... ? / . ... ^^^^^^^^^^^^^ - . ^^^^^^^^^^ ' ' ■
NEODVISEN DNEVNIK JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V AMERIKI.
LIST ZA SLO VENSKI NAROD.
__ ENTERED AT PES PLAINES, ILLINOIS AS SECOND CLASS MATTER.	_ '	__
ŠTEV. (NO.) 40.	ČETRTEK, OCTOBER 2nd, 19x9.	/	VOLUME V. LETqT
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
STAVKA SE MIRNO NADALJUJE.
Delodajalci hočejo goljufati delavstvo s tem, da kažejo, kakor da bi se delalo. Zborovanja prepovedana. 304.000 delavcev ..................na štrajku. — Razno.
a >
V	torek so poskusili z delom tudi v jolietski jeklarni. Kakurili go di vi jolietski jeklarni. Zakurili so la. Družba je tudi razglasila, da se delavci pridno vračajo. Delavr ska unija pa je vsedrugačnega mnenja, namreč, da postaja vedno močnejša.
V	Waukegan postaja položaj vedno resnejši in bati se je nemirov. Da bi ljudstvo bolj razdra-žili, so raztrosili novice, .da je državna milica že na potu v Waukegan. 300 vplivnejših meščanov je bilo zapriseženih, da bodo igrali vlogo vojakov.
V	Chikaški okolici hočejo vstva-riti samo eno veliko unijo neizur-jenih delavcev, kar pa seveda ni po volji izurjenim delavcem. Potem bi bil oni delavec, ki pelje ga*
jf je učil več let, da razume stroj.
■ -;---•—0—-
POMANKANJE DENARJA.
Štrajk vselej hudo vpliva na dru žine, posebno hudo je pa še sedaj, ko je vse tako drago. Delavec si ni mogel ničesar prihraniti. Ravno to pa je najhujše za delavske organizacije. -
V	torek je bila seja jeklarjev v Chicago, kjer so sklenili, da bodo vstrajali toliko časa, dokler kapitalisti ne privolijo v razpravo.
V	Indiani so hoteli poklicati vo joštvo, kar so pa morali opustiti, ko se je dognalo, da je bilo med štrajkom manj oseb aretovanih, kakor v navadnih časih.
Pittsburgh, Pa., 30. septembra
— štrajk se nadaljuje mirno, linija postaja vedno močnejša, kompanija pa trdi, da se vedno več delavcev vrača, ker jih poli-
cija dobro varuje. Vse kaže, <Ja bo štrajk trajal precej časa.
Delavski voditelji svare delavce naj ostanejo mirni. Spremembe ne pričakujejo nobene pred konferenco v Washington prihodnji pondeljek.
-o-
SODIŠČE PREPOVEDALO
zborovanje.
Okrajno sodišče v Allegheny je odobrilo prepoved župana Duque-sne, kjer se prepovedujejo delavski shodi.
Foster je bil prijet, predno se je štrajk pričel, ko je hotel z 'avtomobila govoriti množici. Sodišče je reklo, da ne sme govoriti; še važnejše^ kakor svoboda govora oa je javna varnost. Bil je obsojen na $100.00 denarne kazni. —--o-
304,000 Delavcev na štrajku.
Youngstofwn, Ohio — Delavcem so dali okrožnice s sledečimi
Številkami delavcev na štrajku; Pittsburgh, Pa. 15.000; Claieton 4'poo; Brackenridge 5.00; New Kensington 1.100; Apollo 1.500; Leechlburg 3.000; Donora-Mones-sen 12.000; Coatesville 4.000, o-krožje Youngstown 60.000; okrožje Wheeling 15.000; cleveland-sko okrožje 30.000; chicaško okrožje 80.000; Buffalo 12.000; Pueblo 6.000; K tem številkam je še dodana opazka: "Ne verjemite laž-njivim časniškim dopisom. Skoro vše jeklarnice po celi deželi so zaprte. Sedaj je čas naše zmage. Ne moremo zgubiti, če bomo držali skupaj."
Vojni tajnik Baker izdal odredbo da se vpokliče vojaške čete, da u-stavijo revolte.
Washington, D. C., 30 septembra. — Zapovedujoči generali vojaškega depjartmenta so prejeli polnomoč, da odpošljejo in nastavijo čete kjer bode potreba, da se brani življenje in lastnina prebivalcev, ter, skrbi za mir in red. Nadalje je izjavil vojni tajnik Baker, da se naj odpošlje čete samo v dotične države kjer bode zbor dotične države prosil za pomoč. ---o-
PLEMENSKI BOJI V OMAHI.
Omaha je zopet mirna. V nedeljo večer sta bili vstreljeni dve o-sebi. Sedaj pa je prišlo v štrajkov-no okrožje 800 vojakov iz Fort O-maha in Crook, Nebr. Temu so prišli na pomoč vsi posebni policaji. V nedeljo so bili spopadi že jako'resni; hoteli so linčati mestnega župana in zažgali so tudi so-dnijo.
Vojaštvo je pripravljeno s stroj nimi puškami in je dobro založeno s strelivom. Silen dež je veliko pomagal, da ni bilo še več nesreč, ker ljude niso prišli na cesto. -i—o---
Pristaniški delavci obljubili "popolno prenehanje z delom."
Washington, D. C., 30. septembra.— Zastopniki organiziranih pristaniških delavcev so imeli sejo ž uradniki mornariškega oddelka, da bi dognali radi povišanje plače. Ko so prišli do pogovora o štrajku, so izjavili zastopniki u-nij, da ako se ne ugodi njih zahtevam, da se bo 1. oktobra zjutraj prenehalo z delom v vseh Paci-fičnih pristaniščih.
-—o—-
Moško prebivalstvo Armenije bo kmalu uničeno.
Washington, D. C., 30. septembra. % Moško prebivalstvo v Armeniji bo skoro uničeno, ako ne bodo zunanje države pregnale Tur ke in Tatare. Tako se glasi poročilo državnemu departmentu, katero je predložil državni podtaj-nik Phillips danes senatu obenem z resolucijo, da da zbornica polno moč predsedniku, da lahko odpošlje oborožene čete v'to deželo. Mr. Phillips je izjavil tudi, da bo poslal' navodilo, kolika oborožena moč bi bila potrebna, da se obvaruje Armenijo.
-o—--
Mestni svet povabil Belgijsko kraljevsko dvojico.
Chicago, 111., 30. septembra. —
Mestni svet je danes sprejel resolucijo, katera vsebuje povabilo (belgijskemu kralju in kraljici, da obiščeta mesto Chicago kot uradna gosta.
Pozor naročniki "Sloge." _
Vsi naročniki "Sloge" katerim je naročnina potekla in vsi oni, kateri žele ostati naročniki dnevnika "Edinosti," naj se gotovo oglasijo do 15. Oktobra. Uprava.
----*-
Vojaške straže na vlakih v severni Angliji.
—1- :'
London, 30. septembra. — Vojaške straže so bile nastavljene po vseh vlakih severne Anglije. Dobili so ukaz, da takoj stopijo v akcijo, kakor hitro se začno ne-rednosti na vlakih.
Vlado muči negotovost, ker seboj i, da pride vsaki trenotek do štrajka, na pocestnih železnicah.
-o---
ZAVEZNIKI BLOKIRALI NEMČIJO.
Pariz, 30. septembra. — Blokada Nemčije, katera je bila napovedana od zaveznikov, ako general von Goltz ne umakne svojih čet od Baltika, se prične danes. Vsi parniki z živežem kateri so bili namenjeni v Nemčijo, so dobili povelje, cla morajo čakati na-daljnih odredb od strani zaveznikov.
Vsem onim parnAkoifi, kateri so na potu, se bo pa dovolilo, da dospejo v pristanišča.
Nadalje je veliki zbor izdal odredbo, kakor poroča list Le Journal, da je potrebno, da se blokada Rusije ne le nadaljuje; temveč da se isto poostri. Veliki zbor je izdal to odredbo radi razlogov, ka tere vidi v slučaju, da bi se Nemčija združila z Rusijo.
- —-0—_—,-
SLADKOR SE BO PODRAŽIL.
Sladkor bo od 25 do 30 centov prihodnje leto in še za to ceno se ga bo težko dobilo, če se vlada ne potrudi in ga pravilno razdeli.
V Indiani že sedaj sploh nikake-ga sladkorja ni, ker so ga preveč rabili za konzerve.
Vlada bo najbrže vzela v roke razpošiljatev in omejila rabo slad-, korja za slaščice in sladke pijače.
	—-—o--
GORA MAUMA LOA BRUHA
LAVO.
