gorniku. ' Komur je mar blagor fa procvit naše Clevelandske naselbine, naj pride m t6 letno sejo in če še nt delničar naj do 10. novembra 1010 kupi vsaj eno delnico Suknje, Obleke, moške ali ženske, Čistimo, da izgledajo kot nove. Popravljamo tudi stare obleke po novejši modi Vam se dobro izplača potrošiti nekaj denarja na vaših starih oblekah, ker nove so drage. Mi smo vedno najbolj pripravljeni vam postreči v vseh potrebah, pri oblekah bodi si fina nova po vaši meri izkrojena, ali pa staro čistit, barvat ali popravit. Pripravite si sedaj vašo jesensko obleko in suknjo, ne odlašajte do takrat, ko je bo treba obleČ. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam, da imam odsedaj naprej v zalogi vsakovrstne najfinejše nanje, H je pepelnoms -waterproof". Foaebno lepo priliko Imajo sedaj oni, ki nameravajo poalatl usnje v ataro domovin«* kjer gaJaJte sel« potrebujejo. Pri naa dobite najboljše nanje po z mernik , ..G^Pod Ignac Germ vam be točno postregel, kakor bodeie aa-h te vali, kar ea je vodje v prodajalni. Vsskdo, ki namerava kupiti usnje m velike ali male, naj ae oglasi na npodaj omenjenem prostora, ■ bo gotevo prihranil precej denarja. Slovenske trgovine s fevlji n trgovine, kjer se popravljajo Čevlji, pe bo oMakai naš zastopnik in vam bo postregel v vašo zadovoljnost. Se priporočam MI IZDELUJEMO FINE OB-LEKE. ČISTIMO, BARVAMO, PRENAREDIMO IN ZAKRPAMO STARE. M, Jalovec 54P9 ST- CLAIR AVENUE, nasproti Lake Shore Banke in 55. ceste. ________« • w .. *_1 1 • -. . . . . . _____LJ__' Slovenska Dobrodelna Zveza, .■.. 'MssmAui MwUmtMnutt'Ass's. t. •'tiff. WtfOV. INK. II. JAARGA V DRŽAVI OHIO UmJ V DRŽAVI OHIO __■ ________ Sedet Cleveland, Ohio Vahovnl ttrad: IMS EL «*nd St ' ■ TeL O. 8. Prfameton 1276 R. VriAVNI ODMOR« Predsednik: PRIMOŽ KOOOJ. 111» Wna Avenue. Podpredsednik: JOHN OORNIK l*IT St Clatr Ave. Tajnik: PRANK HUDOVS3RNIK. IMJ M. Mad it. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, lOil Bast «»nd St. jfAoaoaai odbor. v LOUIS J. PIRC, Silt at Clair Arsons. IGNAC SMUK, 14815 Halle Avenue N. E. JOSIP RUSS. HIT Bonna Avseus V. M. POROTNI ODMORi JOSIP KALAN, 1007 East 74th Street. AQN1B8 ZALOKAR, ISSt Addlaon Road. PRANK ZORICH. 6217 St. Clelr AvSnue. ■riNAHrONI odbori F. M. JAKftIC. S0S3 St. Clair Avenue. PRANK ft ERNE. «0SI St. Clair Avenue. ANTON GRDI NA, 1053 East 02nd Street. VRHOVMI ZDRAVNIKI PRANK J. KERN. ISO! 8t. Ctair Avenue. GLASILO KVECBRi "Ameriška Domovina," 6119 St. Clair Ave. N. E. Vae denarne aadeve In atvarl. kar. •« tlfie upravnega odbora, nai «e uoAilla na vrh. tajnika. Vie prltotbene^adeve, ki Jih J« relil druitvent porotni odbor, ae potllj&jo na predsednika porot-nega odbora Joeip Kalan. Seje vrhovnega odbora ae vrle vaako četrto nedeljo v tnesecu ob 9.30 dopoldan v pisarni vrhovnega urada Dober Imimcnt # Menda ni potrebe naglalati posabei in toimnon kako priporodQivo je , imsti na roki ataklanioo dobrega 11- oaju nitro potrebe — in tukaj ni , Mbčoagm bodlega a U nii kakor Several Gothafd Ofl (Sevtrovo Oothardsko olje), Jd J« znano kot Jak sdvrainik proti vaem lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo ie * ze revmatizem, lumbago, »ajatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpijeqju udov in miiičsvja. Na prodaj v vaah lekarnah. Cene SOo in Sc davka ali Me in I« davka. Ako rabite v. hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno piumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju . Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna poplavila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) PRIPOROČILO Se priporočam Slovencem in Hrvatom kot dobra kuharica, posebno ob čaau ženitve in kratijo. Na razpolago sem vsaki čas. HiSna številka 5700 Prosser ave. (129) NAPRODAJ j« HIAŠA za dve druii-ni. 1589 E. 41st St. (130) FANTE SE SPREJME na stanovanje. 5603 Carry ave. (132)» Glavni urad American Express Co. 65 Broadway, Ustanovljeno Kapital 1841 $18,000.000 New York. i KJE 1 dobile najboljii »lado-I led in mehke pijače? I V lekarni F. BRAUNUCH, ' 1353 E 55th STREET vogal St. Clelr Ats. Točna postrežba. Dr. J. B, ŽUPNIK, Sloven »ki1 ZOBOZDRAVNIK. 6127 St. Clair Ave. * Nad Grdfnovo trgovino. Uradne ure 8:30 ;uutraj do 8. zvečer HENRY J. SCHNITZER STATE BANK. ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO RDŽAVNO KONTROLO. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO. PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO O-RIGINALNI CENI. IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU. KI želi potovati v staro domovino, ki želi poalatl denar ali kaMri imajo opraviti katerikoli zadeve v atari domovini, naj se obrnejo na našo banko, Id aluŽI svojim rojakom že preko 25 let v popolno zadovoljstvo. pošteno in sigurno. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj v materinskem jeziku. . Henry J. Schnitzer State Bank 141WASHINGT6N ST.. NEW YORK, N. Y. ^ A A A A A A A A AAAaaaaaaaa « ^ A « « — ^ NAZNANILO. Odprl sem novo urejeno kro-jačnico in izdelujem vse, kar »pada v krojaško obrt, tj. čišče-ije, likanje in krpanje oblek, m Kuverte, na nas naslov 65 Broadway, Now jfi!)vHI4^9bT17 AMERICAN EXPRESS COMPANY FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT. T 1M , *** 1 , Ta velika in krasna hiša )e 2048 E. 9th St. • 65 Broadway bila postavljena in je lasto- Cleveland, O. New York, N. Y. vana od kompanije. Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, zahtevajte American Express Co. po- ! trdilo zanj. To je zavarovalnina proti izgubi. > " — . ' , THE FRANK'S DRY CLEANING COMPANY 1361 E. 55th ST. ZI^VEN ST. CLAIR AVE. Nasproti Lake Shore Banke HANS IZ ISLANDA —-^=== ROMAN ====^ SPISAL VICTOR HUGO,......ZA "A. D.* PRIREDIL P. Tc in enake misli so krožile v glavi Ordenerja, ena za drugo. Ordener ie bil ves zmešan v očigled dogodkov in besed, katere je pravkar videl in slišal. Plemeniti mladenič je iskreno Želel; da umre in sicer v tem trenutku; Čutil je v svoji duši, da, je zginila vsa njegova bodoča sreča. Seveda, vedel je, da mnogo izjav, katere je podal zbranim upornikom mož, ki je trdil, da je zastopnik grofa Schumackerja, je bilo zmeša- denič! V svoji plemeniti gorečnosti je pozabil, da je imel danes že hud boj s pošastjo, in da je tekom tega boja zgubil svoj meč, in je bil torej brez orožja svojim nasprotnikom izpostavljen. ''Stojte, stojte!" se oglasi zdajci drug glas — glas one- ga, katerega je Ordener takoj spoznal kot zastopnika Schumackerja. Bil je to majhen, toda re-jen mož, oblečen v Črno obleko z zapeljivim smehom na toda kaj za to, te izjave so bile itak namenjene, da zapeljejo in preslepijo četo kmetov, četo priprostih ljudi, in v Ordenerjevih očeh je bil Schumacker oni, ki je bil največ kriv; in ta isti Schumacker je oče njegove Ethel. Ta premišljevanja so ga tembolj vznemirjala, ker ni mogel ubraniti, da se ga ne bi polotili vsi hipoma, naenkrat. Ordener se nasloni na