Honolulu, T. H., 30. septembra. — Gora Mauna Loa je zop6t začela bruhati. Tekoča lava je uničila veliko domov. Njen tek je sko raj eno miljo dolg in Ibo najbrže prišel do 30 milj oddaljenega morja.
	—---o—--
Italijanski admiral povabil Ame-rikance.
Rim, 30. septembra. — Ameri-kanska mornarica vzdržuje red v Splitu v Dalmaciji pod poveljstvom admirala Andrews.
Razmere v Splitu so postale precej napete in Amerikanci so morali napraviti mir med Slovani in Italijani.
Reška zadeva bo predložena ir talijanskemu Jjudstvu 16. novembra.
' Gabriele D'Annuzio se je izrazil, da je napovedal vojno Jugoslovanom. Tako se je izrazil, ko je francoski poslanec zahteval od D'Annunzija, da naj takoj uredi brzojavno zvezo med Reko in Zagrebom, katero je pretrgal.
* ♦
Novice iz Jugoslavije.
Rim, 29. septembra. — Italijanski Jbabinet je bil danes razpuščen. JNovi kabinet bodo volili 16. novem bra in imel bo prvo zasedanje 1. decembra.
—-o-
Rim, 28. septembra (zakasnelo) —Debata v poslanski zbornici je bila danes prekinjena; ker so si poslanci skočili v- lase in so se počeli biti s pestmi, kar je trajalo deset minut. Bilo je v medsebojnem boju okolu 100 poslancev in časnikarskih poročevalcev.
Vršilo se je glasovanje, ali naj se poda zaupnica Nittijevi vladi, ali ne. Za zaupnico glasovalo 208 proti pa i48poslancev. Deset poslancev se ni udeležilo glasovanja.
Preložili so sejo poslanske zbornice za sredo. Na tej seji se bode zopet vršilo glasovanje, ali naj se rešijo točke mirovne pogodbe, ali ne.
Bitka v zbornici se je započela, ker se je nekaj članov parlamenta navajilo na ministierske sedeže, kjer so vpili in delali razne nemire.
-o-
VIDOV DAN.
Kakor na posameznike, tako
padajo čestokrat tudi na narode dnevi polni grozot in strahot, dnevi, ki nikdar več ne morejo izginiti iz spomina. Najhujše je, ako taki dnevi vržejo narod nenadoma iz življenja velike slave in mirne sreče v globoko gorje, v sužnost in propast; a zopet še vse to nedolžen trpeti.
Srbi so se bili dvignili pod Štefanom Dušanom (1331—1355) svojim največjim vladarjem do prvenstva na balkanskem polotoku. Njih carstvo je bilo tukaj najmogočnejše. Bili so kot narod popolnima ujedinjeni, svobodni pod varstvom velikega cara, mogočni po obsegu svoje države prvaki med drugimi narodi na Balkanu, kajti
Stefan Dušan silni se je dal v Sko-plju kronati za carja Srbov, Grkov, Bolgarov in Albancev. Toda ni še prešlo 33 let po smrti Štefanovi in srbske slave ni bilo več, car ubit, Srbija izbrisana iz vrst svobodnih držav.
Učinilo jo je surovo nasilje tedanjega krvoločnega turškega im-perijalizma. Sultan Murad I. je bil člpvek ki je malikoval le divjo silo ter sovražil vse, kar ni klonilo glave njemu. Ta človek je prinesel Srbiji gorje. Bilo je sredi junija 1839. ko je srbski car Lazar na Kosovem polju zbral veliko vojsko v obrambo stare svobode. Pripovedujejo, da so Srbi ter njih zavezniki šteli več kot 200.000 mož; cvet vsega naroda je bil tukaj navzoč, da reši domovino pred Muradom in turškin nasiljem. Tri dni je trajala strašna bitka; Srbom je šlo za življenje in smrt. Tretji dan je ležal na Kosovom polju cvet srbskega naroda strt in pokončan na tleh; car Lazar mrtev; razbita tudi Srbija in njena svoboda. To je bil Vidov dan leta 1389.
Preteklo je od tedaj več kot 500 let — letos jih bo ravno 530 — a srbski narod tega dne ni mogel pozabiti več. Prestrašno je bilo gorje, prevelika nesreča, ki ga je tedaj zadela, da bi mu mogel izginiti iz spomina. Vidov dan se je vračal leto za letom; a leto za letom se je srbski narod spominjal njegovih grozot in milih mrtvih, ki so padli tedaj kot žrtev za domovino; iti narod je molil y svojih svetiščih za mrtve tistega dne. Učil ga je , da krivica ne more biti trajna zmagalkia; zato naj zaupa v Boga in njegovo pravilnost; ta mora prej ali slej za Vidov dan ustvariti dan vračila in privesti do osvete za storjeno krivico. In , narod se je zbral v svojih svetiščih ter molil, da bi dan vra-
up sta ta dan posvetila ter napravila iz njega velik naroden praznik poln religiozne vsebine. Vera v nadsvetno. pravičnost, vera v bodočnost se je ob spominu na preteklost iz tega dne razlivala na ves narod ter ga prešinila s tisto plemenitostjo in tistim ognjem po svobodi, ki ga odlikuje pred vsemi drugimi slovanskimi narodi. Stoletja je bil Srbu Vidov dan le spomin na gorje Ko-sovega polja in neprestan izraz ve-čila čim preje prišel. Spomin in re v bodočnost. Danes je Srbu Vidov dan praznik stoletne vere, ki pozna resničnost!
Letos praznujemo prvikrat Vidov dan mi Slovenci. Praznujemo ga s Srbi. Praznujemo ga v cerkvi s službo božjo in zunaj nje. Pre čudna čustva nas navdajajo pri tem!
Nimamo sicer takega slavnega narodnega življenja za seboj, kakor so ga že imeli Srbi, ko je prišel Vidov dan nad nje. Pač smo živeli v svetu najveličastnejših idej, ki leže sedaj strte pred nami; verovali smo v pravičnost, v svo-odo, narodno samoodločbo. Mislili smo, da verujejo vanje tudi drugi, naši zapadni sosedje; možje tudi, ki zastopajo svetovne države v Parizu; upali simo da te 1-deje prineso v družbo z brati Srbi in Hrvati i nam, malemu slovenskemu narodiču, popolno osvoboditev iz stoletnih sovražnih spon.
" Pa je padel Vidov dan na nas. V svoje grenko razočaranje smo spoznali, da je mogočnežem ideja pravičnosti le prazna puhlica, in prav tako svoboda in narodna samoodločba. Sovražna pest je raztrgala naš narod'; mi pa stojimo nad razvalinami naših upov, ki se zavedamo, kako nas je nasilje varalo in nas vrglo v prebridko na-
(Nadaljevanje na tretji strni.)
VREME.
Deloma oblačno, mogoče deževno. Topleje,
Delavci Podpirajte delavsko Podjetje!
MI POŠILJAMO DENAR DOMOV
CENEJE KO NAJCENJŠI
,	100 Kron ....................'.............................$3.00
1000 Kron ............................... ...............$25.00
AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE
CENE.
POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNEJ LISTKE, KfDOR ŽELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA
NASA.
Slovenski delavci! Naše podjetje je zadružnodelavsko podjetje. Sami delavci smo ga vstano-vili za se, slovensko delavstvo. VSAK POŠTEN DELAVEC,SE NAM LAHKO PRIDRUŽI
KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR.
Edinost Publishing* Company
1847 WEST 22nd STREET	CHICAGO,ILL
'■■■ ,,... -iiW " ' "''.■;■' ^• •'•'; i-;	' . I - -'»• .■ Si'.'. Si.iitiivi'	.....' ' • t^l-r-d ■ fea^^r^fšiVj^Šfi!
Vabilo k naročbi.
' —————.
B'V	' ■'	i' - '	'
"Dajte nam dnevnik", tako so prosili slovenski zavedni delavci.
"Slovenski delavci, tu ga imate!"
Ustregli smo vam. Podstopili smo se težkega dela! Veliko smo reskirali. .
Sedaj je pa na vas, ali ga i;es hočete ali ne.
Zato je dolžnost sedaj vsakega zavednega Slovenca, da se takoj naroči na list, da nam takoj priskoči na pomoč s svojim sodelovanjem.
Najprej prosimo slov. č£. duhovščino, da se nam pridruži kot delničarji sami in da k temu prigovarjajo tudi svoje dobre in zavedne prijatelje, da priporočajo naš list v naročbo svojim župljanom in da nam stalno pošljejo dopise, novice in sporočila o vseh dogodkih in napredku v župniji.
Iščemo po vseh slovenskih naselbinah zanesljivih mož, ki bi hoteli biti naši zastopniki, ki bi šli po hišah in agitirali za naš list in za naše podjetje.
Priporočamo se rojakom, da se poslužujejo našega podjetja pri pošiljanju denarja v stari kraj, in da se obračajo na nas glede šif-kart.
Tako, slovenski delavci, boste pomagali svojemu lastnemu podjetju na noge.
Zatoraj, slovenski delavci, na noge! Ce hočete res imeti svoj dnevnik, pokažite sedaj v dejanju! List more izhajati le", če ga naročniki hočejo podpirati.
. UREDNIŠTVO.
_ _ OCTOBER 2, igig.
"EDINOST"
Neodvisen dnevnik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
Izhaja vsaki dan, razven nedelj in praznikov, EDINOST
1847 W. 22nd, St.	CHICAGO, ILL.
NAROČNINA: Za celo leto......................,.....$3.50
Za tričtrt leta............................ 2.65
Za pol leta............................... 1.75
Za trimesece ............................ X.00
ZA STARI KRAJ: Za celo leto.. . „........................$5.00
Za pol leta............................ 3.00
, ' _■ t
Cene oglasov na zahtevo.
Issued every day except Sundays and Holidays
by ... - "
EDINOST PUBLISHING CO.
DES PLAINES, ILL.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
ŠTEV. (NO.) 40.	VOLUME V. LETO.
Katoliški dnevnik.
—————1
"Ko bi veliki sv. Pavel, danes prišel na svet, bil bi urednik kakega velikega časopisa;" tako se je izrazil veliki mož o pomenu časnikarstva dandanes.
In to po pravici. Časnikarstvo je sila ki podira prestole in cesar-stva, ki ruši mogočne trdnjave in obzidja, ki napoveduje vojske, in dobiva zmage, ki vlada celi svet.
Kdor ima danes narodovo časnikarstvo, ta ima narod. Kdor ima svetovno časnikarstvo, ta ima svet.
Noben narod ni tako hitro spoznal moči časnikarskega stroja, kakor židje. Zato je tiskarstvo sveta danes v veliki večini v njih rokah. Zato imajo toliko moč v politiki.
.. Kakor povsodi, so katoličani tudi tukaj zadnji. Njih veliki čut poštenja in pravice, njih trdna vera v vedno konečno zmago pravice in resnice je vzrok temu.
Katoličani tudi nikdar ne napadajo. Za orožje zgrabijo le, ko pride sovražnik s svojimi napadi predaleč, ko so napade.ne njih' najsvetejše svetinje, njih srce samo.
Da, le p rej pogostokrat se katoličani prepozno vzdramijo in zavedejo nevarnosti. Pogostokrat šele takrat ko je sovražnik že v njih domu, v njih lastnem taboru, ko jih začno zapirati in preganjati, ko jim začno podirati njih, z velikimi žrtvami zidane cerkve, ali jih spreminjate v plesne dvorane, jim izganjati njih redovništvo, jim zapirati njih duhovščino.
Da prepogosto se šele takrat zavedo, da so storili veliko napako, ko jim je nasprotnik že podrl in uničil delo in žrtve dolgih desetletij, pogosto stoletji.
Meksika nam je žalosten toda svarilen zgled.
Današnje svetovne razmere so žalostne. Črni oblaki grozne nevihte, vise nad celini svetom. Strašni bliski: štrajki, upori, nered, vojske — naznanjajo, da se bliža grozna in strašna nevihta.
Ne varajmo se! To vidimo vsi!
Med nami ameriškimi Slovenci niso razmere nič boljše! Veliko smo zamudili! V veliko stvareh so nas nasprotniki prehiteli. Občudovati moramo njih politiko, njih delavnost, njih zavednost, pa tudi njih vspehe!
Kaj čuda, da se je katoliški ameriški Slovenec, začel prebujati.
Veliko hudih udarcev je že dobil, naravnost v obraz od nasprotnikov. V lastnem taboru ima že sovražnika, ima pomagače njih razdiralnega programa. In posledice?
Nič
ne skrivajmo svojih ran, katere smo že dobili! Raje jih možato razkrijmo, ter priznajmo in začnimo iskati za nje primernega zdravila.
,'1 ' '"i V'I. «,	1 ' '	.r • ' ■	';<	i jf* *
Skoro v vseh naselbinah jih naši rojaki britko čutijo.
Posebno žalosten in pogubonosen pojav, največja naša rana' pa je: Needinost v našem lastnem taboru. Katoliški časopis napada katoliški časopis. Duhovnik napada duhovnika! Katoliški lajiki voditelji se Ibore proti katoliškim lajikom voditeljem. Toraj — kraljestvo razdeljeno samo v sebi.
Ali je čudo, da se.jc prestrašil katoliški — ameriški Slovenec tega pojava ?
Da, — v skrajno kritični dobi smo!
Toda ali je že vse izgubljeno? Ali smemo obupati? •
Ne!
Ne! Ni prepozno! Vse se bode dalo še popraviti!
Treba nam je samo dnevnika, močnejšega časopisa, ki bode zjedinilo nazaj naše vrste, jih zbralo v eno bojno vrsto in jih navdušilo za marljivejše delo za svoja vzvišena in sveta načela.
Zato je bil katoliški dnevnik med nami, ameriškimi Slovenci velika potreba. To smo čutili vsi! To je čutilo naše delavstvo in ga zato zahtevalo. Le dobro urejevan dnevnik bode namreč mogel doseči potreben vpljiv v javnosti, da se ga bode upoštevalo.
"EDINOST" bode skušal biti tak'zaželjen in prepotreben dnevnik.
Velikanska je njegpva naloga! Velikanski je njegov pomen. Dal Bog-, da bi se tega zavedli vsi naši rojaki, po vseh slovenskih naselbinah.
Dnevnik "Edinost" je pa tudi predrzno podjetje! Kdo tega neu-vidi?
Vendar če ne bomo nič reskirali, ničesar ne bomo imeli.
Zato delniška družba "Edinost" zaupa na zavednost naših mož . m žepa, na dobro voljo naše slovenske čč. duhovščine, zaupa, da se bode vsak ameriški Slovenec in Slovenka zavedel (a) svoje dolžnosti , katero imamo vsi do tega podjetja/Podjetje se je ustanovilo z velikimi žrtvami in velikim rizikom, toda bilo je prepotrebno, zato smo mu dolžni vsi kot en mož priskočiti na pomoč.
Da ameriški Slovenci, na noge! Vsi pljunimo v roke in vsi se u-pnmo v voz in izpejali ga bomo: V našo skupno čast in v naši skun-no korist.	t	*
Slovenska žena.
Veselo znamenje med nami Slovenci v Ameriki je, da se je začelo dvigati tudi naše slovensko žen-stvo.
Žensko vprašanje, se bliža z vso odločnostjo svoji zmagi. Ženska, osvobojena po krščanstvu, se je zavedla svoje časti in svojega pomena v človeški družbi in z vso odločnostjo zahteva svojih .pravic in svojega primernega stališča v človeški dražbi, In to po vsej pravici.
Ženska ima važno nalogo na zemlji. Kot tovarišica svojega moža koliko more tukaj pomagati pri rešitvi splošnih človeških vprašanj. Kako blagodejno more v-pljivati na vse moževo delovanje. Zato vidimo in vsakdanje skušnje nas potrjuje v tem, da so velike stvari storili za človeški rod največ možje, ki so imeli ženo z velikim srcem, z velikim navdušenjem, ki jih je navduševala in bodrila k vstrajnosti.
Se višja in vzvišeuejša je njena naloga kot mati.
Kako mila in, draga nam je žena, katero nazivamo s sladkim ime nom mati! In po pravici !
Kako velik je bil njen vpljiv na naše mlado srce! Kako nam je-o-na vtisnila svoj značaj v naš značaj ! Kako nam je začrtala pot našega življenja že v zgodnji mladosti.
Da mati s svojim značajem, s svojo vzgojo je ona odločivna moč ki daje direktivo celemu človeškemu življenju. Mati z velikim srcem edino more dati svetu velikega sina.
Ze alto motrimo žensko vprašanje samo iz tega stališča, kako velika in važna je naloga žene v člo-ški družbi.
Koliko velikega in dobrega so pa žene že storile za človeški rod, to pa vemo iz zgodovine' človeškega rodu.
Kako vzvišen ideal naloge žene vidimo začrtane že v zgodovini človeškega odrešenja. Ali ni mati Odrešenikova sodelovala pri tem velikem delu Sina?