lestvo, po kateri je priplezal navzdol; mirno stoji in posluša kaj nameravajo zarotniki še ukreniti, kajti mnogokrat se zgodi, da čakamo z največjo- potrpežljivostjo in silnim pričakovanjem ter radovednostjo nesreče, katere se najbolj bojimo. "Da," se oglasi zdajci ponovno glas poslanca Schumackerja, "vaš poveljnik bo siloviti in povsod znani Hairs iz Islanda. Kdo se vam be torej drznil' ustavljati, ko zvedo k~do je vaš poveljnik? Vi se bodete borili za vaše žene in za vaše otroke, katerim je kralj po postavah odvzel vso vašo dedščino; borili se bodete za plemenitega in nesrečnega moža, ki je dvajset let po krivici zdiho-val v zaporu. Pridite na dan, borite se za Schumackerja in za svobodo. Bogata nagrada vas čaka! Smrt tiranom!" "Smrt!" ponavlja tisoč glasov, in žvenketanje orožja se začuje v ogromni votlini, pomešano s surovim tro-bentanjem lovskega roga. "Stojte!" zakriči v tem trenutku Ordener. Ordener je po zadnjih besedah hitta naredil še par stopnjic po lestvi navzdol; v njegovi glavi se je hitro pojavila kot blisk misel, da lahko reši Schumackerja, predno .v resnici povzroči po svojem zastopniku revolucijo in prihrani svoji deželi neizrečeno gorje, katero nastane, če začnejo rudarji divjati. Toda ko stoji na pragu podzemeljske votline, tedaj se ga poloti strah, da ne bi s prehitrim dejanjem mogoče uničil Schumackerja, in po njem oboževano Ethel. V tem trenutku se umaknejo vse druge misli iz njegove glave, in tako stoji Ordener mirno, kot prikovan na svtjem mestu ter srepo motri čudoviti prizor pred njim. Zdelo se mu je kot obsežen trg v kakem podzemeljskem mestu, ki je bil tako raztegnjen, da nisi mogel videti konca med množico stebrov, ki so podpirali obokan strop. Ti steDri so se svetili kot kristal pri žarkih neštetih bakelj, katere so nosili^s seboj možje, oboroženi z vsakovrstnim čudnim orožjem in razpršeni v malih skupi^ nah po Ogromnem prostoru podzemeljske volline. Človek bi mislil, da je prišel na zborovanje zakletih, kot pripovedujejo zgodovinarji v svojih kronikah. Zdajci se oglasi strašen krik od vseh strani: 'Tujec! Ubijte ga! Ubijte ga; % Stotine rok se dvigne, da doseže Ordenerja in ga pobi-je aa tla. Ordener pa poseže z roko proti strani, kjer mu ;e eč. Plenjenj mia- nih in skrajno dvomljivih; ustnih. Zdajci se približa Ordenerju: "Kdo ste vi?" »Toda Ordener ne odgovori ničesar, dasi so mu uporniki grozili od vseh strani, in četudi so nekateri se dotikali z noži njegovih prs, a drugi so mu silili pištole v obraz, se Ordener ni premaknil. "Ali se mogoče bojite?" vpraša mali mož z zaničevanjem. . t "Če bi bile vaše roke na mojem srcu, namesto teh mečev," odvrne Ordener z mrzlim glasom, "tedaj bi se pre-ričali, da moje srce prav nič itreje ne bije kakor vaše, če imate vi sploh kako srce." "Ha, ha," odvrne mali mož, katerega so nazivali gospod Hacket. "Torej nam hočete kljubovati! Dobro torej, umrli bodete!" In Hacket se obrne od Ordenerja. "Dajte mi smrt," odvrne Ordener, "kajti to je edina stvar, kptero sprejmem od vas zavrženih ljudij." "En trenutek prosim, gospod Hacket," reče zdajci neki star mož z gosto brado, ki je stal v bližini naslonjen na dofgo mušketo. "Vi ste moji gostje, in jaz edini ima pravico poslati tega usiljenca, da pove mrtvim, kar je videl med nami." Gospod Hacket se zasmeje. "Pri moji veri, moj dragi Jonas, naj bo po tvoji želji. Malo me briga, kdo bo sodnik tega ogleduha. Glavna stvar je, da ga pošljemo na