Dalje Judita, Estera in drugih žen cela vrsta!
Da, veliko krivico bi delali ženi, ako bi jo pehali proč od javnega delovanja. Veliko škodo splošnemu človeškemu rodu to pomcn-ja — noprebujeno ženstvo.
Zato je dolžnost vseh rodoljubov, da posvete precej pozornosti ženskemu vprašanju.
Paganstvo je naredilo ženo v su-žno in jo zaprlo v hareme, v zloglasne hiše, je ponižalo pod zveri, pod navadno žival.
Krščanstvo jo je dvignilo. Po ma teri Odrešenikovi ji je odkazalo Vzvišeno mesto.
Moderno paganstvo jo skuša nazaj zapreti in ukleniti v to su-žnost. Skrajlii nauki socializma in boljševizma jo hočejo zopet "po-državiti", narediti v "narodno last, " to je, smatrati jo kot domačo živino, ki spada baje'med zasebno lastnino in toraj ne sme biti "lastnina" posameznika, temveč mora biti last naroda — to je žival brez proste volje, najnižjega sužnja.
Zenstvo sveta se mora prebuditi, se mora dvigniti. ...
Zeija sveta se mora zavedati svoje časti, svojega stališča v človeški družbi.
Zena se mora prebuditi, da se zave svojih 'pravic.
Zeria se pa mora navdušiti, da bode šla navdušena in junaška v boj za te svoje pravice in v boju proti vsakemu nauku, ki bi jo hotel nazaj potlačiti v to sramotno stališče.
»Slovensko zenstvo mora stopiti v vrsto svetovnega ženstva.
Zato bode "Edinost" posvetil vsaki teden vsaj enkrat, v četrtek, ako mogoče še večkrat, poseben predalček temu ženskemu v-prašanju.
Slovenske zavedne žene! Na noge ! Dvignite se tudi ve!
Vse, ki ste že prebujene,\ki se že zavedati svoje časti in svojih pravic, na delo, da prebudite še druge svoje tovaršice!
Glejte kako imamo še malo prebujenih navdušenih Slovenk med nami.
Velikansko polje za vas, navdušene prvoboriteljice!
List "Edinost" Vam je na razpolago ! Dopisujte in pišite članke.
Vsaka zavedna ženska naj bi na pisala'vsaj dvakrat na mesec mal dopis, kjer bi naj povedala svoje misU o raznih stvareh.
Nahitreje boste prebudile svoje še nezavedne sestre z dopisi same!
V teh dopisih pišite o svojih sku šnjah glede svojega moža, glede vzgoje otrok,, glede kuhinje, gospodinjstva, vrta, šivanja, pranja, vezanja, sploh o vsem, kar more zanimati žensko. Tudi glede naše narodne politike bode velike važnosti, ako se oglasijo tudi žene. , s-;—-o-
SLOVENSKI FARMAR.
Naš ameriški Slovenec se je navdušil v Ameriki. Veliko naših rojakov, ki so še pred par leti mislili iti nažaj domov, šo se dan-se premislili in se odločili, da bodo oistali tukaj. Kupili so si ali si še bodo farmo, kjer se nameravajo naseliti in si ust&novitti nov dom.
Da, število slovenskih farmarjev se mn®ži. Slovenske farmar-ske naselbine rastejo.
Toda, ti naši farmarji potrebujejo naukov in navodil. Kmetovanje v Ameriki je popolnoma-drugačno, kakor je pa bilo kmetovanje v starem kraju. Drugačna zemlja, drugačno podnebje, razni poljedelski, novi moderni stroji, način razpečavanje poljedelskih pridelkov, vse to je drugačno, kakor ono d6ma v starem kraju. Za vse to potrebuje naš farmar pouk.
Med Slovenci smo imeli že več poskusov poskrbeti slovenskim farmarjem! tega poduka. Toda, do sedaj so se še vsi poskusi ponesrečili.
List "Edinost" je list, ki ni namenjen kaki zasebni trgovini, osebnim interesom ali koristim, temveč je list naroda za narod. I Zato pa ne sme prezreti tudi te naše narodne potrebe—našega slovenskega farmarja.
Zato bode drage volje odprl svoje predale tudi slovenskemu farmeskemu vprašanju.
Zato poziva vse slovenske farmarje, naj se lotijo med seboj-nega poduka, dopisovanje v naš list. Vsaki teden v četrtkovi izdaji bomo pri občevali v posebnem predalčku te dopise, katere bomo vedno primerno nagradili denarno, ako bodo taki, da bodo podučni za slovenske farmarje in za splošni farmarski napredek!
Zato, slovenski farmarji, tudi vi na noge. Veliko dobrega lahko storite drug za druzega, ako boste pridno dopisovali o gozdarstvu, mlekarstvu ali o čemur koli. '
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS 1 OF AUGUST 24, 1912,
Of Edinost, published daily at Des Plaines, 111., for October 1st, 1919. State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a Notary Public in and for the State and county aforesaid, personally appeared Rev. John Plaznik, who, having been duly sworn according to, law, deposes and says that he is the editor of the Edinost and that'the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses-of the publisher, editor, managing editor, and business managers are:
Publisher, Edinost Publishing Co., Des Plaines, 111. Editor, Rev. John Plaznik, Des Plaines, 111:, Managing Editor, Anton Kozleuchar, Des Plaines, 111. Business Manager, John Petrovcic, 1847 W. 22nd St., Chicago, Ill.v	-
2.	That the owners are:: (Give names and addresses of individual owners, or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock.)
John Zefan, 2313 S. Lincoln St., Chicago, 111.; John Petrovcic, 1920 W. 22nd St.,i Chicago, 111.; Anton Gregorich, 21x2 W. 23rd St., .Chicago, 111.; Ivan Kušar, 2058 W. 23rd St., Chicago, 111.; John Terslich, 2300 S. Hoyne Ave., Chicago, 111.; Joseph Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.; Joseph Zupančiš, 1824 'W. 22nd PL, Chicago, 111.; Andrew Glavač, 2304 S. Hoyne Ave., Chicago, 111.; Leo Mladic, 2225 S. Wood St., Chicago, 111.; Frank Tomazich, 1838 W. 22nd St., Chicago., Ill,; Math Tursiš, i8S4 W. 21 st PI., Chicago, 111.; Jacob' Tursiš, 1854 W. 21st PI., Chicago, 111.; Mat. Komp, Sr., St. Vincent Ave., LaSalle, 111.; John Pražen, 1121 Third St., La Salle, 111,; John Tomse, 118 Fourth St., La Salle, 111.; Michael Kobal, 1207 Sixth St., La Salle, 111.; Matt. Kern, Jr., 1026 First St., La Salle, 111.; Jacob Strukel, 1240 Third St., La Salle, 111.; Frank Bruder, 154 Third St., La Salle, 111.; Franc Stušek, 1043 Second St., La Salle, 111.; Adolf Sebat, 1220 Third St., a Salle, 111.; Anton Klopšiš, 1240 Third St., La Salle, III.; Uršula Zevnik, 754 Haugh St., Indianapolis, Ind., Ludvik Stonich, 765 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.;. Joseph Loviscek, 902 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.; Louis Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.; Anton Garbois, 2802 St. Clair St., Indianapolis, Ind.; Martin Cesnik, 757 Haugh St., Indianapolis, Ind.; Rev. A. Mlinar, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis.; Joseph Podpecnik, 106 E. Creedmor Ave., Barberton, O.; Frank Ulcar, Box 574, Gilbert, Minn.; Gregor Gregoric, Box 22, Eveleth, Minn.; Rev. .A. Leskovic, 307 Adams St., Eveleth, Minn.; John Verbiscar,' 2111 W. Coulter St., Chicago, 111.; Rev. John Plaznik, Des Plaines, 111; Jos. Lesjak, nil Wood Way, Braddock, Pa.; Frank Suhadolnik' 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O.; Math. Grill, 2317 Kroll St., Chicago, 111.; Anton Kraintz, 712 Castle St., Barberton", 0.[ John Koprivnik, Box 122, Martin, Pa.; Kati Triller, 5455 E. View Pk., Chicago, 111.; Joe Beribak, 1843 W. 23rd St., Chicago, 111.; Max Omerzal, 1843 W. 23rd St., Chicago, 111.; Nick Muc, 3701 N. Central Pk., Chicago, 111.; Ursula Zakrajsek, 1852 W. 22nd PI., Chicago, 111.; Frank Merlak, 1817 W. 22nd PI., Chicago, 111.
3.	That the known bondholders, "mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.)
None.
4-	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders arid security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiants full knowledge and belief as to the circumstances and' conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity believe that any otherperson, association, or corporation has any interest other than that of a bona fide owner; and this affiant has 110 reason to direct or indirect 111 the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
5-	That th.e average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers
S""?®.™6 Slx months preceding the date shown above is...........? ..
(this information is required from daily publications only.)'
Rev. John Plaznik, (Signiture of. editor, publisher, buseness manager, or ?Se/j\ Sworn to and. subscribed before me this 29th day of September, 1919 ' pi	J°hn Zupan, (My commission expires Jan. 14th, 1922)
POZOR!	ROJAKI!	POZOR!
' ', ■ '-V .''' i V.'' 'U'	''',-'-''*...	'
Kadar rabite novo obuvalo se obrnite zaneslivo na mene ker imam v zalogi vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke.	y
Popravljam tudi stara o,buvala (Shoe Repair) po j najnižih' cenah. Rojakom v Chicagi se toplo priporočam:
JOHN YR0SICS
3057 W. 22nd Street	CHICAGO, ILL.
ROJAKI - POZOR!
• Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom
EMIL KISS BANKE PO KABLU.
Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Koroško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavo- ' nijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju
potom
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU.
t 100 Kron ......................... $ 3.00 |
i 500 Krpn ........................ $. .15.00	I
t 1000.00 Kron .................... $..30.00	I
t 5000.00 Kron .................... $.150-00	I
I 20.000.00 ......................... $.570.00	I
/ I 30.000.00 ........................ $.840.00	1
I 50.000.00 ......................... $1375.00	I
i Čez petdeset tisoč kron izvanredno znižana	I
®	cena.	f
VSE DENARNE POŠILJAT VE SO ZAJAMČENE!
Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope.
Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO.
-Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera oskrbuje že nad ao let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je:
EMIL KISS, Bankir,
133 SECOND AVE., Cor. 8th St., NEW YORK, N. V. Vstanovljeno 1898. --Posluje pod državnim nadzorstvom._.
Denar v staro domovino.
V stari kraj se more potovati... Potni listi se zopčt lahko dobe. Vsak teden odpotuje jo eden ali več parni-kov francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako od-plujejo:
20. septembra parnik La Touraine
24.	septembra parnik La Loraine ......
4. oktobra parnik Niagara
8. oktobra parnik France
14. oktobra parnik Rochambau
16. oktobra parnik La Savoie
25.	oktobra parnik La Touraine ./ 25. oktobra parnik La Loraine
4. novembra parnik France.
Za vsak parnik imamo nekaj kart naprodaj. Kdor ima potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na moj naslov pred odhodom parnika, s katerim hoče odpotovati.
Pošiljanje denaija.
Hitro, zanesljivo in poceni morem poslati denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi.
Cene Denarja.
100 Kron za........................$ a.8o
2.00 Kron za........................ $ 5.50
5°oKron za.......................... $ 13.00
1000 Kron za....................,....$ 25.00
5000 Kron za..................... $125.00
10.000 Kron za ......................$250.00
50. Lir ..............................$ 5.90
100 Lir ............................. $ II>40
1000 Lir ............................ $110.00
Soo Lir...........................$ 55.00
Denar pošljite po Money order, po American Express Co. ali po bank draftu.
Potni listi.
Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbim tudi potni list.
Leo Zakrajsek
70 - 9th Ave. New York, N. V.
XAaaaaaaaaaa***.aaA * * A A A ....... . . .
OCTOBER g, 19x9.	3
Starokrajske novice.
(Nadaljevanje s prve strani.)
rodno nesrečo. Kakor strašna mora počiva na nas zavest krivice, ki je mi nismo zakrivili in ker nas je zadela kakor strela iz jasnega neba sredi naših najlepših nad. Prihodnjo soboto, 28. junija, praznujemo Vidov dan z globoko žalostjo nad nesrečo, ki nas je dohitela. Stoletja so ga Srbi tako obhajali, mi ga pričenjamo letos ..
Toda Vidov dan je bil Srbu ve-den opomin, naj veruje v bodočnosti; kajti Bog je nad nami, ki v pravičnosti vodi pota narodov in ne more nikdar dopustiti, da bi krivica trajno vladala. Vračilo, os-veta pride. Čim pozneje,ftem hujše za onega, ki je nositelj krivice ! A pride gotovo! Stoletja so Srbi čakali, predno je vstal Kara Gjo-rgjevič, slavni prednik Petra in A-leksandra; predno je prišlo Kuma-novo in osveta za Kasava ; vera,
v
ki so jo Srbi imeli v bodočnost, se je sijajno izpričala. Turek, nositelj krivice, je zginil; Srbi pa sto-je! Ta vera daje tudi nam moči! Krivica, ki je naš narod zadela, ne bo obstala, ker ne more in ne sme Sobotni Vidov dan toraj ne bo za nas samo dan globoke žalosti, on bo tudi tih slavnosten protest, proti krivici; on bo naš izraz vere v nadsvetno pravičnost in prepričanje, da bo pravica zpiagala ter tudi nam prinesla osvoboditev bratov iz turškega jarma na našem zapadu.
To je toraj Vidov dan za nas; kar je bil Srbom, to je tudi nam. In zatoraj tisti dan vsi iz svojih hiš v cerkev pred oltar, da tam molimo za padle junake, ki so življenje žrtvovali za boljšo bodočnost domovine; da tam molimo,
r naj bi Bog čim preje krivici tla
. izpodn»al«nil: ter riarod naš osvo-
it;'.
bodil popolnoma in hkratu vso državo blagoslovil, v kateri živimo ; vsi iz svojih hiš tisti dan tudi na javne in odločene prostore, da se tam z darovi spominjamo letos junakov-invalidov, ki so trpeli in še trpijo radi domovine in
da tam kar hajdostojnejše manifestiramo za pravico in za vero v boljšo bodočnost našega naroda.
Vidov dan bodi nam vsem svet veličastno resen naroden praznik! -o-
TABOR v SINČIVASI
Po pripravah soditi, utegne biti Tabor veličastna manifestacija za združitev slovenskega Korotana z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. Ob. 9. uri bo pod milim nebom slovesna služba božja s petjem in vojaško godbo zborovanje , ha 'kaDerem govorijo govornik in Štajerske. Po zborovanju bo ljudska zabava. Narodni svet za Koroško poživlja s tem vsa naša narodna društva, naj tekniujejo med seboj, katero bo čim častneje nastopilo. Posebno društvene zastave naj ta dan prvič mogočno zaplapolajo na koroških tleh, ki ostanejo neločljivo združena z našo mlado državo.
Velikega ljudskega tabora v Sinčivasi na Koroškem se udeleži v petek 15. avgusta tudi' ljubljanski škof dr. Ant. Bonaventura Jeglič, ki bo daroval ob 9. tiri pontifikalno mašo. Iz Ljubljane gre ta dan ob 2. uri zj. poseben vlak za polovično ceno.
..... --o- '
NEODREŠENA DOMOVINA. Kako delajo Italijani v zasedenem ozemlju.
Finančno ravnateljstvo v Trstu je izdalo odredbo, iz katere povzemamo samo sledeče: Obveznost uporabljanja samo italijanskega jezika se mora dosledno čuvati ne samo priv reševanju aktov, temveč tudi v osebnem občevanju s strankami in uradništ-vom med seboj, tjradni in od-delni predstojniki ravnateljstva so osebno odgovorni za strogo izvajanje te naredbe in naj takoj vse potrebno ukrenejo, da se bo tudi kot medsebojni občevalni jezik med uradniki uvedla le italijanščina.
Ni treba komentarja k tej od-
redbi, ki je izdana za ozemlje, kjer je komaj ena tretjina italijanskih privandrovcev — pripominjamo le toliko, da je to smrtna |obsOdJba za vsladegla našega zavednega uradnika. — Upajmo, da nam ne bo treba predolgo čakati na dan maščevanja.