drugi svet in to se bo gotovo zgodilo." Stari mož se obrne proti Ordenerju. "Tujec, povejte nam kdo šte vi, ker ste pokazali tako predrzno radovednost in nas vprašali kdo smo mi?" Ordener pa ne zine besede. Obkoljen od čudnih ifo nag-njusnih dozdevnih zaveznikov Schumackerja, za katerega bi z največjem veseljem sam prelil kri, ni čutil druze-ga več v svoji duši kot kako bi mogel čimprej umreti. "Njegova milost ne želi odgovarjati," reče stari mož. "Kadar je lisica ujeta, tedaj ne kriči več. Ubijte ga!" "Moj dobri Jonas," se oglasi zopet gospod Hacket, "naj bo smrt tega moža prvo, delo Hansa iz Islanda med Vami." • "Tako je!" kriči več glasov, Ordener, ves začuden, toda Še vedno pogumen in upajoč, pogleda okoli sebe, da opazi Han$a iz Islanda, s katerim se je tako junaško boril danes zjutraj, in katerega je seveda dobro poznal, da je mož majhne, čokate postave. Toda v svoje začudenje opazi njoŽa ogromne postave, ki je bil oblečen v obleko gorskega prebivalca. Ordener opazi neumni pogled v očeh velikana, ki se je zdajci obrnil da naokoli stoječih in zahteval sekiro. Čitatelju je morda znano, da se kanclerju d'Ahlefeldu ni posrečilo pridobiti Hansa iz Islanda za svoje črne namene, da bi vodil upornike v njih boju proti kraljevim Četam. Ker pa so uporniki vseeno rabili tako razvpitega moža kot je bil Hans iz Islanda, in ker rudarjem pravi Hans ni bil poznan, kajti vsakdo se je ogibal krajev, kjer je Hans prebival; je bilo zarotnikom zlahka dobiti zi bliščeče zlato nekega velikana, katerega so razklicali, da regs je pravi Hans iz Islanda ter ga postavili upornim rudarjem za voditelja. Gospod Hacket ki je vodil vse obravnave med zarotniki ha povelje svojega mojstra, kanclerja d'Ahlefelda, ni bil nihče drugi kot Musdemon, privatni tajnik kanclerja d'Ahlefelda in skrivni ljubimec njegove žene, in o katerem smo v tej povesti imeli priliko že večkrat spregovoriti. Na današnji dan je Hacket, ali kakor se je v resnici zval, Musdemon, pripeljal k rudarjem najetega "Hansa", ki pa je bil samo navaden prebivalec hribov, ki se je dal podkupiti za dobro plačo, da je igral ulogo pravega Hansa iz Islanda. Ordener je torej opazil dozdevnega Hansa, katerega je pomeril z očmi od nog do glave in konečno vzkliknil: "Ti nisi Hans iz Islanda!" "Ubijte ga! Ubijte ga!" kriči Hacket nepotrpežljivo in v strahu, da pride njegova sleparija s Hansom na dan. Ordener je sprevidel, da mora na vsak način umreti. Z roko seže v nedrfje, da potegne ven lase svOje oboževane Ethel ter jih poslednji-krat poljubi predno umre. Pri tem pa, ko je zopet potegnil roko ven, je padlo nekaj iz njegovega ^pasa. "Kaj pa ta papir pomeni?" vpraša Hacket. "Norbith, takoj poberi papir in poglej kaj je!" Norbith,je bil mlad, resen odločen mož s temnimi obranimi potezami, ki so vse kazale, da vlada v njegovem srcu iskrena plemenitost. Norbith pobere papir ter ga razvije. "Sveti'Bog!" vzklikne," to je potni list mojega dobrega prijatelja, ki je storil Žalostno smrt; Kristofer Nedlam, nesrečni prijatelj, kateremu so pred dobrim tednom vzeli glavo v Skongenu, ker so ga obdolžili, da je koval nepostaven denar." "Da, to je vse prav," reče zdajci gospod Hacket, "obdržite ta kos papirja za sebe, prijatelj Norbith. Mislil sem, da je kaj bolj važna listina. Sedaj pa, nujj dragj Hans, pojdi na delo in pošlji tega ogleduha na drugi svet." Toda v tem trenutku se vrže Norbith pred Ordenerja, katerega prime za roko kot bi ga hotel