-o-
Roparski umor v Deminu. Trst, 9. avgusta. Z Devinščine poročajo: Pernarčičeva družina iz Devina se je pred kratkinj vrnila iz begunskega taborišča na Štajerskem. Hiša -v Devinu je bila popolnoma porušena, vsled česar so si Pernarčičevi napravili pri Sv. Ivanu leseno barako v gostilniško svrho. Gostilno sta oskrbovala oče Josip in sin Alojzij. Pred desetimi dnevi zjutraj je prišel k tej gostilni neki delavec in je našel Pernarčiča, očeta, ležečega na pragu, vsega v krvi, mrtvega. Starec je imel .sedem ran z bodalom. Delavec stopi na to še v barako in je našel tamkaj mladega Pernarčiča tudi mrtvega. Ležal je v celi mlaki krvi na postelji, devetkrat zaboden z bodalom. Ko je mož pogledal nekoliko okoli sebe, je zagledal na tleh listnico, katero je seveda pobral in pregledal. Našel je v njej razna pisma. Vse skupaj je oddal nemudoma na pristojnem mestu in varnostna oblast je tudi v resnici takoj zasledila morilce. Bili so trije italijanski, vojaki, ki so jih našli približnem železniž-kem predoru speče. Bili so še vsi krvavi. Pri enem so našli 80 lir.
-o—:--
Cene manufakturnim izdelkom.
Trst, 10. avg. Civilni komisar za mesto Trst in okolico je izdal naslednjo naredbo: Geniku so podvrženi naslednji manufaktur-ni izdelki, ki se ne bodo smeli prodajati dražje, nego je njihova nakupna, cena zvižana za 25% in sicer za izdelane obleke, sukno vsake vrste, svilene ovratnice, izdelano perilo, pletenine, nogavice, bombaževinfe, nitni vitli in dežniki, za klobuke in čepice 30%.
--o---
SLOVANSKI SVET. Mednarodne železniške zveze. Praga, 10. avg. Čehoslovaška vlada se bavi z načrtom mednarodne železniške zveze med za-• v .
padno in vzhodno Evropo čez Češko, in sicer na progi Paris-Strassburg-Nurnberg-P,raga-Var-šava-Russia. Bavi se tudi z drugo tako zvezo, ki naj bi šla iz Ostenda čez Magdeiburg, Prago, Arbudice, Bratislavo na Balkan.
Trst. Delavstvo v Furlanji se je vrnilo k svojemu delu, ker je obljubil guverner, da vsem domačini in da bodo odpuščeni de-avci zopert 'sprejeti v delo. Stavka je bilo splošna, delalo se je v Gorici.
-O-t-
,HABSBURGOVSKI REŽIM NA MADŽARSKEM.
Slaba perspektiva za Italijo.
Dunaj, 10. avgusta. "Neuer Tag" poroča: Italijanski listi se še vedno vzdržujejo komentarja o nejasnih in mučnih dogodkih na Madžarskem, kakor se izražajo. Edino " Popolo Romano" se vprašuje, ali se bo nadvojvoda Jožef dal proglasiti za kralja. Vsekakor preti nevarnost, da se Dunaj in Budimpešta združita in obnovita staro državno enoto ali vsaj deloma. Združenje Avstrije z Madžarsko bi pa imelo za posledico spojen je s Hrvatsko in Slavonijo, buržkega cesarstva, ki bi izgu-seveda Reka. In vsled tega bi za bilo le oljsko in Češko, bi 'bila
Trst in za Italijo nastala zelo slaba perspektiva.
-o-
•'r
Pred preobratom v Rusiji.
Berlin. " Lokalanzeiger" javlja iz Kopenhagna: V brzojavki ib Helsingforsa poroča, da vzbujajo zadnja poročila iz Rusije .ajvečjo pozornost. Poročila pravijo, "da se je v mišljenju rus-ikega" prebivalstva napram boljševizmu pojfavil splošen preo-
brat. Bolševizem čimdalje bolj propada.
-o-—
Italija in D'Annunzio Eno.
Ker je Jugoslavia zaprla meje, je poveljstvo italijanskega 26. ko-ra. v Opatiji vprašalo, kaj naj stori. To pač kaže, ako delujejo z'roko v roki D'Annunzio in vladni vojaki..
Reka je popolnoma zaprta, še celo za pisma. Hrane imajo za tri mesece.
Francoske čete so zapustile Reko. Na to so se dolgo prej pripravljale, ker je bilo treba vzeti s seboj množino živil, katere so imeli s seboj.
Boljševiki porazili Kolčakovo armado.
Berlin. "Vorwarts" prinaša vest stockholmskega "Tagtblad," da so boljševiki porazili Kolčakovo armado, ki je v popolnem razpadu, v njenem ozadju so povsod izbruhnili kmetski nemiri.
Prodajam šifkarte za vse proge. Pošiljam zaboje s hrano in obleko v vse jugoslovanske kraje. Pošiljam denar v vse jugoslovanske kraje.
1000 kron samo $27.50
. JOHN ZVETIM
1726 So. Racine Ave.
CHICAGO, ILL.
Nered ledic
se ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča, slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teSko zdrave. Vsled tega ne odlaSajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda, vzemite
Severn's
Kidney and liver Remedy
(Severovo Zdravilo 2a obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledio ali mehurja, zastajanje vode ali ^oste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju, kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 76c in 8c davka, ali $1.26 in 6c davka.
Društva.
Druitvo Martin Slotašek it 16 S.D.Z.
sprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, >700, $14.00. Posmrtnina $150, $300, $500, $1000, $2000, za kolikor kdo želi. Dolžnost vsakega poštenega moža je, da postane član S. D. Z. Pristopite < našemu drustyu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 1095, E. 64. St. predsednik, Frank Novak, 6816 Edna a ve, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd. Magajnik, Društvo zboruje vsako dra-go nedeljo v mesecu ob pol dveh ■» novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Seliškir.
Drušvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je
eno izmed najagilnejših v. New Yorku.
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
"V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. — Posmrtnine se plača $15Q.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike.—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.; blagajnik: Anton Bašca, 1010 E. 61st St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Peterim, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. .M. Seliš-.kar. Društvo zboruje vsako drugo Nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski
dvorani.
C. O. F. RED. KAT. BORSTNARJEV.
Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejemna praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo
•pri vsakem članu in pri seji; ki se vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva.
in vsak slan društva.
Nadborštnar Fr, Perme, 1333 Norwood Rd., pod borštnar Anton Slabše 1082 E. 72nd St., tajnik in zapisnikar Kikelj, 5430 Standard St., Finanšni tajnik Lovrene Zupanšiš, 1372 E. 47th St., blagajnik* Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. — Trustisti: Joe Bugovec, Anton Skulj in John Skulj.
Društvo Sv. Družine št 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.,
naznanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške pdtipore izplačuje društvo po $1 na dan. S. D. izplačuje zraven
smrtnme, tudi zapoškodnino in raznovrstne operacije. Za nadaljna po-pasmla se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik,' 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lich, 1. tajnik, 5222 Keystone street; Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street. Mesečne, seje se vrše vsako tretjo nedeljo v
mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojaki Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepozno.—
«jVfffffl*	SLOV. KAT.
S \\	PEVSKO
gkS^J DRUŠTVO
dSta "LIRA"
Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Preda. John Zulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja - Math. Holmar-, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
DR. LOŠKA DOLINA
.boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob ;ni uri popoldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašovec, 5609 St. Clair ave. podpred sednik Matija Truden, 1152 E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr. Mulec, 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Bolnišk? podpora znaša na teden $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v'naše Iruštvo. Posebno se vabijo Ložani V obilnemu pristop«.
DRUŠTVO
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI DVORANI.—
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair Ave., N. E.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 45. leta. — Postmrtnina je $250.00, $500,00, in $1000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v Otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o prejetju.
NAPRODAJ
več dobrih poslopij ali jih pa'zamenjam. Ako imate staro hišo ali farmo in hočete imeti kaj boljšega, tedaj se oglasite primeru, Jaz jo bom, 'ali kupil, ali prodal, ali zamenjal.
W. D Z IE D Z I C
Posestva, posojila in zavarovalnina.
2051 W. 22nd. St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 2138
Posojilo na zadolžnice.
EMIL A. BASEN ER
JAVNI NOTAR.
■ , .. '"'i* ■
Moj posel je: ^Prodajanje posestev, posojila in zavarovalnina.
2116 W. 22nd St., Chicago, 111.
^ Odstranite bole-
/ž/^v^^tfiS^^ Ta bo »pravil v red Hfi X	otrplje kito ln naredil,
da boste čutili dobro in
fj^mt Pazite na znak SIDRO. P&SaM	Po vseli lekarnah pa 85c
\ flflBf in 65o ali pa piSlto na
F. AD. RICHTER & CO..
326-330 Broadway, New York
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Kadar rabite novo obleko ali zimsko suknjo, obrnite se zanesljivo na mene ker imam večletno skušnjp v svoji stroki. Popravljam, čistim in barvam tudi ženske obleke. Razprodajam tudi možko obleko, srajce, ovratnice in vse, kar spada k moški opravi. Vsako delo je zajamčeno, za obi-len obisk se priporoča občinstvu.
Jdhnn Fmbmm
1932 W. 22nd St., Chicago, 111.
K1ŠTE ¥ STARI KRAJ.
Vsem ki hočej.o' poslati zaboj v stari kraj naznanjam, da se b.o-dem založil ,z raznim bla.gom, kakor platnom, blagom za obleke, svilnatimi robci, čevlji in drugim. Prodajal bodem ceneje, kakor dru god. Moja -go letna-izkušnja v trgovini mi bode 'omogočila vsakega zadovoljiti. Poleg tega bodem pa še vsakemu brezplačno zapo-kal, ker razumem to delo. Vse podrobnosti izveste v moji trgovini.
IVAN GOTTLIEB
1821 W. 22nd Street, Chicago, LU.
Telephone: Canal 3073
Adv.
■'' '.'" '....... ■ ■'": ''■' '"' l "'--—' ■' :'i"" I ".■'■:''
PREBAVNA TONIKA.
! Vaši prebavni organi večkrat potrebu-l jejo, zdravila katero uspešno deluje in J pospešuje prebavo, in vam tako zago-J tovi popolno zdravje, vrne tek, odpravi
>	zaprtost in odstrani vsako nerednost.
j SEVEROV ! ŽIVUEHSKI j BALZAM
>	(Severa's Balsam of life) je tako zdra-
>	vilo, kar vemo iz lastne izkušnje, da je.
>	bilo najboljše zdravilo v slučaju zapr-l tosti, slabe prebave, dispepsije, bolečin ^ na jetrih in splošnih lierednosti. Vzame i naj se po vsaki jedi. Cene 85c in 4 c
>	davka v vseh lekarnah.
>	W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Severovo zdravilno milo za kožo.
(S e v e ra's Medicated Skin Soap.) je fino in antiseptično milo za toaleto, kopelj, izmi-vanje las in britje. Izvrstno za otroško kopelj. Cena 25c; nič davka.
Severovo mazilo za
kožne bolezni.
(Several Skin Ointment.) je dobro mazilo za srbečico in kraste, naduho, podkožne cer-ve, trtni strup, ture, itd vse to se odpravi stem mazilom. Cena 50c in 2 centa davka.	■'. .v
Severove tablete zoper glavobol in nevralgijo.
Severa's Tablets for Headache and Neuralgia.) se priporočajo- za polajšavo glavobola. Učinkujejo hitro in po-j voljno. Cena 25c in ic . davka.
;	Severov
;	regilator
.	(Severa's regulator) se
.	priporoča kot splošna
;	tonik^ za polajšavo in
»	ozdravljenje bolezni in
J	nerbdnosti pri ženskah.
>	Cena $1.25 in sc davka,
•	Severovo zdravilo
!	zoper protin
;	(Severa's Rheumatic
J	Remedy.) je dobro
>	zdravilo proti protinu, J	trdim sklepom, boleči-
>	nam v hrbtu in pro-I	tinovem trganju. Pos-
>	kusite je sami. Cena 5	$1,25 in sc davka.
I	Severovo zdravilo za
I	obisti in jetra
>	(Severa's Kidney and »	Liver Remedy) se na-l	vadno * priporoča za
>	vnjetje ledic in mrene,
>	nerednosti -na mehnr-
>	ju, zoper kisline v že-l	loddu in bolečine v '	hrbtu.- Cene: 75c in !	$1.25 z 3 in/j>c davka.
DOBRI LINIMENT.
Navadite se, da se zava;rujcte proti nesreči z dobrim, preizkušenim, popolnoma uspešnim linimentom, kakršnega vam mi ponudimo v poznani doma pripravljeni zmesi, katero oglašujemo pod imenom.
SEVEROVO
GOTHARDSKO
OLJE.
(Severa's Gothard Oil). To je močno zunanje mazilo za polajšavo vseh bolečin, kjer se pokaže, da liniment sploh more pomagati. Poskusite to zdravilo kot pomoč zoper revmatične bolezni, kakor lumbego, protin, škrlatica, trganje, bolečine v hrbtu, otekline, premikanje sklepov ali mišic in enakih bolečin. Cene: 30c in 60 centov z 2 ali 3 c. davka, v vseh lekarnah.
W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
THE CONTINENTAL SHOE
.1	•
Čevlji, kateri ugajajo očesu in pristojajo nogi, so tu v obilni izberi in sicer tako veliki da lahko vstrežemo najizbirčnejsim možein, ženam in otrokom.
Ljudje kateri se razumejo na čevlje, pripoznajo, da je pri nas najboljša izbera in naj zmernejše cene.
CENE OD $1.50 DO 14.00
Dve prodajalni
Vi'1- '.. ^.1'';	.	.	>
THE CONTINENTAL SHOE CO.
824 Blue Island Ave.,	Chicago, 111.
3018 East 92nd Street,	So. Chicago, HI.
t , S> , JfltfTM^' ''V/	l* '.'"'J^, 'V^i'i-'-" ''^^.frff	r{A'_, \ >"* l«1' »'	■ , } I
4	OCTOBER 2, 1919.
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROWAN V ŠTIRIH DELIH
r Spisal: H. SIENKIEWICH Poslovenil: POPRA VSK1 '
(Dalje.)
"Rekel je ,da nikomur ne zaupa tako, kakor škofu plockemu, ter da hoče iz njegovih rok sprejeti sveti zakrament in pri njem napraviti svojo oporoko... Mi smo se vpirali temu potovanju, kolikor smo se mogli, kajti bil je jako slab, in bali smo se, da živ ne dospe tjekaj. Toda njemu ni bilo lahko nasprotovati. In tako so ga naložili njegovi ljudje na voz in ga odpeljali, Bog daj, da srečno:" .	,	V
"Ako bi bil umrl nekje blizu Seradca, bi to bili že slišali," reče na to Matija.
"Da, bili bi slišali," odvrne starec, "torej si tudi mislim, da še ni umrl, ali da še vsaj pred Lenčico ni izdahnil svoje duše: — kaj pa > se je moglo dalje pripetiti, tega ne vemo. Ako greste za njim, lahko to potoma poizveste."
Matijca so močno vznemirile te novice in šel se je posvetovat z Jagjenko, katera je bila izvedela že od Čeha, kam je odšel opat. •
"Kaj naj počnem?" jo je vprašal. Kaj storiš sedaj ti?"
"Greste v Plock in jaz grem z vami," mu odvrne ona kratko, kratko. , "
"V Plock!" ponovi zanjo s tankim glasom Setjehovna.
"Glejte, glejte kako govorita! Ali se more tako kmalu priti v.Plock, kakor bi mahnil s srpom?"
"A kako naj' se s Setjehovno sedaj sama vrnem ? Ako bi ne imela iti dalje z, vami, bi bilo bolje, da bi bila ostala doma. Kaj mislite, da se oni doma niso še huje razsrdili?7'
"Volkova te ubranita Čtana."
"Jaz se takisto bojim Volkov, kakor Čtanovih napadov. Vidim pa, ako mi tudi nasprotujete, da to vaše nasprotovanje ni iskreno."
Matija jej v resnici ni iskreno nasprotoval. Ljubše mu je bilo da je šla Jagjenka ž njim dalje, nego da bi se vrnila, in ko je začul njene besede, s.e je nasmehnil in rekel:
"Izbilo se ti je dno in pamet je izkapljala."
"Pamet ne tiči na dnu nego v glavi."
"Toda Plock leži za-me preveč v strani."
"Čeh mi je dejal, da ni v strani, marveč da je ondi še bliže v Marburg."
"Torej sta se že s Čehom posvetovala?1'
"Kajpada! Pa rekel mi je še to: "Ako je mladi gospodar , prišel v kako nezgodo v Marburgu, bi mu bilo s posredovanjem kneginje Aleksandre ploške lahko pomjagati, kajti ona je kraljevega rodu in vrhu tega osebna prijateljica Križarjev ter ima nanje velik vpliv."
"To je resnica, kakor Boga ljubim!" zakliče Matija. "To je znano vsem, in ako bi ona hotela dati pismo za velikega mojstra, pa bi potem lahko varno potovali po vseh križarskih deželah. Oni jo ljubijo, ker jih tudi ona ima rada."
"To je dober svet. Ta Čeh je kaj bistroumen človek?"
"Nu, gotovo! Pa še kako!" zaliče vneto Setjehovna, dvignivši knivšku svoje plave oči.
"Glejte! Glejte! Kaj ti ga hvališ?"
Deklica se začuti nakrat v veliki zadregi, na to pobesi svoje dolge trepalnice in zarudi kakor roža.