varovati ter reČeA "Ta mož je pod mojim posebnim varstvom. Moja glava bo prej padla od telesa, kot da bi se dotaknili enega samega lasu temu tujcu. Dasi gane poznamo, toda s seboj je prinesel potni list mojega nesrečnega prijatelja Nedlama, in jaz sem odgovoren za njegovo varnost od sedaj naprej. Ordener je čutil, da pomeni to rešitev za njega, toda bil je skrajno ponižan radi tega nastopa. Povesil je glavo in zrl v tla. Za njegove viteško čast nikakor ni bilo dostojno, da sprejema milost od nepoznanih. "Hu, hu!" vzklikne zdajci Hacket, kateremu prav nič ni ugajalo, da je prišlo do tega prizora. "Vi govorite brez pameti, moj dragi Norbith. Ta človek tukaj, ki se je priklatil na naše zborovanje je na vsak način ogleduh naših sovražnikov in raditega mora umreti. Hans iz Islanda, opravi svoj p*sel!" "Dajte mi sekiro " odvrne velikan/ D*l> orthodall« Smrtna kazen za tatvine na železnicah tihotapljenje. Vlada bo v kratkem izdal* stroge odredbe proti tatvi- Pravila, društveni papir, plačilne knjižice, knjižice, plakate, kuverte, trgovske račune, gostilničarje tiskovine, tabelne za vino ali žganje, sploh vse tiskovine izvršuje naša tiskarna cenejše in ličneje kot sploh' kaka druga tiskarna. Nehajte plačati rent. LASTUJTE SVOJO HIŠO RADI VAŠIH OTROK. » Vaš stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za prodajanje zemljišč od The R. P. Clark Land Co. Vpra&ajte Mr. KOVACICA za nasvet On je a«daj z R. P. Clark Land Co. na SOI Bangor Bldg. 942 Prospect St Telefon Prospect 316 Poezije Ivan Zormana Slovenci in Slovenke, kupite prvo slovensko knjigo poezij, ki je izšla v Ameriki: Poezije Ivana Zormana. Knjiga je prav lično izdelana in vsebuje sko-ro sto krasnih slovenskih pesmic, mojstersko delo g. Zormana. Natočite to knjigo, berite jo in ohranite v spominu. Knjiga velja samo $1.25 in se naroči pri % Ameriška Domovina 6119 ST. CLAIR AVE. Ista cena za pošiljatve po pošti. t nam na železnici in tihotapljenju ob mejah. Za krivce bo uvedena smrtna kazen ki jo bodo izrekala vojaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Pravtako bodo ojačpne obmejne straže. Zakaj pada vrednosti francoskega franka? Francoski frank, ki se je dvignil na ženevski borzi na 90, ko s? je sklenilo premirje, je tekom leta 14)10, zelo padel in se je njegova vrednost nekaj časa znižala celo pod vrednostjo belgijskega franka. V Curihu so plačali 24.' m. m. za 100 francoskih frankov le 24 švicarskih frankov. Padanje francoskega franka angleške finančnike zelo skrbi. Cene franku so se znižale, ker se je vrnilo več milijonov angleških in ameriških vojakov iz Francije domov. Med vojsko so Angleži ia Američani potrošili v Franciji .ogromne vsote, vsled česar se je za, frank močno povpraševalo. Izvoz je v Franciji neugoden v razmerju z uvozom 1: 6. Z bankovci je Francija poplavljena, ker se je število bankovcev dvignilo od 5fi milijarde na 35^ milijarde. Vrednost francoskega franka bo pa še najbrže padala, ker mora pozimi Francija uvoziti velikanske množine Živil in stavbnega materijala. Stavka usnjarjev v Mariboru. Vpondeljek so pričeli stavkati mariborski usnjarji; 300 jih stavka. Delavci zahtevajo 80 odstotkov zvišanje plač, pripoznanje zaupnikov in dela prosti plačani 1. maj-nik; vsem, ki so zaposleni nad 1 leto v obratu, naj se dovOli plačani 8 dnevni dopust. Plača naj se tudi 7 zapovedanih praznikov in delavcem naj se zagotovi vsakega četrtleta usnje za par čevljev in podplati vsak mesec. Ob tej priliki beležimo zanimivost, da se plačuje pri nas kg surove kože z 28., v Nemški Avstriji pa s 4 kronami, Mlini stoje. V Prekmurju imamo več parnikov, ki pa že delj Časa stoje. Na eni strani primanjkuje oglja oziroma olja, na drugi strani pa m gonilnih jermenov (boljševi-ške rekvizicije!) ali manjka kak posamezen kos tehničnega inventara^ Dolžnost vlade je, da ukrene potrebno, da bodo ti paromlini delovali prej kot mogoče. Tožite Tta me- \ A/a/cce cene. Sedaj morete poslati denary staro domovino na Kranjsko, štajersko, Hrvatsko, Koroško v KRONAH aG lirah v one kraje, katere soltalijani zasedli. 4 Današnje cene zajedno s postarino so: 100Kron....:.....$ 2.00 200 Kron..........$ 3.85 300 Kron..........$ 5.80 400 Kron___________$ 7.70 500 Kron...... $ 9.00 1000 Kron..........$ 18.00 5000 Kron..........$90.00 10000 Kron...........$178.00 Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovine, toda pemifei so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsalf pripravljen čakati hekaj časa v New Jorku. Tisoče ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnila in bodete točno in pošteno vselej postrežem od domačih ljudij. Frank 82 Cortlandt St. Sakser New York, N. Y. « * m ^^VABILO^ —NA— v TRGATEV. * i fa jo>riredi Slovensko Podporno Lovsko Društvo V NEDELJO, 9. NOV. 1919: - % TOČNO OB 3. POPOLDNE. ^ ; it .. 1 . fi -^vrv-v./ Vv/'- Program: 1. Prikorakanje'vinicarjev in viničark v vinograd. 2. Pesem: "En hribček bom kupilT 3. Nagovor. 4. Trgatev. 5. Srecolov. 6. Licitacija mladega jagnjeta. 7. Izžreban je omare z ogledalom za obleko. Prosta zabava. > \ Vabi se vse Slovence in Slovenke na to zanimivo trgatev, ker to , je zadnja prilika, da si nabavjmo še par kapljic za pržodnjost, ker je to zadnja trgatev pred narrano prohibcijo. Tndi za lačne in žejne bo obilo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi ODBOR. > ■■ —— -h-— -— ■ ' j'—i---- j g^&JLjp^ X-žarki preiskava za $1.00 C« atm bolni, brea ozira kaj kj.teMeMit, ali koliko atc le obupali & Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstna Specialne bolezni molkih in iensk, zajedno pa bolezni krvi, kola Želedea, obistl, jeter, pljuč, milic, srca. noeu In grltv $ pomočjo JC žarkov, elektrlcitete in mo|ega najbolj modernega zdravljenja, bodete poatall boljli v najkrajlem mogoče^ času. * Pri nas ni nobenega ugibanj«; Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da dbleiiem, kal vaa boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, dslptonajdent vzrok vaiega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučevanje metod, ki ee rabijo na 'evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaj« Parizu in Rimu in moja dvajpetletna skušnja v zdravljenju akutnih In krtiflftnUi boleznih moikih in lenek ml daje prednoet pri zdravljenju In moji uspehi ao bili Jalto zadovoljivi. * Jaz rabim veliko krvno sredstvo 6061*914; Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. VI se lahko zanesete na polteno mnenje, polteno postrežbo In najbojte zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati. Ce je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ca je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajlem času. Govorimo slovensko. ' DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 Euclid Ave. blizu 5?. ecete Boom 222. fcrago nad s trop j«. Cleveland, OMe Uradne ure od 9:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do I.