Matija vidi, da ni dijuge pomoči, da mora obe deklici odpeljatti dalje.s seboj, kakor si je tudi želel v svoji duši. Toraj sose poslovili naslednjega dne od priorja in odrinili na pot. Ker se je jel tajati sneg, je bilo povsod obilo vode, zato je bilo njihovo potovanje dkaj težaVnejše nego doslej, potoma so po —
"Rekel je, da nikomur ne zaupa tako, kakor škofu Plockemu, ter da hoče iz njegovih rok sprejeti1 sveti zakrament in pri njem napraviti svojo oporoko Mi smo se vpirali temu potovanju, kolikor smo se mogli, kajti bil je jako slab, in bali smo se, da živ ne dospe ■tjekaj. Toda njemu ni bilo lahko nasprotovati. In tako so ga nalovili njegovi ljudje na voz in ga odpeljali, Bog dajž da srečno."
"Ako bi bil umrl nekje )blizo Seradca, bi to bili že slišali," reče na to Matija.
"Da, bili bi slišali." odvrne starec, "toraj si tudi mislim, da še ni umrl, ali da še vsaj pred Lenčico ni izdahnil svoje duše; — kaj "pa se je moglo dalje pripetiti tega ne vemo.. Ako greste za njim, lahko to potoma poizveste."
Matijca so močno vznemirile te novice in šel se je posvetovat ,z Jagjenko, katera je bilo izvedela že od Čeha, kam je odšel opat.
"Kaj naj počnem?" jo je vprašal. Kaj storiš sedaj ti?" I "Greste v Plock in jaz pojdem z vami," mu odvrne ona kratko.
"V Plock!" ponovi za njo s tankim glasom Setjenovna.
"Klejte, glejte, kako govorita! Ali se more tako kmalu priti .v Plock, kakor bi mahnil ,s srpom?"
"A kako naj se s Setjehovno sedaj sama vrnem? Ako bi ne imela iti dalje z. vami, bi bilo bolje, da bi bila ostala doma. Kaj mislite, da se oni doma niso še huje razsrdili?" ' . " Volkova te ubranita Čtana."
"Jaz se takisto bojim Volkov, kakor Čtanovih napadov. Vidim pa, ako mi tudi nasprotujete, da to vaše nasprotovanje ni iskreno."
Mktija jej v resnici ni iskreno nasprotoval. Lj,ubše mu je bilo, da je šla Jagjenka ž njim dalje, nego da bi se vrnila, in ko je začul njene besede, se je nasmehnil in rekel:
"Izbilo se ti je dno in'pamet je izkapljala."
"Pamet ne tiči na dnu nego v glavi."
"Toda Plock leži za-me preveč v strani."
"Čeh mi je dejal, da ni v strani, marveč da je ondi še bliže v Marburg."
1 "Torej sta se že s Čehom posvetovala?"
"Kajpada! Pa rekel mi je še to: "Ako je mladi gospodar 'prišel v kako nezgodo v Marburgu, ibi mu bilo s posredovanjem kneginje Aleksandre ploxke lahko pomagati, kajti ona je kraljevega frodu in vrhu tega osebna prijateljica Križarjev ter ima nanje velik
vpliv."	•
"To je resnica, kakor Boga ljubim!" zakliče Matija. "To je znano vsem, in ako bi ona hotela dati pismo za velikega mojstra, pa bi potem lahko varno potovali po vseh križarskih dežfelah. Oni jo ljubijo, ker jih tudi ona ima Vada."
"To je dober svet. Ta Čeh je kaj bistroumen človek."
"Nu, gotovo! Pa še kako!" žakliče vneto Setjehovna, dvignivši kvišku svoje pla-we oči.
"Glejte, glejte; kako govorita! Ali se more tako kmalu priti
Deklica se začuti nakrat v veliki zadregi, na to pobesi svoje dolge trapalnice in zarudi kakor roža.
Matija vidi, da ni druge pomoči, da mora obe deklici odpeljati dalje s seboj, kakor si je tudi želel v svoji duši. Torej so se poslovili naslednjega dne od priorja in odrinili na pot. Ker se jel tajati sneg, je bilo povsod obilo vode, zato je bilo njihovo potovanje dokaj težavnejše nego doslej. Potoma so povpraševali po opatu na mnogih dvorih in v župniščih, in kjer teh ni bilo, po krčmah, po katerih so obstajali čez noč. Lahko je bilo iti za njegovim sledom, ker je delil povsod v izobilju miloščino, dajal denar za maše in podpiral ubožne cerkve. Marsikateri popotnik, marsikateri berač in marsikateri župnik se ga je s hvaležnostjo spominjal. Povsod so go-vorili o njem, da je šel mimo kakor angelj — povsod so molili za njegovo zdravje, — dasi'so tu pa tam izražali bojazen, da ima bliže v večnost nego k telesnemu zdravju. Ponekje se je mudil radi prevelike slabosti "po dva in po tri dni. Zato se je zdelo Matijcu lahko verjetno, da ga dotečejo.
(Dalje prihodnjič.)
PAZITE NA PREDHODNIKE.
Influenca pride vsake dve leti, ko se je pokazala leta 1890, smo jo imeli zopet kmalu v letu 1891. Ne mogoče je odvrniti, da bi se influenca povrnila do jeseni ali zime. V več krajih zo zapazili razne bolezni, ki so predhodniki influence. To kaže kako važno je sredstvo Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero deluje čudovito na vse notranje bolezni., Očisti čreva in deluje, da vsi notranji organi delujejo pravilno. V slučaju mrzlice pa je najboljše zdravilo zoper isto Triner Angelica Bitter Tonic. Rev. Skočnik iz Cary, Teksas je pišal, da mu je Triner Angelica Biteer Tonic, čudovito pomagala in dotično tudi priporoča. Joseph Triner Company, 1333 - 334 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Copyright 1919 by Joseph Triner Co.)
National DrugStore
Slovenska Lekarna
vogal St Clair in 61 ceste.
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso -krbjo tudi izdelujemo zdravila pu tdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred >is za zdravila, pridi vselej k nam n boš zadovoljen.
Naša zdravila so vedno sveža.
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale «694.
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. 20LLINW00D — PODRUŽNICA issia WATERLOO RD.
ALI IMATE VAŠE PERILO ŽE OBEŠENO OB 10. URI?
Zakaj pustite, da se vam vaše sosede posme-kakor ste vi gotovi z drgnjenjem in pranjem ' hujejo, ker ima jo perilo ze veliko preje obešeno, vašega perila?
Zakaj vi ne delate tako kot vaše sosede, da ' bi oprali vaše perilo hitrejše in snažnenjše?
Zakaj si ne omislite električnefga stroja za pranje?
Malo predplačilo, je vse kar rabite in dobili >oste omenjemi stroj.
Naročite ga v najbližji trgovim za električne potrebčine.
The Illuminating Co.
Illuminating Bldg., Public Square CLEVELANDO,
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
MtJ' ' ] N. f	1 -	\	* \ ^ I ' ,	1 J I r l/)	4 v '
Kot plačilo se vzame tudi "Liberty
Bonde"
POSESTVO NAPRODAJ!
Proda se na 22nd Place med Robey in Hoyne Aves. poceni — iz opeke zidana hiša* tri nadstropna, s 6timi oddelki za najemnike. Najemnina nese mesečno $56.00. Gena $5600.00.
EMIL A BASEHER
2116 West 22nd Street,	Chicago, m.
Čedno,popravim stare čevlje
FRANK J ELI NE K,
TRGOVINA Z MODNIMI ČEVLJI.
1755 West 21 st Street	Chicago, III.
blizu Wood Street-a. Telefon: Main 1441.	Telefon: Gat Iral 8821-W
Mihael S.
Cerezin
HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK
; PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, ,	na četrtem nadstropju.	t
1 Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square I	CLEVELAND, OHIO.
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes
Vedno najbolše in najcenejie pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE iN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
DR. S. HOLLANDER,
M DENTIST J?
1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah v popoldne in ob nedeljah.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem oskrbel svojo trgovino z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere po najnižjih cenah, kakor so cene dandanes. Mi jih prodajamo ceneje, kakor bi jih mogli danes kupiti. Pa zakaj? Zato, ker imamo veliko zalogo obuval. Zdaj pošljemo obuvalo tudi v staro domovino, zato se priporočam rojakom za nakup obuval.
Kdor se želi naročiti na Edinost ali Ave Maria, naj se oglasi pri: Frank Suhadolnik, kjer bo dobro postrežen.
Frank Suhadolnik
6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO