LETNIK Otrok je kot knjiga, ki jo v dobršni meri izpišejo starši in vzgojitelji. Vzgoja je kot neizbrisno črnilo. RAZMIŠLJANJE REPUBLIŠKEGA POSLANCA Iz govora na Limbarski gori C« X~---_ _ „ -I . .~ I!*, .m! '. ~ CIaiIAh!!! A I '. k/\ma «-« ril I km m i ! . MAMn«!-« I ->nnl! H/ll/AlI 3 ritih 3 /lWn/ll/l 1 / it J )1 J j Smo v času pred volitvami in Ponovne oživitve parlamentarnega dela in sprašujem se kako bomo državljani prestali ta "krst« demokracije v neodvisni Sloveniji. Ali bomo zapadli ma-lodušju in vdanosti v usodo in se ne bomo dovolj odločno postavili po robu prikazovanjem »resnice« vedno istih oblikoval- Zlata jesen ali volitve torej bodo :na irni ter ska ijte ul. lije Zbori slovenske skupščine so v zadnjem trenutku vendarle sprejeli oba glavna volilna zakona in tako omogočili volitve še pred 23. decembrom 1992, kakor so to decembra 1991 napovedali. Letošnjo jesen bomo 'ako državljani Slovenije pomnili ne le po njenih običajnih radostih in lepotah in razočaranju nad letino, ki bo prevladalo zlasti po vaseh, najbolj prizadetih zaradi suše, temveč tudi po vročih volilnih spopadih in nazadnje po prvih pravih državnih volitvah v Sloveniji. Volitve I 1992 so res bile prve demokratične volitve v Sloveniji, vendar Slovenija tedaj še ni bila država in mnogi aprila 1990 še niso verjeli, da sploh kdaj bo. Tudi mednarodni forumi, npr. Svet Evrope in podobne asociacije demokratičnih držav, čakajo na te naše volitve kot na spričevalo dokončne uveljavitve demokracije v Sloveniji. Zakonodaja, ki jo je Skupš- čina kot rečeno naposled uspela sprejeti, gotovo ni vsem pogodu. Tudi v domžalski občini živi nekaj znanih opozicijskih politikov, ki so zagovarjali drugačen sistem volitev in so poskušali storiti vse, kar je mogoče, da bi dosegli razpis referenduma za njihov predlog zakona o volitvah v državni zbor. Ob tem je najbrž treba ugotoviti, da je zelo težko, če ne celo nemogoče napisati zakon o volitvah, ki bo vsem po volji. Za" zakon, ki ga je sprejela skupščina, je po trditvah poslancev in prvakov večine strank, celo mogoče reči, da niti ena stranka ni z njim docela zadovoljna, ker vsaka trdi, da bi bil zanjo primernejši drugačen zakon. Četudi bo to zvenelo paradoksalno, si upam trditi, da je prav to pomembna kvaliteta tega zakona. Čeprav ni pisan na kožo nobeni politični stranki, je vendar do te mere (Nadaljevanje na strani 3) cev javnega mnenja in zgolj prelevljenih oblastnikov? Naša naloga je in dolžnost ter obveza do volivcev iz leta 1990 najprej ostaja, DA VERJAMEMO V ZMAGO NA VOLITVAH. Zakaj zmaga nam ne bo navržena, ampak si jo bomo morali priboriti in za dosego cilja vložiti veliko napora vsi ne glede na to ali smo samo sim-patizerji, člani ali že sedaj funkcionarji stranke, ki največ obeta. Tudi ni dovolj, da zmagamo, zmagati moramo s 60%-tno večino v koaliciji strank, ki so nam blizu. Zato ni najpomembnejše, kdo konkretno od naših kandi datov bo na volitvah izvoljen in kdo od kandidatov ne bo dobil dovolj glasov, pomembno je, da bodo to kandidati, za katere lahko verjamemo, da bodo naredili vse za uresničitev gesel demokracije, ne verbalno, ampak z dejanji ter tako vnesli novega duha odnosov med ljudi, ter začeli resnično prepo-trehni generacijski premik od-leplanja od miselnosti, ki nas je omejevala in obvladovala desetletja. Kakšne katastrofalne posledice je v vzgoji državljanov pustil sistem enoumja lahko opazujemo v nekoč bratskih republikah bivše Jugoslavije in v prepirih pri nas o tem ali je dobro dobro ali »dobro«, če ni morda celo slabo. Nedvomno bodo potrebni veliki napori, ter žrtve in pripravljenost na soočanje z miselnostjo, ki nas je obvladovala desetletja. Zgolj verbalno zavzemanje za pluralnost in demokracijo, ki v praksi odreka drugače mislečim praktično uveljavitev njihovih interesov, ni rešitev. Morali bomo obračunati z vzorci obnašanja, ki so favorizirali svobodnjaštvo (ne (Nadaljevanje na strani 3) To je šele začetek sodelovanja sestrskih mest Euclid - Domžale V začetku tega leta je g. David M. Lynch, župan mesta Euclid, Ohio, ponudil županu občine Domžale g. Ervinu A. Schvvarzbartlu možnost MEDMARODNI EKOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »BISTRICA 92« - poročilo Tudi letos je Občinski odbor LDS Domžale ob sodelovanju l Izvršnim svetom SO Domžale in Uradom za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS ter ob podpori številnih sponzorjev organiziral Medna- rodni ekološko raziskovalni tabor, ki že tretje leto nosi delovni naziv »BISTRICA«. Letos se je tabora udeležilo 17 mladih prostovoljcev, od tega sedem iz tujine (Avstrija, Nemčija, Belgija, Finska, Litva), ki so delali pod strokovnim vodstvom štirih mentorjev, in sicer: Vesna Mislej dipl. inž. kem. teh., mag. Martin Žerdin dipl. biol., Igor Lipovšek prof. geog. in soc, Jože Lenič, dipl. geog. prof. geol. Košarka na novo preurejeni hali Komunalnega centra v Domžalah Foto studio MAJHENIČ vzpostavitve odnosov t.i. sestrskih mest z namenom razvoja in krepitve tokov, izmenjave izkušenj med poslovneži, podjetniki, kulturniki in delavci s področja vzgoje ter izobraževanja. Župan mesta Euclid želi, da bi prebivalci njegovega mesta postali prijatelji s prebivalci domžalske občine ter skupaj praznovali priznanje samostojne Slovenije od Združenih držav. Posebno praznovanje je že potekalo v trgovskem centru v mestu Euclid, kamor so bile k sodelovanju povabljene vse slovenske organizacije in društva. Ob tej priložnosti so slovesno razvili novo slovensko zastavo in zastavo občine Domžale. Gospodarska zbornica Slovenije je priskrbela čudovite plakate, informacije in zemljevid s poudarjeno lego Slovenije. Prav tako pripravlja občina Domžale brošuro o svojih znamenitostih. Organizacija Združene slovenske organizacije je sponzorirala natečaj na temo Pozdravljene Domžale, to je tvoje sestrsko mesto Euclid. Nagrade so bile podeljene za prvi, drugi in tretji najboljši plakat, ki predstavljajo mesto Euclid, in so bili razstavljeni v trgovskem centru. Naslednji pomemben korak pri krepitvi medsebojnega sodelovanja je bil storjen v sredo, 23. septembra 1992. C. David M. Lynch je pooblastil gdč. Lindo Cimperman, predstavnico tretje generacije ameriških Slovencev, ki hkrati (Nadaljevanje na strani 3) V SLAMNIKU PREBERITE Iz naših krajevnih skupnosti Vzgoja brez nasilja Bilo nam je lepo Julij čas novih maš Šport v naši občini Preserskemu križišču se končno obeta semaforizacija Krajani Preserij - zlasti še tisti iz bližine križišča, dobro vemo, da vsi dosedanji ukrepi za izboljšanje prometne varnosti, (večji znak STOP, talne označbe STOP, ogledalo, omejitev hitrosti iz smeri Mengša, poostren nadzor policije) ne pomagajo kaj dosti, ker se prometne nesreče vrstijo skoraj tedensko. Na številne prošnje in zahteve Krajevne skupnosti Preserje pa se je Izvršni svet SO Domžale končno odločil, da odobri sredstva za sofinanciranje semaforizacije tega križišča. Stroški postavitve semaforja bodo znašali cca. 5 milijonov tolarjev, od tega je nekaj že prispevala Zavarovalnica Triglav, del sredstev bo zagotovil IS SO Domžale, del pa naj bi jih prispevala republiška uprava za ceste. Po pogodbi, ki jo bo Izvršni svet SO Domžale podpisal z izvajalcem del (Iskra-Sistemi Lj.) je rok za dostavo opreme in izvedbo montaže semaforja 30. 11.1992. Postavitev tega semaforja je zahtevnejša od ostalih tudi zato, ker mora biti sinhro- niziran z avtomatskimi zapornicami bližnjega železniškega prehoda. Preostane nam torej le, da počakamo, do 30. 11. 92 v upanju, da do takrat ne bo kake hujše nesreče na »našem« križišču. Martin GROŠEL) Delegat KS Preserje v Skupščini občine Domžale Iskrene čestitke slovenskemu društvu »Slovenija« Ruti/zh ob petnajstletnici in še uspešnejše sodelovanje z občino Domžale ljubljanska banka UPOKOJENCI! LB BANKA DOMŽALE d.d. ZA VAŠO PRIJETNEJŠO STAROST, več na strani 6. 2 Domžal 50 LET, OD KAR SO POŽGALI HRASTNIK Žrtvam v spomin V usodni noči med nedeljo 19. julija in ponedeljkom 20. julija 1942 je v majhno vasico pod Limbarsko goro Hrastnik, kamor so prvi partizani začeli prihajati že poleti 1941, prišlo večje število sovražnikov. Vas so obkolili in zbrali mirne Hrastničane sredi vasi ter ločili moške od njihovih družin, jih vodili na Vrbanov pod, ženske in otroke pa odvedli proti Zgornjim Kosezam. Izropane domačije so požgali, v njih je zgorelo tudi osem živih Hrastničanov. Na poti v različna taborišča so izgnanci opazovali 12 gorečih domov; te so po vojni obnovili, 21. junija 1946 pa hrastniškim žrtvam odkrili spomenik. Pet desetletij je minilo od tragičnih dogodkov, ko se je v juliju 1992 v Hrastniku zbralo ve- liko ljudi, da obudijo spomine na preteklost in se srečajo s prijaznimi domačini, kot je v pozdravnem govoru dejal Ivan Vi-dic, predsednik Skupščine KS Moravče. Potem ko se je Stane Grilj, predsednik občinske borčevske organizacije, spomnil dogodkov izpred petih desetletij, je opozoril, da je tudi hrast-niška tragedija del preteklosti in eden izmed kamenčkov, ki sestavljajo temelje slovenske samostojnosti in državnosti. Po njegovem mnenju je partizansko vojskovanje v letih 1941-1945 enako kot vojna za Slovenijo v letu 1991 pomenilo obrambo neodvisnosti in samostojnosti našega naroda, katerega pomemben del je slovenska vojska. »Danes živimo svobodno, zato se ne bi smeli skrivati v ilegali, temveč bi moral vsak zase najti mesto v prizadevanjih za boljše življenje, podpreti pa tiste stranke, ki so za nas in z nami,« je dejal Stane Grilj in zaključil: »Ohranimo našo borbo v globokem spominu in ne pozabimo na vse padle, tudi na hrastniške junake ne, katerih življenja so del naše zgodovine, ki ne sme biti nikoli pozabljena.« Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali moravski taborniki, Mešani zbor Moravče in Godba Moravče, je bilo prijetno srečanje. V. V. V kulturnem programu so sodelovali moravski taborniki. FOTO: M. BRODAR I Župan mesta Euclid David Lvnch izroča ključ mesta uredniku Slamnika, zadaj je županova tajnica Slovenka Tatjana Majer. V občinski hiši v Euclidu, kjer je bila svečana izročitev, so bili še mestni možje, odborniki in polna dvorana meščanov, med njimi tudi več Slovencev. Ključ mesta Euclida Domžalam Na povabilo župana mesta Euclida Davida Lyncha je med obiskom pri naših izseljencih v Ameriki v znak pobratenja mest in občin Euclida in Domžale urednik Slamnika Stane Stražar prevzel ključ tega mesta. Ob tej priložnosti se je mestu in skupščini zahvalil z besedami: Acceptance of the Key to the City of Euclid in recognition of the sister-city relationship betvveen Euclid and Domžale, Slovenia. May 4,1992. Euclid City Hali Honorable Mayor Lynch and representatives of the city of Euclid: It is vvith great pleasure that I accept the Key to the City of Euclid as a sym-bol of the sister-city relationship betvveen Euclid and Domžale, Slovenija. This event is especially joyous for us because so many citizens of Domžale made your beautiful city their nevv homeland as early as the turn of the century, and many live here today. At the same time, I thank you for your confi-dence and hope that through future endeavors, the relationship vvill continue to grow. I hope, Mayor Lynch and representatives of Euclid, that you vvill find the opportunity to visit our municipality. Perhaps an opportune-time vvould bo at the dedication of a plaque at the birthplace of native son of Domžale, Anton Schubel, vvho vvas a renovvned metropolitan opera star, talent scout for Carnegie Hali, and a pioneer of the idea of cultural exchange. He also gave of his talent to Slovenian and other ethnic groups in organizing numerous concerts in the Greater Cleveland area, among them at Euclid's Slovenian Society Home. Spoštovani gospod župan Lynch, poslana mesta in občine Euclid, s posebnim zadovoljstvom, prevzemam ključ mesta Euclid v znak pobratenja mest Euclid in Domžale. Tega dogodka se Domžalčani veselimo tudi zato, ker je v vašem mestu našlo svojo drugo domovino veliko naših občanov že od začetka stoletja in mnogi še sedaj prebivajo med vami. Hkrati se vam zahvaljujem za zaupanje in upam, da se bo z nadaljnjim sodelovanjem še obogatilo. Upam, gospod župan in poslanci, da boste našli priložnost in obiskali našo občino. Menim, da bi bila za to najlepša priložnost, ko bomo našemu rojaku zborovodju in pevcu Antonu Sub-tju, ki je dolga leta deloval tu med Slovenci v Ameriki, na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. Šubelj, znani pevec na Metropolitan Opera, je bil pionir kulturnih izmenjav in iskalec novih talentov za Carnegie Hali v Nevv Yorku. Daroval je tudi svoje talente Slovencem in različnim drugim skupinam, organiziral množične koncerte v Clevelandski okolici, med njimi tudi v Slovenskem domu v Euclidu, na Reharjevi ulici. Na< svob in bi tiran [nosil darsi jasni izen druž druž govc bom ničn žina ogrc gosp nah stori nepc navš dopi prog kupi niso gubi šene tala sme drži teva daje Pi tanj kot nosi ljub Devetnajsta seja Skupščine občine Domžale Za prvo počitniško sejo naše skupščine lahko zapišemo, da je bila dobro obiskana, da je razrešila v zadnjem času medijsko najbolj odmeven dogodek - možnost izbire vzgojno izobraževalnega zavoda za predšolske otroke - in da delegati zaradi nesklepčnosti niso končali svojega dela, temveč so del dnevnega reda prenesli na oktobrsko sejo. Kot zanimivost pa še to, da nobena od dosedanjih sej ni bila novinarsko tako dobro pokrita kot sedanja. Predlagajte nove delegate Začelo se je s precejšnjo zamudo, katere vzrok je bil najnovejši predlog Izvršnega sveta za razrešitev problema prostorov za vrtec DOMINIK SAVIO KARITAS. Po pozdravu so delegati, 56 jih je bilo, soglasno sprejeli ugotovitve o prenehanju mandatov delegatke Zbora združenega dela Ireni Kos, ki je zamenjala zaposlitev, ter na njun predlog tudi Roku Brnotu, delegatu KS Homes-Nožice, ter Srečku Firmu, delegatu KS Velika vas-Dešen. Predsednik Skupščine občine Domžale se jim je za njihov prispe vek zahvalil, po soglasno sprejetem zapisniku zadnje seje, pa so delegati z večino glasov za novo sodnico za prekrške pri Sodniku za prekrške Domžale imenovali Marjeto Braune. Zagotovljena možnost izbire Ideja o pluralizaciji in privatizaciji otroškega varstva v naši občini je dobila svoje mesto že v marcu v proračunu občine za leto 1992. Na tej osnovi je Izvršni svet Skupščine občine Domžale objavil javni razpis za oddajo koncesij, na katerega je dobil tri ponudbe, nihče od ponudnikov pa ni stoodstotno izpolnjeval pogojev. Izvršni svet kljub temu dveh ponudnikov, ki sta izpolnjevala večino pogojev, ni zavrnil. Na njegovo pobudo sta nekatere izmed njih izpolnila, zataknilo pa se je pri dodelitvi prostorov. Medtem ko je podjetje Zarja d. o. o., ki naj bi dobilo koncesijo za vrtec URŠA, zanj se je odločilo 60 oz. 70 odstotkov staršev otrok iz tega vrtca, od svojega namena odstopilo, je VIZ DOMINIK SAVIO KARITAS skupaj z Izvršnim svetom iskal najustreznejšo rešitev, ki pa je vse do zasedanja skupščine ni bilo. Vmes je bila vrsta poizkusov, da bi problem razrešili tako, da bi bilo vsem otrokom zagotovljeno varstvo in vzgoja, občina Domžale pa je bila prav zaradi teh poizkusov, v kate- rih je IS hotel zagotoviti korektnost do vseh, pravi medijski hit. Na skupščini je Irena Gri-čar, sekretarka Sekretariata za družbene dejavnosti, na kratko obnovila vse postopke in predstavila najnovejši predlog: vrtec DOMINIK SAVIO KARITAS dobi prostore na Krakovski 18 b, za katere ureditev se denar zagotovi v rebalansu proračuna. Čeprav večina po tem predlogu ni pričakovala daljše razprave, je ta bila. Na trenutke precej ostra, vendar vsa usmerjena v to, da se problem razreši. Delegati so poudarjali, da naših oz. vaših otrok ni, vsi so naši otroci, za katere je potrebno poskrbeti, jim nuditi primerno vzgojo in varstvo, ob tem pa zagotoviti tudi možnost izbire. V razpravi je bilo podanih tudi več konkretnih predlogov, od tega, da naj bi mamice dlje časa ostale doma (dr. Janez Vasle), do nujnega popravka normativov glede števila otrok v oddelku (Marija Jerina), največ delegatov pa je izražalo zadovoljstvo, da bo problem vendarle rešen. Po usklajevanju so se delegati z večino odločili za sklepe, od katerih je štiri predlagal predsednik Skupščine, pri oblikovanju četrtega je sodeloval Simon Mavsar, katerih vsebina je v kratkem naslednja: Skupščina sprejme informacijo Sekretariata za družbene dejavnosti in predlaga IS, da takoj pristopi k preureditvi objekta na Krakovski 18 b Domžale za potrebe izvajanja varstva predšolskih otrok, denar pa se zagotovi z rebalansom, ki naj bi bil s koncesijo posredovan vrtcu DOMINIK SAVIO KARITAS. Ta bo dejavnost začel opravljati takoj, ko bodo prostorski pogoji to dopuščali. V kolikor pa bi se ugotovilo, da predlagana rešitev ni izvedljiva iz tehničnih razlogov, Izvršni svet za naslednjo sejo skupščine pripravi predlog spremembe Odloka o ustanovitvi VVZ Domžale v tem smislu, da bo mogoče na osnovi analize otroškega varstva in v razpravi podanih zahtev podeliti koncesijo. Na predlog Jurija Berlota je bil sprejet tudi sklep o nadaljevanju razgovorov z ZARJA d. o. o. Gospodarstvo Informacijo o rezultatih gospodarjenja je podal Zoran Kramžar, sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. Rezultati niso dobri, finančni rezultati so celo bistveno slabši kot v letu 1991, izgub pa je kar 14 milijonov, vse v družbenih podjetjih, kar ena tretjina ljudi pa je zaposlenih v »izgubaših«. Ciril Smrkolj je v razpravi zahteval večji vpliv občine, ta sedaj nima nobenega vpliva, predsednik skupščine pa je obljubil, da bo skušal zagotoviti obisk republiškega predsednika vlade v naši občini, saj je tako najlažje vladi predstaviti probleme posamezne sredine. Brez razprave je bilo sprejeto poročilo o porabi sredstev proračuna, po daljšem prizadevanju Janeza Škrlepa, delegata iz KS Mengeš, pa so predlagatelji njegovo pripombo k zazidalnemu načrtu območja LEK Mengeš, ki je sicer pokazal veliko razumevanja za predloge in pobude podane v javni razpravi (Martin Grošelj), sprejeli. Po sprejemu zazidalnega-načrta T-5 Trzin sta bila v javno razpravo dana Osnutek zazidalnega načrta območja V-9 TOSAMA in zazidalni načrt D 11 Pokopališče. Suša Problematika odpravljanja posledic suše v naši občini, ki je bila dodatno uvrščena v dnevni red, je težka 139 milijonov, škodo je doslej prijavilo skoraj 600 prizadetih kmetov. Izvršni svet bo pomagal s sredstvi iz rebalansa proračuna, ki bodo upravičencem nakazana preko Hranilno kreditne službe, s pomočjo pospeševalne službe na terenu naj bi zagotovili, da bi škodo prijavili vsi upravi- (Na spre Posl glas Prib cev voli očit Prej ne ; J Voli čenči, na predlog Cirila Srn' P0? kolja pa bo v prihodnje p' v°c' cenitvi škode sodeloval tuf j ? predstavnik stanovske organ1 Q^ 1 zacije kmetov. ^ O stanovanjskem ^ programu prihodnjič Jože Lenič, predsednik M vršnega sveta Skupščine ob čine Domžale, je v gradivu Ž' obširno predstavljen predlof programa stanovanjskega sklada dopolnil z nekaterim grafičnimi pokazatelji. Tak' je na prihodkovni strani 6'/ odstotkov sredstev od odprO' daje stanovanj, 15 odstotkov od obresti, enak je tudi delež od najemnin, preostala 2 od' stotka so sredstva od anuitet Na odhodkovni strani bo naj več sredstev namenjeni'' gradnji stanovanj in poslovni! prostorov (37 odstotkov), 2* odstotkov vseh sredstev bo Si za kreditiranje, 15 odstotke1 pa je namenjenih revitalizJ ciji. Preden se je razpra^ v kateri je največ vsebinski' sprememb predlagal Toma' Štebe, končala, je zaradi od hoda delegatov Zbor združe nega dela postal nesklepčef in seja se je tako končala. N3' slednja, na kateri bo obravna vanih preostalih pet točk z de vetnajstega zasedanja, bi v oktobru. V. V (N Pc nn ta Pri in __ aPomžale /lamnik RAZMIŠLJANJE REPUBLIŠKEGA POSLANCA Iz govora na Limbarski gori a-tč tisa ia ši la ;o i-~>-d 7- (Madaljevanje s prve strani) svobode mišljenja) obscenost 'n blasfemijo, obračunati s toleriranjem izprijenosti tako v odnosih med ljudmi kot v gospodarstvu. Zavzeti bomo morali jasno stališče do podpiranja in izenačevanja pravic na račun družine kot osnovne celice družbe in iz nje izvirajoče odgovornosti do otrok. Preprečiti bomo morali odlaganje resnične podpore materam in družinam z več otroki ter socialno ogroženim, kot tudi odlaganje gospodarjenja po svetovnih cenah za svoj račun in delovno storilnost ter javno propagiranje nepoštenja, licemerstva in hi-navščine. Tudi ne bomo smeli dopustiti, da bodo za naivneže Proglašeni vsi, ki plačujejo kupljeno, delijo zasluženo in niso pripravljeni prikrivati izgube v škodo že tako osiromašenega in podcenjenega kapitala firm, ki jih vodijo. Ne smemo se zadovoljiti s »pravno državo«, ampak moramo zahtevati tudi »pošteno zakonodajo«. Propaganda slabega in negiranje ali zamolčevanje vrednot kot so zvestoba, iskrenost, skrbnost, poštenje, red, resnicoljubnost, kesanje, altruizem in podobno, so družbeno škodljiv pojav. Prepričan sem, da so tudi mediji (če ne posebno oni) in vsi na izpostavljenih funkcijah dolžni in po vesti zavezani takšni negativni drži nasprotovati in jo po svojih močeh preprečevati. To bi pa že lahko bil pogoj in osnova za začetek postopnega spreminjanja vrednostnih sodb v družbi, ki je pač dolgotrajni proces. Ne moremo namreč dopustiti, da so »branitelji« demokracije ljudje, ki so še nedavno tega teptali in zaničevali oz. zanikali pozitivne vrednote civiliziranega sveta. Mene bi bilo sram tako naglo spreminjati svoje poglede in prepričanje. Ironija pa je, da pomembne funkcije prevzemajo v času po Vladnem prevratu posamezniki, ki so jih že v prejšnem režimu zaposleni negativno ocenjevali zaradi nesposobnosti, ali pa so delovali kot pokorni sluge režimu in na osnovi »sanacijskih programov politične situacije« uprizarjali moralno politične čistke. Poglejmo samo kdo prevzema ali drži najodgovornejša mesta v denarnem sistemu, skladih, izgubar- skih mastodontih, javnih zavodih in celo v novoustanovljenih mednarodnih uradih za pomoč evropske skupnosti Sloveniji ter deformiranimi vrednostnimi sodbami, bi lahko naštel veliko. Zato pozivi naslednikov komunistične partije k skupnemu delu in izgradnji nove države ob izgovoru, da smo vsi rastli in živeli v sprevrženem sistemu, niso pot rešitve. Nasprotno postajajo že bolestne za osveščenega dražvljana in pogubni za družbo, ker ustvarjajo z informacijskimi in jav-nomnenjskimi ocenami stanja pritiske, ki zavirajo razvoj večstrankarske demokracije in ponovno vodijo v enoumje. Po logiki tistih, ki trdijo, da še pač nismo »zreli« in naj pustimo času čas, ker drugače vzgojenih »sposobnih« kadrov nimamo, nikoli ne bomo izšli iz sprevrženega sistema in nikoli ne bomo mogli začeti vzgajati mladih v drugačnem duhu. Tu gre predvsem za to, da se v okviru obstoječih struktur in kapacitet, ki bi jih naj ne podvajali, zagotovi in izvede pluralnost z minimalnimi žrtvami do sedaj priviligiranih. Tu gre za to, da mora družba drugače mislečim zagotoviti in omogočiti uveljavljanje pravice do enakosti. Zagovorniki status quo pa doumeti, da so samo eden od upravičencev in da zgolj verbalno doseženo politično soglasje o »dovoljeni« pluralnosti vzgoje brez operacionalizacije, ne zadošča. V nasprotnem ostane še vedno v veljavi praksa dvojnosti državljanov; prvih, ki jim razpoložljivo kot »dedno« pripada in drugih, ki ostajajo drugorazredni, ker svoje legitimne pravice do enakosti zaradi agresivnosti prvih ne morejo enakovredno uveljavljati, ali pa je celo niti ne zahtevajo, ker so navajeni popuščati pred pritiski glasnejših in brezobzirnejših. Naravnost osupljivo je, da celo na primer »verni« ljudje ne razumejo pomena vzgoje, ki temelji na krščanskem etosu in se borijo za »nevtralnost« programov, pri tem pa sploh ne razlikujejo ka-teheze od laične vzgoje. Tudi to so posledice dolgoletne ate-izacije družbe. Trdno sem namreč prepričan, da prav vzgoja s prvinami krščanskih vrednot lahko ponudi družbi svobod- nejšo in moralno trdnejšo osebnost, bolj pokončnega, poštenega in v odnosu med ljudmi bolj altruističnega in kultivira-nega človeka. Ce smo že mi »sad časa«, dovolimo, da se mladi rod vzgaja v novem duhu. Tega se ne da vnesti z revolucionarno akcijo in ne z volilnim rezultatom, ampak s časom in zavestno izbiro poslancev z razvitim čutom za moralno ter vsaj malo altruizma na svoj račun tistih, ki so desetletja imeli vedno prav. V tem pa gnili kompromisi enostranskega popuščanja niso rešitev, kot ni rešitev zahteva, da potrebujemo daljši prilago-ditveni čas. Zakaj volja po željenih spremembah zamre ali se zbanalizira in zaradi odlaganja končno ugasne. Kompromis je zame približevanje in obojestransko popuščanje za dobre rešitve, vendar interesno obarvane, ne pa ustvarjanje videza zavzetosti za kostruktivnost, pluralnost in spravo enih ob hkratnem onemogočanju uveljavljanja dobrih zamisli drugih. Takšno ravnanje je hinavsko in licemersko, ker zavaja. Še več, celo perverzno je! Zakaj dosežen »kompromis« po katerem je ena stran z javnom-nejskimi pritiski, zlorabo funkcij, položaja ter zvez in politizacijo, izsilila opustitev pozitivne namere drugih je pokvarjenost in sprevrženost. In to tem večja, če gradi na pričakovanju, da bodo tisti, ki zahtevajo enakopravnost, zaradi svoje krščanske spravljivosti popustili in se vdali v usodo drugora-zrednosti. Samo upam lahko, da bomo uspeli v času, ki je pred nami razumeti kaj je za državo in narod dobro in po volitvah ter suši spokorjenosti in toči kesa-nja, pozabili na politične razprtije in znali potrpežljivo pa tudi z odpovedjo graditi novo Slovenijo. ERVIN-A. SCHVVARZBARTL Zlata jesen ali volitve torej bodo P tu ;ani (Nadaljevanje s prve strani) sprejemljiv za večino strank in Poslancev, da je navsezadnje glasovalo zanj več kot 180 od Približno 215 navzočih poslancev v skupščini. Tudi z vidika Volilcev mu je moč marsikaj očitati. Najtehtneje vsaj na prvi Pregled zveni očitek, da zakon ne zagotavlja, da bo prav vsak Volilni okraj dobil »svojega« Poslanca. To je res. Zakon določa, da se volitve izvedejo v osmih volilnih enotah, ki se delijo vsaka na enajst volilnih okrajev. Stranke bodo nastopale v volilni enoti z listami kandidatov, vendar v vsakem okraju vsaka samo z enim kandidatom. Volilci v volilnem okraju torej izbirajo med kandidati in strankami. Pri tem se lahko zgodi, da zaradi enakomerne porazdelitve glasov v določenem okraju ne bo izvoljen noben kandidat iz tega okraja, ker bosta izvoljena dva iz drugega okraja, kjer bodo volilci glasove namenili predvsem kandidatom dveh strank, vsem ostalim pa bistveno manj. A treba je povedati še nekaj. V Državnem zboru bodo zastopane vse stranke, ki jim bodo volilci namenili vsaj 3,41 % glasov. Po drugi strani pa določbe, da stranka lahko z istim kandidatom nastopa v (največ) dveh okrajih, kar bo nekaj strank gotovo izkoristilo, za gotavlja, da bo okrajev, ki bodo glasovali za kandidate, od katerih nihče ne bo izvoljen, bistveno manj. To pomeni, da bodo naposled volilci vseh strank vseeno primerno predstavljeni v Državnem zboru, res pa je, da jih ne predstavlja poslanec, ki naj bi predstavljal samo njihovo lokalno skupnost (občino ali kraj). Državni zbor namreč po ustavi pomeni predstavništvo vseh državljanov in ne predstavništvo skupnih državljanov ali lokalnih skupnosti. Te so, kot je znano, predstavljene v Državnem svetu. Tudi zato kljub vsem zapletom" ni bil sprejet predlog, naj se zakon o volitvah v Državni zbor dopolni tako, da bi morali kandidati obvezno imeti stalno bivališče na območju volilne enote ali celo volilnega okraja, v katerem kandidirajo. Tak člen resda ne bi bil v nasprotju z ustavo, a tudi povsem skladen z duhom opredelitve statusa poslanca v 82. členu ustave ne bi bil. Pri tem je dobro pogledati tudi po državah, ki si jih radi dajemo za vzgled in videli bomo, da celo v državah, koder volijo po večinskem sistemu, v glavnem od kandidatov tega ne zahtevajo. Ob tem pa velja opozoriti, da se občini Domžale skoraj ne more zgoditi, da bi ne bil izvoljen nihče, ki bo na območju te občine kandidiral za poslanca v Državnem zboru. Občina bo namreč razdeljena na dva volilna okraja in skoraj neverjetno naključje bi bilo, če od kandidatov, ki bomo kandidirali v teh dveh okrajih, niti eden ne bi bil izvoljen. Napisal sem »bomo kandidirali«. Nalašč sem tako napisal. Ne zato, da bi oznanil svojo odločitev, da nameravam znova kandidirati za poslanca; temveč da opozorim na to, da bo najbrž vsak kandidat dobro premislil, preden se bo odločil, da kandidira kjerkoli drugje in ne v volilni enoti, v kateri živi. Prepričan sem namreč, da je v Sloveniji kvečjemu deset, petnajst politikov, ki nameravajo kandidirati za poslance in lahko sodijo, da bi zagotovo zbrali zadosten delež glasov za izvolitev, ne glede na to, kje bi kandidirali. Sam sem sklenil, da bom kandidiral v okolju, kjer živim, že prej kot so se začele razprave o tem, ali naj zakon zahteva od kandidata domicil ali ne. Še bolj važno pa je, da sedanji poslanci s tega območja družno storimo vse za to, da bo volilna enota za volitve našega zastopnika v Državni svet ustrezno postavljena. V osnutku zakona je predvideno, da bo občina Domžale v volilni enoti skupaj z vso Ljubljano in še nekaj ob-Ijubljanskimi občinami, pri čemer bi ta enota z nad 400.000 prebivalci volila v Državni svet od 22 predstavnikov lokalnih interesov samo dva. Ker med občinami Domžale, Kamnik in Litija že potekajo pogovori o možnem oblikovanju pokrajine, ki bi obsegala te tri današnje občine, sem predlagal, da te občine predstavljajo tudi samostojno volilno enoto za enega svetnika v Državnem svetu in ta bi moral biti pravi zagovornik interesov naše lokalne skupnosti v Državnem svetu, v katerem naj bi se ti interesi tudi uveljavljali. Upam, da bomo v skupščini ta predlog uspeli uveljaviti. TONE PERŠAK IZ ob rt \\o\ egi ■im aW 67 »rokov ■le. od tet To je šele začetek sodelovanja sestrskih mest Euclid - Domžale (Nadaljevanje s prve strani) Pomeni zvezo med obema testoma, g. Toni Petkovška; 'a v Clevelandu vodi radijski Program za Slovence že 31 let ■1 je že mnogokrat prepotova pot med Slovenijo in Cleve-landom ter g. Yohna Pestot-nika, podpredsednika Združenja slovenskih organizacij (vsi so člani Odbora za sodelovanje mest Euclid in Domžale), da se udeležijo posebne 'Združene slovenske organizacije« so sponzorirale natečaj Tako sta videti v Euclidu. slovenska in ameriška zastava »Tukaj je naše sestrsko mesto Domžale,« kaže ga. Pat Habit. prireditve v Domžalah na navedeni dan. Namen te prireditve, ki sta jo v medsebojnem sodelovanju organizirala župana obeh mest, je bil podeliti priznanja in nagrade učencem Osnovne šole Venclja Perka Domžale, ki so sodelovali v akciji g. Vere Trstenjak in oblikovali plakate, ki lahko v največji možni meri predstavijo občino Domžale prebivalcem mesta Euclid. Člani Odbora za sodelova- nje obeh mest iz Euclida so se nato udeležili srečanja s predsednikom Ervinom A. Schvvarzbartlom ter drugimi predstavniki občine, kjer so skupaj razpravljali o programu medsebojnega sodelo- G. David M. Lynch, župan mesta Euclid vanja v prihodnje. Ob slovesu so si vsi.skupaj zaželeli nadaljnjega medsebojnega prijateljstva, delegaciji iz sestrskega mesta pa srečno vrnitev v Ameriko. LINDA CIMPERMAN (prevedla: UIV) /lamnik DomžalOi Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Uradni vest-nik občine Domžale, št. 18/91) je Izvršni svet SO Domžale na svoji 54. seji dne 12. 8. 92 sprejel sklep o RAZPISU POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA IN OBRTNIŠTVA TER DRUGEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE 1. Razpisana vsota posojila znaša 6.000.000,00 SIT. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - izdelavo razvojnih programov in tržnih analiz, - izvajanje programov in projektov, - nakup nove in generalno obnovljene opreme ter nadomestnih delov za popravilo opreme, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč ter pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem za investicije, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno smerjene, - nadomeščajo uvoz, - realizirajo proizvodne, inženiring oziroma svetovalne programe in projekte. 3. Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim obrtnikom in drugim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za registracijo obrtne ali druge dejavnosti zasebnika. Sedež zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju občine Domžale. Posojilo ne more biti nižje od tolarske protivrednosti 3000 DEM po odkupnem tečaju efektive na ljubljanski borzi, ki velja na dan razpisa posojila. Posojilo za nakup, urejanje in opremljanje zemljišča in nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov lahko znaša največ 10 % vrednosti investicije. Posojilo za izdelavo razvojnih programov projektov in tržnih analiz in za izvajanje programov ter projektov pa lahko znaša največ 50% vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila v višini do 5000 DEM v tolarski protivrednosti je tri leta, v višini nad 5000 DEM v tolarski protivrednosti pa pet let. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s posojilno pogodbo. 6. Višina obrestne mere za posojilo znaša 60% veljavne bančne obrestne mere za dolgoročne kredite za naložbe v investicijsko poslovanje pri LB Banki Domžale. 7. Posojilojemalcu se odvzame možnost, da izkoristi posojilo, če ga v roku treh mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi. 8. ' Prosilci morajo prošnjo za posojilo, skupaj z zahtevano dokumentacijo, predložiti v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Izvršni svet SO Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. 9. Prošnja za posojilo mora vsebovati: ime, priimek in naslov zasebnika oz. firmo in sedež podjetja, opis, utemeljitev in predračunsko vrednost investicije, predvideno število novo zaposlenih delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter višino zaprošenega posojila. 10. Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: a) potrdilo o vpisu v register zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za registracijo dejavnosti zasebnika oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register, b) dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, c) dokazilo glede na namen posojila: - pri pripravi razvojnih programov, projektov in tržnih analiz: pogodbo za izdelavo programa, projekta in tržne analize sklenjeno z registriranim izvajalcem. - pri izvajanju programov in projektov: programsko oz. projektno dokumentacijo z investicijskim programom, izdelano pri registriranem izvajalcu, - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme ter nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila. - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo za zemljišče overjeno na sodišču in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, č) dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku šestih mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 11. Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 12. Izvršni svet ŠO Domžale bo najkasneje v tridesetih dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v osmih dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. 13. Posojila se plasirajo prek LB Banke Domžale, d.d., s katero bo Izvršni svet SO Domžale sklenil ustrezno pogodbo. 14. Sklep o razpisu posojila naj se objavi v Slamniku. PREDSEDNIK IS JOŽE LENIČ KAKO URESNIČUJEMO STANOVANJSKI ZAKON Odprodaja, najem, vzdrževanje... Stanovanjski zakon, katerega namen je predvsem uveljavitev tržnih odnosov, ob sočasnih socialnih posegih in utrditvi vloge neprofitnega področja, se uveljavlja tudi v naši občini. Odprodaja stanovanj Občina Domžale je po uveljavitvi zakona postala lastnica skoraj 800 stanovanj, od katerih je bilo doslej odprodanih 460, ocenjuje pa se, da bo od preostalih stanovanj v naslednjih letih prodano še blizu 50 stanovanj (zadnji rok 19. oktober 1993). Prodaja namreč ni mogoča le v primeru, če je kupec občan, proti kateremu so bili vloženi zahtevki za odpoved stanovanjskega razmerja zaradi neplačila stanarine pred uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona, in pa občani, ki uporabljajo stanovanja v hišah, ki so bile podržavljene po predpisih. Slednji bodo imeli možnost, da v primeru, če soglaša lastnik, ki mu bo hiša oz. stanovanje vrnjeno, v določenem roku odkupijo stanovanje pod pogoji stanovanjskega zakona, s tem da bo razliko do polne cene stanovanja lastniku zago- tovila občina. Če pa občani tako stanovanje izpraznijo, enako kot vsi drugi, dobijo v tem primeru 30% odpravnino ter ugoden stanovanjski kredit iz republiškega sklada. Dober dan, najemniki Če se občani v nobenem primeru niso odločili za odkup stanovanja, sklenejo z lastnikom najemno pogodbo za nedoločen čas, s katero določijo pravice in dolžnosti obeh: lastnika (primerno vzdrževanje stanovanja oz. skupnih prostorov in naprav, pobiranje najemnine) in najemnika (uporabo stanovanja, njegovo primerno vzdrževanje, uporaba skupnih naprav in prostorov, plačevanje najemnine in vseh stroškov v zvezi z uporabo stanovanja ter skupnih prostorov in naprav). Neizpolnjevanje obveznosti se sankcionira za oba, tako najemnik lahko dobi odpoved najemne pogodbe brez obveznosti lastnika do zagotovitve najnujnejših prostorov. Do sprejema zakona o socialnem varstvu in drugih izvedbenih dokumentov še zaradi ne-doseganja višine zagotovljene socialne ravni omogoča delno nadomestitev plačila najemnine (subvencije), ki jo v praksi izvajajo tako, da lastnik zaračuna zmanjšano najemnino, razliko pa ima pravico zahtevati od občine. Omenimo še poseben status uporabnikom najemnih stanovanj z odločbo v lastniškem stanovanju. Občina je dolžna zagotoviti v roku enega leta najemniku drugo stanovanje, v kolikor se z lastnikom ne dogovori drugače. Teh primerov je trenutno malo, vendar pričakujejo da bodo lastniki stanovanj vložili zahtevke oz. dostavili pogodbe. Vsi lastniki najemnih stanovanj so dolžni v tridesetih dneh predložiti občinskemu upravnemu organu najemne pogodbe, ki se vključijo v registre najemnih stanovanj, občinski upravni organ pa je dolžan predložiti v register pogodb tudi pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večsta-novanjskih hiš. Upravnik Če ima hiša več kot 10 stanovanj, mora imeti tudi upravnika, ki pa mora biti registriran. Izbere ga večina lastnikov sta- novanj po vrednostnem deležu] je pa zakon, ki je določil rok zi pričetek sklepanja medsebojnill pogodb dva meseca po uvelja; vitvi zakona. Ni pa končnega roka v zvezi z imenovanjem upravnika. V prehodnem ob dobju tako ta dela po dogovoru v vseh večstanovanjskih hišah kjer je občina več kot 50 % last nik, opravlja dosedanji izvajalec Komunalno stanovanjske podjetje Domžale, večstano-vanjske hiše pa se še odločajo, kdo bo izvajalec. Do končne odločitve pa opravlja potrebne storitve zanje Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale. Koliko in zakaj zbrani denar? Od odprodaje stanovanj je bilo zbranih 123.000.000 SIT. To so namenska sredstva, porabljena pa bodo za uresničevanje nalog, ki jih ima občina v skladu s stanovanjskim zakonom in za katere je posebej zadolžena: socialna stanovanja, subvencije, prenova stanovanj, pomoč pri nakupu, gradnji in obnovi stanovanj. Več o konkretni porabi zbranih sredstev pa boste lahko prebrali v eni prihodnjih številk. N Mei zad sku| grai tev VR Lip; zloj nan gra< Mednarodni ekološko raziskovalni tabor »BISTRICA 92« - prvo poročilo Letos so bili udeleženci ves čas tabora - od 20. 8. do 1. 9. 1992 nastanjeni v Podružnični šoli v Krtini, PROGRAM DELA NA TABORU pa je obsegal: - Kemijske analize onesnaženosti reke Kamniške Bistrice - Biološke analize onesnaženosti reke Kamniške Bistrice - Iskanje, popis in identifikacija črnih odlagališč odpadkov v moravski dolini ter v delu Črnega grabna - Anketiranje prebivalstva v zvezi z ekološko problematiko V tokratni številki Slamnika vam posredujemo le podatke o odkritih divjih odlagališčih odpadkov, druge rezultate raziskav pa bomo bralcem Slamnika posredovali v naslednji številki, ker še nimamo na razpolago popolnih laboratorijskih analiz. DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV V MORAVSKI DOLINI IN DELU ČRNEGA GRABNA Na tem območju, velikem cc. 70 km-, so udeleženci letošnjega tabora odkrili SKUPAJ 86 ČRNIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV, ki so velika od 20 m3 do 200m1 ali več. Odlagališč manjših od 20m3 (posamezni gospodinjski aparati, zapuščeni avtomobili, opeka...) niso popisovali, temveč so jih le evidentirali. Vsako od 86 odkritih odlagališč so popisali po enotni republiški metodologiji, ki temelji na 25 kriterijih. Vsi podatki o smetiščih so bili vneseni v računalnik, izdelane pa so bile tudi pregledne karte v merilu 1 :5000, kakršne so udeleženci uporabljali tudi na terenu. Vsi omenjeni podatki bodo po končani obdelavi dostavljeni Izvršnemu svetu SO Domžale skupaj s predlogi za sanacijo odlagališč. Ker je iskanje divjih odlagališč odpadkov potekalo že na lanskoletnem taboru »BISTRICA 91«, ko je bilo na področju Črnega grabna odkritih 45 divjih odlagališč, vam posredujemo nekaj podatkov o odkritih divjih odlagališčih iz obeh taborov (1991,1992) PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: KS Moravče KS Krašnja KS Lukovica KS Peče KS Rafolče KS Vrhpolje KS Blagovica 46 25 18 12 6 5 5 Ostale KS (Krtina, Prevoje, Rova, Zlato Polje) - od 1 do 2 odlagališči na posamezno KS. Vsi rezultati raziskav z opisom dela na taboru bodo kot vsako leto objavljeni v posebnem biltenu, ki bo izšel predvidoma v prvi polovici meseca oktobra 1992 in bo na razpolago tudi v Knjižnici Domžale ter njenih podružnicah. Vodja tabora MARTIN GROŠEL) Za pomoč pri izvedbi tabora se najlepše zahvaljujemo GLAVNA POKROVITELJA: - Skupščina občine Domžale - Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za mladino RS POKROVITELJI: - Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora RS Mladi prostovoljci ob popisu enega od odkritih divjih odlagališč odpadkov v Moravski dolini. - Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik - Lek Mengeš - Razvojni zavod Domžale - Graditelj Kamnik - Helios Domžale - Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale - Kemis Radomlje d.o.o. - ROD d.o.o. Nožice - Mladinski servis Velenje ZA POMOČ PRI IZVEDBI TABORA SE ZAHVALJUJEMO ŠE: - Štabu za civilno zaščito občine Domžale - Osnovni šoli Dob - Ribiški družini Bistrica Domžale - Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo - Srednji šoli Domžale - Foto kino klubu Mavrica Radomlje - Društvu Most-Service civil international Slovenia - Javnemu Podjetju Vodovod - kanalizacija Ljubljana - Policijski postaji DOmžale - Občinski sanitarni inšpekciji - Inštitutu za celulozo in papir Ljubljana - Domu počitka Mengeš ter številnim prebivalcem občine Domžale, ki so nam pomagali s koristnimi informacijami in nasveti. Predsednik organizacijskega odbora tabora JOŽA LENIČ, dipl. geog. prof. geol. V prihodnji številki - rezultati kemijskih in bioloških raziskav onesnaženosti reke Kamniške Bistrice Kmetovalce obveščamo, da bo Republiška direkcija za blagovne rezerve sklepala pogodbe za odkup mladega pitanega goveda v živem v primerih, da bi zaradi prekomerne ponudbe mesa na trgu kot posledica suše, ugotovili padec odkupne cene več kot 10% ali 20% pod statističnim povprečjem. O natančnejših pogojih, ki jih morajo izpolnjevati kmetovalci glede odstotka škode in o ukrepih ter ugodnostih, ki jih bo izvajala Direkcija, naj se kmetje seznanijo pri področnih kmetijskih svetovalcih in na zadružnih enotah, pa tudi pri poverjeniku njihove stanovske organizacije. O ponudbi viškov živine zaradi suše bo Direkciji za blagovne rezerve sporočal tudi pristojni občinski organ. SEKRETARIAT ZA PLANIRANJE IN RAZVOJ OBČINE DOMŽALE OBVESTILO Obveščamo vse kmetovalce, ki so utrpeli škodo zaradi suše, pa je še niso prijavili, da to storijo čimprej - najkasneje do 15. 10. 1992. Obrazce za prijavo lahko dobile pri področnih kmetijskih svetovalcih, na zadružnih enotah, na sedjžih krajevnih skupnosti ali pri vratarju Občine Domžale. Lahko vam jih priskrbi tudi poverjenik vaše kmečke stanovske organizacije. Opozarjamo vas. da bo Uprava za javne prihodke prijave škode smatrala tudi kol prošnje za olajšave davkov in prispevkov. SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ J_ IcDomžale /lamnik 5 < Zt inib •Ija-egi jem ob oru iah, ast Mengeška šola premajhna? Na pobudo predsednika KS Mengeš, g. Janeza Pera, je bila zadnje dni maja v mengeški šoli skupna seja staršev, sveta KS in gradbenega odbora za dograditev šole. v Ravnatelj mengeške šole, g. B. Lipar, je na kratko povzel razloge, ki so pred letom in pol narekovali pričetek akcije za dograditev mengeške šole - povečanje števila učencev in oddelkov, na kar kažejo podatki tudi v prihodnje; - potrebo po zmanjšanju števila učencev v oddelku, ker je v povprečju v Mengšu najvišja v občini, je to eden od pogojev za bolj kvaliteten in sodoben pouk; - prehod v eno izmeno, s čimer bo šolski delovni ritem možno prilagoditi učenčevemu, delovni čas šole pa delovnemu času staršev. Tako bo možno izpostaviti tudi vlogo družine. Imenovan je bil gradbeni odbor, ki je dobil nalogo, da pripravi vso potrebno dokumentacijo za pričetek gradnje. Sedaj je pripravljena dokumentacija za: - prizidek šole s šestimi učilnicami ter preureditev garderob za učence, s čimer se bosta sprostili še dve učilnici; skupaj bo torej osem novih učilnic. Za to dograditev je že izdano gradbeno dovoljenje; - sanacijo kuhinje: potrebna je temeljite prenove, saj so instalacije dotrajane, pa tudi sicer je prostorsko nefunkcionalna. Prenovo zahtevajo tudi inšpekcijski organi; - dograditev prostorov za športno dejavnost obveznega in dodatnega šolskega programa ter za celoten kraj; v obstoječi telovadnici ob prehodu v eno izmeno ne bi mogli realizirati niti ene tretjine ur obveznega števila ur športne vzgoje. V razpravi se je pokazal tudi velik interes za prenovo in povečanje mengeške šole s strani domžalske občine, vendar se vsaka stvar ustavi pri denarju. C. Lenič, predsednik Izvršnega sveta SO Domžale, je opozoril, da je v občini potreb veliko, denarja pa premalo. Tudi g. Schvvarzbartl, predsednik skupščine občine, je v razpravi poudaril, da denarja v proračunu ni dovolj za vse potrebe, kar pomeni, da je potrebno v občinski skupščini doseči soglasje za graditev te šole. Tudi delegati staršev in KS so poudarjali nujnost dograditve šole. Postavljali so zahteve, da pristojni organi nalogo realizirajo. Občina je dolžna urejati problem mengeškega osnovnega šolstva in iskati ustrezne rešitve. Starši in otroci pa imajo pravico vsaj do takih razmer v šoli, kot so drugod v občini. O nekaterih stvareh v povezavi s tem problemom sem povprašala g. Janeza Škrlepa, poslanca KS Mengeš v SO Domžale. Kako sodelujete v odboru za dograditev šole? Leta 1990 sem bil imenovan v ta svet s strani občine. Že na drugem sestanku sveta šole je ravnatelj predlagal preimenovanje šole. Namesto OŠ Matije Blejca v OŠ Mengeš. Kako so se odvijali naslednji dogodki? Na srečanju z ravnateljem šole, g. Liparjem, sva ugotovila, da je šola premajhna, zanemarjena, problem je kuhinja. Na sestanku predstavnikov KS Mengeš in OŠ Mengeš smo se zmenili, kako priti s tem v proračunsko postavko. Po tem smo dobili 2,5 milijona takratnih din za sanacijo šole, zagotovljeno v proračunu. Z amandmajem sem skušal pridobiti še dodatno vsoto denarja, a je spodletelo na skupščini za proračun lanskega leta. Ali so dela stekla oz. kako je delo potekalo? KS Mengeš je imenovala gradbeni odbor, ki je pripravil načrte in pridobil soglasja. Prepričan sem, da je kljub vsemu ta odbor delal prepočasi. Projekte je delal Graditelj Kamnik, dovoljenja pa je pridobival Razvojni zavod Domžale. Zaradi prepočasnega dela je bil z rebalansom denar vzet, čeprav ga je bilo prej dovolj za projekte, soglasja, pa tudi za sanacijo kuhinje. Stavke v šolstvu so povzročile, da je bil denar, namenjen šoli, prerazporejen v plače. Po sedanji menjavi vlade ima predsednik izvršnega sveta g. Lenič, odklonilno mnenje do tega problema. Kaže, da se nagiba k temu, da bi se otroci vozili v Domžale v šolo, čeprav ima Mengeš že zelo dolgo tradicijo osnovnega šolanja, čez štiri leta bomo praznovali 200-letnico. Povedati moram tudi, da pride na učenca v Mengšu najmanj prostora glede na domžalsko občino. Kaj je pravzaprav naredil gradbeni odbor? Ta odbor je od jeseni 90. leta do pomladi 92. leta uspel doseči Je vsebino dela in dimenzije (načrte da, ne pa drugih potrebnih dovoljenj). Postavil nas je v pat pozicijo, ker ni izkoristil odobrenih sredstev. Projekte na območju KS Mengeš moramo narediti v projekte občine, in to še pred rebalansom. Računal sem pridobiti denar, ne ga pa izgubiti. V Mengšu smo 15 let dajali samoprispevek v domžalski občini, pa kljub temu nismo uspeli s povečavo. Domžalska občina se je odrekla povečavi mengeške osnovne šole. Vaše misli ob problemu dograditve šole oz. povečanje? Trdim, da je šola premajhna, zato je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, da bo to mogoče izpeljati. Mislim pa, da je projekt »šola 94« padel v vodo. Prejšnja struktura je le imela več možnosti, saj je bil samoprispevek in so imeli dovolj denarja. Sedaj si ga bomo morali ponovno zagotoviti, pa čeprav s ponovnim samoprispevkom, če ne bo šlo drugače. Šolo moramo povečati: preveliko število otrok sili v dvo-izmenski pouk - bolje bi bilo, da bi imeli vsi pouk dopoldne, saj bi s tem povečali tudi stik s starši, ki so dopoldne v službi. Pozivam vse krajane Mengša, da podprejo idejo o povečanju šole! je ob koncu pogovora poudaril g. Janez Škrlep. TATJANA SIVEC-STRMŠEK Dovolj pitne vode Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je v letošnjem letu odprlo dva pomembna objekta. To je VODOHRAM MENGEŠ in VODOVODNI OBJEKT GRADIŠČE PRI LUKOVICI. O gradnji oz. o poteku gradnje sem se pogovarjala z g. ložetom Duhovnikom, direktorjem Komunalnega stanovanjskega podjetja Domžale. Vodohram Mengeš je del krvavškega vodovodnega sistema. Leži na južnem delu, kjer pa se ta sistem tudi konča. Vodohram napaja celo KS Mengeš, mengeško Loko do Pristave. V zadnjih dveh letih so se pojavile težave pri oskrbi tega področja, še zlasti ob konicah porabe, to je ob sobotah in nedeljah dopoldne. Komunalno stanovanjsko podjetje kot upravljalec tega sistema ie pri Hidroinženiringu iz Vodohram Mengeš Ljubljane ob preizkusu hidravličnih razmer tega sistema I. 1990 ugotovilo: 1. potrebno je povečati rezer-voarne zmogljivosti. 2. v bližnji prihodnosti bo treba zamenjati vodovodne cevi. KSP je začelo uresničevati te ukrepe. Najprej je bilo treba urediti prvo. Rezervoarne zmogljivosti so povečali od prejšnjih 300 na sedanjih 600m'. Tako so pokrili konice porabe in povečali tudi količino vode za potrebe morebitnih požarov. Konec leta 1991 je KPS pripravil razpis, na katerem se je VGP Hidroinženi-ring iz Ljubljane izkazal kot najugodnejši izvajalec. V pozni jeseni prejšnjega leta so začeli z deli. Predvideno je bilo, da se celotna dela izvedeio v 11 5-ih dneh, ven- dar se je gradnja zaradi težkih zimskih razmer zavlekla. Rezervoar je bil napolnjen julija letos in po uspešnem tehničnem pregledu začel delovati. »Zavedamo se, da so prebivalci Mengša in okoličani veliko pridobili pri dobavi kvalitetne pitne vode iz pod Krvavca, pa tudi glede požarne varnosti. Oboje je predstavljalo problem že nekaj let,« je povedal direktor KPS, g. Duhovnik. Celotna investicija je bila ob začetku del vrednotena na 4,5 milj. SIT. Financirala je Skupščina občine Domžale iz letnega programa za razširjeno reprodukcijo za leto 1991. Ta znesek bi danes bil okrog 11 milj. SIT. TATIANA SIREC-STEMŠEK SUŠA POBRALA PRIDELKE Kako pomagati kmetom Upravni odbor Slovenske ljudske stranke Podružnice Domžale je s Slovensko kmečko zvezo Izvršnemu svetu Skupščine občine Domžale naslovil pobudo; ta je obenem tudi zahteva po pomoči kmetom, ki so bili tudi V naši občini prizadeti zaradi suše. Rjava izsušena polja,.na njih prezgodaj dozorela koruza, v nekaterih primerih povsem neuporabna za krmo, slabe košnje otave, tretjega odkosa najbrž ne bo, pa škoda na drugih pridelkih, ki se bo poznala še v naslednjem letu, vse to je tudi v naši občini močno prizadelo kmete, saj bodo nekateri namesto pridelkov le žalostno gledali uničena polja in njive. Slovenska ljudska stranka je s Slovensko kmečko zvezo tudi v naši občini zahtevala, da škodo ocenijo individualno, da svetovalna služba s komisijo za oceno škode obišče vse prizadete kmete, obenem pa Izvršni svet prouči možnost, kako pomagati kmetom tudi iz sklada za sanacijo posledic elementarnih nesreč in prekvalifikacije drugih postavk proračuna v naši občini. Glede na to, da so posledice suše velike, pa v okviru republike zahtevata stoodstotno pokrivanje proizvodnih stroškov za vse kmetijske pridelke in njihovo plačilo v 15 dneh, zahtevata ukinitev uvoza kmetijskih proizvodov, zagotovitev dodatnih sredstev za odpravo posledic suše, brezobrestne kredite za semena, gnojila, zaščitna sredstva in nakup krme, sistemsko rešitev za ureditev namakalnih sistemov in neposredno državno denarno pomoč najbolj prizadetim kmetom. V. SUŠA IN NJENE POSLEDICE Pridni gasilci Letošnja suša je velikemu delu naše občine povzročila veliko škodo na kmetijskih pridelkih, obenem pa so posamezni zaselki občutili veliko pomanjkanje vode. Na pomoč so priskočili gasilci. S cisternami so dovažali vodo na naše domačije. Teh prevozov je bilo Veliko, največ sta jih opravili gasilski društvi Blagovica in Moravče. »Na najbolj ogrožena območja Moravske doline smo v letu 1992 peljali vodo 443-krat, od tega na območje KS Moravče (Zg. Dobrava, Ples, Mošenik, Limbarska gora, Dr-tija, Hrastnik, Mohor) kar 223 krat, v KS Peče 5 krat, v KS Velika vas Dešen 23 krat ter v KS Vrhpolje-Zalog 192 krat; to pomeni, da smo prepeljali skoraj 2000m1 vode,« pripoveduje Janez Učakar, predsednik Gasilskega društva Moravče. Vsi ti podatki po njegovem mnenju dovolj zgovorno povedo, kako so posamezne vasi in zaselki slabo preskrbljeni z vodo in kako nujno je, da se čimprej konča z izgradnjo vodovodnega sistema Ples. Pomanjkanje vode pa se ne kaže le na višjih območjih, temveč bo potrebno razmišljati tudi o obnovi vodovoda v Moravčah. Rezervoar iz leta 1929 je premajhen, izgradnja vodo- Voznik cisterne Ivan PETERKA in spremljevalec LAVRAČ iz GD Moravče. Foto: Jože Novak Janez Učakar, predsednik GD Moravče, in Zvone Kosmač, eden izmed gasilcev-voznikov, ki ima za sabo največ prevozov vode v letošnjem letu. Foto: M. Brodar vodnega sistema PLES pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev poteka zelo počasi. Lani je bilo urejeno črpališče, letos rezervoar na Plesu in cevovod, na žalost pa je vse to premalo, da bi vsaj ena domačija dobila zadosti vode. Zato krajani tega območja upravičeno pričakujejo, da bodo gradnjo pospešili in uredili vodovodno omrežje na celotnem območju in razrešili tudi probleme v Serjučah, delu Češnjic in višjih predelih Moravč. V. Dan odprtih vrat v Leku Zadnjo soboto v juliju je bil dan odprtih vrat v tovarni Lek, d. d. Tisti, ki se na stvar spoznajo, in firbci, smo imeli dve možnosti ogleda. Ob osmi uri je bilo za marsikoga prezgodaj, ob desetih pa se nas je nabralo kar veliko. Po poljudno-stro-kovnem ogledu tovarne nas je v sejni sobi sprejel direktor Leka d. d., g. Igor Kovač. Skoraj dve uri je odgovarjal na naša pripravljena in nepripravljena vprašanja. Povedal je, da izvažajo v skoraj vse države sveta, marsikje ustanavljajo tudi predstavništva. Lek, enota v Mengšu, je pretežno izvoznik, nekaj let je bila celo v vrhu izvoznikov v domžalski občini. Čeprav so izgubili trge bivše Sovjetske zveze in Jugoslavije, nimajo delavcev na čakanju. Celo nove potrebu- jejo, še posebno kemijske tehnike. Na vprašanje onesnaževanja okolja je g. Kovač povedal, da so že pred desetimi leti ukinili izdelke na bazi živega srebra, čeprav je bila proizvodnja zelo donosna. Ustavili so tudi proizvodnjo ditergina (vse je šlo v izvoz). Denar za reševanje problemov varstva okolja (5 milj dolarjev) vzamejo iz dobička, tega pa je potrebno zaslužiti. Inšpekcija za nadzor dela prihaja iz držav, kamor izvažajo. Imajo zelo stroga pravila, zanima pa jih tudi, kam gredo odplake. Kontrola je tudi znotraj lokacije, saj odliv odplak spremljajo z monitorji. V nekaj letih bo potrebna taka investicija, da bodo zaprta črna škatla. Meritve za onesnaženost ozračja so pokazale, da so pod normativi, enako velja za hrup, spuščanj odplak v tla pa ni. Normativ, ki je predpisan z zakonom, ni presežen. V prvi stopnji čistijo odplake sami, sicer pa čistilna naprava v Studi. Ustavili smo se tudi pri zazidalnem načrtu. Direktor pravi, da je najbolj pomembna graditev lastne čistilne naprave. Že sedaj nosi stroške uničevanja odpadkov v celoti Lek. Med kolektivnim dopustom pa so odpeljali tudi vse sode z odpadki. Pomembno je še nekaj drugih stvari. Plače so izplačevali redno. Vzdržujejo varstvo pri delu. Vsak delavcev gre enkrat letno na pregled k zdravniku. Poklicnih obolenj ni. Zadnja večja nesreča pri delu je bila v januarju I. 1990. Zaposlenih imajo 25% ljudi z visoko izobrazbo. Iz Mengša prihaja na delo v Lek 150 ljudi, iz KS Pre-serje okrog 100, ostalih 450 pa je doma iz Kamnika do Moravč. Tujcev niso zaposlovali, zato jih sedaj sploh nimajo. Skratka, o Leku in njegovem delu smo dobili prav prijeten vtis! Upajmo le, da se zadaj ne skriva kaj, kar je bilo ali je zamolčano! TATJANA SIVEC STRMŠEK 6 /lamnik Domžalep IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOV TV PRETVORNIK Boljši spre- jem • • • Ob izgradnji TV oddajnika na Limbarski gori je bilo ugotovljeno, da ta s signalom ne pokrije vseh gospodinjstev, zato sta se KS Blagovica in RTV Slovenija Oddajniki in zveze odločila, da postavita TV pretvornik na lokaciji Jelca, ki bo vsem gospodinjstvom (blizu sto) zagotovila dober sprejem signala I. programa TV. Izdelana je bila dokumentacija in domačini so v začetku 1992. leta pričeli delo. Na parcelo so napeljali elektriko in postavili nosilec anten - cevni jambor visok 13 m, na vrhu katerega je signalna luč rdeče v barve. Vsa fizična dela in ureditev okolice so opravili s prostovoljnim delom. »I. program se je bistveno iz- Pa še skupinska slika ob vznožju akciji boljšal, zaradi konfiguracije terena pa na našem koncu ne vidimo II. programa; tega pogrešajo zlasti ljubitelji športa. Zal pa trenutno nimamo potrebnih sredstev, ki bi ga omogočile,« pripoveduje Franc Bar-lič, predsednik Sveta KS Blagovica, ki je z doseženim sicer zadovoljen, želi si pa še več. ... in odprti problemi JANEZ CERAR, Blagovica - problemov na našem koncu ne manjka. Z novim TV pretvornikom smo sicer dobili boljši signal I. programa TV Ljubljana, kdaj bomo tudi pri nas videli II. program, ne ve nihče. To je kar lep dosežek za našo krajevno skupnost, bojim se le, da bomo ostali na pol poti, saj bo za II. program treba še veliko denarja, ki pa ga KS nima. Pogrešamo tudi več telefonskih priključkov, saj so v naši krajevni skupnosti še vasi, kjer ni niti enega telefona. MIRO PODBELŠEK, Blago' vica - Že več let govorimo o telovadnici oz. večnamenskem prostoru v naši šoli, kjer bi bil tudi prostor za druge dejavnosti. Govorimo o asfaltu in javni razsvetljavi, ki je ni niti toliko, da bi bili razsvetljeni vsi družbeni objekti. Pa še kaj bi se našlo. Nove pridobitve pa vendarle tudi pri nas kažejo, da v zadnjem času KS napreduje, žal, počasi in precej pozno. ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale LB BANKA DOMŽALE d.d. ZA VAŠO PRIJETNEJŠO STAROST Upokojenci ne prezrite Nova ugodnost za upokojence - varčevanje LB Banke Domžale d.d. Vsakovrstnim ugodnostim, ki jih svojim številnim varčevalcem nudi LJUBLJANSKA BANKA Banka Domžale d.d., se je pridružila nova, s katero želi naša BANKA prispevati k prijetnejši starosti vseh upokojencev, ki prek LJUBLJANSKE BANKE Banke Domžale d.d. prejemajo pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun. Novost za vaš gospodinjski proračun najbrž ne bo pomenila prevelikega prihranka, je pa zato toliko bolj pomembna prijetna pozornost naše BANKE svojim dolgoletnim varčevalcem - upokojencem. Vsi ti bodo oz. so že, saj naša BANKA to že izvaja, oproščeni plačila provizije za gotovinska vplačila s položnicami in z virmanskimi nalogi. To preprosteje povedano pomeni, da upokojencu, ki prek hranilne knjižice ali tekočega računa pri LB BANKI DOMŽALE d.d. prejema pokojnino, ob plačevanju elektrike, komunalnih storitev (voda, kanalizacija, smeti), stanarine, centralne kurjave, RTV naročnine, telefona in pozneje morda še česa, ne bo treba plačati provizije, ki včasih niti ni tako majhna. Če vemo, da je najmanjša provizija 15 tolarjev, največja pa 400 tolarjev in še to, da je položnic v posamezni družini kar precej, potem prihranek niti ne bo tako majhen. Seštejemo dvanajst mesecev, pa še malce obresti prištejemo, pa hitro ugotovimo, da se izplača. Zato LB BANKA DOMŽALE d.d. vabi vse sedanje in prihodnje upokojence, ki še niso njihovi varčevalci, da se oglasijo pri najbližjem bančnem okencu In uredijo vse potrebno za prejemanje pokojnine prek njihove hranilne knjižice oz. tekočega računa. To je namreč osnovni pogoj, da vam odslej naprej ob plačilu vaših vsakomesečnih obveznosti ne bo več potrebno plačevati provizije. pretvornika po končani delovni JANEZ AVBELJ, Zlatenek - Zlatenek je majhna vas z desetimi hišami, ki so raztresene tako, da ima prva do Blagovice manj kot en kilometer, do zadnje pa pelje tri kilometre slabe makadamske ceste. Cesto smo začeli urejati, izjave za odstop zemljišč ob cesti, ki pelje tudi v Veliki Jelnik, Prilesje, Jelšo, Gabrje in Češnjice smo že podpisali, pripravljeni pa smo sodelovati tudi z delom in denarjem. Vsak bi nekaj »profitiral«, saj bi vsak meter urejene ceste, po kateri vozimo vsak dan, olajšal življenje tako voznikom, kot vsem tistim, ki ob makadamski cesti živimo in se kopljemo v prahu. JANEZ HROVAT, Zlatenek - naša največja želja ostaja asfaltirana cesta do Blagovice, ki bi nas približala dolini. V vasi smo kmetje in delavci, ki smo že začeli z delom na cesti. Cesta je za nas življenjskega pomena: po njej se vozimo v službo, v šolo, v dolini so trgovine, zbiralnica mleka, zdravstveni dom. Razvoj Blagovice v zadnjih nekaj letih kaže, da se tudi na našem koncu premika, treba pa bo še marsikaj. Tako bi radi izboljšali preskrbo, za kar bo potrebna večja trgovina, problem delovnega časa trgovine s kmetij- skimi potrebščinami smo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi naredili še marsikaj. v. V. KS KRAŠNJA Lepše Spodnje Loke Vasica, razpotegnjena med Krašnjo in Blagovico ob magistralni cesti, je v zadnjih letih vidno napredovala. Turistično društvo Pobudnik je s krajani, Krajevno skupnostjo Krašnja in občino naredilo velik korak pri njenem razvoju. Najprej je bila skupna akcija za oddajnik na Limbarski gori, ki je omogočil boljši sprejem I. programa RTV na tem območju, nato akcija za rekonstrukcijo ceste skozi Spodnje Loke; združili so jo s predstavitvijo avtobusne postaje, ki pa bo morala še počakati za asfaltno prevleko. Za vsemi akcijami so ure in ure prostovoljnega dela, ki ga v okviru turističnega društva namenjajo tudi prirejanju raznih družabnih prireditev, med katerimi so posebej znani po tekmovanju harmonikarjev, pa prikazovanju različnih kmečkih običajev, po predstavitvi raznih ansamblov, vse z namenom, da po malce spremenjenem reku »tolar na tolar cesta«, polepšajo svoj kraj. Prahu je manj, še vedno pa ostaja nevarnost manjših plazov, želja po asfaltirani avtobusni postaji, več telefonih, pa še kaj bi se našlo. Ko so konec avgusta asfaltirali cesto, smo bili prepričani, da je bil to le kratek postanek krajanov Spodnjih Lok do še lepše vasice med Krašnjo in Blagovico. Zaključna asfalterska dela na cesti Moravče-Podbrdo. (foto MARJAN GRILJ) ASFALT PROTI SOSEDNJI OBČINI Po lepši cesti v Zasavje »Dolgoletna želja krajanov, ki jih povezuje cesta iz Moravč proti Grmačam in dalje v Zasavje, se je vsaj delno uresničila, saj smo dobili 1150 metrov asfalta,« pripoveduje Marjan Grilj, ko se pogovarjamo o asfaltiranju odseka od gostišča Nadlog do zaselka Pod-brdo. Investicija je del programa samoprispevka, uspešno pa jo je izpeljal gradbeni odbor pod vodstvom Janeza Učakarja. Žal pa je kljub pomoči krajanov, ki so brezplačno odstopili vsa zemljišča, v delu in denarju, prav slednjega zmanjkalo za še nekaj več kot kilometer ceste, od katere je 700 metrov že pripravljene za asfaltiranje, ki bi dokončno z asfaltom povezala dve sosednji krajevni skupnosti (Moravče-Velika vas-Dešen) in dve občini (Domžale-Litija). Asfaltirana cesta je delu Moravč, kjer je največ novogradenj, omogočila lepšo urejenost, ki se odraža tudi v prijetnih domačijah in prijaznih sogovornikih, ki so pridobitve veseli, želijo si le, da bi občina čimpreje našla denar za celotno traso do KS Velika vas--Dešen. MARJAN GRILJ - Krajani smo zelo zadovoljni z doseženim in hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli k posodobitvi naše ceste. Hvala Svetu KS Moravče za razumevanje in občini Domžale za pomoč. Ne bi bilo prav, če bi pri tem prezrl zelo pridnega predsednika gradbenega odbora g. Janeza Učakarja, ki je vložil mnogo truda in osebnega dela. Vsem voznikom, srečno, rolkarjem pa več previdnosti! IVANKA PER - Mi, ki ob cesti živimo, smo zelo zadovoljni, malo manj so zadovoljni tisti, ki živijo naprej od nas in se še vedno vozijo po makadamski cesti. Tudi zaradi njih si želim, da bi bila cesta čimpreje v celoti asfaltirana. Življenje na našem koncu je prijetno, le malo več zdravja bi si želala za domače, pa da bi čimpreje pozvonili telefoni. IVO RIBIČ - Z asfaltom smo! se rešili oblakov prahu, ki so se v poletnih dneh spuščali na bližnja polja in hiše, ki bodo odslej lahko lepše urejene. Cesta je precej prometna, zato bi potrebovali javno razsvetljavo, o potrebi po telefonih govori vsak. Z vrtcem smo zadovoljni, pogrešamo pa kakšen športni objekt - morda »tenis plac«, saj je v Moravčah kar precej športnikov. STANKA TIČ - Kar dolgo so jo obljubljali in končno smo jo v letošnjih poletnih dneh dočakali. Sama pogrešam boljšo osvetljenost ulice, telefon, pa tudi več družabnosti. Moravče so že precej velike, vendar se držimo preveč vsak zase, zlasti mladi pa pogrešajo prostore, v katerih bi se lahko zbirali. Prijetne kavarnice sredi Moravč bi bil vesel vsak. Papirnica Količevo O prodaji Papirnice na Koli-čevem, za in proti, je bilo v časopisih in drugih medijih posredovanih že kar nekaj mnenj. Na novinarski konferenci, ki je bila po podpisu pogodbe 25. julija t. i., smo o tem zvedeli marsikaj zanimivega. Ker pa sta od tedaj minila že dva meseca, smo o morebitnih novih razmerah v Papirnici raje povprašali generalnega direktorja Mitja Mezgeca. Za bralce Slamnika je povedal nekaj svežih in zanimivih ugotovitev. Papirnica je bila vse od konca sedemdesetih let naprej, ko so skupaj s termocentralo II postavili kartonski stroj III, v veliki denarni stiski, ki se je nikakor ni mogla rešiti. Resni pogovori o prodaji podjetja italijanski firmi SAFFA so stekli že konec leta 1989. V glavnem so bili zaključeni s podpisom pogodbe 25. julija letos, dokončni pa z vpisom nove firme v register 26. avgusta. Gotovo je zanimivo, da je podjetje obdržalo staro ime Papirnica Količevo. Pri prodaji papirnice sta sodelovala podjetja za preoblikovanje podjetij in Sklad za razvoj republike Slovenije. Novi lastnik SAFFA je lastnik 76 odstotkov podjetja, ostalih 24 odstotkov pa so prenesli na sklad za razvoj republike. Z novim zakonom pa naj bi lastniki tega dela Papirnice postali tudi delavci. Hkrati s prodajo podjetja so z dediči predvojnega lastnika papirnice, Franca Bonača, potekali tudi pogovori o denacionalizaciji podjetja. Sklad za razvoj republike Slovenije se je z dediči dogovoril za Bonačev delež v papirnici in jih z njihovim soglasjem v celoti izplačal. Bralce gotovo zanima, kakšne spremembe so v podjetju nastale v teh slabih dveh mesecih, odkar je lastnik tovarne firma SAFFA. V Papirnici je vsak dan po deset strokovnjakov, ki skupaj Ob podpisu pogodbe 25. julija 1992 z našimi ljudmi rešujejo denarne, tehnične, tehnološke, komercialne in druge težave. Papirnica Količevo, Kartonski stroj III. Kažejo pa se že prvi uspehi. S pomočjo trgovske mreže matičnega podjetja SAFFA, ki je s svojimi tovarnami kartona v Italiji in Španiji drugi največji proizvajalec kartonov v Evropi, je že stekla prodaja na tuja tržišča, kamor izvažajo 80 odstotkov svojih kartonov. Prav tako pomemben je hitrejši razvoj tehnologije in investicij, kar bo novi lastnik lažje omogočil. V Papirnici so mnenja, da bo s sodobnejšo tehnologijo gotovo prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih delavcev, vendar sedaj v tem pogledu še ni nič novega. Iz pogovora z generalnim direktorjem gospodom Mitjem Mezgecem moremo sklepati, da je bila odločitev za združitev z italijanskim podjetjem SAFFA pravilna in nenazadnje nujno potrebna. STRAŽAR /lamnik 7 LETOS ŽE DESETIČ Pika, poka, pika, poka, pok... Največ pozornosti je bil tudi letos deležen sprevod kmečkih voz, na katerih so bila predstavljena nekatera že skoraj pozbljena kmečka opravila. Kmečki praznik v Moravčah V Moravski dolini živijo prijazni ljudje, ki ob pridnem delu najdejo čas tudi za ohranjanje narodovih tradicij, za veselo druženje. Tak je bil tudi že tradicionalni 10. KMEČKI DAN V MORAVČAH, ki so ga ob pomoči domačinov pripravile Slovenska ljudska stranka Domžale, Zveza kmečke mladine v občini ter kmečka dekleta in žene 9. avgusta 1992 in je bil zelo lepo obiskan. Prvonagrajeni kmečki voz m G. Milan Knaver, dr. Stanko Busar, Jurij Berlok in Marjan Grilj Mi smo pa kovači, pa kujemo... Voz s kovači iz Krtine je dobil drugo nagrado Razpis vabilo Turistični razvoj - sodelovanje Vabimo vse delavoljne občane, ki imajo željo ali interes sodelovati pri izdelavi programa razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti v občini Domžale, da se nam pridružijo v delovno skupino. Razdelili smo se na štiri podskupine, po porečjih naših glavnih rek: porečje Kamniške Bistrice (vodi g. Janez BENDA, Domžale), porečje Pšate (vodi g. Vido REPANSEK), porečje Radomlje (vodi g. Katarina CERAR) in porečje Rače (vodi g. Milan BRODAR). Za porečje Kamniške Bistrice želimo poiskati dodatne vodje podskupin za severni, osrednji (mesto Domžale) in južni del. Turistični razvoj - tekmovanje Zbiramo odgovore oziroma mnenja o naslednjih vprašanjih: T.1. Kakšna mora biti VIZIJA in STRATEGIJA turistične in spremljajočih dejavnosti občine Domžale in bližnje okolice? T.2. Kakšne so glavne PREDNOSTI in še neizkoriščene DANOSTI turistične in spremljajočih dejavnosti občine Domžale in bližnje okolice? T.3. Vaši konkretni predlogi PROJEKTOV in AKCIJ, ki jih je potrebno realizirati TAKOJ (v letu Slovenskega turizma 1993) oziroma v bližnji prihodnosti za razvoj turizma in spremljajočih dejavnosti v občini Domžale in bližnji okolici? T.4. Katere so glavne OVIRE in PROBLEMI, ki zavirajo in otežujejo razvoj in jih lahko reši občina? Delovna skupina za izdelavo programa razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti v občini Domžale bo nagradila najboljše štiri odgovore, ki se bodo vključili tudi v sam program, z lepimi knjižnimi nagradami. Turistični razvoj - akcije Okolica se predstavi Domžalam - ideja g. Jane Habjan, Promocija kolesarsko-pohodniških smeri v občini Domžale, Oblikovanje in postavitev poslovno-turističnih tabel/panojev. Iščemo podjetne nosilce organizacije in izvedbe. Turistični razvoj - ovitek Izbor turističnega ovitka je končan. Ovitek je razprt velikosti formata A4. Šestina prostora je namenjena za oglaševanje. Vsi zainteresirani zasebniki in podjetniki s sedežem v občini Domžale imajo možnost brezplačne uporabe ovitka. Sodelujejo le pri kritju stroškov priprave svojega oglasnega dela in tiska. Prvo serijo bo izdala občina Domžale za promocijo svojih turističnih in rekreacijskih potencialov. Oglasite se zaradi sodelovanja pri oglasnem delu in distribuciji ovitka. Naslov: Izvršni Svet SO Domžale »Turizem« - Tomaž ŠTEBE 61230 Domžale Srečanje ledvičnih bolnikov na Gorjuši Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana je v nedeljo, 13. septembra, pri Jamarskem domu na Gorjuši pripravilo že tretje družabno srečanje ledvičnih bolnikov. To je bilo prijetno srečanje starih znancev, ki se povečini dan za dnem srečujejo na dializnem oddelku v ljubljanskem kliničnem centru. Hkrati so se na srečanju spomnili tudi težavnih začetkov uspešnega delovanja dializnega oddelka, ki so ga vpeljali pred dobrimi dvajsetimi leti, saj pred tem za ledvične bolnike ni bilo rešitve in so umirali. Sedaj se po zdravljenju oziroma čiščenju strupenih snovi iz krvi vsake dva dni nekateri tudi v nekoliko daljših presledkih vračajo na delo, med svoje družine in v domače okolje. Društvo si prizadeva lajšati težave, ki ledvične bolnike pogosto tudi duševno hudo prizadenejo. Skratka, poskrbi, da se ledvični bolniki čimbolj vključijo v vsakodnevno življenje. Druga naloga društva je prizadevanje in popularizacija transplantacije ledvic od sorodnikov ali ponesrečenih oseb. Za to pa so potrebni najrazličnejši podatki o zdravstvenih razmerah ledvičnih bolnikov. V ta namen bodo namenili ves izkupiček, ki so ga na srečanju dobili z bogatim srečelovom. Za tako velik srečelov so se poleg številnih darovalcev posebej potrudili Franc Pohlin, Tone Cevka in Janez Vodlan, zbrali so skoraj pol drugi tisoč dobitkov. Svoje srečanje na Gorjuši so ledvični bolniki začeli s prijetnim kulturnim programom. Udeležence je najprej pozdravil mešani pevski zbor Kante-mus iz Kamnika s Prešernovo Zdravljico. Potem je udeležence in posebej ledvične bolnike pozdravil domžalski župan mag. Ervin Anton Schvvarz-bartl, nato pa še predstojnik, nefrološke klinike v Ljubljani dr. Rado Kveder in predsednik Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana Zvonko Gosar. Vmes so srečanje z lepo pesmijo poživljali kamniški pevci. Številni udeleženci so si ogledali tudi lepote Železne jame in muzejske zbirke v pritličju jamarskega doma. Zbor Kantemus je po ogledu Železne jame v njej pod vodstvom Janeza Klopčarja zapel več pesmi. STRAŽAR Ob trideseti obletnici izhajanja občinskega glasila bo uredništvo SLAMNIKA pripravilo okroglo mizo. Bralce SLAMNIKA vabimo, da uredništvu sporočijo, kaj jim v tem časopisu ni všeč, kaj pričakujejo in si želijo in kaj bi se po njihovem mnenju brez večjih stroškov dah izboljšati. Berite SLAMNIK - Dopisujte v SLAMNIK IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS LUKOVICA Nova pridobitev V prvih dneh septembra so krajani Vidma in Bobovnika ter sosednjih vasi v KS Lukovica pripravili prisrčno slovesnost, s katero so namenu izročili asfaltirani odcep ceste Videm Bobovnik. France Zore, predsednik Sveta KS Lukovica je po pozdravu poudaril velik prispevek krajanov k novi pridobitvi. Matjaž Cerar je predstavil zgodovino Koseške doline, kjer so prve ceste znane že iz davnine, novi asfalt pa je dolini prinesel lepši in prijetnejši videz. Prizadevanja krajanov, ki so cesto uvrstili tudi v program krajevnega samoprispevka, so prve sadove rodila že v letu 1983. S prizadevanji vodstva KS Lukovica, bila je posebej pohvaljena Marina Urbanija, delegatka KS Lukovica. Z delom in sredstvi krajanov, delom gradbenih odborov, s pomočjo Stanovanjsko komunalnega podjetja Domžale in razumevanjem občine Domžale je tako končana še ena etapa rekonstrukcije cestnega omrežja, katere trak je prerezal Stane Vesel in vsem zaželel varno vožnjo. KS MORAVČE Bolj prijazne Moravče Ureditveni načrt Moravče iz leta 1985 je predvideval tudi izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Krajevna skupnost je ob pomoči občine doslej že zgradila del primarnega voda, katerega delovanje pa ni mogoče, saj ni izgrajena čistilna naprava, na katero čakajo tudi ulice, saj jih bo mogoče urediti šele po izkopu kanalizacijskega omrežja. Raznovrstne odplake tako ostajajo v greznicah, nekaj jih odva- jajo po melioracijskih kanalih, najdejo pa tudi pot v Drtijščico. Vse to naj bi uredila čistilna naprava, s katere izgradnjo so pričeli v teh dneh. Graditelj Kamnik bo opravil gradbena dela, podjetje EKO DATA bo poskrbelo za opremo, I. faza za 1000 enot pa naj bi bila končana do konca leta. Omogočala bo mehansko čiščenje odplak. Krajevna skupnost predvideva, da bo po ureditvi elektro in vodovodnega priključka v zadnji četrtini letošnjega leta mogoče začeti s sklepanjem pogodb s krajani. Ker je pri vsem tem najbolj zanimiva cena, zapi-šimo še to: nekje okoli 1200 DEM na gospodinjstvo. KS IHAN Selo - Bišče Tudi v Krajevni skupnosti Ihran uspešno uresničujejo program razvoja, katerega pomembnejši del je tudi asfaltiranje ceste Selo-Bišče, kjer je zemeljska dela izvedel podjetnik Vodlan, cesto pa asfaltiral SCT Ljubljana. Štirimetr-ski asfaltni pas, urejeno odvodnjavanje in bankine bodo prispevale k urejenejšemu okolju in varnejši vožnji. Nadaljujejo se tudi zemeljska dela na cesti Goricica-Goro-peče. KS KRTINA Varnejša šolska pot Po dokončni ureditvi poti v Dolenjo vas so se v tej KS krajani lotili urejanja ceste Brezje--šola, ki bo zagotovila varnejšo pot šolarjev, pa tudi drugih uporabnikov te ceste. Ureditev te poti je del programa krajevnega samoprispevka, krajani bodo zemeljska dela opravili sami, od občine pa čimprej pričakujejo asfalt. Grb, zastava in pečat Mengša Skupščina KS Mengeš daje v 14-dnevno javno razpravo osnutek grba, zastavo in pečat Mengša. 1. GRB - izhodišče za likovno obdelavo je bil pečat, kronološke dative iz leta 1154. Podlaga je bela, oblika dvojnega trnka pa je v modri barvi RAL 5015. Rob grba je v črni barvi. 2. ZASTAVA - Desno polje je v modri barvi RAL 5015 levo v beli barvi. Grb je postavljen v spodnjo polovico zastave simetrično med modrim in belim poljem. Zastava v originalu meri 800 x 2400 mm. Na spodnjem koncu je izrez, ki je viden na risbi (400 mm x 200 mm). 3. PEČAT - za potrebe kraja Mengeš je za krajevno skupnost oblikovan pečat-žig v velikosti 32 mm in z vpisom KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ. Osnovna izhodišča in potrditev našega predloga smo dobili pri heraldiku prof. dr. Otore-pcu, original pa je obdelal dipl. inž. Tone Benda. Krajane prosimo, da posredujete svoje pripombe v 14-ih dneh od objave v občinskem glasilu Slamnik, v tajništvo KS Mengeš, Zavrti 2, 61234 Mengeš. Predsednik skupščine KS Mengeš; ANDREJ URBANC Grb Pečat Zastava 8 /lamnik Domžale Čas gripe Obdobje pogostih prehladnih obolenj je pred durmi. Kdo ne pozna občutka ščegetanja v nosu, praskanja po grlu, zoprnega kašlja, včasih združenega s povišano telesno temperaturo, utrujenostjo, glavobolom! Mrzli, megleni, bolj deževni dnevi nas potisnejo za zapeček, manj smo zunaj, v naravi, več v množici soljudi (šola, služba, javna prevozna sredstva). S kihanjem, kašljanjem, neposrednim stikom (roke!) se prenašajo povzročitelji teh obolenj - virusi. Otroci prebolevajo v povprečju 6-8, odrasli pa 2-4 prehlade letno. Potek prehlada je pri kadilcih hujši. In kako si lahko pomagamo, če zbolimo? zbudi ponoči). Z antibiotiki zdravimo le zaplete (npr. vnetje sinusov, ušes pri prehladu, pljučnico pri gripi). Počitek doma si privoščimo vsaj še dan, dva, ko imamo že normalno telesno temperaturo in se dobro počutimo. Kaj pa preprečevanje teh obolenj? Z zdravim načinom življenja največ pripo-moremo, da nas že prve sapice ne spravijo v posteljo. Primerna prehrana s čim več vitamini, zadosti počitka (spanja), pa gibanja na svežem zraku, pravilno oblačenje (majhni otroci so večkrat pretopio oblečeni), izogibanje škodljivostim (kajenje, alkohol), pa tudi ščepec življenjskih radosti (vsakomur po svojem okusu) - je pravi recept, ki si ga napišete in se ga držite sami. Higienski ukrepi - pogosto umivanje rok, uporaba robčkov za enkratno uporabo, pravilna zaščita ob kihanju in kašlja-nju, prezračevanje prostorov..., so znani. Specifična zaščita je možna s cepljenjem proti gripi. Letos je na voljo učinkovito cepivo (sestavljeno iz ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE OE »SPLOŠNO ZDRAVSTVENO VARSTVO« Higiensko-epidemiološka služba Obvestilo o cepljenju proti gripi Obveščamo vas, da bomo tudi v letošnji jesenski sezoni organizirali cepljenje proti gripi. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je cepljenje še vedno edini ukrep, ki zagotavlja individualno zaščito. Vemo, da je prav pri cepljenju proti gripi pomembna tudi kolektivna zaščita, ki jo dosežemo z velikim številom cepljenj. Za cepljenje proti gripi bo v letošnji sezoni na voljo cepivo avstrijskega proizvajalca. Cepivo je primerno tudi za otroke, ki so mlajši od 7 let. Za zaščito pred gripo zadošča 1 doza cepiva za odrasle in dve za otroke v jesenski sezoni. Cena cepljenja je 800,00 SIT. Pokličite 711-015. Čudežnega zdravila ni, veliko pa lahko sami naredimo za boljše počutje. Ob povišani telesni temperaturi je osnovno pravilo počitek v primerno toplem in prezračenem prostoru. Ne pla-nimo takoj po zdravilih! Domača sredstva za znižanje temperature so preprosta, vsakemu dosegljiva: limonada, mali novec, sok rdeče pese, mlačni obkladki ali kopel od vratu do nog. Če temperatura naraste prek 39°C, si pomagamo z zdravili (Panadon, Aspirin). Zgodnejše zniževanje je potrebno pri otrocih, ki so imeli napad vročinskih krčev, ali tistih bolnikih, ki jih vročina zelo zdela. Priporočljivo je zadosti tekočin - piti predvsem čajev. Počutje nam lahko izboljšajo sredstva za lajšanje tegob: kapljice za nos (uporabljamo največ 4-6 dni), sirupi za izkašljevanje (jemljemo čez dan, ne tik pred spanjem), sredstva proti kašlju (npr. pri kašlju, ki nas antigenov virusov influence A in B, ki najpogosteje povzročata epidemije), ki prepreči obolevnost tistega, kdor se cepi. Če pa cepijo v dovolj velikem obsegu v kakšnem okolju (več kot 80%), varuje tudi tiste, ki se niso cepili. Glede na pojav epidemije gripe v prejšnjih letih je najugodnejše obdobje za cepljenje sredi oktobra. Odrasli se cepijo samo enkrat, otroci pod 15. letom starosti pa v dveh dozah v razmiku enega meseca. Posebno priporočljivo je cepljenje za kronično bolne srčne, pljučne, ledvične, revmatične bolnike. Posvetujte se s svojim zdravnikom in odločite se čim prej. Za konec pa še povabilo k sodelovanju. Če imate predloge, želje, o čem bi še pisali v »zdravstvenem kotičku«, nam pišite na Uredništvo Slamnika in poskušali vam bomo ustreči. Lepo se imejte! DR. MIRA AŽMAN še dodatna možnost za še hujše nesreče kot sicer. Ne pozabimo na prilagajanje vremenskim razmeram, ko postanejo ceste spolzke, predvsem na začetku deževja. Dnevi so krajši, sonce nižje na obzorju, manjša vidljivost ob oblačnosti pa predvsem v megli, zato bodimo vidni in prižgimo luči. Več luči večja varnost. Jesen je tudi Prometna varnost jeseni Izteklo se je vroče poletje. Vse bolj vroče in na žalost krvave so tudi ceste naše mlade države Slovenije. Prihaja jesen in ta je že po tradiciji slabo zapisana v prometni varnosti. Prva preizkušnja varnosti na cestah pa je začetek novega šolskega leta, ko se pojavijo v prometu razigrani otroci, med njimi pa so še posebno nebogljeni prvošolčki - tisti z rumenimi rutkami. Pa prvi prometni preizkus mine, tudi letos še kar varno, žal pa ne toliko zaradi osveščenosti udeležencev v prometu, temveč bolj zaradi povečane skrbi za varnost in prisotnosti policije ter kontrole na cesti. Žal, takšni smo! Jesen pa nam pripravlja tudi kar nekaj skritih pasti, ki so ob upoštevanju, da so med nesrečami najpogostejši vzroki prevelika hitrost -divjanje, alkohol -pijanost, izsiljevanje prednosti, agresivnost z neznanjem in neupoštevanjem predpisov, čas za ozimnico, kar se čuti še posebno ob koncu tedna, ko se valijo kolone s preveč obtoženimi vozili v mestna jedra. Ko grozdje dozori, se mošt hitro spremeni v vino, to pa je še dodatna nevarnost za varnost na cesti. Na cesti nismo sami, ampak so še razni »norci in divjaki«, ki bi prej spadali kam drugam. Žal se prometna varnost kljub akciji -10%-poslabšuje. Vzroki za to pa so še med omenjenimi, še naslednji: psihična napetost, razuzdanost, nerazsodnost, oholost, pomanjkljivo obvladovanje tehnike vožnje in neznanje ali neupoštevanje predpisov itd. Kje je naša prometna kultura? Ko si tako želimo j v Evropo, včasih še bolj sodimo v džunglo. Na žalost! S. Bi Zeliščni tabor v Stični Trije člani MKD Domžale (Marko Cotman, Irena Stražar in Jožica Čehun) so se od 14. do 16. avgusta 1992 udeležili tabora v Stični o zdravilnih rastlinah in metodah naravnega zdravljenja. Glavna organizatorja sta bila MKD Grosuplje in MKD Litija. Animatorji tabora so bili strokovnjaki iz Krke in pater Simon Ašič, ki je, hudo mi je zanj, nekaj dni po tem dogodku umrl. Mislim, da tistim, ki smo se tabora udeležili, ni bilo žal, saj smo si pridobili mnogo novega znanja na področju zdravilnih zelišč, kakor tudi na področju kulture, navezali veliko novih stikov in preživeli mnogo lepih trenutkov. Vsi udeleženci so ob zaključku izrazili željo, da bi se prihodnje leto zopet srečali na kakšnem podobnem taboru. IRENA STRAŽER MKD Domžale DANES IN NIKDAR VEČ Štance Laze Industrija apna v Kresnicah želi kamnolom Ušenišče, ki se že sedaj surovo zajeda v zeleno hribovito pokrajino med Moravčami in Vačami ter dolino Save. Če bo tako, kot načrtujejo v Apnenci in v Razvojnem zavodu Domžale, bodo kamnolom razširili še za cca 700 x 250 m površine. Da bo do te razširitive zagotovo prišlo, sklepamo po tem, da ob komisijskem ogledu na Ušenišču 26. maja letos ni nihče nasprotoval, zlasti pa ne krajani in njihovi predstavniki. Bolj pomembno, ali bodo kamnolom povečali ali ne, pa je vprašanje, kaj bo z izkoriščenimi površinami, kdo bo poskrbel, da bodo kdaj vendarle oze-lenele. Razen medlih obljub od vodstva Apnence nismo mogli dobiti zanesljivih zagotovil, da bodo površine za seboj uredili in pogozdili. Med pogovori smo kar nekajkrat slišati zahteve, naj Apnenca, ki za nadaljnji obstoj nujno potrebuje surovine, kaj | več prispeva za razvoj komunalne dejavnosti v teh krajih. Zaradi razširitve kamnoloma pa je potrebno odstraniti tudi eno domačijo, tako bodo Štance Laze kmalu izginile z zemljevida občine Domžale. S. S. Kaj pa je tebe treba bilo, opuščeni kamnolom Ušenišče In kaj bodo rekli možje? Med zobmi in ob zobeh še ni reda Naj pričnemo z vprašanjem izpred leta dni v Slamniku Med zobmi in ob zobeh - več reda? Med zobmi so že postavljeni elementi za red, ob zobeh je pa še vedno nered. Kako to mislite? S sprejetjem zdravstvene zakonodaje so bili postavljeni temelji nove organiziranosti dejavnosti in zavarovanja. Red je v tem, da imamo v naši občini za izvajanje javne zdravstvene službe dogovorjeno s titularjem - občino le osnovno javno zdravstveno dejavnost, organizirano v Zdravstvenem domu z organizacijsko enoto Splošnega zdravstvenega varstva in Zobozdravstvenega varstva. Nered pa je v tem, da tako imenovani privatniki ali bolje rečeno črna praksa, še niso pokazali interesa organiziranja kot zasebni zdravstveni delavci. Zakaj tako? Privatniki, ki so fušali pod maršalom, so videli, da gre tako tudi pod Peterletom in da je tudi sedaj to še vedno najbolj donosno, saj ni potrebno odvajati »cesarju, kar je cesarjevega« za nepobrane družbene obveznosti pa tudi očitno ni potrebe v občinskem proračunu. Kaj pa uporabniki - pacienti? Prepričani so, da je pri »privat- niku« ceneje in bolje in tudi takoj so na vrsti. Slednje drži, drugo pa je pod vprašajem. Zakaj? To vprašanje zahteva temelj i-tejši odgovor. Javna zobozdravstvena dejavnost je sklenila z zavodom za zdravstveno zavarovanje pogodbo šele v polletju z zahtevo Zavoda za 3% zmanjšanje obsega dela nasproti letu 1991, sicer bi nam zmanjšali ceno storitev za 9%. Tako podpisana pogodba pomeni razkorak med potrebami zavarovancev in možnostjo javne zdravstvene službe. Tudi ne drži izjava ministra za zdravstvo, da bo opravljeno delo iz obveznega programa v celoti plačano, kar v pogodbi ni zagotovljeno. Da bi omilili ta razkorak in izkoriščanje »črne prakse«, smo v javni zdravstveni službi ponudili občanom možnost sa-moplačništva. To pomeni, da občan ali kdor koli, ki je pripravljen plačati zobozdravstveno uslugo, jo lahko izkoristi v okviru javne zdravstvene dejavnosti s prosto izbiro zobozdravnika, dogovorjenim terminom in vsebino dela ter izve tudi ceno usluge. Usluge so podvržene notranji strokovni kontroli, za njih obstoja garancijski rok in pacient dobi tudi račun, ki mu predstavlja odbitno postavko pri prijavi dohodnine. Vsega tega pri »privatniku« ne dobi (garancije, kontrole strokovnosti, računa), ker v naši občini še nihče nima dovoljenja, niti ni zaprosil za zasebno zobozdravstveno dejavnost. In cene storitve? Po naših ugotovitvah so cene storitev v javni zobozdravstveni službi nižje kot v črni praksi, saj stane npr. hit mode porcelanska prevleka v naši ustanovi 15.000 SIT, je medtem ko v črni praksi 320-400 DEM ali celo več. Cena_ preproste zalivke pri nas je 550 SIT, pri »zasebnikih« od 1.000 do 1.500 SIT. Cenik naših storitev je javno obešen na oglasni deski in dostopen vsem zainteresiranim. Morda nekaj informacij o zavarovalništvu? Namesto prejšnjih občinskih oz. republiških SIS za zdravstvo in v prehodnem obdobju Republiške uprave za zadravstvo je država uzakonila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (podobno nekdanjemu socialnemu zavarovanju) kot institucijo, ki zbira prispevke za zdravstveno zavarovanje, sklepa pogodbe v imenu zavarovancev z javno zdravstveno službo (javno in privatno zdravstveno dejavnostjo). V okviru zavarovalnice se zavarovanci dogovorijo za obseg in vsebino obveznega zavarovanja (tu so določene kategorije oproščene prispevka, ostali pa dopla-čujejo do polne vrednosti cene storitve - participacija), obstoja pa možnost prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se sklepa lahko z Zavodom za zdravstveno zavarovanje ali kako drugo zavarovalnico. Vsebina in obseg obveznosti in pravic zavarovancev iz naslova zdravstvenega zavarovanja bosta urejena z ustreznimi predpisi o normativih in standardih ter pravicah in obveznostih. Torej kako v bodoče? Za v bodoče sem optimist, saj bodo morala biti postavljena pravila igre v okviru javne zdravstvene službe, ki jo sestavljajo javni zdravstveni zavodi s svojimi delavci in javni zasebni zdravstveni delavci in sodelavci. Vodja OE ZV DOMŽALE: ŠIRCELJ dr. MITJA /lamnik PREVEČ JE SOLZA IN NASILJA PRI VZGOJI OTROK Vzgoja brez nasilja Za zaključek predavanj v lanskem izobraževalnem obdobju 1991/92 smo slovenski krščanski demokrati v Dobu povabili v našo sredo salezijanca profesorja Toneta Ciglarja avtorja knjige z istim naslovom, kot je bilo predavanje. Izvedli smo anketo v kateri smo ugotavljali želje poslušalcev, tako glede najbolj primernega časa in oblike predavanj, kakor tudi želje o temah predavanj. Ugotovitve te ankete bomo upoštevali v prihajajoči sezoni, ki jo pričenjamo 16. oktobra ob 19. uri v Kulturnem domu v Dobu. Predavatelj bo naš poznani gost prof. dr. Anton Stres z naslovom: Kristjan in moderna družbena vprašanja. Predavatelj se na začetku predstavi in pove o svojem delu z mladimi v gimnaziji v Želimlju. Razloži dediščino sv. Don Boska iz katere živijo naši solezijanci. Otrok je kot knjiga, ki jo v do-beršni meri izpišejo starši in vzgojitelji. Vzgoja je kot neizbrisno črnilo. I. Cankar: »Ali nikoli nisi občutil, da je greh zoper naturo, če so otroške sanje ogu-Ijufane? V srcu ostanejo zmerom do zadnjega dne, kakor žolč in pelin. Ne premaga jih nobeno zrelo veselje in tudi ne nobeno zrelo razočaranje. A da bi življenje odprlo sam paradiž nenadoma bi prikipele izpod cvetja grenak studenec. Kaj naše razočaranje starcev, kaj naše spoznanje, beseda več na popisanem papirju. Razočaranje otroka pa je prvotno besedilo vsega življenja. Morda se po dolgem romanju iz-premeni ali izbriše posamezna beseda morda se malo predrugači slog ampak prvotno besedilo ostane in je vsem očito«. Prvotno besedilo življenja pišemo v dušo otroka starši in ta pisava je neizbrisna. In v premnogih otrocih grenak studenec vse življenje. Otrok, ki je tepen, je kot najbolj običajna in pa vidna zunanja občutena oblika nasilja, in je kot fizična kazen, če to doživi kot krivico, ostane grenek spomin vse življenje. Predavatelj omeni tudi vzgojno knjigo Alenke Pu-harjeve v kateri piše: »Vsaka človeška skupnost je sestavljena iz posameznikov, ki stojijo na različnih stalno menjajočih se pozicijah svojega popotovanja od rojstva do groba. Vsak novi pripadnik te skupnosti začenja svoje življenje majhen, nebogljen, ranljiv in popolnoma odvisen od drugih«. Otrok je popolnoma v naših rokah. Vsak se že ob samem vstopu v svet sreča s celo vrsto eksistencialnih ali bivanjskih dvojic oziroma diametranih nasprotij. Svet je razdeljen na velike in majhne, na močne in šibke, na vladajoče in vladane. Vsaka na pogled še tako neznatna gesta, ki se odigra na relaciji med velikimi in majhnimi ljudmi v temeljni človeški skupnosti - družini, pomeni neizbrisno poročilo o živ-Ijenskem slogu na tej in na vseh drugih ravneh medsebojnih odnosov. Vzgoja otrok je torej vcep-Ijanje in zbiranje informacij v osnovnem pomenu besede, se pravi informiranje ali izoblikovanje človeka - je učenje o pravilih, ki obvladujejo svet. Je zbiranje spoznanj o možnostih, ki se odpirajo na naslednji postaji življen-skega popotovanja in je hkrati iskanje mej, ki ločujejo eksistencialna nasprotja v katerih prvo in temeljno je majhen-velik. Zakaj je otrok tepen - kaznovan? Zato ker se ne more braniti, to je temeljna osnova - temeljna kategorija. Zakaj se pa ne spraviš na soseda, ki te je prizadel stokrat hujše? To so temelne resnice pri vzgoji brez nasilja. Otrok je dobesedno v naših ro- kah, kakor kepa premešane gline, ki jo lahko oblikujem. Ne čisto popolnoma ampak usodno v pozitivnem ali negativnem smislu smo tu res ustvarjalci. Zato bi se vedno morali vprašati kaj iz tega otroka lahko naredimo, kaj hočemo narediti, kaj moramo narediti in kaj moremo narediti. Vse vidike moramo upoštevati, te je potrebno imeti vedno pred očmi. Hkrati pa tudi česa ne moremo in še bolje česa ne smemo. Kvit hok at eternitate? Vsak vzgojitelj ali oče, mati bi se moral vedno vprašati, kadar stoji pred otrokom in hoče kar koli ukreniti, kaj to lahko pomeni za mojega otroka. Avtor je izdal na to temo knjižico z naslovom »Vzgajajmo brez nasilja«. V kateri so zbrana pričevanja otrok o nasilju nad njimi od lanskega leta. Vzgoja naj bi bila vedno zavesten in načrtovan pozitiven proces, zato nikakor ne moremo to prepustiti zgolj naključju. Vzgoja je oblika nasilja nad otrokom. Dejansko tako je, ker drugače ne more biti, če mislimo kakšen je otrok, da uporabim grobo primerjavo: tako kot iz kepe gline ni nič, če ne naredim nad to kepo nasilja in iz nje naredim izdelek. Iz narave samega otroka izhaja, hkrati pa dejansko tako je, da je vzgoja največkrat žal pri mnogih dejansko preveč huda oblika, da že lahko govorimo o zlorabi. Vzgoja je namreč sama po sebi protisloven proces in je tukaj potrebno izredno veliko modrosti, ustvarjalnosti in resnične človekoljubnosti. Tako npr. vzgoja za svobodo otroka ni mogoča, če pri tej vzgoji ne uporabljamo omejitev. Ni mogoča vzgoja za pokorščino, če otroku ne damo svobode, ni mogoče otroka vzgojiti za ljubezen, če ga ne discipliniramo. Otroka človeško ne discipliniramo, če to ne delamo z ljubeznijo. Tudi ljubezen je prisila. Naše srečanje se je končalo s pogovorom z avtorjem o zanimivih vprašanjih vzgoje naših otrok, ki so najbolj izpostavljena, najbolj nezaščitena, najbolj ogrožena in najbolj odvisna bitja, ker otroku ne priznavamo enakih pravic ne enakega dostojanstva. PERECRIN STEGNAR Vrtec Dominik Savio vrtec veselih otrok Ob vsem hrupu in prahu okrog krščanskega programa v vrtcu Dominik Savio, ki ga ustanavlja VVZ DOMINIK SAVIO - KARI-TAS Domžale je kljub večkratni predstavitvi programa ostalo le politiziranje, starši pa so zaradi medijskega linča ostali brez prave informacije, kakšen bo novi otroški vrtec? Zato kot avtor programske zasnove kratko povzemam programske posebnosti, ki bodo življenjski stil otrok in vzgojiteljev v vrtcu. Osnova vzgojnega dela je Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok Republike Slovenije, posebno v tistih psiholoških, pedagoških in razvojnih elementih, ki so sprejeti tudi v nove zasnove koncepcije predšolske vzgoje kot pozitivne izkušnje teorije in prakse. Poleg tega hočemo v delu s predšolskimi otroki pripraviti razpoloženje za krščansko vzgojo v soglasju in najtesnejšem sodelovanju z družino. Posebno pozornost bomo posvečali vzgoji za ljubezen do bližnjega, socializaciji v oblikovanju in prakticiranju moralnih vrednot in lepega vedenja, zadovoljevanju čustvenih razvojnih potreb z osebnim angažiranjem vzgojiteljev in z »družino v vrtcu - vrtcu v družini«. Vzgojo želimo ustvarjati v prostoru kreativnosti in z osebnim zgledom vzgojiteljev, enakopravno povezani z družino in otrokom. Kot božji otroci računamo na Božje vzgojno delovanje, ki naj bi vodilo vse udeležence v polno človeka vredno in srečno, veselo življenje. Ustvarjalnost je usmerjena k sočloveku in želi njegovo življenje polepšati z dobroto. Tako želimo pomagati družini, ki želi svoje otroke oblikovati po načelih krščanske etike in v družbi širiti gibanje prave humanosti, spoštovanje sočloveka, sodelovanje in sožitje med ljudmi. Na področju gibalnega razvoja program sledi med drugim tudi naslednjim namenom: gibanje je zdravo za telo in duha, mora pa biti obzirno, upoštevati druge in varovati lepote narave, igra je sodelovanje - ne tekmovanje, po naši gibalni spretnosti posredujemo dobroto ljudem, delo je dar, vrednota - pomoč, veselje, ki ga izražamo... Intelektualno področje sloni na skupnem odkrivanju zakonitosti narave in življenja kot daru, ki nam ga daje Bog, da z našo ustvarjalnostjo, igro in veseljem delamo svet lepši, prijaznejši... Čustveno življenje otroka je izredno bogato, zato program posveča posebno pozornost doživljanju pozitivnih čustev, sožitju z družino in nuđenju občutka, varnosti in sprejetosti. Na socialnem razvojnem področju spodbujamo pravo humanost in tako osmišljeno odpoved, pravilne socialne odnose v oko- lju, kjer se ljudje srečujemo, se obnašamo, sodelujemo, praznujemo... Socializacija otroka temelji na družini, ki jo želimo intenzivno vključiti. Hvaležnost za darove, ki jih bo premogla naša miza, bomo pred obedom in po njem izražali s primerno molitvijo. Zaradi medsebojne ljubezni in sodelovanja in ker nas Bog ljubi, bo med nami nastajalo veliko močnega veselja, pesem, igra, ki nas bo osrečevala. Moralno področje - najbolj izi-valno in najbolj prežeto s krščanskim pogledom na svet in življenje: luč v duši vedno gori, naši prijatelji svetniki nam kažejo pot, ne krademo, ne lažemo... poštenje je lastnost kristjana in vsakega človeka, odgovornost za drugega, spoštovanje starejših in predstojnikov, odpuščanje... Četrto področje je vključevanje otrok z motnjami v razvoju v naše oddelke. Še mnogo bi mogel napisati o programskih pobudah. Več naj ostane izziv za tiste, ki so in bodo vpisali svoje otroke v vrtec Dominik Savio. Vzgoja mora temeljiti na stalnem notranjem preverjanju resnične ljubezni in poštenega namena, upoštevati različnost posameznikov in biti zasidrana v posameznikovi in skupni svobodni odločitvi! dipl. def. - vzgojitelj ALOJZIJ ŠTEFAN Begunci iz BIH v občini Domžale V mesecu aprilu 1992 smo v občini Domžale začeli v občinski organizaciji Rdečega križa sprejemati prve prijave beguncev iz BIH. Po navodilih RK Slovenije smo uvedli poizvedovalno službo za evidentiranje ter izdajo statusa pre-beglih oseb iz BIH, ki so se nastanili predvsem pri sorodnikih in znancih v občini Domžale. Za pridobitev statusa prebeglih oseb iz BIH ni bilo nobenih omejitev. Z statusom so pridobili nujno potrebno zdravljenje, potrebna zdravila in sanitetni material, nosečnicam pa je omogočen porod. V začetku meseca maja smo prejeli od republiške uprave za zaščito in reševanje nalogo, da z medresorsko skupino občinskega štaba za CZ pripravimo lokacijo za namestitev in oskrbo beguncev, saj se je v tem času močno povečal prihod prebeglih iz BIH. Medresorska skupina se je odločila, da pripravi šoto-rišče na parkirišču Vektorja v Jar- šah. Sotorišče je bilo v zelo kratkem času pripravljeno za sprejem in namestitev beguncev, vendar ga je republiška uprava z vsemi šotorišči v Sloveniji ukinila. V občini Domžale smo ugotovili, da beguncev ne moremo namestiti v trdnejše objekte. Občina Domžale je tako ena redkih v Sloveniji, ki nima zbirnega centra za begunce. V mesecu juliju je bilo v občini 735 beguncev pri sorodnikih in znancih. Pojavljati so se začeli večji problemi, ker so ljudje s sprejetimi begunci (17 oseb v dvo sobnem stanovanju) že živeli v težkih socialnih razmerah. Tako smo morali veliko beguncev premestiti v zbirne centre po Sloveniji. Medresorska skupina RK Slovenije je 4. 8. 1992 sklenila, da se preneha na novo evidentirati v kategorije beguncev, s tem v zvezi pa so nehali izstavljati potrdila o statusu begunca, razen v izjemnih primerih. Osebe, ki se želijo na novo evidentirati, napotijo na najbližjo policijsko postajo. V občini Domžale je trenutno evidentiranih 523 oseb (54 moških, 197 žensk, 272 otrok). Vsi nastajajoči problemi glede pridobitve statusa se urejajo v uradu z'a begunce visokega komisariata organizacije ZN v Ljubljani Kopitarjeva 2, telefon 325-281, ki ie bil ustanovljen v mesecu septembru. Organizacija Rdečega križa v občini Domžale je nudila pomoč predvsem v prehrambenih paketih, pralnih praških, rabljenih oblačilih, obutvi, posteljnini, odejah, higienskih potrebščinah, plenicah in otroški hrani. Iz skladišča je bilo izdano: 216 odej, 125 rjuh in približno l 500kg rabljenih oblačil, obutve in drugega materiala (postelje, omare, mize, otroški vozički, štedilniki, hladilniki in drugo), 578 prehrambenih paketov (10-1 5 kg hrane v paketu), 247 kg pralnih praškov, 125 kg mleka v prahu, 125 kg testenin. Občanom Domžal pa so izdali 213 prehrambenih paketov, 134kg pralnega praška in jim nudili mate- rialno pomoč iz našega skladišča z rabljenimi predmeti. Primeren trenutek je, da se organizacija Rdečega križa zahvali za vso finančno pomoč in pomoč v materialnih sredstvih, ki so jo nudili posamezniki - občani, delovne organizacije, podjetja, ustanove. Odzvali so se na naš klic za pomoč, niso pozabili na človeško solidarnost in osnovno načelo Rdečega križa NEPRISTRANOST. Rabljene predmete, oblačila, obutev, posteljnino in druge predmete sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. ure do 12. ure, v sredo in četrtek pa tudi do 1 7. ure popoldan v skladišču Ljubljanska 36 Domžale. Finančna sredstva se nakazujejo na žiro račun št. 50120-678-55307 občinska organizacija Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36, telefon 721-246. OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Na povabilo Republiškega sindikata vzgoje in izobraževanja se v Sloveniji mudita delegaciji iz Francije in Nemčije. Predvsem se zanimajo za sistem poklicnega izobraževanja. V torek, 15. septembra, so obiskali Srednjo šolo Domžale, kjer so si ogledali strojne, galanterijske in konfekcijske delavnice. V razgovoru z vodstvom šole in sindikalno zaupnico so se zanimali tudi za način izvajanja praktičnega pouka, sodelovanje šole s podjetji in sindikalne pravice učiteljev. Teksf jn foto; ICOR upovšek DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA TUDI V NAŠI OBČINI Republika dala le za vodovod Ples V okvir Zakona o spodbujanju razvoja na demografsko ogroženih območjih v naši občini spadajo tudi nekatera območja v naši občini, med njimi sta skoraj celotni krajevni skupnosti Zlato polje in Cešnjice ter naselja Gabrje pod Špilkom iz KS Blagovica, Katarija iz KS Velika vas-Dešen, Hrastnik in Limbarska gora iz KS Moravče ter Vrh nad Krašnjo iz KS Kraš-nja. Na letošnji natečaj je naša občina prijavila celo vrsto inve- sticij s teh območij (vodovode Ples, Poljane in Velika vas-Dešen, rekonstrukcije cest Češ-njice-Blagovica, Moravče-Ve-lika vas, Kranje Brdo-Vrh nad Krašnjo). Ministrstvo pa je blizu 2.000.000 SIT dodelilo le za izgradnjo vodovodnega sistema PLES, ki bo pripeljal vodo v Hrastnik in na Limbarsko goro. Ostali zahtevki pa niso bili upoštevani in bomo z njimi sodelovali v natečaju za leto 1993. V. Minister dr. Maks Tajnikar v Domžalah Na povabilo Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale je dr. Maks Tajnikar - minister za malo gospodarstvo, 31. 7. 1992 v sejni sobi občine Domžale predstavil novosti s področja malega gospodarstva in odgovarjal na vprašanja domžalskih obrtnikov in podjetnikov. Uvodne besede je dipl. oec. ZORAN KRAMŽAR - sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj v občini Domžale, namenil trenutnim razmeram v razvoju domžalskega po- Maks Tajnikar je minister za malo gospodarstvo iz vrst SDP. Leta 1981 je postal doktor ekonomskih znanosti, vodil je programe podjetniškega izobraževanja Gea College, kasneje pa se je posvetil akademski karieri; do prevzema funkcije ministra za malo gospodarstvo je bil redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. djetništva in obrti. »V Domžalah smo med prvimi v Sloveniji po številu zasebnih obratovalnic ter tudi po številu zaposlenih v zasebnih obratovalnicah. V domžalski občini zaposlujejo zasebne obratovalnice približno eno tretjino vseh zaposlenih in prinašajo od 10 do 1 I odstoten delež dohodka občini Domžale. Načrtujemo tudi ustanovitev podjetniškega sklada v občini Domžale z nekaj mio DEM kapitala«. Dr. Maks Tajnikar je povedal, da z veseljem prihaja v občino, kjer je podjetništvo že razvito. »Od prevzema te funkcije izhajam iz preproste postavke, da želim narediti nekaj dobrega za razvoj tega ključnega sektorja. Vladni program temelji na dveh točkah: ločitev obrti od gospodarskih družb, ki omogoča nastanek malih podjetij in program pospeševanja razvoja obrti (kreditno-hranilne družbe, olajšave za investitorje, oprostitev prispevka bruto na bruto za zaposlene, itd...« Dr. Tajnikar je tudi povedal, da večjih premikov v deviznem tečaju do novega leta ne bo. Marka bo zrasla le do približno 60 SIT za marko. Gospod Golob je kasneje govoril o dediščini preteklosti, ki jo nosimo, in kolektivističnem duhu, ki zavira razvoj podjetništva. Minister za malo gospodarstvo je odgovoril, da se pri nas, na žalost, s finančno naložbo zasluži več kot z vlaganjem v gospodarstvo in da je v ta namen potrebno zmanjšati obrestno mero bank. KRISTINA BRODNIK 10 Kultura Domžale 1 / domžalskem pro-1 / štoru prihaja zlasti V v zadnjem času do polarizacije duhov, kar za občane in njihov blagor ni ravno najbolje. Krščanski demokrati smo deležni očitkov novega enoumja, pri čemer pa ugotavljamo ravno nasprotno, da bi nam namreč v nekomunističnem sistemu radi vladali komunisti, čemur smo priča na republiški ravni. Obisk Sonje Lokar, ne- KOMENTAR Nevarnost polarizacije! kompetentne osebe za razreševanje domžalske problematike, že govori v tej smeri. Rad bi opozoril na pomembno razliko. Če je razpadel komunizem kot sistem, vemo, da so tudi privrženci komunistične miselnosti naši sopotniki in med njimi tudi dobri ljudje. Kadar obsojamo komunizem kot sistem, ne obsojamo komunistov kot ljudi, zavedamo pa se, da so se posamezniki zapisali komunizmu iz zelo različnih nagibov. Kljub očitkom, da pogrevamo stare jedi, smo dolžni povedati vesoljni Sloveniji, da je nasilje nasilje, tudi če je bilo storjeno v imenu revolucije, da je nasilje nasilje, ne glede na to, na kateri strani je bilo storjeno. Največji uspeh novega sistema je razvrednotenje prikazovanja preteklosti na podlagi črno bele tehnike. Največja zmota starega sistema pa je trditev, da si je človek sam izmislil Boga. Komunizmu kot sistemu je odzvonilo, Bog pa se »utrjuje«, o čemer med drugim pričajo izpovedi posameznikov, ki so bili prisiljeni s svojo vero živeti skrito in številne verske manifestacije širom po Sloveniji. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Če se bomo eni in drugi utrjevali v spoštovanju drugačnosti in različnosti in kadar nihče nikogar ne bo ustavljal v njegovem delovanju, takrat bomo šele lahko govorili o demokraciji, ki ji bo tuja polarizacija, ki zastruplja slovensko tkivo, da navzven kot narod ne nastopamo dovolj enotno, s čimer si zaslužimo, da nas Evropa ne jemlje dovolj zares. Kakšna pa je sicer vstopnica za Evropo, pa vemo. IVAN KEPIC II. tabor SKD občine Domžale na Limbarski gori Na angelsko nedeljo, 6. septembra 1992, sta Krajevni odbor SKD Moravče in Občinski odbor SKD Domžale priredila na Limbarski gori po žegnanjski sveti maši II. TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOMŽALSKE OBČINE. Glavni organizator je bil Roman Capuder, predsednik KO SKD Moravče. Zborovanja, ki je potekalo pod Slomškovim geslom »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«, se je udeležilo veliko ljudi, upoštevajoč, da je bil isti dan na Brezjah 4. Tabor Slovenske ljudske stranke in obletnica kronanja Brezjanske Matere Božje, potem še žegna-nje v Dobu pri Domžalah in še šuštarska nedelja povrhu. Lim-barska gora je tradicionalno ljudsko shajališče in ker Slovenski krščanski demokrati izhajamo v svojem delovanju iz krščanske tradicije in jo želimo ohranjati, je umestno, da smo se zbrali prav na tem kraju. V novem sistemu smo kristjani morali začeti delovati tudi politično, če smo hoteli oziroma če hočemo krščanske vrednote ponovno ponesti in zasidrati v slovenski narod, ker nam jih je stari sistem vztrajno odtujeval. Ivan Kepic, predsednik KO SKD Domžale in urednik strankinega glasila NAŠI POGLEDI, je v uvodnem govoru med drugim poudaril, da so nam tudi danes potrebne'Slomškove besede, ko se slovenski narod znova sooča z nevarnostmi, za katere smo mislili, da smo jih preživeli, ko v nekomunističnem sistemu vladajo komunisti. Posebej je dejal, da krščanski demokrati ne bomo dovolili - ob vsem spoštovanju drugačnosti in različnosti, da bi kdor- koli brez našega privoljenja delal red v naši hiši in pri tem mislil konkretno na gospo Sonjo Lokar, ki ima enoumne apetite do reševanja domžalske problematike glede ustanavljanja vrtcev z versko vzgojo. Naslednji govornik je bil dr. Janez Vasle, predsednik Občinskega odbora SKD Domžale. V svojem govoru je med drugim naštel nekaj tipičnih enoumnih primerov in se dotaknil tudi problematike domžalskega vrtca z versko vzgojo, ki je v načrtu. Ugotovil je, da se pojavljajo težnje po enoumni miselni usmeritvi, kar pomeni nasilje. Mag. Ervin Anton Schvvarzbartl je izpostavil napake Drnovškove vlade in se zavzel za to, da bi časnik Slovenec objavljal več o delu SKD, če sta že Dnevnik in Delo včasih abstinenčna. Imel je dolg govor, iz katerega je odseval ne samo optimizem glede volitev, pač pa tudi poznavanje gospodarskih problemov. Zadnji je spregovoril slavnostni gost dr. Tone Kunstelj, član lO SKD, poznamo pa ga tudi kot borca za pravice nerojenih otrok. Njegov govor je bil izrazito političen. Ponovil je misli iz Drage 92 - med drugim - da ni več časa, da se kristjani porazgubijo po raznih strankah, v ključnem zgodovinskem trenutku morajo podpreti samo eno, tisto, ki je najbližja krščanski misli. Kulturni program so popestrili mešani cerkveni pevski zbor, moravska godba na pihala in harmonikarica Pepca Blejc iz Mengša. Po končanem programu, ki ga je lepo vodila prof. Milka Novak, nas je zabaval ansambel Beli cvet. Družabnemu srečanju sta dala svoj pečat tudi lep dan in žegnanj-ska jedača. IVAN KEPIC NOVA GRAFIČNA PODOBA NARODNIH DEMOKRATOV Lastovka - znanilka lepših dni Narodna demokratska stranka ima nov znak. To je leteča lastovka s soncem v ozadju, kratico ND, spodaj pa še napis NARODNI DEMOKRATI. Kot zanimivost naj navedem, da smo na interni razpis prejeli več kot 70 predlogov in še nekajkrat toliko variantnih izvedb. To samo dokazuje, da imamo v stranki poleg drugih strokovnjakov tudi precej takšnih, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem. Seveda pa se gotovo sprašujete, zakaj smo se odločili za nov znak? Predvsem zaradi tega, ker želimo poudariti specifičnost naše stranke tudi z znakom. Kot se verjetno spominjate, je bil naš prejšnji znak v obliki elipse, v katerem so bile črke SDZ, kar je pomenilo Slovensko demokratično zvezo. Z novim imenom stranke (Narodna demokratska stranka ali krajše - Narodni demokrati) smo seveda morali izbrati nov znak, kajti smo resna politična stranka in kot taki se tudi povsem resno pripravljamo na volitve. Znak, ki vam ga predstavljamo, je z veliko večino sprejel Svet stranke, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Kot sem že uvodoma navedel, sestavljajo znak sonce, lastovica, kratica ND in napis Narodni demokrati. Sonce je vir svetlobe, simbol življenja in tako, kot ptica v letu, simbol svobode. Lastovka je znanilka pomladi, lepših dni, koristna ptica, ki nam zbuja nostalgijo in misel na slovensko tradicijo. V znak naše stranke vnaša gibanje, dinamičnost. Lahko bi rekli, da znak posrečeno združuje dva simbola, ki v ljudeh zbujata pozitivne asociacije. Odlika znaka je tudi velika opaznost in prodornost. Sestavni del znaka sta začetnici imena stranke (ND). V osnovni izvedbi je sonce rumene barve, lastovka in kratica ND sta v modri barvi, napis Narodni demokrati pa je črne barve. Rumena in modra barva sta evropski barvi, kar vam lahko takoj pove, da smo stranka, ki vnaša v našo državo pozitivne vrednote Evrope, v katero si tako želimo. Modra barva je tradicionalna barva konservativnih strank (eno izmed naših načel je tudi: stare vrednote - nove ideje). Kajti smo konservativna stranka, zavzemamo se za stare, dobre človeške vrednote, hkrati pa uvajamo moderno NARODNI DEMOKRATI življenje. V dvobarvnem tisku je sonce rumeno, vse ostalo pa črno. Torej, če boste videli naš znak, lastovico s soncem v ozadju, vedite, da predstavlja nas, Narodne demokrate. JANEZ STIBRIČ Mladi v politiki Po razpadu ZSMS (zveze socialistične mladine Slovenije) in njenem preoblikovanju v stranko z novim imenom LDS (liberalno-demokratska stranka) ter novim programom, s katerim je ta postala »resna« stranka, s katero je treba računati, je v slovenskem političnem prostoru nastala praznina, kjer bi morali delovati mladi. Politika je (p)ostala stvar starejših, ki že imajo svoje zgodovinsko ozadje (bili so črni ali rdeči), in jo zdaj razčlenjujejo in nas o njej poučujejo, če hočemo ali ne. Ker njihove zgodovine ne poz namo, ker jo nismo doživeli in preživeli, se moramo o tem dat poučiti. Tako kot so nas v »biv šem režimu« morili z zgodbicam o junaškem boju partizanov za našo svobodo, tako nas sedaj v »demokratičnem režimu« morijo z zgodbicami o krivicah,_ k so se zgodile v petinštiridesetih Mladi krščanski demokrati iz domžalske občine so v začetku letošnjih počitnic urejali okolje (pulili, grabili, kosili...) in notranjščino (pospravljali, pometali, zlagali, pomivali okna...) naše stare kinodvorane, prihodnjega kulturnega hrama občine Domžale. BOGDAN OSOLIN letih. Večina mladih bo na te zgodbe odgovorila: eno figo me briga in me sploh ne zanima in tudi ne vem, zakaj gre. In prav lahko se da razumeti njihove reakcije. Le kje naj najdejo svoje mesto v slovenski politiki, ki se v glavnem ukvarja s svojo preteklostjo in obnavlja zgodovino, ki je nismo živeli. Kam naj uvrstijo svoje prepričanje na lestvici od črnega k rdečemu. In končno tudi, le zakaj bi se morali opredeliti do njihove zgodovine, ko pa si svojo šele ustvarjamo in so za nas v tem času bolj pomembni problemi eksistence in osamosvojitve od staršev, ki pa nam je za večino skoraj nerešljiv problem. Mladi smo, neobremenjeni s preteklostjo in nočemo, da nas kot potencialne volilce ene in druge strani obremenjujejo s preteklostjo in posiljujejo s sovraštvom. Ljudi ne sodimo po strankarski pripadnosti, temveč po njihovem značaju in odnosu, ki ga imajo do drugih. Zato se nam zdi junijski incident pred ljubljanskim magistratom, ko so Mladi demokrati zbirali podpise za od- stop ljubljanskega župana, popolnoma nerazumljiv. To, da so mlada fanta, stara 22 in 23 let, starejši obtoževali povojnih pobojev Teharjih, je milo rečeno vsaj računska napaka. Obsojanja vredno pa je, da so (spet) starejši, tudi fizično, preprečili mladima fantoma, da b: izrazila svoje prepričanje in svoj protest. Zakaj se mora politika ukvarjati s svojo zgodovino, ko pa je tukaj in zdaj potrebno urediti tisoč novo nastalih problemov. Ne zanimajo nas niti vaš gospod Levstek, niti vaši gospodje tovariši, imamo dovolj lastnih problemov. Tako kot drugje, tudi v politiki velja, da brez mladih, novih, svežih idej in ljudi ne more nič napredovati, lahko pa ostane sama s svojo zgodovino. Tisti redki mladi, ki sodelujemo v kateri izmed strank, pa naj bo to DS, LDS, LS, SKD, SDP itd., smo v stranki zato, da prek nje in v njej lahko izražamo svoje stališče do političnih problemov, ki nastajajo v današnjem času, ne moremo pa govoriti in se prepirati o zgodovini, ki jo nismo doživeli. Ker smo mladi, ustvarjamo svojo zgodovino, zato nas ne po-siljujte več s preteklostjo, pustite, da si ustvarimo svojo, boljšo prihodnost. KRISTINA BRODNIK Mladi forum SDP Domžale SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA Slovenke, Slovenci! Dne 4. septembra 1992 je bil v prostorih Skupščine občine Domžale ustanovljen območni odbor Slovenske nacionalne stranke kot pozitiven rezultat predstavitve stranke, ki se je odvijala 24. avgusta 1992 v istih prostorih in na kateri je g. predsednik Zmago Jelinčič predstavil okvirni program Slovenske nacionalne stranke. Udeležilo se je neverjetno veliko simpatizerjev stranke, že članov kakor tudi potencialnih članov za vpis v stranko, kar dokazuje 90 polnih sedežev v dvorani ter še dodatno večje število stoječih. Kot da bi se prebudil Aljaževi vojščaki izpod Pece, ti so že s svojo prisotnostjo izbojevali boj, - ki se v zadnjih časih namerno vodi proti Slovenski nacionalni stranki in so s svojim patriotiz- mom ter domoljubnostjo izničili obtožbe in natolcevanja panslovansko usmerjenih elementov, ki na žalost še vedno delujejo v naši prelepi domovini Sloveniji, ki ji na zemeljski obli ni para. Ob burnem aplavzu in ploskanju ter domoljubno podprtimi vzkliki, je predsednik Zmago Jelinčič takole končal svoj nagovor: «... Službe Slovencem, stanovanja Slovencem , standard Slovencem, skratka: SLOVENIJO - SLOVENCEM!« Oj, slovenska zemlja, mati mila, prejmi v dar poslanstvo v kri ti zvest'ga sina. Območni odbor Domžale NAKUPOVALNA KARTICA ADUT Ali ste že zasledili v trgovini lastnika nakupovalne kartice, ki je plačeval kupljeno blago z nakupovalno kartico ADUT? Če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo NAKUPOVALNE KARTICE ADUT (O (C 0) W r- CC S & £2 "O-D 1 it 5 J Cg g O 3 - cc n o O 3 £ 5 "T i® e Želim prejeti obrazec za pridobitev kartice ADUT Ime in priimek: Naslov: Telefon: Domžale /lamnik Kultura 11 GLASBA TREH PETIČ Predsednik, SKD Lojze terle na prireditvi glasba treh dežel v poletnem gledališču na Studencu pozdravlja udeležence, na desni strani sta napovedovalca Mojca Blaiej in Janez Dolinar Bilo nam je lepo »Hvala vam, da ste prišli,« so bile uvodne besede Mojce Bla-žej Cirej in Janeza Dolinarja, ko sta v deževnem sobotnem večeru pozdravila blizu tisočpet-sto obiskovalcev na GLASBI TREH DEŽEL, ki jo je v letnem gledališču na Studencu že petič pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc... Pihalni orkester »SVEA« iz Zagorja, ki je že osvojil evropski vrh, je zbrane po uradnem začetku, v katerem so sodelovali domžalski rogisti, na jambore pa so najmlajši potegnili slovensko, avstrijsko in italijansko zastavo, ogrel z navihano polko, kateri je sledil splet plesov folklorne skupine HODIŠE s Koroške. Mlada dama KATARINA GALIČ s pesmijo o očku, ki naj se vrne zdrav, in šestletni korenjak MARKO GALIČ s pesmico o muzikantu sta navdušila, enako kot njuna starša v okviru ansambla SLOVENIJA, ki se je predstavil s priredbami slovenskih narodnih, posebej pa je »vžgala« Slovenija je moj dom. Tradicionalno prisrčno so bili sprejeti gostje iz Avstrije, od koder so od že imenovane folklorne skupine prišli še KURTI GLUCK in RIKI KLEMENČIČ, vaška vagabunda, ter MOSA-LEM TRIO s kraljico jodlanja INGRID iz TRABCHA na Štajerskem. Njihov nastop so zaokrožile besede podžupana Železne Kaple Franca Smrtnika, katerega misel: »K'pridemo sk'p, pa močno zapojemo,« bi lahko vzeli kar za moto koncerta, ki je po njegovem pravi most med tremi narodi, in taki mostovi so pot do »fejst« matične države. Iz Čedada v Italiji sta prišla KEKO in ANA, pela sta in igrala s kitaristko Ciaro, večno mladi Beneški fantje pa so nas s svojo pesmijo ponesli v Benečijo, od koder je lepe pozdrave prinesel dolgoletni urednik Matajurja Izidor Predan, srečen, da je bil na koncertu. Svetovni popotnik in prvak v igranju na orglice, sicer pa čistokrvni Slovenec, o čemer pričajo vse njegove pesmi, Andrej Blumauer, je imel kar kratek shovv program, kjer ni manjkalo pesmi in šaljivih iskric. Za smeh je poskrbel Krja-velj iz MODRE KRONIKE iz Novega mesta. Največ je bilo domačih. Prisluhnili smo ansambloma Roberta Zupana in Tonija Iskre, ki mu je sreča prinesla kitaro mojstra Načeta Zaletelja iz Mengša. Mlada pevka iz Velenja Irena Vrčkovnik je najbolj navdušila s Santo Marijo, ugajal je tudi njen duet z Otom Pestnerjem, za katerega je glasba ljubezen in kruh. Z romantično zasanjano serenado nas je proti koncu prireditve popeljal citrar Tomaž Plahut-nik, z narodno Polje, kdo bo tebe ljubil, z arijo iz Figara pa je navdušil prvak Ljubljanske opere Franc Javornik. Ob koncu so organizatorji na oder povabili tudi Lojzeta Peterleta, predsednika Krščansko demokratske stranke Slovenije, ki je za vsakogar od nastopajočih našel dobro besedo, za vse prisotne pa spodbudno misel: Tisti, ki vas na GLASBI TREH DEŽEL ni bilo, pa tudi tisti, ki bi prireditev radi še enkrat videli in slišali, pohitite! V Golfturi-stu v Domžalah že imajo kasete! tudi zaradi lepe slovenske pesmi smo trdnejši in samozavest-nejši. Stiriurni program z vedrimi narodnimi, narodnozabavnimi in zabavnimi melodijami, barvitim folklornim izročilom ter humorjem je dobra razgibal vse prisotne, za katere je organizator sicer pripravil dovolj sedežev, žal pa je slabo vreme, ki pa je že kmalu po začetku prireditve postalo prijaznejše, pre-prečilb, da bi sedeli vsi. Pa ni bilo nikomur žal! Ne le zaradi pestrosti programa, temveč tudi zaradi prijetno spletenega veznega besedila Helene Giaco-melli, scenarija in režije Lojzeta Stržarja in vseh, ki so v peto GLASBO TREH DEŽEL vložili veliko truda in prizadevanj. Groblje - priložnost za promocijo Slovenije... V času, ko vsi postavljamo nove temelje naši državi in odkrivamo njeno in našo pravo identiteto, si lahko priznavamo, da sodijo Groblje med tiste kulturne znamenitosti, s katerimi se lahko postavljamo in opozarjamo nase. Pri tem mislim tako na znamenite je-lovškove freske, akustično cerkev, eksotično okolje (ki pa bi lahko doživelo še kar precej olepšav) kot seveda na mednarodni festival komorne glasbe, ki si je pod imenom Koncerti Groblje v zadnjem času pridobil precej veljave in postal znan tudi onkraj naših državnih meja. V prostoru Alpe-Adria je kar precej glasbenih festivalov, za katere v preteklosti nismo mogli vedeti, saj je moral biti naš pogled obrnjen bolj proti vzhodu, zato pa so organizatorji teh festivalov toliko bolj navdušeni nad tem, da smo se odprli tudi mi in bomo v prihodnosti lahko sodelovali. Naj omenim le nekaj priložnosti, ki se nam ponujajo: Koroško poletje, festival v Viktringu, Avstrija, Portogru-aro - Italija, Brno - Češka, Budimpešta - Madžarska, Markto-berdorf - Nemčija, Bavarska. Festival Koncerti Groblje kot tovrstni festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji je postal zanimiv za umetnike iz drugih dežel, saj imajo priložnost, da se predstavijo občinstvu, ki ve, kaj je glasba in zna umetnika za njegov uspeh tudi primerno nagraditi. Že v naslednjih nekaj mesecih bo znano, kdo bo igral v Grobljah prihodnje leto. Seveda pa si s tem odpiramo tudi vrata na tuje za naše umetnike, zato bomo toliko bolj veseli, če bomo lahko izvozili tudi kaj »domžalskega«, saj vemo, da imamo dobro tovrstno zaledje tudi doma. Svetovni trend postja, da se z umetnostjo povezujejo in identificirajo pomembnejše in uspešnejše firme, saj se s tem navezujejo na kulturno tradi- cijo in vrhunsko ustvarjalnost, ki izhajata iz njihove dežele, in sta seveda tudi ena od podlag za uspešnost tega podjetja. Kulturne prireditve, še posebej koncerti, postajajo priložnost za podjetja, da nanje povabijo svoje poslovne partnerje in s tem poudarijo svojo kultivira-nost in odnos do umetnosti, pa seveda tudi stopnjo razvitosti pogledov na današnji čas, ki ga ima vodstvo takega podjetja. Poleg razvitejših podjetij pa se v tujini vidno lahko opazi kovnih pregrad), zelo razširjeni. Lahko govorimo kar o novi obliki turizma, za katerega mislim, da ima pri nas veliko možnosti glede na to, da smo dežela z velikim umetniškim potencialom: koncertni turizem. Ko bomo potegnili črto pod letošnjim festivalom v Grobljah in razmišljali o prihodnjem, imejmo v mislih tudi možnost, ki se nam nehote vzporedno ponuja: ko bo tujec prijel v roke naš izdelek, si bo rekel: Koncerta Heinricha Schiffa, svetovno znanega violončelista skupaj z našim pianistom Acijem Bertoncljem se je udeležilo precej znanih imen med njimi tudi predsednik Milan Kučan z ženo. (Foto S. Vlachy) tudi vloga občine, regije ali države - podpora glasbenim festivalom se jim namreč obilno vrača skozi imidž, ki ga s tem pridobiva kraj in okolje. V deželah, kjer sodi turizem med pomembnejše gospodarske panoge, pa so razni festivali, še posebej glasbeni (kjer ni jezi- »Poglej, tole je pa iz kraja, kjer je festival Koncerti Groblje!«. - Pa tale zadnja misel ni utopija - to je tista bližnja prihodnost, ki jo napovedujejo svetovni strokovnjaki za marketing. Mi pa spoštujemo rezultate njihovih dognanj in domnev. TOMAŽ BOLE Škodi, če se preveč s politiko ukvarjaš V mesecu juliju smo se v Domžalah zbrali MKD iz Grosupelj in Domžal. Namen srečanja ni bila zgolj beseda o politiki, ampak spoznati drug drugega, se pogovarjati o bolj in mani perečih stvareh ter z željo, da zaokrožimo dan v družbi podobno mislečih. Najbolj so mi ostale v spominu besede predsednika MKD Grosuplje Matjaža Trontlja, ki je izjavil, da celo škodi, če se preveč s politiko ukvarjaš, zato smo »politično debato« preložili na drugo stran mize ter se oprijeli prijetnejše teme. Srečanje je po- tekalo v prijetnem razpoloženju, zato je tudi začetniška napetost in zadržanost kmalu popustila. Gostje iz Grosupelj so nam povedali, na katerih področjih so dejavni in kakšni so še njihovi načrti. Skupni interesi mladih iz različnih slovenskih mest so se izlivali v vedno večje projekte in razsežnosti. Želja vseh nas je bila, da s svojimi močmi pomagamo socialno najbolj ogroženim. Zopet se začenja šola - nove knjige bodo za marsikateri žep predrage, bliža se zima - ogrevanje stanovanj bo zo- pet draga in hkrati nujno potrebna investicija. V domu ostarelih je veliko ostarelih ljudi brez sorodnikov in prija- MKD se pogovarjamo zgolj o temah, ki privlačijo in zanimajo vsakega mladega človeka. teljev. Zakaj jim ne bi mi polepšali dan z obiskom in prijetno besedo? MKD ni verska stranka, kjer bi samo molili in prosili Boga boljših časov. Mi smo združenje mladih, ki nam je mar za našo in tujo prihodnost. Trudimo se, da bi nas ljudje opazili in da bi se število naših članov povečalo. SLOVENIJA ima veliko mladih in zakaj ne bi poskrbeli za svojo lepšo prihodnost sami, če pa starejši tega niso sposobni. Komu je sploh mar, kaj se dogaja z nami, vsak gleda le nase in sebi podobne. Torej, če hočemo svetlejšo pri- hodnost in lepši jutri, moramo držati skupaj ne glede na strankarstvo. Skupaj gremo naprej. Kdo nam bo zagotovil delovno mesto po končanem šolanju, če ne sami? Tudi v Domžalski občini je veliko mladih, vendar pa naša »stranka«, ki še zdaleč ni politična, vsebuje mnogo premalo članov. Težko je delati, če ne dosežemo zadovoljivega števila ljudi. Saj veste tisto, več glav več ve! ZATO VABIMO VSE MLADE IZ DOMŽAL, NAJ SE UDELEŽIJO OKROGLE MIZE Z NASLOVOM MLADI IN NASILJE. Pridite, ne bo vam žal. KATARINA KARLOVŠEK Na volitve! Najpomembnejše obdobje za vsako politično stranko je zagotovo čas pred volitvami. Takrat pride namreč do najtesnejšega »zbližanja« med političnimi strankami in volilci, od katerega je najbolj odvisen uspeh na volitvah. Šele rezultat predvolilne tekme bolj ali manj jasno pokaže, kolikšna je njihova prava »vrednost« ne pa raziskave javnega mnenja, ki so največkrat le »brezplačna« reklama določenim posameznikom in strankam. Čeprav se »uradni« čas predvolilne kampanje še ni začel, pa se je že pričelo »prerivanje« na političnem prizorišču, ki dovolj jasno kaže, da resnično obstaja velika nevarnost populizma. Populizem bi lahko označili kot pojav, ki skuša s praznimi obljubami, brezob- zirnim kritiziranjem političnih »nasprotnikov« in s svojim populi-stičnim programom ugajati množicam. Zato populistični politiki oz. njihove stranke v svojih javnih nastopih mnogokrat prikrivajo celotno resnico, v čemer se nekoliko razlikujejo do demagogov, ki v veliki meri namerno lažejo o resničnosti. Biti všeč ljudstvu za vsako ceno, ne glede na to, ali so moji nameni »čisti« ali ne, je bistveno vodilo populizma. Če boš volil zame, ti bom uredil vse. Lahkovernosti pa je med slovenskim ljudstvom nemalo! Pomembne so samo nove politične točke, ki nabirajo volilne glasove. V ospredju takšne populistične politike so le ozki strankarski interesi. Žalostno je, da tako mnenje dostikrat prevladuje med ljudmi v političnih strankah. Prepričan sem, da je tega gledanja in obnašanja veliko več v »vladnih« in nekaterih zunajparlamentar-nih, kot pa ga »živi« v zdajšnjih opozicijskih strankah. Zagotovo izhaja populizem tudi iz nedoraslosti in mladosti politične kulture, saj so v položaju komaj rojene demokracije na Slovenskem na stežaj odprta vrata raznoterim populistom, ribičem človeških duš, ki izkoriščajo posledice razpadanja mnogih »vrednot« (fraz) našega prejšnjega režima. Vzroki tičijo najbrž tudi v tem, da je v strankah še vedno premalo odprtosti za kritiko, samokritičnosti, dopuščanje drugačnega mnenja, skratka, t. i. notranje demokracije. Tudi pomanjkanje notranje demokracije, v političnih združenjih je nekoliko krivo za bohotenje in šopirjenje populizma. Torej: ne nasedajmo ponavljanju poenostavljenim populistično-demagoškim frazam, ki skušajo na poceni in lahek način »uloviti« naše volilne glasove na prihodnjih volitvah, temeljito tehtajmo njihove izjave, poglede in koncepte. Poleg političnega programa naj odmevajo predvsem njihova pošteno opravljena dela za razvoj demokracije in blaginje na Slovenskem. BOGDAN OSOLIN 12 /lamnik Domžale Adam Ravbar tridesetič!!! Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal je v soboto, 12. septembra ob 20. uri na prostoru ob Jamarskem domu na Gorjuši priredilo jubilejno - tokrat je potekala že tridesetič - zgodovinsko igro o Adamu Ravbarju. V neposredni bližini njegovega gradu Krumperk so obudili spomin na slavnega poveljnika slovenske vojske, ki je pri Sisku v legendarni bitki premagal Turke. Predstava je bila tokrat v nekoliko spremenjeni obliki in naj bi bila igra luči, zvoka in glasbe. Tako smo lahko prisluhnili tekstu, ki ga je prebral dramski igralec Polde Bibič in v katerem so bila predstavljena najvažnejša zgodovinska dejstva v zvezi z Adamom Ravbar-jem, takratnim položajem na Slovenskem in samim potekom bitke. Vse skupaj pa je bilo popestreno s smiselno izbranimi slovenskimi pesmimi, ki jih je prepeval pevski zbor Consor-cium Misicum pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Cudermana, kot solista pa sta se predstavila Janez Majcenovič in citrar Tomaž Plahutnik. Precej megalo- mansko zastavljen projekt ni bil do konca izdelan, prizadevni organizatorji pa so se očitno srečali tudi z mnogimi problemi tehnične narave. Seveda pa je bil najbolj pričakovan dogodek za več kot tisoč obiskovalcev prekrasen ognjemet ob koncu predstave, v katerega je bil opazno vključen tudi grad Krumperk, ki je kljub svojemu sicer bedno razpadajočemu stanju, zažarel v vsej svoji lepoti. Morda pa bo le priklical koga, ki bi znal izkoristiti vso njegovo veličino in atraktivnost. In kaj reči v spodbudo za prihodnje! Vsekakor bi bilo smiselno razmisliti o dograjevanju te prireditve, ki bi morala postati ena osrednjih domžalskih turistično-kulturnih dogodkov. Tako zaradi svoje vsebine kot tudi primernosti kraja, kjer se odvija. Pripravljala bi morali njen koncept graditi ali na zgolj simbolno zastavljeni predstavi s svetlobnimi, zvočnimi in scenskimi efekti (brez peščice igralcev, ki ne zmorejo pričarati spektakularnosti bitke), ali pa vse skupaj spre- meniti v veliko predstavo, z množico statistov. Ognjemet in pirotehnični efekti pa so že samo po sebi tako atraktivni, da bi gledalce vedno znova privabljali. V Sloveniji gotovo ni veliko krajev, ki se lahko pohvalijo s tako lepim ognjemetom, zato bi bilo treba prireditev tudi marketinško še bolj popularizirati tudi izven meja ob- čine. CVETA /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Obnovljeno znamenje na Mali Lasni Novo Lasni znamenje pod staro Jergelnovo lipo na Mali V okviru priprav na novo mašo, za to tako majhno vas s štirimi domačijami izjemen dogodek, so vaščani obnovili staro Jergelnovo znamenje - lesen križ. Vse, križ in razpelo na njem, je bilo dotrajano. Pod lipo, staro okrog 70 let, na zemljišču Marjana Klopčiča so postavili nov Križ. Potokarjevi, ki imajo v vasi svojo počitniško hišico, pa so oskrbeli lepo izklesano razpelo. Znamenje je 12. julija 1992 popoldne v navzočnosti številne duhovščine, udeležencev nove maše in domačinov slovesno blagoslovil novomašnik Franci Pavlic. Od Jergelnovega znamenja se ob lepem vremenu vidijo vrhovi tja do Zasavske Svete gore, daleč čez Savo na Dolenjsko, do Ljubljane in lep kos gorenjske pokrajine. STANE STRAŽAR 20. JUNIJA 1992 Ex tempore v Krašnji Kot vsako leto, tako je tudi letos likovna šola Petra Loboda iz Domžal pod mentorstvom akademskega slikarja mag. Danijela Fuggerja imela dneve ex tempora v prijazni vasici Koreno nad Kraš-njo. V deževnem jutru smo se 20. junija z veliko optimizma za lepi dan odpeljali" v Krašnjo, kjer so nas v šoli pričakali gostitelji IV. ex tempora. Sodelovali so akademski slikar mag. Danijel Fugger, Ida Rebula, Danica Smerdelj, Drago Jerman,-Vidka Bogataj, Marijana Tavčar, Nika Koderman in člani novo ustanovljenega likovnega društva Krašnja. Vsa nastala dela so udeleženci poklonili zbirki, ki domuje v Osnovni šoli Krašnja. NIKA KODERMAN Drago Jerman, eden najuspešnejših slikarjev Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Fotografije Mila Kovača Knjižnica Domžale je v sodelovanju s Knjižnico Šiška pripravila v Likovnem razstavišču zanimivo razstavo fotografij avtorja Mila Kovača, ki prikazujejo v vojni opustošeni Dubrovnik in trpljenje njegovih prebivalcev. Fotograf MILO KOVAČ se je rodil leta 1955 v Dubrov- niku. S fotografijo se ukvarja že od mladih nog, diplomiral pa je na Ekonomski fakulteti v Dubrovniku. Bil je tudi aktiven športnik atlet in kasneje trener. Od leta 1982 je fotoreporter Slobodne Dalmacije. Aktivno ustvarja tudi v sedanjih vojnih razmerah. Razstava je bila že na ogled v Splitu, Zagrebu, Dubrovniku ter Knjižnici Šiška v Ljubljani. En dan je bila postavljena tudi v Sarajevu, vendar so jo morali na zahtevo vojske umakniti. Na razstavi, ki je bila na ogled od 14. do 22. septembra, smo lahko videli 36 črno-belih in barvnih fotografij pretresljive vsebine in velike umetniške vrednosti. Med njimi so bile fotografije poškodovanih dubrovniških »biserov«, dokumente o bombardiranju ter številne izbrane portrete Dubrovčanov. Tu velja še posebej omeniti tiste, n.a katerih je prikazano trpljenje otrok, ki govore o njihovem strahu in nerazumevanju, kaj se je začelo dogajati okoli njih. Razstava, ki bo obiskala še nekatere slovenske kraje, je bila namenjena vsem, ki smo radi zahajali v prečudoviti Dubrovnik in to mesto nosimo v srcu, nosi pa tudi globoko protivojno vsebino. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Foto: IGOR LIPOVŠEK Julij, čas novih maš Pogovor z novomašnikoma. Mesec julij je čas novih maš. V občini smo imeli tri nove maše in kar nekaj ponovitev. Z dvema novomašnikoma se je pogovarjal urednik. Franci Klopčič, Uštinčev z Vrhpo-Ija je imel novo mašo v nedeljo, 5. julija, v domači župnijski cerkvi sv. Petra. Kako je dozorela odločitev za duhovniški poklic? Vsakdo se mora kdaj odločiti za poklic. Zanj so pomembne okoliščine, v katerih človek živi. Da sem se odločil za duhovniški poklic, je bila gotovo najbolj pomembna verska vzgoja v domači družini, srečevanje z duhovniki v cerkvi in tudi sicer. Od prvega otroškega navdušenja do končne odločitve za duhovniški poklic pa je dolga in skrivnostna pot. In kje boste najprej službovali kot kaplan? Skof me je poslal v župnijo Črnomelj. Župnijo in razmere v njej dobro poznam, saj sem kot diakon čez vikende eno leto hodil tja pomagat župniku. Črnomeljska župnija je izredno živa. Posebej sedaj po padcu starega družbenega reda se v verskem pogledu tu dogajajo velike in zanimive spremembe. Na tem območju je bilo precej oficirjev, ki verski vzgoji svojih otrok niso bili naklonjeni. Sedaj, ko ljudi ni več strah, se vse več staršev odloča za krst in versko vzgojo svojih otrok, prav tako tudi mnogi odrasli. Svoje kaplanske sposobnosti bom predvsem posvetil čmomeljski mladini. Franci Pavlic, Štefkov z Male Lasne, je imel novo mašo v Zlatem Polju v nedeljo, 12. julija. Ker je zlatopoljska cerkev majhna, je bila novomašna slovesnost, ki jo je nekoliko motilo deževje, na ploščadi pri osnovni šoli. Prejšnjo novo mašo je v Zlatem Polju imel leta 1904 Janko Borštnar-Ukčetov iz Obrš. Družina se je priselila z Vranje Peči. Umrl je 4. maja 1944 v Ljubljani. Pred odhodom na prvo kaplansko službeno dolžnost smo tudi Francitu Pavlicu zastavili nekaj vprašanj. Najprej, kako je dozorela odločitev za duhovniški poklic? Začetek razmišljanja o duhovniškem poklicu sega v moja mini-strantska leta in v čas duhovnih vaj pri lazaristih na mirnskem gradu od petega do osmega letnika osnovne šole. Po končani osnovni šoli se je bilo treba odločiti za poklic. Najprej sem se vpisal na medicinsko in elektrotehniško srednjo šolo. Na elektrotehniško šolo sem bil sicer sprejet, a me o tem niso pravočasno obvestili, zvedel sem šele, ko sem bil že v malem semenišču v Vipavi. Tu je torej dozorevala moja odločitev za duhovniški poklic. **> Franci Pavlic, novomašnik Franci Klopčič, novomašnik Zakaj si se odločil za red lazari-stov? Že kot noviciat pri lazaristih v Beogradu leta 1985 in 1986 sem spoznal, da mi je ta red blizu. Med šestletnim študijem na teološki fakulteti v Ljubljani sem se dokončno odločil za lazariste. Posebej me je navdušila njihova trojna služba: misijonsko delo doma in v tujini ter vzgoja duhovnikov. Obdobje nove maše je za teboj. Kaj sedaj? Kje bo tvoje prvo službovanje? Ko mi je predstojnik - vizitator Anton Stres predlagal, naj bi šel za tri leta v Argentino, sem se za to brez težav odločil. Za to je kar nekaj razlogov. Daljno Argentino precej dobro poznam po duhovnikih, Ri so se vračali v domovino. Posebej me veseli delovanje med izseljenci. Moje glavno delo pa bo, kot mi je gospod vizitator v dekretu za župnijo Lanus v Buenos Airesu napisal, delo z mladino. Gimnazijo, ki jo vodijo lazari-sti: Janez Petek iz Rafolč, Jože Boka-lič iz Mengša in Jakob Barle iz Straže pri Lukovici obiskuje okrog dva tisoč špansko govorečih učencev. Za to svojo prvo službo se pripravljam, tako da se poleg drugih jezikov, ki jih obvladam, učim tudi španščine. V Mengšu je imel I 2. julija novo mašo jezuit Viljem Lovše. Novi maši sta imela še: Andrej Poznič, rod izhaja iz Domžal, in Tone Burja, oče je doma iz Prikrnice. S.S. Domžale /lamnik 13 NA HRASTOVEC Vsi skupaj! Dobska organizacija borcev se je tudi letos odločila, da ob prazniku Krajevne skupnosti Dob pripravi tradicionalni pohod na Hrastovec, kjer na spominskem kamnu obiskovalci preberejo, da je bil v avgustu 1941 tu spopad čete Kamniškega bataljona z nemškim okupatorjem, v katerem je imel okupator ranjenega oficirja, partizani pa so borbo končali brez žrtev. Blizu sto udeležencev, med njimi največ borcev in tabornikov, se je iz Doba prek Corjuše odpravilo na Hrastovec, kjer je spomine na dogodke leta 1941 obudil Aleksander Rihtar. Udeleženci so zapeli nekaj partizanskih pesmi in se odpravili na Brezovico, kjer je bilo srečanje vseh pohodnikov. Bilo je prijetno sobotno dopoldne, ki se je za marsikoga potegnilo v zgodnje popoldne, za vse udeležence pa pomenilo predvsem priliko za srečanje, za pogovor o kraju, v katerem živimo in se najbrž tudi zaradi naglice slabo poznamo. V. VABILO Knjižnica Domžale Začelo se je novo šolsko leto. Učenci, dijaki ali študenti, morda ste v zadregi, kje dobiti dobro leposlovno knjigo, knjige za obvezno branje, gradivo za različne seminarske ali diplomske naloge, različne informacije iz časnikov in časopisov, lahko pa da vas zanimajo tudi druge poljudnoznanstvene ali tujejezične knjige - morda Vam bomo lahko pomagali v Knjižnici Domžale. Poleg tega vam nudimo tudi bogat izbor videokaset, med katerimi prevladujejo tiste s slovenskimi podnapisi in številne z različnih strokovnih področij. Za vse, ki bi se radi naučili tujih jezikov, izposojamo jezikovne tečaje na avdio in video kasetah - primerne tudi za najmlajše. Tu je tudi prek 1000 popularnih CD plošč vseh glas- benih zvrsti, pa govorne in glasbene kasete s pesmicami in pravljicami ter izbrano slovensko besedo (npr. Sveto pismo). V čitalnici je na razpolago prek 250 različnih domačih in tujih revij. Opozarjamo na bogat izbor tujih revij za mlade v vseh jezikih (tudi italijanske, španske, latinske, francoske). Kaj bi torej še čakali - knjižnica v Domžalah je odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, v Mengšu vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 18. ure in v Moravčah vsako sredo od 15. do 18. ure. Če še niste člani naše knjižnice in ste mlajši od 18. let, morate ob vpisu prinesti s seboj osebno izkaznico enega od staršev in denar za vpisnino in članarino (100 SIT). Knjižnica bo organizirala tudi številne druge oblike dela: - ure pravljic za otroke od 4. do 7. leta - lutkovni abonma (enkrat mesečno) - srečanja s popotniki, pisa- telji, pesniki - miškin vrtiček - organizirani obiski s predstavitvijo dela in knjižnih novosti. Informacije po telefonu 721-204. SLIKARSKO KIPARSKA OTROŠKA KOLONIJA Ob tednu otroka v imenu sonca Prvi teden oktobra je namenjen otrokom, njihovemu veselju, ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav zato smo se v KNJŽNICI DOMŽALE na pobudo tovarne HELIOS iz Domžal odločili, da skupaj z njimi organiziramo enodnevno sli-karsko-kiparsko otroško kolonijo, ki bo nosila ime Helioso-vega slogana V IMENU SONCA. Na njej bodo mladi slikarji Slikarske šole Vere Terstenjak-jovi-čič z okolju prijaznimi Helioso- vimi barvami (Akril, Domflok in Lazurol) barvali različne materiale (steklo, les, platno, keramika). Pri pripravi so nam prijazno pomagala številna podjetja: Napredek Domžale, Lip Radomlje, Stol Kamnik, Lončarsko podjetje Komenda, Induplati in Obrtnik Mengeš, prireditev pa je podprl tudi Izvršni svet občine Domžale. Prireditev ima namen popularizirati likovno dejavnost in jo približati mladim, ker pa se bo vse skupaj dogajalo v neposredni bližini Likovnega razstavišča Domžale, naj bi s tem Domžalčanom dali v razmislek tudi položaj likovne dejavnosti v občini. Obiskovalci si bodo lahko neposredno ogledali, kaj vse znajo pričarati mladi umetniki, se seznanili z možnostmi likovne vzgoje za mlade v Domžalah ter si ogledali razstavo knjig s po-drijčja likovne ustvarjalnosti za mlade. Prireditev bo povezovala in skrbela za veselje MATEJA KO-LEŽNIK. Vabljeni torej na slikarski žur, ki bo potekal na ploščadi pred Veleblagovnico v soboto, 10. oktobra od 10. ure dalje. Ob slabem vremenu bo prireditev teden dni kasneje. RAZSTAVA VERE TERSTENJAK JOVIČIĆ Pogovor s kozmosom V petek, 4. septembra, je po dolgem času lilo kot iz škafa. Kljub vsemu pa dež ni ustavil akademske slikarke Vere Ter-stenjak-Jovičič, da ne bi v svojem ateljeju na Prešernovi 9 v Domžalah pripravila že tradicionalne jesenske razstave svojih najnovejših del. Tokrat obiskovalci niso mogli uživati na njeni forma vivi - čudovitem vrtu, polnem skulptur, ampak je bila prireditev pripravljena v ateljeju. Zbralo se je veliko obiskovalcev, otvoritev je bila prisrčna in topla - skratka, takšna, kot je slikarka Vera. V programu ob otvoritvi so nastopili glasbenik Tomaž Pirnal s spremljevalcem Alešem na kitari, plesalki izraznega plesa Magda Ocepek in Edita Becič, s svojimi pesmimi pa sta se predstavili Mirjam Novak in Cveta Zalokar-Oražem. Vsekakor sta posebno plesalki presenetili s plesom na glasbo Nevv Age, saj sta gledalce popeljali v lep, harmoničen svet, kjer se srečujejo ljudje na višjih nivojih enkratnosti. Vera Terstenjak-Jovičič, akademska slikarka in likovna pedagoginja, se je doslej predstavila že z večjimi razstavami in najnovejša platna pomenijo določeno kontinuiteto v njenem slikarskem doživljanju sveta in človeka. Kot je rekel v predgovoru k novemu katalogu akademik dr. Anton Trstenjak, stojimo pred večplastno simboliko, ki stremi v kozmične dimenzije. Slikarka se pri svojem vzvišenem slikarskem poslanstvu neprestano sprašuje in išče najvišjo umetnost - umetnost življenja v stiku z Najvišjim, Neskonč- /lamnik nim in Večnim. Njena platna pomenijo nagovor ljudem Nove dobe, v kateri umetnost vse bolj postaja misticizem. V obdobju, ki je tako polno zla, slabega in hudega, Vera Terstenjak-Jovičič išče in osmišlja človekovo bivanje in poslanstvo. Njene slike rastejo iz pozabljenih globin, prek nezavednega in intuitivnega, vse do ponovnega odkritja Boga, Kozmične energije, Luči v sebi in vesolju. So izzivi in pomoč na naših lastnih poteh. Ob tej priložnosti je Vera Terstenjak-Jovičič v samozaložbi izdala tudi katalog v treh jezikih, v katerem je predstavila svoj najnovejši opus. Predgovora z razmišljanji o njenem slikarstvu sta napisala Cveta Zalokar-Oražem in dr. Anton Trstenjak. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Godba Moravče na Veliki planini Kljub grozeči oblačnosti in nazadnje nevihti so se člani Pihalne godbe MORAVČE in njihovi družinski člani zadnjo avgustovsko nedeljo odločili, da se držijo načrta in se odpeljejo proti Veliki planini. Medtem ko je marsikje v Sloveniji še divjala huda nevihta, nas je avtobus že odložil na spodnji postaji gondolske žičnice. Kar hitro smo se naložili v dve gondoli in se odpeljali na vrh. Pričakal nas je še vedno dež, zato smo kratek čas posedeli v bližnjem gostišču Šimnovec, kjer pa se gostinsko osebje ni ravno »gnalo za zaslužkom«. A smo preživeli (potrpeli). Godba je pač godba, zato njeni člani izkoristijo vsako priložnost, da kakšno zaigrajo in razveselijo ljudi, pa čeprav na dežju pred gostiščem. Mimoidoči planinci so bili seveda zelo navdušeni. Po kratki vožnji s sedež-nico na vrh smo se ustavili v planinski koči, kjer smo se okrepčali in pripravili za naslednji postanek. Ta je bil pred kapelo Marije Snežne na Mali planini, kjer je vsako nedeljo ob 14. uri maša. Tudi tokrat se je bogoslužja udeležilo kar precej planincev, čeprav bi jih lepo vreme morda privabilo še več. Kapelica stoji na vzpetini, odkoder je lep razgled na bližnje planšarske koče, kjer se v njihovi okolici množično pasejo krave. Prvotna kapelica je bila postavljena že I. 1938, med vojno požgana, I. 1988 pa obnovljena s prostovoljnimi prispevki in delom stranj-skih faranov, planšarjev, bajtarjev in gasilcev. Sv. mašo so začeli in končali godbeniki, za pevski del maše pa je poskrbel tudi moravski cerkveni zbor z nekaterimi člani. Po maši smo se odpravili še do Domžalskega doma, nato pa med nevihto do Zelenega robu, na sedežnico in z gondolo v dolino. Preživeli smo lepo nedeljo, čeprav nekajkrat mokri od dežja. A kaj zato - godbeniki iz Moravč imajo trdo kožo. BOŽENA GROBOLJŠEK Dobrodelni koncert za otroke Samo življenje za druge je vredno življenja. To je moto družine Novina iz Gumberka pri Otočcu, ki se je odzvala povabilu župnijske Karitas Domžale, da priredi dobrodelni koncert za otroke. Družinski trio Novina sestavljajo oče Marjan ter sinova Marjan in Borut, pomaga pa jim že tudi najmlajši, petletni sin Tomaž. Njihov manager je mama Vladimira. Že vrsto let prirejajo dobrodelne koncerte za otroke, tako doma kakor tudi v tujini. Moto, ki so si ga izbrali za vodilo, tudi uresničujejo. Povsod po svetu je veliko otrok, ki so potrebni pomoči in vse več jih je tudi pri nas. Težke gospodarske razmere so mnoge družine postavile na rob eksistenčnega minimuma, kar se posebej kaže jeseni, ko so potrebni še nakupi šolskih potrebščin in ozimnice. Tudi številni begunski otroci in njihove družine, ki so gostje pri sorodnikih ali znancih, imajo iz dneva v dan manj upanja na skorajšnjo vrnitev v svojo domovino. Bliža se zima, ko bo življenje zaradi mraza postalo težje in dražje. Prihranki družin, ki so sprejele številne begunce, so pri mnogih porabljeni, zato postaja stiska vse hujša. Hrana pa je za vse, posebej pa še za otroke, neobhodno potrebna. Župnijski Karitas Domžale je s pomočjo dobrotnikov doma in v tujini do sedaj uspelo, da je pomagala vsem, ki so prosili za materialno pomoč v obliki hrane. V zadnjem mesecu pa nam ie hrane že zmanjkovalo in smo morali prositi za pomoč škofijsko Karitas Ljubljana. Ker tudi njim zaloge pohajajo, smo se odločili, da potrkamo na vaša srca. Upamo, da vam bo vzgled družine Novina, ki velik del svojega življenja daruje za druge, v spodbudo pri odločitvi, da tudi vi pomagate otrokom. Vabimo vas, da podprete dobrodelni koncert za otroke. Vaš prispevek lahko nakažete na žiro račun številka: 50120-620-14905-1300113-1042769, Ljubljanska banka Domžale ali oddate v pisarni župnijske Karitas Domžale, Ljubljanska 34. tajnica župnijske Karitas Domžale MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL Slavnostno doživetje razstave ročnih del stanovalcev v Domu upokojencev v Domžalah Mnogi imajo obdobje starosti za mračno, neprijetno in žalostno, čeprav je lepo in plemenito in so starejši ljudje v razmišljanju in presojanju močnejši od mlajših. Ni pa dovolj dati leta življenju, potrebno je tem letom dati življenje, da bo polnovredno. Prav v ta namen imamo v programu domskih interesnih dejavnosti vključeno delovno terapijo, ki bogati vsebinsko življenje naših stanovalcev.« Tako je svoj govor začel direktor Doma počitka Domžale gospod Gostinčar ob otvoritvi razstave in nadaljeval: »Osnovni namen vseh aktivnosti, ki so organizirane v okviru domske skupnosti in delovne terapije je, da starejši ljudje ohranijo psihofizične sposobnosti, ki jih imajo oziroma se v okviru različnih dejavnosti celo rehabilitirajo. Tudi pomoč pri različnih hišnih opravilih, urejanje zunanje okolice in drugo je za stanovalce razvedrilo in zadovoljstvo, saj so tako delo opravljali ves aktivni del življenja. V okvir kulturnih dejavnosti spada še domska knjižnica z bogato izbiro knjig, praznovanje rojstnih dnevov, daljši in krajši izleti, pikniki, prireditve zunanjih kulturnih društev, pevskih zborov, nastopi učencev osnovnih šol, obiski skupin in drugo. Vsa ta dogajanja bogatijo vsebino dela in življenja v domu. Da se vse to lahko razvija, so nam v pomoč stanovalci, zlasti pa delavci doma, ki s požrtvovalnostjo sodelujejo in so pripravljeni svoj delovni čas prilagoditi potrebam naših stanovalcev. Dom ima primerno strukturo zdravstvenih in drugih delavcev za 24-urno nego, tako je možna primerna kvaliteta storitev. Dom se odpira navzven in nudi za starejše občane prehrano, dnevno varstvo in drugo. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem stanovalcem za vloženi trud v razstavljene izdelke in drugim, ki so kakorkoli sodelovali pri različnih oblikah domskih aktivnosti. Posebej se zahvaljujem za izredno pripravljenost sodelavcev pri mentorstvu prikazanih izdelkov in pripravi razstave. Zahvaljujem se tudi pevskemu zboru Zdravstvenega doma Domžale.« Na razstavi so bili prikazani izdelki stanovalcev, ki so jih pripravljali v preteklem letu. Ogledali smo si lahko pester izbor tapiserij, pletenih in kvačkanih izdelkov, gobelinov, makramejev itd. Pozornost najmlajših so pritegnile razne igrače, otroški nahrbt- niki in blazine. Največ navdušenja pa so med obiskovalci zbudile velike jaslice in vrtni okrasni palčki. O svojih vtisih z razstave so obiskovalci med drugim zapisali tudi lepe misli, kot napri-mer: »Pridne roke so občudovanja in posnemanja vredne.« in »Vidi se, da je tudi jesen življenja lahko vedra in razgibana, kar prikazujejo izdelki.« Razstavo je poživil še nastop mešanega pevskega zbora Zdravstvenega doma dr. Tineta Zajca iz Domžal pod vodstvom gospe Katarine Arčon-Žavbi. Zbor letos praznuje že deseto obletnico svojega delovanja. Tako je v prijetnem razpoloženju minil lep, spominjanja vreden dan, ki je vnesel toploto, vedrino in dobro voljo med stanovalce, obiskovalce in goste. SREČKO SATLER 14 /lamnik Domžale LJUDJE, KI NAM OSTANEJO V SRCU... 91 let! 5. avgusta je tolikšno število let svojega življenja praznovala Justina Toni. Zdaj je v domu upokojencev v Kamniku. Še vedno je živahna in je v njej vse tisto, zaradi česar smo jo vzljubili vsi, ki smo jo poznali. - Bila je učiteljica na Osnovni šoli na Homcu pred drugo svetovno vojno. Po maturi I. 1920 je poučevala v Čemšeniku, Mengšu, Komendi, Tunjicah, na Homec pa je prišla I. 1929. Tedaj je bila stara 28 let. Morala je biti ženska in pol... saj je taka bila tudi še I. 1937., ko sem jo tedaj - kot prvošolček - spoznal tudi jaz. Justina Toni je bila učiteljica, kakršnih je malo. Izgorevala je pri učenju! Vsa se je darovala! Neznanska moč je izžarevala iz nje! V mojih takratnih otroških očeh je bila videti stroga... vendar zdaj vem, da je bila taka zato, ker je pouk jemala resno. Želela je, da bi nas čimveč naučila! Veliko je zahtevala od nas, vendar pa je znala biti tudi potrpežljiva. Bila je pravična! Vsakdo je dobil oceno, kakršno je zaslužil. - Mislim, da je prav Od leve proti desni: Franka Kovic, Adam Milkovič, Justi Toni, Lea Pečnik in Ana Gaber zaradi vseh teh lastnosti ostala vsem v lepem spominu. Prav bo, če omenim tudi tole: bilo je enkrat leta 1930. Tedaj ji je homški župnik Franc Govekar omenil, da mlade ženske v fari ne znajo kuhati in da bi bilo dobro, če bi jih tudi tega naučila. Organizirala sta gospodinjsko šolo! Bila v Društvenem domu (na hribu pod cerkvijo). Kuhali so v kuhinji pri njej. Ta je tu stanovala. Pouk je bil ob nedeljah v zimskih in pomladnih mesecih. (F. Govekar pa ne bi bil župnik, če med tem strokovnim poukom ne bi imel tudi po eno uro verouka!) Udeleženke II. Gospodinjsko nadaljevalne šole na Homcu 1932/ 33 Od leve proti desni: Sedijo: Julijana - Cenetova, Nožice; Mici Dermal - Dragarjeva, Šmarca; Justina Toni, učiteljica, Homec; Mici? Angela Semen - Metna, Preserje; 2. vrsta: Julijana Koželj - Tinetova, Šmarca; Terezija Zabavnik - Matijeva, Šmarca; Marjeta Poravne, - Smoletova, Šmarca; Johanca Pire - Bankova, Homec; Angela Marinšek () - Debevčeva, Preserje; 3. vrsta: Angela Kuhar, - Mohorjeva, Šmarca; Ana Zaje - Zajčeva, Homec; nenje po nečem daljnem, po Učiteljici te prve gospodinjske šole na Homcu je honorar izplačala banovina, in to po 20 din na uro. Ker so bile učiteljske plače majhne, se tega izrednega prihodka še danes z veseljem spominja. Življenje je pravzaprav čudno. Dokler gledaš naprej, je zaskrbljujoče. Če gledaš nazaj, je kakor kdaj. Včasih te prevzame otožnost, zbudi se hrepe- vnovični mladosti, po vseh tistih malih pozornostih in prijaznostih, ki si jih spregledal ali jih ne izkazal (iz malomarnosti!) vsem tistim skromnim in ponižnim, ki so jih pričakovali in želeli od tebe (in so jih tudi zaslužili!). Ne vem, če smo Justini Toni dali kaj od vsega tega, kar smo v tolikšni meri prejeli od nje! MARIJAN SLEVEC ŠE DVA JUBILANTA, 90-LETNIKA Rezka Resni k, Klošterska Na Gorjuši je te dni svoj devetdeseti jubilej praznovala Rezka Resnik. Ko sem jo na njenem domu obiskal in ji povedal, da bi ob njenem visokem jubileju rad nekaj zapisal za bralce Slamnika, mi je rekla: »Saj ga že dva meseca nisem dobila. Zelo ga pogrešam in rada ga prebiram. Časa imam dovolj, zato vsega z veseljem pregledam, čeprav me malo oči bole. Rezka je bila rojena 7. septembra 1902 pri Bržniku v vasi Markovo v župniji Sela v Tuhinjski dolini. Šolo je obiskovala od svojega šestega do dvanajstega leta, nato pa ob četrtkih še dve leti ponavljalne šole. Tedaj v Selah še niso imeli učitelja, poučeval je tamkajšnji mežnar in organist, domačin Jakob Šuštar. Pouk so imeli samo v slovenščini, šele po letu 1911 ali 1912, ko je prišla učiteljica, so imeli do prve svetovne vojne tudi nemški pouk. Verouk je poučeval župnik Anton Jamnik. V družini je odraščalo osem otrok, kmetija je bila majhna, zato so veliko pletli PRI KUŠARJEVIH V DOBU Konjeništvo - družinski konjiček »Vsaka žival mi je ljuba in ko smo prvič šli na Krumperk in si ogledali konjeniško tekmo, so nam bili konji všeč. S konjeništvom bi se ukvarjali, smo razmišljali in kar kmalu so konji postali pomemben del našega življenja,« mi zatrjujejo Kušarjevi iz Doba. Njuna Gorazd in Monika pa že kar nekaj časa segata v sam vrh konjeniškega športa v naši državi. Gorazd Brez konj konjeništva ni. Z odrekanji marsičemu so prišli štirje konji, ki so s kosmatim čau-čauom del Kušarjeve družine. So »družinski člani«, ki jih imajo radi vsi, tudi najmlajša Petra. Precej »prstov« pri vsem je imel tudi prijatelj Matjaž Čik, predvsem pa odločitev, da konjeništvo postane več kot družinski »konjiček«. »Ko si na konju, ne greš več stran,« pripoveduje devetnajstletni avtomehanik, ki je na kobilo Rožo, haflingerko, na kateri se je »izučila« cela vrsta sedanjih krumper-ških tekmovalcev, prvič zlezel pri desetih letih. Na Krumperk ga je prvič peljal oče in Anita, Daška, Agata, Muki in Sunar, na katerem jaha sedaj in mu je najljubši (vedno ti je najljubši tisti, s katerim jahaš), so-njegovi najboljši prijatelji. »Konja moraš imeti rad. Zame konj ni žival, še manj orodje, je prijatelj, ki mu zaupaš, ki te enako težko čaka, kot ti njega,« pravi Gorazd. V vsakodnevni trening poleg pridobivanja kondicije, tehničnega izpopolnjevanja, skakanja čez ovire, terenskega jahanja in dresurne gimnastike spada tudi skrb za čiščenje konja ter boksa in temu se nikakor ne hi hotel izogniti. Njegova pot do uspehov je bila strma. Spomin seže od enajstega mesta na Krumperku, do lepih posamičnih in klubskih uvrstitev na nekdanjih državnih prvenstvih in prvenstvih ALPE-ADRIA do sedanjih zmag s SUNARJEM, kjer sta letos za prvo mesto dobila tudi avto. Pokalov in različnih rozet je že polna soba. Njegovi načrti so povezani z uspešnimi nastopi na vseh tekmovanjih z željo, da se uveljavi tudi v tujini. Ob konju za druge »konjičke« ni časa. Monika Je osemnajstletna dijakinja gostinske šole in je pri devetih prvič sedla na konja. Tudi njena prva učiteljica je bila Roža, rada pa se spominja tudi njene mamice Rožice. Pred OAZO, na kateri haja sedaj, sta bila Faruk in Anito. Zl. »Jahač in konj sta med seboj zelo povezana, njuno razpoloženje se kaže v skupnem delu. Tako kot jaz, ima tudi OAZA lahko slab dan in tedaj izbereva najboljši način za skupno delo in slab dan čimpreje Monika Kušar pozabiva. Skušava se prilagoditi druga drugi, nova zapreka pa je za vsako posebej izziv,« pravi Monika, ki trening usklajuje s šolskimi obveznostmi in je najboljša navadno jeseni. Prva tekma je že daleč v spominu, rada govori o tekmi v Avstriji, kjer je »rešila« čast Krum-perka in bila najboljša v ekipi. Na državnem prvenstvu je bila sedma, na ALPE ADRIA že tretja. Njen cilj pa je čimbolj se približati Gorazdu, se smeji mami Marinka, ki skupaj z očetom Ladom pomaga: kot organizatorja, sodnika, in kdo bi vedel, kaj še, sta zlasti pri tekmah na Krumperku nepogrešljiva. Gorazd Kušar Na Krumperku je prijetno Prav na Krumperku pa tudi Gorazd in Monika najraje tekmujeta. Vedno se zbere veliko gledalcev, ki znajo navijati in ceniti prizadevanja tako konj kot njihovih jahačev. Žal, letos niso dobili nobenega večjega tekmovanja, kar pa ne pomeni, da zanimivih srečanj jahačev iz Slovenije na Krumperku v letošnjem letu ne bo. Med bolj uspešnimi bosta zanesljivo tudi Gorazd in Monika, kličemo jima »SREČNO!« V. V. NAŠI GRADOVI Grad in posest Črnelo Nenavadno ime Črnelo naj bi bilo po ugotovitvi etimologa Franca Be-zlaja slovanskega izvora, izvedeno iz osnove črnmen - rdeč. V slovenščini naj bi se beseda v stoletjih spremenila v črnel. Nemci so Črnelo imenovali Roten-biichel. Katera je bila tista rdeča osnova, ki je dala ime gradu? Najbrž so grad na vrhu hriba poimenovali po rdečkasti zemlji sedanjega Hribarjevega hriba. Možno pa je, da so gradu dali ime gospodje Rotenbiichli, ki so ga pozidali. Stari črnelski grad je stal na vrhu hriba nekaj sto metrov severovzhodno od sedanjega. Še v Valvasorjevem času je bil grad močna trdnjava. Veliko nadstropno poslopje s strelnimi linami je imelo na vogalih obrambne stolpe. Osrednji del gradu pa je bil še precej višji. Trdnjavo je včasih obdajalo še obzidje z obrambnimi stolpi. Na Valvasorjevi sliki -sta vidna dva, bili pa so gotovo vsaj štirje. V Valvasorjevem času je bilo tako obzidje kot oba vidna stolpa malo višje kot odrasel moški, kar je najbrž samo ostanek nekdanje trdnjave. Viljem Črnelski (Rotenbiichel) se v listini omenja že 4. julija 1297. Črnelsko trdnjavo naj bi pozidali Črnelski gospodje Pirši. Nikolaj Pirš je leta 1310 stiškemu samostanu prodal neko posest. Nikolaj Pirš in njegov brat sta leta 1314 svojemu stricu Nikolaju iz Kamnika prodala ribolovno pravico na Ljubljanici. Nikolaj in njegova žena Alhaita iz Črnelega sta 4. maja 1320 Nikolaju z Bleda in njegovemu sinu Hertleinu za 16 mark oglejskih denarjev prodala hubo - kmetijo v Zasipu. Nikolaj Črnelski (Rotenbuchel) je bil 9. junija 1326 skupaj s Friderikom Mengeškim in drugimi plemenitaši porok Nikolaju z Bleda. Iz rodovine Pirsov je bil tudi dobr-niški župnik, ki je omenjen leta 1345. Pirš Črnelski (Rotenbuchel) je 2 I. junija 1390 za posojeni denar Nikolaju Mengeškemu zastavil kmetijo pod Homcem, na kateri je bil, ali kot so tedaj rekli, sedel kmet Janez. Nikolaj Pirš je leta 1468 v Dobu ustanovil neko dobrodelno ustanovo. O Pirših piše Valvasor, da so bili na slabem glasu. Ko je rodbina Pirsov izumrla, so kot najbližji sorodniki črnelsko posest z gradom in grbom prevzeli Lambergi. Kralj Friderik je 28. oktobra 1451 sodniku in mestnemu svetu v Kamniku naročil, naj Žigi Lambergu za gradnjo dvorca v Črnelem po potrebi dajo les iz mestnega gozda. Andrej Lamberg iz Črnelega je 24. septembra 1512 prosil kranjskega deželnega upravitelja in loškega oskrb- nika Pavla Raspa, da bi »obesil« svoj pečat na delitveno pogodbo med njim in bratom Andrejem Lambergom. Črnelska graščaka brata Andrej in Sigismund sta bila med fevdalci v vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515 v prvih vrstah proti upornim kmetom. O napadu kmetov na črnelski grad poroča tudi Valvasor. Grad Črnelo so oblegali in napadali s topom, ki jim ga je dal dragomeljski graščak Franc Glanhofer. Dobro utrjenega gradu sicer niso zavzeli, spodkopali in uničili pa so ribnike in vodnjake, zažgali pristavo, les razprodali, konje, govedo in drugo živino pa odgnali in si jo razdelili. Graščakoma so povzročili veliko škode. Kranjski deželni stanovi, kjer so imeli odločilno besedo fevdalci, so na vse strani prosili pomoč. V juniju so sklenili k cesarju poslati Sigismunda Lamberga iz Črnelega, ki je sam doživel napad upornih kmetov in bi mu o tem lahko nadrobno poročal. Hkrati so stanovi cesarja prosili, naj bi čimprej prišla njegova vojska, za začetnike upora pa zahtevali »pravično« kazen. Prosili so ga tudi, naj poskrbi, da bodo plemstvu vrnjeni gradovi in posestva ter povrnjena škoda, ki je pri tem nastala. V ponedeljek po sv. Vidu leta 1516 je Andrej Lamberg iz Črnega na okrajnem sodišču tožil dragomeljskega Grad Črnelo je v Valvasorjevem času stal na Hribarjevem hribu Glanhoferja zaradi škode, ki mu jo je povzročil, ker je upornikom dal top. Kaj je s tožbo dosegel, ni znano, saj je bil Glanhofer naslednje leto že mrtev. Sigismund Lamberg je 12. januarja 1520 prosil tedanjega škofjeloškega oskrbnika Pavla Raspa, da pečati kupno pismo za dve kmetiji. Dne 27. oktobra 1 524 so sklenili in spisali ženitno pismo med Andrejem Lambergom in njegovo prihodnjo ženo Marušo, hčerko Boltežarja Si-gesdorfferja iz Stare Loke. Jurij Lamberg iz Črnelega je 11. januarja 1530 z Jergom Paradeiserjem zamenjal dve obdelani zemljišči v Zapričah pri Kamniku. Isti Jurij Lamberg je 26. junija 1530 z Gašperjem Ravbarjem s Kravjeka . zamenjal kmetijo na Viru s kmetijo v Zapričah. Danijel, Andrej, Haris in Jurij Lamberg iz Črnelega so 22. maja 1537 dve kmetiji in travnik prodali Andreju Mordarju iz Grabna. V tem letu je bil kranjski deželni oskrbnik Andrej Lamberg. Avstrijski nadvojvoda Ferdinand je 29. novembra 1563 Maksimilijanu pl. Lambergu iz Črnelega dovolil, da še eno leto uživa vse fevde. Maksimilijan pl. Lamberg iz Črnelega je kot najstarejši iz te rodovine in dedičev mengeške posesti podelil v fevd dve tretjini desetine desetih kmetij kranjskemu meščanu Juriju Harrerju. STANE STRAŽAR (nadaljevanje prihodnjič) kite iz pšenične slame za domžalske slamnikarske tovarne. Mama je bila posebej spretna pletica, spletla je po eno kito na dan in še gospodinjila je po vrhu. Že z 18 leti je šla Rezka služit k Vilarju v Dob, nato k Mi-lajznu. Ko se je pozimi leta 1929 prehladila, se je nato skoraj pol leta zdravila doma. Potem je odšla v Ljubljano, kjer je pri advokatu Miliču, ravnatelju Polakove tovarne, poleg drugih hišnih del prevzela tudi gospodinjstvo. Med vojno vihro je bila kuharica v delavskem domu na Jesenicah. Po vojni je najprej kuhala delavcem v La-zah, kjer so regulirali strugo Save. Nato jo je kot kuharico za nekaj let zaneslo na grad Krumperk in v Gorski Kotor. Od leta 1957, ko se je upokojila, do leta 1969 je bila kuharica pri župniku Petru Golobu v Dobu. Od tedaj preživlja svojo jesen v svoji hišici na Gorjuši, ki jo je s prihranki kupila že leta 1941. Kljub visoki starosti in revmi, ki jo kdaj pa kdaj kar precej muči, je Rezka dobre volje. Ob koncu pogovora je rekla: »Jaz sem kar zadovoljna. Hvala bogu, da je vsaj tako.« Franc Šimenc Na Pristavi na Mengeškem hribu je v nedeljo, 13. septembra, svoj devetdesetletni jubilej praznoval Franc Šimenc-Puša-venk. Odraščal je v revni kaj-žarski družini. Že od otroških let je hodil na delo k zidarjem v Ljubljano. Po prvi svetovni vojni je moral za dve leti k mornarici. Potem si je svoj kruh služil med tiskarji Maksa Hro-vatina v VVolfovi ulici v Ljubljani. Spominja se, da je vsako jutro nesel rokopise na sodišče in kar »cenzorju« ni bilo všeč, je prečrtal, kar je pomenilo, da ne smejo natisniti. Ko je dela zmanjkalo, je zašel med livarje v Trnovem. Vsako jutro je šel peš na železniško postajo v Trzin, se z vlakom ob šestih odpeljal v Ljubljano in se zvečer ob osmih vračal. Leta 1937 se je kot občinski sluga zaposlil pri občini Mengeš. Po združitvi občin je bil nato kurir v Domžalah, kjer se je leta 1961 upokojil in nato še sedem let opravljal to službo. Pravi, da je bilo posebej težko med drugo svetovno vojno, ko je kot kurir moral ob vsakem času tudi med policijsko uro na pot. Vendar pravi, da ni imel težav ne s partizani ne z Nemci. Dobro se je razumel tudi z nemškimi žandarji Korošci, ki so mu v zaupnem pogovoru rekli: »Nas je Hitler začel dve leti prej mučiti kot vas.« Dodal je še, da ve veliko dogodkov iz druge svetovne vojne, a jih bo nesel s seboj v grob. Leta 1929 se je Šimenc poročil s Travnovo Jelko iz Šentpa-vla. Živita v skromni hišici na Mengeškem hribu. Da je Pu-šavnikova hiša res med najbolj skromnimi v Mengšu pove tudi podatek, da je edina še brez elektrike. Devetdesetletni gospodar Franc Šimenc pravi, da zaradi precejšnje razdalje od drugih hiš ni imel nikoli toliko denarja, da bi si lahko elektrik' privoščil. Dodal je še, da so mu mengeški funkcionarji elektriko sicer obljubljali, vendar iz tega ni bilo nič. Rekel je: »Kdo neki se za reveža še zmeni.« Svoj devetdeseti jubilej je Franc Šimenc tiho praznoval prav na rojstni dan, v nedeljo, 13. septembra. Obiskalo ga je okrog petnajst sorodnikov, sosedov in prijateljev. Uredništvo Slamnika jubilantom ob njihovem visokem jubileju čestita ter jim želi prijetno jesen življenja in še na mnoga leta. S. S. /lamnik 15 K L 1 Č E M 0 9 3 Domžalski gasilci o svojem delu in težavah Domžalski gasilci so v pogovoru z urednikom Slamnika povedali, da so se z odprtjem novega centra požarne varnosti med Virom in Ko-ličevem razmere v gasilskih društvih spremenile. Tako kot v drugih društvih imajo tudi v Domžalah vse manj gasilnih in drugih akcij ali kot pravijo intervencij. Gasilci centra požarne varnosti jih s pomočjo radijskih zvez kličejo na pomoč samo, kadar je večja nesreča in bi je sami težko obvladali. Domžalski gasilci, ki že imajo dober strokovni kader, so svoje delo preusmerili predvsem v usposabljanje novih gasilskih poklicev. Čez naše območje poteka pomembna cestna zveza z velikim prometom med vzhodom in zahodom s številnimi prometnimi nesrečami. Domžalsko društvo usposablja svoje člane tudi za tehnično reševanje, reševanje z višin, iz prevr-njenih avtomobilov in ob podobnih nesrečah. Na našem ravninskem območju s prodnato nasipino je posebej velika nevarnost onesnaženje pitne vode z razlitjem strupenih tekočin. Tudi za reševanje ob takšnih katastrofah se gasilci usposabljajo z rednimi gasilskimi vajami. Njihova usposobljenost se nenazadnje kaže tudi na raznih tekmovanjih. Na junijskem državnem tekmovanju članskih desetin v Velenju so Domžalčani osvojili zlato medaljo, bili so peti v državi, na mladinskem in pionirskem tekmovanju na Ptuju so osvojili bronasto medaljo. Svoje sposobnosti pri reševanju pa sproti potrjujejo tudi na raznih meddru-štvenih tekmovanjih. Brez težav pa domžalski gasilci vendarle niso. Kadar govorijo o svojih težavah, mislijo na skoraj četrt stoletja star gasilski avtomobil TAM 5500, ki bi ga že morali zamenjati s sodobnejšim gasilskim vozilom. Drug njihov problem je gasilski dom. To, da niso lastniki gasilskega doma, kar je edinstven primer v občini, jih niti ne moti, motijo pa jih neurejene razmere v njem. Še pred desetletji so v njem lahko stanovali samo gasilci s svo-imi družinami. Tako so bili pose- sledice se kažejo tako pri vzdrževanju doma kot njegove okolice. Gasilci še dodajajo, da je domžalski gasilski dom najslabše vzdrževan v občini, saj imajo skoraj vsi okoliški kraji nove gasilske domove, le v Domžalah se ni nič zboljšalo, saj nimajo niti primernega prostora za sestanke. Da bi gasilski dom preuredili in posodobili, kot se za mestno občino spodobi. O tem se domžalski gasilci že pogovarjajo z občinskimi možmi. STRAŽAR Gozdni požar na Korenu je bil tudi zaradi pomanjkanja vode težka preizkušnja za prizadevne gasilce bej v nočnem času zmeraj pri roki in so ob alarmu vsaj orodjarno odprli, da je desetina prej odšla na gasilsko akcijo. Sedaj stanujejo v domu z nasilno vseljeno stranko štiri družine, nihče od njih pa ni gasilec, kar je gotovo narobe. Po- Nov gasilski dom na Vrh-poljah so na čelni strani polepšali s sliko sv. Flori-jana. V nedeljo, 16. avgusta, je dom s sliko, gasilnim orodjem in avtomobilom blagoslovil novomaš-nik Franci Klopčič-Uštin-čev z Vrhpolja. Gasilska kronika Poklicni gasilci CENTRA POŽARNE VARNOSTI DOMŽALE ob požarih in drugih nesrečah. Zaradi nepravilnega prehitevanja sta 3. junija 1992 ob 20.52 uri v Ožboltu trčila osebni avto in kombi. Voznik osebnega avtomobila je ostal vkleščen med zveriženo pločevino, dokler ga niso rešili gasilci. Na vso srečo je ravno takrat pripeljala mimo zdravnica, ki je ponesrečencu takoj nudila prvo pomoč. Zaradi igre z ognjeni, je 10. junija ob 16. uri in 42 minut na Cesti talcev 19 v Domžalah zagorela gradbena baraka, last GRADBINCA. Hitri intervenciji gasilske ekipe CPV se je zahvaliti, da je o i I ogenj ukročen v začetni stopnji. Domžale, 15. junija je voda v VII. nadstropju na Ljubljanski c. 88 zalila stanovanje. Stanovalca na Ljubljanski 83 v Domžalah je 18. junija ob 13.30 uri rešilo odprto okno in seveda gasilci, ki so po lestvi še pravočasno prišli do njega. Možak je bil dvojno omamljen, malo od plina in malo od vina. Jarše, 19. junija ob 22.53 uri - so gasilci s hitrim posredovanjem rešili voznika avtomobila iz objema zverižene pločevine. Domžale, 21. junija, ob 13.43 uri so gasilci CPV zaprli ventil za vodo, sicer bi Kili plavali stanovalci na Ljubljanski cesti št. 80. Dežurni gasilci CPV so 30. junija ob 21. uri 42 minut, na smetišču v Trzinu pogasili ogenj, ki je že uhajal na žitno polje. Gostje bifeja PRI ČEPU pa so samo opazovali in veselo srebali pivo. Dne 9. julija ob 20.52 uri - je ponovno zagorelo na tem smetišču. Prevalje, 8, 24. 7. ob 13.10 uri - Pri Antonu Lebaru na Prevaljah št. 8 so zaradi samovžiga plameni zajeli kmetijski objekt. Blagovica, 20. 4. avgusta ob 15.15 uri je strela udarila v kozolec, last Tince KRAL). Objekt je pogorel do tal, v njem pa 15t sena, It pšenice, 2m' plohov, puhalnik in gumi voz. Ekipa Centra požarne varnosti in domači gasilci iz Blagovice so skupaj preprečili, da ogenj ni zajel tudi gospodarskega objekta in stanovanjske hiše. Prevoje, 88. 6. avgusta ob 2.15 uri - je zgorel avtomobil Diana. Koreno, 6. avgusta oh 16.45 uri je na težko dostopnem terenu izbruhnil gozdni požar, ki je gasilcem CPV in »Toplar« v Blagovici je zaradi strele pogorel do tal, gasilci pa so preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnjo domačijo. gasilcem okoliških društev zaradi pomanjkanja vode povzročil precej preglavic. Količevo, 13. avgusta ob 18.06 uri se je v neposredni bližini Papirnice Količevo na levem bregu Kamniške Bistrice vnela trava. Domžale, 14. avgusta ob 19.48 uri so gasilci CPV avtomobil, ki mu je puščal rezervoar za bencin odstranili s parkirišča. Vrhpolje, 18. avgusta ob 22.35 uri so se pri Antonu LEBARJU, Vrhpolje 17 vnele saje, ki jih je veter začel odnašati na sosednje objekte. Studa, 20. avgusta ob 21.50 uri je zagorela trava pri Centralni čistilni napravi v Studi. Radomlje, 22. avgusta ob 3.18 uri je Pred trgovino Ane DORNIK (Dika) v Radomljah zagorel papir v odprtem zabojniku. Domžale, 23. avgusta ob 3.15 uri je začelo goreti v trafo postaji v Kemični tovarni Domžale. Požar je zaznal avtomatski javljalec požarov, ki je inštaliran v obratu NOSM in povezan s Centrom požarne varnosti. Količevo, 23. avgusta ob 19.22 uri. V obratu umetnih smol Helios Količevo se je pri reaktorju II. pokvaril ventil za dovod tekočega maleina. Dostop v prostor je bil (zaradi odtekanja maleina) možen samo z izolirnimi aparati. Gasilci so malein zamrznili ca 30kg Co2 tako, da so vzdrževalci okvaro lahko popravili. Servis gasilnih aparatov V Centru požarne varnosti Dom--Žale že od maja meseca obratuje servis ročnih in prevoznih gasilnih aparatov, ki je doslej skrbel predvsem za potrebe servisiranja gasilnih aparatov v podjetjih Helios. To dejavnost pa bo v kratkem razširil tudi za vse druge firme, zavode, hišne svete in obrtnike, ki bodo želeli opraviti to uslugo pri njih. Pooblaščeni servis CPV zagotavlja kvalitetno servisiranje in konkurenčnost, polega tega nudi tudi lasten prevoz aparatov in njihovo nadomeščanje za čas servisiranja. V Centru požarne varnosti Domžale so pripravljeni nuditi tudi svetovanje glede pravilnega nameščanja gasilnih aparatov, njihove količine in vrste, odvisno od požarne obremenitve posameznega objekta. V Centru požarne varnosti Domžale je inštalirana tehnična oprema, ki omogoča servisiranje naslednjih vrst gasilnih aparatov: * Gasilni aparat na prah - S * Gasilni aparat na prah - Coj * Gasilni aparat na peno - Pz * Gasilni aparat na vodo - V Poleg rednega servisiranja, ki mora za vse vrste gasilnih aparatov biti opravljena vsakih šest mesecev, v Centru požarne varnosti lahko opravijo tudi tlačni preizkus, po potrebi pa aparate tudi obnovijo. Možna bo nabava novih aparatov vseh vrst. Sicer pa so nam povedali, da bodo v kratkem vzpostavili tudi točno evidenco, kakšni so gasilni aparati njihovih strank. MARIAN BOLHAR LOKA PRI MENGŠU Gasilsko tekmovanje V soboto, 27. junija, je bilo v Loki že peto meddruštveno tekmovanje za ženske in moške ekipe v dveh disciplinah: vaja z motorno brizgalno (suha izvedba) in štafetni tek brez ovir. Pokrovitelja tekmovanja sta že od vsega začetka OGZ Domžale za prehodni pokal za moške in KS Mengeš za prehodni pokal za ženske ekipe. Poleg tega dobijo še tri najboljše ekipe v posamezni konkurenci pokal prireditelja. Tekmovalni odbor pod vodstvom g. Petra Petriča je dobro pripravil teren za izvedbo tekmovanja, pa tudi pri vremenu smo imeli srečo. Razvrstitev je bila naslednja: ženske: I. GD Hajdoše 880,40 točk, 2. GD Topole 874,10 in 3. GD Rova 873.00 točk; moški: I. GD Mengeš I. 903,20 točk, 2. GD Topole 900,40 točk in 3. GD Dob I. 899,80 točk. Po tekmovanju je bila pri gasilskem domu slovesna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. V imenu OGZ Domžale je prehodni pokal ekipi GD Mengeš I. predal g. Marijan Lenarčič, v imenu KS Mengeš pa ženski ekipi GD Hajdoše g. Janez Škrlep. V imenu prireditelja je pokale razdelil predsednik društva g. Peter Petrič in se sodelujočim zahvalil za udeležbo ter jih povabil na 6. tekmovanje za pokal Loke, ki bo predvideno zadnjo soboto v juniju. Leto 1993 pa bo tudi slavnostno za naše društvo, saj bo minilo že šestdeset let od ustanovitve društva. Sodelujoče desetine ter drugi ljubitelji gasilstva, ki so si tekmovanje ogledali, so ob zvokih domačega ansambla STOPAR še dolgo v noč proslavljali uspehe in se poveselili ob dobri hrani in pijači. MIRO URBANC Prvo državno tekmovanje starejših gasilcev v Mengšu V soboto, 5. septembra, je vse od pol osme ure tja do nekaj čez poldne na šolskem igrišču v Mengšu potekalo prvo državno gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in gasilk. O gasilskih veščinah se je v Mengšu pomerilo pet ženskih desetin. Najboljši skupen uspeh so dosegle ženske iz Ša-leka na Štajerskem, druga je bila desetina iz Bevč in tretja desetina iz Mengša. Tekmovanje so Mengšani skupaj z Občinsko gasilsko zvezo Domžale odlično pripravili. Prišlo je kar 54 desetin starejših gasilcev ali veteranov. Na prvo mesto se je uvrstila desetina iz Bevč, drugi so bili prevaljski gasilci, tretji iz Me žice, četrti in peti pa sta bili dve mengeški desetini. Ob koncu tekmovanja so na slovesnosti s kulturnim programom, pripravili so ga Mengeška godba in člani domačega kulturnega društva, gasilcem so izročili pokale in druga lična odličja ter priznanja. Na slovesnosti so poleg predsednika Gasilskega društva Mengeš Jožeta Žargija tekmovalce pozdravili in se jim za njihova prizadevanja ter usposabljanje za tako humane naloge, kot je gasilstvo, zahvalili predstavnik ministrstva za obrambo Bojan Ušeničnik, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in predsednik Skupščine občine Domžale mag. Ervin Anton Schvvarz-bartl, ki je bil hkrati tudi član organizacijskega odbora za pripravo tekmovanja. Tekmovanje starejših gasilcev in gasilk je bilo letos že tretje državno prvenstvo Slovenije, v juniju so na Ptuju tekmovali mladinci in pionirji, v Velenju pa članske desetine. Omenimo še meddruštveno in občinsko tekmovanje, ki je bilo 12. septembra prav tako na mengeškem igrišču. Tekmovale so tri ženske desetine in petnajst moških. Med gasilkami so bile prve Mengšanke. Izmed občinskih desetin sta prvo in drugo mesto osvojili dve mengeški desetini, tretja pa je bila desetina iz Trzina. Dne 79. septembra je bilo občinsko gasilsko tekmovanje za mladince in pionirje. Za 26. september pa pripravljajo gasilsko tekmovanje za članske desetine Občinske gasilske zveze Domžale. STRAŽAR EVROCVET '92 - ARBORETUM VOLČJI POTOK Mednarodna razstava cvetja, vrtnarstva in tehnike Vodstvu Arboretuma iz Volčjega Potoka je treba iskreno čestitati, saj je v dveh letih organiziralo in pripravilo že tretjo veliko razstavo cvetja - tokrat precej razširjeno; poleg slovenskih razstavljalcev so na tej mednarodni vrtnarski prireditvi sodelovali tudi Avstrijci, Italijani, Nemci, Belgijci, Švicarji in Nizozemci. Razstava je bila odprta od 4. do 8. septembra 1992. Obiskovalci, ki jih je bilo tudi tokrat precej, so videli veliko lepega. Pogledi so se jim ustav- ljali predvsem na čudovitih cvetličnih aranžmajih, saj so bili postavljeni v naravnem okolju - krasili so naravo, narava pa je z vsem svojim bogastvom dopolnjevala cvetje. Aran-žerji so se tokrat spomnili, da tudi voda lahko veliko pripomore k lepemu videzu. Cvetočih lokvanjev v ribnikih pa sploh ni treba aranžirati, saj so že sami po sebi del razstave. Nekakšno dopolnilo celotnega ogleda je bil na velikem ribniku 15-metrski vodomet. Ogledali smo si tudi tehniko, to je opremo in orodje ter številne pripomočke za vrtnarjenje -od različnih toplih gred in kompostnikov. Na bogato založenih stojnicah pa so obiskovalci največ kupovali lončnice pa tudi čebulice ter semena. Seveda pa tudi ni manjkalo vseh mogočih drobnarij. Dvorišče je ob taki prireditvi s tolikimi stojnicami kar premajhno. V Boljkovem paviljonu so obiskovalci imeli priložnost, da so si poleg njegovih skulptur ogledali tudi slike in skulpture priznane umetnice Vide Slivniker-Belantič. Ob vsestranski pohvali te velike prireditve pa nismo bili zadovoljni s cesto od Radomelj do arboretuma. Tokrat se južna soseda (slovenski pregovor: Dober sosed boljši kot devet stricev), domžalska občina, ni izkazala, saj je z obnovo ceste zamudila; zdaj obnovitvena dela že potekajo. Ko bi vsaj na sveže nasuli bankine in tako pokazali dobro voljo. Če bo Arboretum tudi v prihodnje tako uspešen kot zadnja leta, lahko pričakujemo, da bo v nekaj letih tu svetovna razstava cvetja. Primernega naravnega okolja je še veliko, saj je na razpolago še ves hrib. Že tokrat so najbolj in najlepše »zacveteli« aranžmaji, ki so bili predstavljeni ob pobočju hriba, saj sta jih krasila naravna podlaga in okolje.- FRANCE CERAR 16 /lamnik Domžale ATLETSKI KLUB DOMŽALE Dva državna prvaka JOŽE PIRNAT, ki je postal državni prvak v metu krogle, in DAMJAN BARIČ, najhitrejši slovenski mladinec na 1000 metrov, sta največja uspeha tekmovalcev Atletskega kluba Domžale v zimsko spomladanski tekmovalni sezoni, v kateri je izmed 30 atletov kar polovica tistih, ki redno tekmujejo na različnih atletskih stadionih in se uvrščajo na najvidnejša mesta. JOŽE PIRNAT, mladi perspektivni metalec, je ob naslovu državnega prvaka v metu krogle osvojil tudi četrto mesto v kopju, bil v Celju tretji, med dekleti pa omenimo zelo dobro MOJCO KRNC, metalko kopja, ki ima že tudi tretje mesto v državi in več drugih vidnih uvrstitev. Precej dobrih metalcev je tudi med najmlajšimi, saj se bo kar pet pionirjev udeležilo bližnjih državnih tekmovanj. Med tekači sicer ni državnih prvakov, so pa hitri tekači in tekačice, med katerimi jih je kar nekaj že poseglo po medaljah na različnih področnih tek- movanjih, pa tudi z različnih republiških tekem že imajo lepe uvrstitve (BOJANA VOJSKA 5. v teku na 300 m - pionirski pokal Slovenije, VESNA SOVINC enako mesto v teku na 3000 m med mladinkami), omeniti pa velja tudi ŠPELO KRŽAN, ki ob dobrih tekih na različnih krosih vodi med mladinkami v slovenskem malem maratonu (tu že ima zagotovljeno prvo mesto v Sloveniji), trenutno pa drži tudi tretje mesto med članicami. Med tekači je veliko mladih, ki iz leta v leto popravljajo klubske rekorde in obetajo še boljše uspehe. Ker pa vodstvo Atletskega kluba ve, da je prihodnost v mladih, se je tudi letos odločilo, da na vseh osnovnih šolah organizira atletske krožke, ki jih bodo vodili člani kluba in iz katerih naj bi v prihodnje prišlo še več dobrih tekačev in metalcev. Mladi imajo atletiko radi in ob posluhu vodstev osnovnih šol, prizadevanju kluba, zlasti pa navdušenju mladih lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih dobre uvrstitve. DAMIAN BARIĆ IOŽE PIRNAT NIKOLA GALA s pokalom, osvojenim na tekmi v Avstriji Karate SANKUKAI Vabimo vas, da se vključite v treninge SANKUKAI-KENSHIKAN KARATE KLUBA DOMŽALE, ki potekajo v stari OŠ Venclja Perka (za knjižnico). V Karate klubu Domžale, ki že več kot 15 let deluje na območju Domžal in kjer redno 2x tedensko vadi več kot 200 članov in članic od 6 do 60 let, vam nudimo treninge borilnih in drugih vzhodnjaških veščin, na katerih se boste razvedrili, povečali svojo fizično kondicijo ter naredili nekaj tudi za svojo varnost. Pridobili si boste veliko novih prijateljev in znancev, se lahko aktivno športno udejstvovali na tekmovanjih ali se udeleževali seminarjev. Vsi treningi v klubu potekajo pod vodstvom izkušenih mojstrov borilnih veščin, zato na treningih jamčimo strokovnost in varnost. Na koncu vas vabimo, da se vpišete v naš klub, in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 18. do 20. ure do I. 10. 1992 v stari OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) VABLJENI! Tekmovanje ostrostrelcev Ob obletnici Dneva državnosti Republike Slovenije je območni štab za Teritorialno obrambo v sodelovanju s Strelsko družino Kamnik in Domžale izvedel dne 22. 6. 1992 na strelišču v Kamniku tekmovanje ostrostrelcev iz enot TO Domžale-Kamnik. Tekmovanje je potekalo z malo-kalibrsko puško, za kar so možnosti na strelišču v Kamniku. Udeležilo se ga je prek 50 ostrostrelcev. Najboljše rezultate so dosegli pripadniki TO, ki so člani strelskih družin: 1. mesto: Milan CRKMAN Kamnik 2. mesto: Darko ŠKRJANEC Kamnik 3. mesto: Sandi HROVAT Kamnik 77 krogov 76 krogov 74 krogov Medalje je podelil poveljnik 55. Obm. ŠTO Dominik CRMEK in čestital vsem udeležencem tega športnega srečanja. Za dobro organizacijo se Obm. STO zahvaljuje Strelski družini Kamnik, Strelski družini Domžale in posameznikoma g. Ivanu POD-GORNIKU in g. Marjanu KOVIČU. Milan OBREZA Po enoletnem tečaju, imeli so ga vsak teden, je končno deset mladih jamarjev 25. junija uspešno opravilo preizkušnjo tudi iz jamarske tehnike. Brata Cerar sta med najboljšimi v Sloveniji MOTOKROS Jelen in Juhant državna podprvaka Roman Jelen in Janez Juhant, ki sta v letošnji sezoni vozila za AMD Kamnik, sta nova slovenska podprvaka v razredih do 80 in 250 ccm. V razredu do 125ccm pa sta se odlično uvrstila brata Cerar. Boris je osvojil četrto, Roman pa šesto mesto. Vseh pet motokrosistov, ki so doma iz domžalske občine, je igralo vidno vlogo v prvem slovenskem državnem prvenstvu. Ob omenjeni četverici seveda tudi Marjan Avbelj, ki je bil v razredu do 250ccm na tretjem mestu. Zaradi bojkota dirke v Radencih pa je po 5. dirki dobili prepoved nastopanja za devet mesecev, ki mu poteče aprila prihodnje leto. Po mnenju večine, ki spremljajo motokros po celi Sloveniji, popolnoma neupravičeno in po krivici. V istem razredu je Janez Juhant vodil neverjetno izenačen dvoboj za naslov z Janijem Sitarjem, na 8. dirki v Orehovi vasi pa je Juhant padel, potem še enkrat v Šentvidu pri Stični, kjer si je zlomil rebra in naslov je bil dokončno izgubljen. Velik uspeh je v razredu do 80 ccm dosegel šele I3-Ietni Roman Jelen (iz Pšate). Lani je bil sedmi, letos pa že drugi. V razredu do 125 ccm pa sta vozila brata Boris (18-let) in Roman Cerar (17), ki sta v skromnih razmerah (Roman ima npr. tri leta staro Hondo) dosegala lepe rezultate. Na posameznih dirkah sta bila celo pri vrhu (skupaj tri 2. mesta), v skupnem seštevku pa sta osvojila četrto oziroma šesto mesto. Še posebej lep napredek je pokazal Roman, ki mu je to bila prva sezona v višjem razredu. Upamo, da bodo ti mladi zelo obetavni tekmovalci, Roman Jelen, ki bo v naslednji sezoni spet vozil na AMD Lukovica in brata Cerar, dobili boljše ugodnosti s pomočjo vsaj enega sponzorja, s tem pa bodo zagotovo prišli še boljši rezultati. MIRAN KOKALJ Mladi krščanski demokrati tudi žogo brcajo V prelepem sobotnem poletnem popoldnevu smo se na igrišču osnovne šole Janko Kersnik Brdo pri Lukovici srečali mladi krščanski demokrati iz Crosupelj in domžalske občine, kjer smo odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Po razburljivi, predvsem pa zabavni žogobrcarski predstavi so po veliko boljši igri proti neuigranemu moštvu MKD Domžale slavili zasluženo zmago naši prijatelji z Dolenjske, ki so kar enajstkrat zabili žogo v naš gol, v katerem se vratar (M. C.) domačega moštva nekako ni znašel. Koliko golov pa so prejeli naši »politični« zavezniki, pa naj ostane skrivnost! BOGDAN OSOLIN Moravski upokojenci - kolesarji na GEOSS-u Spodnja Slivna Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Moravče v občini Domžale vsako leto organizira po sedem kolesarskih izletov v naravo. Tako jih je v letošnjem letu organizirala že pet, od teh enega meseca avgusta v središču Slovenije Spodnji Slivni. nik društva Franc Novak, ta je izletnikom povedal marsikaj koristnega iz teh krajev. Obiskali smo središče Slovenije na Slivni. V gostišču Kmečki turizem smo se tudi okrepčali. Veseli smo se poslovili od prijazne gostil-ničarke in se nato odpravili še na Skupinska slika na GEOSS-u Izleta se je udeležilo devel kolesarjev, mladih in starih. Med njimi tudi šolarji, ki so za počitnice porabili kolesarjenje z upokojenci. Z nami je bil tudi novi predsed- Vače. Tu smo obiskali dolgoletnega predsednika DU Vače gospoda Ivana Kodermana in se nato odpeljali v Moravče. Tekst in foto: JOŽE NOVAK MENGEŠKI PLANINEC Janez Slokan Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša praznuje letos 40 letnico. Zato smo napravili krajši intervju z njegovim predsednikom. Janez, nekaj podatkov za grobo skico. Mengšan, rojen 1959. Poročen, en otrok. Diplomirani inženir kemijske tehnologije, vodja proizvodnje v podjetju Kemis. Vas, Mengšane, krasi predanost kraju... ...in tudi jaz sem lokalpatriot. Zaljubljen sem v Mengeš, bližino gozda, ki se je nekoč začenjal ob naši hiši, ljudi, s katerimi sem preživljal otroštvo, naš športni park in šolo, ki sta odmaknjena od avtomobilov. Kljub temu pa ste precej potovali po svetu! Ja, gore so tiste, ki me pritegujejo, a ko sem v tujini, me pa ljudje zanimajo. Zato se pred potovanjem vedno naučim nekaj jezika dežele (pri tem pokaže na list nad delovno mizo, na katerem so zapisane besede v afriškem jeziku svahili). Nikoli ne bom pozabil gorskega prelaza v Maroku, kjer sem srečal karavano in v njej na črnem konju sedeče Berberke z najlepšimi očmi. Stal sem in gledal. Pod Kilimandža-rom so name naredile najlepši vtis neskončne trume selečih se gnujev, za njimi so šli tropi levov in nazadnje hijene. Le domačini so se zaradi turistov povsem skomercializirali. Zato pa sem bil navdušen nad tremi Slovenkami, ki so se primožile v Kenijo: vse tri so poklicno uspešne, v odnose z otroki pa so vnesle pristno afriško odprtost in neposrednost: o najintimnejših ljubezenskih problemih so se prostodušno pogovarjale kar pred menoj. Slovence pa ste obiskali tudi v Argentini. Bil sem pri predvojnih ekonomskih in povojnih političnih emigran- Srečanje invalidov V okviru sodelovanja društev invalidov Domžale, Izola in Laško je društvo iz Domžal ob koncu junija pripravilo prijetno športno družabno srečanje na balinišču na Viru. Društvo invalidov se vsem, posebno pa Ramadanu Jašariju in Niazu Arifiju ter VABAKO, d.o.o. Trzin, ki ste kakorkoli prispevali, da je srečanje uspelo, iskreno zahvaljuje. V. tih. Presenetila me je pravilna slovenščina, ki jo govori že tretja generacija, in raznežilo domotožje ostarelih izseljencev, ki vedo s solznimi očmi natančno opisati pašnike ter povedati, kako diši voda, kjer so napajali govedo. Ko sem po vrnitvi v Slovenijo pripovedoval, da smo z gostitelji po kosilu poklepetali, starješi otroci so pospravili in po-mili posodo, mlajši pa so pazili na najmlajše, so mi doma rekli: »Saj tako je bilo tudi pri nas pred vojno!« Zdaj je pa že čas, da rečeva kakšno o planinstvu. V hribe sem začel hoditi s starši, potem s šolo in društvom. Začela so me zanimati manj obljudena planinska brezpotja. Uporabil sem alpinistično znanje ter začel leta 1978 plezati z Mengšani. Kako gledate na množični obisk slovenskih gora? Slovenski alpinizem je v svetovnem vrhu. Imamo množično planinstvo, ki pa mu je treba dati še kakovost; ljudje se morajo navaditi, da uporabljajo cepin, dereze, vodnike za težje vzpone in se tako bolj razkropiti po hribih. Ali je takšno tudi delo v vašem društvu? Prizadevamo si za tem, da bi usposobili čimveč mladih. Planinske sekcije s 150 osnovnošolci imamo v Mengšu, Rojah in Preser-jah. Vsako leto pripravimo desetdnevni tabor za 40 mladincev; iz teh rastejo novi vodniki in alpinisti, ki so nekakšen vrh vsakega planinskega društva. Ste tudi član Gorske reševalne službe... ...Kamnik. Zaradi oddaljenosti me ne morejo porabiti za najnujnejše akcije. Kljub temu sem letos že trikrat reševal. Veliko pa preventivno delam v našem društvu Janez Trdina... ...katerega predsednik ste že dve leti. Ste uspešni? Ne vem. O tem naj sodijo drugi. Zato pa bi raje povabil vse ljubitelje planin in planinstva novembra v mengeško Oranžerijo, kjer bomo za konec praznovanj 40 letnice društva pripravili razstavo fotografij Jaka Čopa. IGOR LIPOVŠEK NAŠE SREČANJE Metka in Stane Sušnik Življenje Metke in Staneta, Sušni-kovih z Vira, je s planinami tesno povezano. V njih sta se spoznala, jih skupaj obiskovala in po odhodu v pokoj se vanje vračata vsako leto. Po letu na Kredarici sta kot oskrbnika prišla na Kokrško sedlo (Planinsko društvo Kamnik), kjer je več domačih obiskovalcev. Prenovljena Cojzova koča je dovolj prostorna za vse planince, da se v njej okrepčajo z enolončnico (najraje imajo joto), s čajem ali čem drugim, posušijo ob topli kmečki peči in zadovoljni odidejo v dolino ali na bližnje vrhove: Grintavec, Kočno, Skuto ali Kalški greben. Kot oskrbnika na Kokrškem sedlu preživita poletne mesece (od junija do srede oktobra). Vsako jutro sta prva na nogah. Treba je skuhati čaj, po želji pripraviti zajtrk in zaželeti srečno pot planincem, ki odhajajo ob svitu. Spat odhajata zadnja. Največ dela je ob vikendih, zato jima na pomoč priskoči pridna Bernarda. Vsak dan je kaj novega, v njuni koči pa vedno veselo: ne manjka prijaznosti, šal, pa tudi ubranih zvokov, ki jih Metka izvab- lja iz harnioiinse, Stane pa iz nenavadnih praktičnih instrumentov. Verjemite ali ne, tudi z vrati -in s »krugelco«, v kateri sta dve žlici, se da imenitno igrati! Ubrano petje, kateremu se rada pridružita, prispevajo planinci. »Ljudje, ki prihajajo, so pravi planinci, utrujeni, vendar zadovoljni in polni spoštovanja do planin, čisto drugačni kot tisti, ki se pripeljejo z žičnicami,« pravita Metka in Stane, ki za vsakogar, ki ga pot zanese v »njuno« kočo, najdeta prijazno besedo. Še posebno za tiste, ki za sabo (pa tudi za drugimi) pospravijo in pomagajo, da so planinske poti čiste, urejene, lepe, za noge in oči. »Vsako jutro v zarji novi naši za-žare vrhovi, čakajo, kdaj prideš spet, ti, ki si jim varuh vrsto let,« so zapisali prijatelji ob Stanetovi šest-desetletnici. Metka je enak jubilej praznovala na Kokrškem sedlu, kamor se bosta vračala, dokler jima bo omogočalo zdravje. Tudi v dolini, kjer ju pričakujejo otroci in vnuki, ki ata in mamo radi obiskujejo na njunem planinskem domu, je lepo. Vendar planine ostajajo njuna velika ljubezen. Srečno! Domžale /lamnik 17 KNJIŽNI KVIZ KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ Rezultati žrebanja 1. septembra 1992 Knjižni kviz Kolumb in doba odkritij je potekal pek poletja v organizaciji Knjižnice Domžale. Do razpisanega datuma smo prejeli 214 pravilnih rešitev. Prvo nagrado - izlet v neznano - si je prislužil: PETER BORŠTNAR, Vrhpolje 1, LUKOVICA Knjižne nagrade, ki so jih prispevali sponzorji (Izvršni svet občine Domžale, Mladinska knjiga Domžale in Državna založba, d. d. Ljubljana) pa so prejeli: IRENA ZNIDAR, Veselovo nabrežje 7, MENGEŠ EVGENIJA JENKO, Kidričeva 40, MENGEŠ KATJA ZULE, Železniška 4, DOMŽALE ILIJA MEDIC, Zg. Loka 21, BLAGOVICA TADEJA OREHEK, 6. C, DOB GAŠPER POGAČAR, Prevoje 61, LUKOVICA UROŠ PESTOTNIK, Soteska 9, MORAVČE IRENA JERETINA, Sp. Jarše 38 a, DOMŽALE MAJA POGAČNIK, Dragarjeva 21, DOMŽALE MATEJ ŠKORIČ, Stegne 2, MORAVČE JERNEJ PLEŠ, Krakovska 10/a, DOMŽALE DEJAN OSOLNIK, Prevoje 130, LUKOVICA SONJA TOMŠIČ, Dermastijeva 29, RADOMLJE JELKA LEBAR, Vrhpolje 39, MORAVČE VESNA TOMAŽIN, Depala vas 69, DOMŽALE TINA ŽIBERT, Šlandrova 18, RADOMLJE NIKO D1MIC, Ljubljanska 72/2, DOMŽALE Vsem nagrajencem čestitamo in jih vabimo, da dvignejo nagrade. To pa še ni vse. V letu, ki je posvečeno Kolumbu in njegovim odkritjem, vse udeleže"'"0 h/iTa na turli druge seveda, vabimo na SVETOVNI POPOTNIK V KNJIŽNICI DOMŽALE Dne, 7. 10. 1992 ob 17. uri nas bo v Knjižnici Domžale obiskal veliki svetovni popotnik Andrej Strmetski. Z njim bomo ob sliki (diapozitivi), besedi, zvokih bobnov in južnoameriških pesmi (sam poje in igra na instrumente), ob razstavi indijanskih puščic, lokov in oblek potovali po poteh Kolumba k starodavnim in skrivnostnim civlizacijam Majev, Aztekov in Inkov. Vsi, ki ste reševali mednarodni knjižni kviz Kolumb in doba odkritij, ste malce že pokukali v ta nenavadni svet, ste še posebej toplo vabljeni na to prireditev, seveda pa je vabilo namenjeno tudi vsem drugim radovednežem. Torej, 10. na z rdečo barvo v knjižnici. obkrožite datum 7. svojem koledarčku in dobimo se ČIGAVA JE ŠOLA? Nič drugega kot težačenje Po daljšem razmiku - ali pa niti to ne - smo lahko ponovno brali (Slamnik št. 6-7) nekakšno jadikovanje o »izgubljeni« radomeljski šoli. No, naj se piše tudi o tem, a trajalo naj bi le tako dolgo, kot je prav! Čas je vendarle dragocen in najbrž ga tudi sedanji poslanci, delegati, deputati itd. kateregakoli sveta, skupščine itd. nimajo toliko, da bi ga stalno metali skozi okno! Priznati je treba, da je občinska skupščina vedno skušala najti tak naslov za to šolo, ki bi zadovoljil »volka in kozo«. Tako je bilo z imenom Osnovna šola Radomeljske čete, Preserje, kot tudi s sedanjim: Osnovna šola Preserje pri Radomljah. Če je bilo kdaj pri tem kaj narobe, je bilo le pri prvem naslovu! Zato, dragi Radomljam, prav nič vam ni bilo ukradenega! - ampak »stvari« so bile postavljene na pravo mesto, kolikor se je le dalo! Kar se pa naštevanja vseh tistih »točk« za Radomlje tiče, katerih, bojda, Preserje in drugi nimajo, pa tole: v življenju je pač tako, da eden ne more vedno dobiti (in imeti!) vsega. (Pa če se še tako »dere«!) Tudi Babilona že dolgo ni več in tudi tistega stolpa ne... so pa zato (dosti višji!) zdaj v Ameriki! Življenje ponekod zamira... in se - če je taka božja volja - preseli drugam. Tu nič ne moremo! Kar se pa šole tiče... ali ste kdaj slišali Homčane, da bi tečnarili: »Kje pa je zdaj naša šola?!« - Pa so imeli šolo, kaj ne? Bila je to šola Homčanov, Noščanov, Šmarčanov, Preser-čanov... Nobenega prisvajanja, nobene domišljavosti in očitanja ni bilo! Pridružili pa so se še Radomljam, Škrjančani, Hudljani... in zdaj imamo vsi večjo in lepšo šolo. Kar se pa letnice ustanovitve tiče, pa tista, ki tej šoli pripada, prav tako zadošča za vse! Radomljam, kot tudi vsi drugi, lahko mirno pišejo, da je ta, nova šola, nadaljevanje njihove, nekdanje. |e pa ta nova šola v kraju, ki se imenuje - Preserje. Tega ni mogoče zanikati, in tudi zelo napak bi bilo, ko bi to zameta-vali! Namreč, kar se tega imena tiče, naj rečem, da je nekaj tisoč let starejše od imena Radomlje. (O tem bo v kratkem objavljena moja razprava.) Radomljam bodo lahko veseli, če se bo vnaprej pisalo Radomlje pri Preserjah! Sicer pa se kaj lahko zgodi, da bom predlagal, naj se ta kraj imenuje Preserje pri Homcu; kajti to je zgodovinsko (in nasploh!) dosti bolj utemeljeno, kot pa je sedanji naziv! Časi se menjajo in mi z njimi, pravi pregovor. S trmo-glavljenjem pa je tako: največkrat se ne izplača; saj se pogosto tudi izkaže, da je krivično bodisi za tega ali onega! V tem primeru, če bi poslušali pisca F. Cerarja, pa bi bila krivica narejena - vsem! MARIJAN SLEVEC, »Desnobrežanec« Basen o vrtcu Bosna Bila je prijetna dežela Bosna. Otroci, narod, kultura in vera so mirno bivali v njej. Občasno so se zaradi menjajočih se krušnih očetov pojavljale napetosti med njimi, ker naj bi imel prvi Turek rajši vero, Franc Jožef je cenil kulturo, Aleksander podpiral narod, Ante poveličeval kulturo in zadnji Jože ljubil vero. A vse je šlo, dokler ni zadnji krušni oče umrl. Kako živeti zdaj, ko so sami? »Pokličimo na pomoč demokracijo,« se je spomnila kultura in vera ter narod sta se z njo strinjala. In demokracija je rekla: »Pluralna, enotna Bosna, ki bo vas in vaše otroke združevala, je še najboljša. V njej bo vsak našel svoj del pravic, medsebojno pa se boste bogatili.« Vera in kultura sta veselo prikimali, narod pa je grdo gledal in požrl slino, saj je bil moški in je računal, da mu bo demokracija naklonila malo več pravic. Začel je ro-bantiti in prepričevati sebe in druge, da se je demokracija zmotila in je najbolje, če se lastnina Bosne bratsko razdeli (njemu večina, sestram drobiž), pluralizacijo pa izvedejo le vsak na svojem dvorišču in vrt(c)u. In ko so otroci dejali: »Ata, to vodi v vojno!« je modro dejal: »Jaz je nočem, a če bosta vera in kultura sitnarili, jo boste imeli. Sicer pa,...: pluraliza-cija zahteva žrtve!« Nauk: Hudič je, če se pod pluralizacijo razume ločevanje in razmejevanje ljudi. IGOR LIPOVŠEK Govorništvo na pohodu Čas avgustovskega političnega in siceršnjega do-pustniškega mrtvila je za nami, zato smo se odločili, da spomladi spočete misli udejanimo in ustanovimo DEBATNI KLUB DOMŽALE. To naj bi se zgodilo 29. septembra 1992 ob 18. uri v sejni sobi Športnega parka poleg Repovža. Sodelovanje v klubu je neodvisno od strankarske pripadnosti. Pridite, veseli vas bomo! IVAN KEPIC Domžalski taborniki so taborili Tako kot doslej, že skoraj tri desetletja, smo taborniki rodu skalnih taborov iz Domžal tudi letošnje leto taborili v Ukancu ob Bohinjskem jezeru. Taborjenje po deset dni smo izpeljali v štirih izmenah s povprečno po 100 udeleženci. V začetku nam je malo ponagajalo vreme, nato pa je sonce dodobra segrelo Bohinjsko jezero. Skratka, imeli smo možnosti za kopanje in druge dejavnosti na vodi. Otrokom smo ponudili možnost, da se vključijo v zanimive dejavnosti: orientacija in topografija, porečanstvo (vožnja s kanuji in splavi), življenje in preživetje v naravi, streljanje z loki in zračno puško, gorsko kolesarjenje, izdelava raznih objektov iz lesa^ novinarstvo m še celo vrsto drugih zanimivih zadev iz široke palete taborniške dejavnosti. Celotnega taborjenja ne bi mogli izpeljati tako kvalitetno, če nam ne bi priskočile na pomoč nekatere delovne organizacije, zato se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Te organizacije pa so: Tosama, Helios, Lek Mengeš, Napredek, Avtoservis, Univerzale, Eta Kamnik, Komunalno podjetje, trak Mengeš, Kemična industrija Kamnik ter nekatere druge organizacije in zasebniki. Darko Jenko Foto Senica - ne, hvala! Pred nedavnim sem se zaradi osebnih fotografij oglasila pri fotografu. S seboj sem prinesla črno-bele negative, iz katerih bi bilo potrebno zgolj razviti šest fotografij. V upanju, da bo to za fotografa še ugodnejše, kakor da bi me slikal on, sem se odpravila k Foto Senici. Fotograf mi je zagotovil, da mi bo slike izdelal v željenem času. Zaradi moje posebne želje za izdelavo fotografij v črno-beli tehniki, sem bila pripravljena plačati okrog 700 SIT, ko bodo slike narejene. In glej ga zlomka, ko sem se oglasila dogovorjeni dan v njegovem lokalu, mi je ledeno hladno dejal, da slik nima. Na moje negodovanje je napadalno odgovoril z besedami: »Pa če boš skakala do stropa, slik ne boš dobila!« Bila sem močno presenečena, saj na tak odnos do stranke nisem navajena. Po nekajminutnem prepiru mi ni preostalo drugega, kakor da sem se praznih rok vrnila domov. Čez nekaj dni sem se z negativi in z željo po lepšem odnosu oglasila pri Foto Majhenič. Tu so mi prijazno ustregli, izdelali slike celo prej, kot je bilo rečeno in zaračunali celih 500 (petsto) SIT manj, kot bi sicer plačala pri Foto Senica. Očitno se gospod Senica ne zaveda, kakšen naj bi bil odnos do strank in kakšne cene naj bi postavljal. Vam, dragi bralci, pa svetujem, da dobro premislite, kje se boste slikali, saj ima navsezadnje vsak med nami na sliki rad lep, ne kisel nasmeh. S. V., Domžale OBVESTILO Geodetska uprava občine Domžale poziva vse lastnike stanovanjskih zgradb, da se v primeru nejasnosti glede določitve hišnih številk zaradi imenovanj in preimenovanj ulic oglasijo na Geodetski upravi občine Domžale. Skladno z 39. čl. Pravilnika o določitvi imen, naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, štev. 11/80) lahko lastniki zgradb imajo staro in novo hišno tablico na zgradbi do enega leta. Geodetska uprava občine Domžale OBVESTILO Dijaki, študenti, delavci! MESEČNE VOZOVNICE OZ. NALEPKE boste lahko kupovali za vsak tekoči mesec za prevoz s podjetjem KAM-BUS za vse relacije pri BIRO-TURIST, Hribarjeva 38, Mengeš. Vsak delavnik od 9. do 16. ure, tel. 738-409. Krajevna skupnost Mengeš SERVIS OLJNIH GORILCEV RAJ KO AVGUŠTIN Koželjevo nabrežje 2 61234 Mengeš Sprejem naročil vsak dan od 7. do 8. ure na telefonsko številko 739-426. RENOVA Rodica DOMŽALE, Dragarjeva 4 RENOVIRANJE vseh vrst usnjenih izdelkov in usnja (čiščenje, barvanje) ter barvanje in renoviranje JEANSA (izdelkov iz bombaža in viskoze). SE PRIPOROČAMO! Tel. 723-144 TVD PARTIZAN DOMŽALE TVD Partizan Domžale vabi stare in nove člane k vadbi rekreacije URNIK VADBE: OŠ Šlandrove brigade ponedeljek: članice od 19. do 20.30 ure torek: člani od 19. do 20.30 ure četrtek: pionirji in pionirke od 19. do 20.30 ure cicibani od 16. do 18. ure dan bo določen naknadno OŠ Šola Venclja Perka velika telovadnica: torek: člani in članice od 19. do 20.30 ure OŠ Šola Venclja Perka mala telovadnica: ponedeljek: karate sekcija od 18.30 do 19.30 ure sreda: karate sekcija od 18.30 do 19.30 ure Vse vadbe se pričnejo z 28. septembrom 1992. A VIDEOxl.TELJE & ct, Q>. O-. TEL: 731-140, 264-158 FAX: 264-158 Smo najugodnejši ponudniki SATELITSKIH SISTEMOV - ker uporabljamo kvalitetne švicarske sprejemnike - ker imajo naši sprejemniki opravljen test - ker nudimo 1 letno garancijo - ker imamo servis v Ljubljani - ker odpravimo napako v 2 dneh - ker zahtevnost montaže ne spremeni ceno - ker izdamo uradni račun - ker z računom uveljavite olajšavo dohodnine - ker prodajamo tudi na kredit - ker omogočimo kvaliteten sprejem tudi v slabih vremenskih pogojih - ker... - ker ponujamo različne konfiguracije: LENCO 4001, stereo, 70 kanalov 45.500 SIT LENCO 4003,100 kanalov 47.000 SIT ECHOSTAR 5500, polarmount 99.000 SIT Prodajamo tudi druge konfiguracije, posamezne komponente ali komplete brez montaže. Pokličite za brezplačen katalog! 18 /lamnik Sporočila /lamnik ravnokar drži vašo reklamo 32.000 ROK telefon: 721-320 Mali oglasi INSTRUIRAM matematiko, fiziko in kemijo. Telefon 722-467. OB GLAVNI CESTI v Dobu oddam poslovne prostore, primerne za mirno obrt ali skladišče. Telefon: 712-966 BOLEHNA gospa išče mlajšo upokojenko za gospodinjstvo v Avstriji za mesec ali dva. Začetek novembra. Informacije na tel. št. 714-304 OBRTNIKI - vodenje knjig, obračuni prometnih davkov, osebnih dohodkov; davčne napovedi. Telefon: (061) 714-605, Neva Kovač GAJBICE za krompir in jabolka - ročno izdelane prodam. Telefon: 722-851 PRODAM otroški voziček in šotor za štiri osebe. Telefon: 738-665 POUČUJEM kitaro in klavir. Telefon: 712-923. Šivanje po meri in željah strank ter popravila in predelave. Telefon: 739-632, Vida Gorišek, šiviljstvo POCENI prodam kamin. Telefon: 714-304 POPRAVLJAM vso usnjeno galanterijo. Telefon: 738-583. V MAJU sem na relaciji Dom-žale-Preserje izgubil diapozitive iz Holandije. Poštenega najditelja prosim, da mi vsaj del teh proti lepi nagradi vrne. Telefon: 727-162 NA VAŠEM objektu opravljam mizarska dela: montaža oblog, oken in vrat, popravilo oken ter rabljenega pohištva. Telefon: (061) 737-943 POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: 722-266, Romana INŠTRUKTOR z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo ter fakulteto. Telefon: 831-988 Rišem portrete v živo (zlasti otroške) in po fotografiji. Telefon: 721-439 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662 TV ANTENE montiram in popravljam. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš. Telefon: 737-194 IŠČEM varstvo - trenutno v dopoldanskem času od 6.30 do 15. ure za leto in pol staro deklico na relaciji Domžale-Študa. Telefon: 721-048 GARAŽO (SPB-nasproti železnice) oddam v najem s predplačilom. Telefon: 712-745, popoldne ali zvečer OB GLAVNI CESTI LJUBLJANA - DOMŽALE - MENGEŠ KUPIM ALI NAJAMEM STAREJŠO HIŠO. TELEFON: 823-628 POCENI prodam rabljen štedilnik in moško kolo. Telefon: 724-351. V CENTRU Domžal najamem poslovni prostor. Telefon: (061) 823-628 ZTKO Domžale organizira športno rekreativno dejavnost - AEROBIKO za dekleta in žene v OŠ Venclja Perka Domžale. Pričnemo 12. oktobra 1992. Prijave in informacije: 722-031 ZTKO 715-755 Pirnat PRODAM 400 kosov strešne opeke NOVI BEČEJ nizki val, pomivalni stroj Gorenje PMS-103 in gumijast čoln Sport Beograd. Informacije po telefonu št. 712-842 od 17. ure dalje. VIJAKE visoki val za salonitke 11 cm 450 kom 20% ceneje prodam. Telefon: 737-462 TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE objavlja razpis za oddajo poslovnega prostora BIFE TURIST v najem Objekt Bife turist za bencinsko črpalko na Ljubljanski cesti v Domžalah, daje Turistično društvo v najem najboljšemu ponudniku, ki pa mora imeti izobrazbo gostinske stroke oz. ima registrirano firmo za opravljanje te dejavnosti. Od prihodnjega najemnika pričakuje Turistično društvo, da bo uporabljal- poslovne prostore izključno za gostinske namene, da bo sodeloval v turističnih akcijah ter obveščal goste o prenočitvenih zmogljivostih v Domžalah in njeni okolici. Po oceni teh kriterijev bo komisija izbrala najboljšega ponudnika. Pisne ponudbe z obsežno obrazložitvijo pošljite priporočeno 15 dni po dnevu izida Slamnika na naslov: Turistično društvo Domžale, Kidričeva 14, 61230 Domžale. * OBVESTILO! MEŠANI PEVSKI ZBOR RADOMLJE obvešča pevce, da bodo z rednimi pevskimi vajami pričeli 30. 9. ob / 9. uri v Kulturnem domu Radomlje. Obenem vabi vse, ki bi peli v pevskem zboru, da se tega dne udeležijo vaje. ODBOR KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV , ^/%,*ru// . C^'u,ytM// Ql*MB« kategorije - priprava na izpit za voznike koles z motorjem Posebne ugodnosti pri praktični vožnji! Pri vseh oblikah nudimo MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! Prijavite se, še je čas. Za vse tečaje in šole dobite podrobnejše informacije na DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, d.o.o., Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE ali na telefon (061) 711-082, 712-278. URADNE URE: ob ponedeljkih, torkih, sredah od 8.-16. ure, četrtkih in petkih od 8.-15. ure. MUČILNICA ŽIVALI V NOVEM TRZINU Starši, ste se kdaj vprašali, kaj dela vaš otrok v večernih urah? Dne 12. 8. 1992 sem okoli 8. ure zvečer opazila, da se nekaj fantov potika okoli naše hiše. Sprva temu nisem posvečala posebne pozornosti. Čisto vsakdanje je namreč postalo, da skupina fantov, ki gre vsak večer po naši ulici, razgraja, prevrača smetnjake, vpije in nagaja sosedom. Zato je postalo kar pravilo, da se jim je najbolje izogniti in jo s tem še najbolje odneseš. Tokrat pa so se zadrževali okoli naše hiše le predolgo in tako sem postala pozorna na njihovo pogovarjanje, ki pa je bilo sestavljeno večinoma iz riganja. Med tem riganjem pa sem razbrala tudi besede nekega fanta: »Pa ne ga mučit!« Ker smo pred kratkim dobili dva mlada muca, sem seveda postala malo bclj pozorna in odšla s terase, da bi videla, če sta še na dvorišču ali pa so te besede veljale njima. Muca sta še zelo mlada in sta se zato držala blizu hiše. Kadarkoli si ju poklical, sta takoj veselo pritekla. Tokrat pa enega od niju ni bilo. Potem sva s Tomažem pretaknila - vse bližnje ulice, a fantov ni bilo nikjer. Okoli devete ure sem že hotela odnehati, ko me je na pragu ustavila mama, ki je medtem iskala muca doma, in mi rekla: »Pojdi pogledat na bajer. Če so ga vzeli oni, ga sigurno mučijo tam.« Odkrito povedano se mi je to zdel čisti nesmisel, ker nisem verjela, da bi lahko bili sposobni to narediti, čeprav vem, da nekateri »ljudje« tudi počnejo take stvari. Mučiteljem malih živali v Trzinu je policija že na sledi S4M d.o.o. trgovina z gradbenim materialom 61230 Domžale, Krakovska cesta 4/b tel/fax: 061/721-730, 713-288 AKCIJSKA PRODAJA, POPUST DO 15 % ZA NAKUP V VREDNOSTI NAD 10.000 SIT NUDIMO: - cement PC 450, beli in maltit - apno hidrirano, apno v PVC vrečah za beljenje-gašeno - mivka bela v vrečah - opeka modularni blok, poroliti vseh vrst, zidaki, giter, betonski bloki, 20, 30, vogalniki 20, 30 - strešnik Bramac v štirih barvah z vsemi potrebnimi elementi, strešnik Bobrovec Križevci pri Ljutomeru, salonit kritina - armaturne mreže za plošče in tlake, betonsko železo v palicah ČBR 08, 10, 12, 14 in gladko 06, žica za vezanje armature - izolacijski materiali: vobitekt SV-4, SV-3, lepenka, bitumen, ibitol, stiropor, lendapor, PVC folija, talna pluta, parket - lepila za parkete: klasični, lamelni, lepila za hladno lepljenje lesa in ostali program MITOL - termo antirosna folija za tople grede - uvoz Italija - radiatorji Jugoterm - schidel dimnik, betonske cevi, prane plošče, klinker ploščice, vrtni robniki, keramika - siporex vseh dimenzij - po naročilu: armaturne mreže - vseh vrst, opečne montažne plošče, pesek vseh vrst, les, okna, vrata - umetna gnojila DELOVNI ČAS: od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure SE PRIPOROČAMO! TRGOVINA- DOM Z A Sporočila /lamnik 21 Tako sva se s Tomažem odpravila do Trzinskega bajerja. Že pred bajerjem sva zaslišala, da so tam res neki ljudje. Približala sva se še malo in zaslišala cviljenje ter obupno mijavkanje mačka. Tomažu sem rekla, naj gre po očeta, jaz pa sem se približala skupini fantov. Opazila sem tri fante. Eden od njih je ravno spustil nekega mačka poleg sebe na tla in začel kuriti ogenj. Slišala sem, ko je eden od fantov rekel, naj ne muči mačka, vendar mu je vodja jezno zavpil: »Pa zgini do-rnov, če ne moreš gledati tega!«. Ker nisem vedela, kaj se pravzaprav godi - bila je namreč tema - sem stopila še korak naprej in jih nagovorila: »Kaj je to?« ter pokazala na mrtvega mačka. Fant, ki je bil po vsej verjetnosti vodja te skupine, mi je, ne da bi me pogledal, odgovoril: »Crknjen maček«. Takrat sem se ozrla okoli in na drevesu zagledala privezanega našega muca. Takrat se mi je od groze, in nedojemljivosti, da se to res dogaja, »utrgalo«. Začela sem vpiti, da so barabe, svinje, kako lahko to delajo. Seveda pa so takrat že vsi bežali. Na drevesu je bil zapičen tudi velik lovski ali pa podvodni nož, ki sem ga prijela in z njim prerezala vrvi, s katerimi je bil naš muc privezan na drevesu. Muc ni je dobesedno padel v naročje in mislila sem, da je mrtev. Vendar sem potem le ugotovila, da se še premika. V tem sta pritekla tudi oče in Tomaž. Mularije seveda ni bilo nikjer več. Kasneje smo ugotovili, da je bil mrtev maček, prej privezan na drugi strani istega drevesa, kot je bil naš maček, saj se je po drevesu še držala njegova drobovina. Torej so klali živega mačka in naslednji bi bil na vrsti naš maček, če jih pri tem ne bi ustavili. Takoj smo odnesli muca domov, kjer smo ugotovili, da se še vedno ne zaveda, vendar je bil živ. Iz repa je zelo krvavel, ker ga je nekdo očitno zabodel vanj. Muca smo pustili v oskrbo mami, sami pa smo vzeli fotoaparat in odšli na mesto dogodka. Slikali smo mrtvo muco in kraj dogodka. V bližini sta bila tudi fant in dekle, katerima smo vse povedali in ju prosili, da bi bila za pričo. Oba sta se nad vsem, kar se je zgodilo, zgrozila in bila pripravljena, da po potrebi potrdita, kar sta videla. Vzeli smo nož in se vrnili domov. O vsem smo obvestili policijo in jim predali tudi nož, ki smo ga našli na kraju dogodka, ter jim opisali storilce. Obljubili so nam, da bodo zadevo raziskali, ker imajo takih primerov več. Povedali so nam tudi, da približno vedo, kdo naj bi bil, ter da ima storilec že kar lepo vrsto takih in podobnih dejanj za seboj, vendar ga sarši zagovarjajo in na vse obtožbe izjavljajo: »Ne, to že ni bil naš sin!«. Vendar policija pravi, da iz izkušenj ve, da se vse to prej ko slej obrne na starše in zato le čakajo, da jih starši sami pokličejo in prosijo za njihovo pomoč. Sprašujemo se, kakšna mladina je to: oziroma kakšni so starši, ki vzgojijo tako mladino. Mladi, ki so tako okrutni do nebogljenih živali, bodo slej ko prej enako sadistične težnje pokazali tudi do soljudi - to so prihodnji kriminalci, bolniki psihiatričnih ustanov in poboljševalnih zavodov. Če je taka mladina naša prihodnost, potem me je groza. Starši, zamislite si - je tak tudi vaš sin? TRZINKA (naslov v uredništvu) In memoriam iz Preserij pri Vinko Grošelj Zlatem polju 27. junija smo se na zlatopolj-skem pokopališču poslovili od dolgoletnega bivšega župana naše krajevne skupnosti Zlato polje g. Vinka Grošlja. Pokojni Vinko bi čez nekaj dni izpolnil 71. leto življenja, toda ni mu bilo dano, da bi praznoval. Kljub zahrbtni bolezni, ki se ga je lotila, nismo mogli verjeti, da nas je Vinko - bolj znan kot Vrbačev Ven-celj, tako hitro zapustil. Bil sem pri njem na obisku, ko je bil že resno bolan. Takrat je že slutil, da se njegova življenjska pot končuje. Imel pa je voljo do življenja, zanimal se je še vedno za dejavnost Krajevne skupnosti. Srečen je bil, če je bil informiran, kako dela potekajo po planu. Vendar pa nam je zaželel čim več uspeha, zdravja in napredka. Pokojni Vinko se je rodil srednjemu kmetu v Preserjah pri Zlatem polju kot najstarejši otrok kar številne družine. Že v mladosti je občutil vse trpljenje in garanje na kmetih. Kmečko garanje pa ga je spodbujalo, da se je postavil delu in napredku krajevne skupnosti in njihovim krajem. Marsikaj je narejenega po njegovi zaslugi, tudi cesta Obr-še-Mala Lasna, le uporabniki to težko priznajo. Življenjska pot p. Vinka je bila bolj trnova kot posuta s cvetlicami. V drugi svetovni vojni je prehodil težko pot - od vojaka v nemški vojski, v katero je stopil po sili razmer, bil poslan v boje v Rusijo, kjer so ga pri mestu Kirogradu po tridnevnih hudih bojih Rusi ujeli. Kot veliko drugih, je tudi on postal ruski ujetnik. Tedaj se je začela trnova pot ruskegaa ujetnika po raznih taboriščih, bil je tudi v kraju Krasno- gorski, kjer je bilo prevzgojno taborišče vseh tistih, ki so želeli na fronto v Jugoslavijo. Blizu mesta Kolomba, v bližini Moskve, so se Vinko in drugi pripravljali za vstop v boj za osvoboditev Jugoslavije. Tu so se urili v pehotni, tankovski in artilerijski brigadi in 29. julija 1944 zaprisegli ob navzočnosti vseh zavezniških delegacij. Pot je potem vodila na romunsko fronto. Romunijo so v celoti prepešačili ter pri Kladovu prestopili čez Donavo na ozemlje Jugoslavije. Januarja 1945 je bil hudo ranjen na sremski fronti, zdravil se je po raznih bolnišnicah. Proti koncu leta 1945 pa se je vrnil domov kot vojni invalid. Po vojni se je takoj priključil delu za obnovo domovine. Bil je v raznih komisijah in končno postal tudi prvi predsednik Sveta krajevne skupnosti Zlato polje. To je vodil deset let. Priznati moramo, da kar uspešno. Pokojnega Vinka Grošlja ni več, ostaja pa nam njegov navdih za čimboljši razvoj naše, sicer demografsko ogrožene krajevne skupnosti Zlato polje. Ostal nam boš v lepem spominu. VINKO JERAS Predsednik KS Zlato polje ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi brat in stric Ivan Vidergar iz Peč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, vence in sveče. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Peče, župniku g. Povšnarju, moravskim pevcem, kolektivu Induplati Jarše - obrat Peče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi domači ZAHVALA Umrla je naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Boštaj z Gorenj Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Vošč in Gorenj, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in darove za svete maše ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Zaman je bil tvoj trud, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Andrej Pire p. d. Opaškarjev ata z Goričice 8 pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri gospe Bredi Kavki za dolgoletno pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospe loži Hribar za opravljeno delo pri mrliški vežici, g. Andreju Zajcu za poslovilni govor, trobentaču za zaigrano Tišino in Športnemu društvu Ihan. Vsem in vsakomur posebej - iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Umrla je naša Mihaela Orel iz Trzina Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste ji med boleznijo stali ob strani, še posebno gospema Minki in Francki Jemčevima ter osebju Doma počitka Mengeš. Hvala trzinskim gasilcem, pevcem, g. župniku ter vsem drugim, ki ste nama izrekli sožalje in mamo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Tone in Mateja v imenu vsega sorodstva ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da sta nas zapustila naša draga starša Angelca in Melhior Novak Bezjakova Angelca in Miha iz Doba Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju ter Domu počitka Mengeš. Posebna hvala župnikom g. Žnidarju, g. Pečniku in g. Isteniču za opravljena poslovilna obreda ter Komornemu zboru Domžale za lepo petje. Vsem in vsakomur, ki ste v dneh slovesa od naših ljubljenih: mami in atija sočustvovali z nami, iskrena, hvala. Vsi njuni Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes Tebi vsi. ZAHVALA Huda bolezen je ustavila plemenito srce naše ljube žene, mamice, babice in prababice Barbare Starin z Bišč V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Lombarju za požrtvovalnost in obiske na domu, gospodu župniku, ihanskim pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili v poslednji dom. Vsi njeni Trud in trpljenje, Tvoje bilo je življenje. A zdaj k počitku leglo je telo, a Tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA Ob prerani izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Leopolda Klopčiča, st. Rosovega ata s Trnove se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom, še posebno Godinovim in Jerhčevim, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in drugo pomoč ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. dr. Pippu za dolgoletno zdravniško pomoč in sestri Irmi za obiske na domu. Iskrena hvala župnikoma g. Andreju Svetetu in g. Mihu Žnidarju, lazaristu Franciju in diakonu Igorju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V devetinšestdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča Francka Zika iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, pevcem Solidarnosti, govorniku ZB Kamnik in DU Kamnik - skratka, vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in darovali toliko cvetja in sveč. Vsi njeni! ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti je tragično preminil naš dragi Vladimir Cerar Gregorinov Ladko z Brezovice pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč ob tragičnem dogodku. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem in lovcem za poslovilne besede, Oktetu Tosama za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše drage Ane Kralj iz Blagovice se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala župniku g. Jožetu Vrtovšku za lep poslovilni obred ter govorniku g. Antonu Florjančiču za besede slovesa. Vsem, ki ste našo Ano razumeli in jo imeli radi - iskrena hvala. Vsi njeni 22 /lamnik Sporočila ZAHVALA Umrl je naš oče, stari oče, dedi in brat Jože Petere z Vira Ob smrti našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izrečena sožalja in cvetje. Zahvaljujemo se govornikom, praporščakom, virskim in drugim gasilcem. Hvala delovnim organizacijam LIP Radomlje, Univerzale in Tosami Domžale. Iskrena hvala Stobljan-skemu oktetu za zapete žalostinke in g. Antonu Prašnikarju za vso pomoč. Žalujoči hčerki z družinama Utihnil je Vas" g/as, obstalo je Vaše srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da Vas več ni. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame in stare mame Angele Sušnik iz Gore pri Pečah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se patronažnima sestrama Bronki in Kristini, Hvala g. župniku za lep poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru Vače in ge. organistkinji za zaigrane žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše ali druge namene ter našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Albin, hčerke Marica, Francka in Olga z družinami ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi ata in dedek Ivan Štrukelj iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Lovski družini Domžale, ostalim društvom, praporščakom, govornikom, oktetu Tosama in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sin, brat in stric Jakob Kovic iz Domžal, Ljubljanska 92 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala podjetju Napredek Domžale za vso pomoč in gospodu Petru Primožiču za poslovilne besede. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinske in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoča: mama in brat z družino ZAHVALA Ob nenadomestljivi in tragični izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Francija Mežnarja iz Dragomlja se vsi njegovi najbližji zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz Novega Marofa ter bivšim sodelavcem Termike Škofja Loka za podarjeno cvetje in izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala tudi pevcem in g. župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Pretreseni v žalosti še vedno ne moremo doumeti krute resnice, da nas je zapustil naš ljubljeni triletni sinček Samo Osolnik V trenutkih največje bolečine smo deležni neizmerne človeške topline, ki nam daje vero v prihodnost. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in neznancem za pomoč, podarjeno cvetje, ustno in pisno izražene besede sočutja in spodbude. Hvala vsem, ki ste bili z nami na Samovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedoma ge. Darinki in g. Miru Klemene, ge. Mileni Plešnar, ge. dr. Martini Brnot. Najlepša hvala ge. Jelki Podgorelec-Srebrič in njenim pevcem, g. župniku in pevcu Sebastijanu za prelep poslovilni obred. Podgorje, Mengeš, Kamnik, septembra 1992 Žalujoči: mamica Nada, oči Slavko, bratec Aleš, družine Narat, Osolnik, Podbrežnik ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Janez Klopčič Ukačev ata s Preterža pri Pečah Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Peče za organizacijo pogreba, g. župniku Povšnarju za opravljen cerkveni obred, praporščakom gasilskih društev in KO ZB NOV in VVI Moravče, moravskim pevcem in govornikom: g. Levičniku, g. Marčunu in g. Veselu. Lepa hvala Heliosu Domžale, Zdravstvenemu domu Domžale in trgovini Napredek v Moravčah za podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Domžale za pomoč pri premagovanju bolezni. Vsi njegovi ZAHVALA Umrla je moja mama Bernarda Serko roj. Živec, iz Doba Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Krajevni organizaciji ZB Dob, RK Dob, Gasilskemu društvu Dob in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujem se tudi g. župniku Vladimiru Pečniku za lepo opravljen obred, pevcem okteta Tosame, govornicama za poslovilne besede ter praporščakom. Posebna zahvala dr. Ivu Pevcu za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Hčerka Marica z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 21. septembra mineva leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga, dobra žena in mami Marija Bakan rojena Grilj, iz Vira Iskrena hvala vsem, ki se je še vedno spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Družina Bakan Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša Vida Belcar roj. Urbančič, iz Ihana 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, ihanskim pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in ge. loži Hribar za izkazano pozornost. Vsem, ki ste nam pomagali premagovati neizmerno žalost in bolečino, še enkrat nvala. Žalujoči: mož Lado, sin Tone Dragar z družino, mama in vsi, ki smo jo imeli resnično radi Zaman je bil ves boj. Vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V petinosemdesetem letu je za vedno zaspala naša draga mama, teta in svakinja Angelca Majhenič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo dr. Pevcu za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in negovalki Francki iz Mengša ter še prav posebno zahvalo Toni Tekavec za skrbno nego naše mame. Hvala g. župniku Mihu iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Okteta bratov Pirnat za zapete žalostinke, praporščakom in kolektivu Papirnice Količevo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Delo, skrb, trpljenje, to tvoje je bilo življenje. Čeprav te smrt iz sredine naše je vzela, še vedno te ljubezen bo v našib srcih grela. ZAHVALA 23. avgusta 1992 nas je nepričakovano zapustil naš zlati mož, ati, sin, brat in stric Janez Banko iz Šentpavla 7 pri Domžalah Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečene besede sožalja, tolažbe ter podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in denarno pomoč. Najlepše se zahvaljujemo tudi dr. Hacetu za njegov trud. Hvala tudi Tomaževemu razredniku g. Koritniku in njegovim sošolcem za podarjeni venec Lepa hvala podjetju Tosama, njegovim sodelavcem iz mehanične delavnice, delavcem iz mikalnice in vsem delavcem tovarne za cvetje, denarno pomoč in spodbudne besede. Iz srca se zahvaljujemo njegovim najožjim sodelavcem, ki so ga položili v prerani grob, oktetu Tosama za ganljivo zapete pesmi, govorniku za lep govor ter praporščaku. Iskrena hvala g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred ter g. Ivanu Kepicu za sočuten govor. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin ali nam tudi kako drugače pomagate. Vsi njegovi ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Anton Rokavec s Češnjic pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Primožiču za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi dr. Jožici Zabukošek ter pevcem iz Moravč. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi: Tone, )anez in Jakob, hčerke Francka in Ivanka z družinami in Joži ter sestra Ivanka ZAHVALA Izgubili smo našega dragega očeta Antona Pozniča s Sp. Prapreč pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku A. Svetetu za opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem, praporščakom in govorniku za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA S spoštovanjem in hvaležnostjo smo se poslovili od dragega Toneta Rozmana st. (Šunkarjevega ata iz Mengša) Hvaležni smo vsem, ki ste ga tako številčno spremili na poslednji poti in darovalcem cvetja. Zahvaljujemo se pevcem za zapele žalostinke, Mengeški godbi in gospodu Jožetu Peru za zaigrano Tišino, preporš-čakom, Nogometnemu klubu Tehnoles Mengeš, Pivovarni Union in gospodu duhovniku za lep obred. Še posebno hvaležnost izkazujemo dr. Vasletu, dr. Kovačevi, patronažnim sestram in osebju bolnišnice Trnovo za nego in lajšanje bolečin ter sosedi Zorki Požar. Iskrena hvala vsem! Vsi njegovi Sporočila /lamnik 23 ZAHVALA Umrla je naša draga Ivana Iglic Breznikov.) mama iz Rafolč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, Janezu Bernotu za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Staneta Gmeinerja iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najhujših dnevih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili v Stanetov zadnji spomin cvetje ter ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom, gospodu župniku Zevniku in pevcem Mengeškega zvona za pomoč in lepo opravljen poslovilni obred, prav tako pa vsem delavcem Leka, ki so nam ob dnevih zadnjega slovesa tako čuteče stali ob strani. Žalujoči: žena Francka, sin Samo, hči Stanka z družino in sestra Mara - v imenu vsega sorodstva Oj težka pol, oj tožna pot, ko srce od srca sc loči, mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod. ZAHVALA Za vedno nas je v šestindevetdesetem letu zapustila naša ljubljena in nepozabna mama Francka Štefe roj. Bergant s Škocjana pri Domžalah V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, še posebno družini Ogorevc, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Mihi Žnidarju, Vladimiru Pečniku in Cirilu Isteniču za lepo opravljeni poslovilni obred ter za besede upanja in tolažbe. Hvala tudi Oktetu bratov Pirnat za občuteno zapete pesmi slovesa. Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V deveti nsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš ata, stari ata in stric Ivan Stopar z Loke pri Mengšu Iskrena hvala vsem sovaščanom, znancem in prijateljem ter sosedom Mežnar za izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Loka pri Mengšu in drugim gasilcem, govorniku Zveze borcev iz Loke za poslovilni govor, pevcem Okteta Pirnat in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Nenadoma in prerano nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Vladimir Kotnik iz Imovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, nesebično pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljeni pogrebni obred, orga-nistki Tamari Kosmatin, Oktetu bratov Pirnat za zapete pesmi in lovcem Lovske družine Lukovica. Vsem še enkrat iskrena hvala! i/))jj'.tjn iyV Vsi njegovi Vsako jutro, ko se dan zbudi, solze mi zalijejo oči, ker le v najinem domu večni. Ljubil si dom. ljubilsi življenje, rad si pel in bil vesel, a v domu najinem vlada zdaj tišina, v srcu mojem bolečina, ker te več od nikoder ni. Zaman je bil trud in tvoje budo trpljenje, bolezen kruta i zela ti je življenje. ZAHVALA Umrl je Nande Umar Ob boleči izgubi mojega dragega moža, brata in strica se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še bližnjim in daljnim sosedom, ki ste mi ob težkih urah stali ob strani in delili z menoj bolečino slovesa. Zahvaljujemo se vsem, ki ste izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujem pevskemu zboru Janez Cerar za ganljivo zapete pesmi ob težkem slovesu, g. Habetu za organizacijo pri pogrebu, g. kaplanu za cerkveno slovo, g. Bolharju za čustvene poslovilne besede ob odprtem grobu in za lepe zvoke trobente. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste storili za mojega dragega moža Nandeta v njegovem življenju in ob zadnjem slovesu. Žalujoča žena Fani in drugi sorodniki ZAHVALA Umrl je dragi brat in stric Vinko Grošelj Preserje 3 pri Zlatem polju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Svetetu in župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi predsedniku krajevne skupnosti Zlato polje Vinku Jerasu za lep poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! Brat VIKTOR z družino ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v petinšestdesetem letu starosti zapustil naš dragi mož,, oče, stari oče, brat in stric Vincenc Jerman iz Zgornje Javorščice 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in darove za maše ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta in Zdravstvenega doma Moravče, moravskim pevcem, vrhpoljskemu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja, o kako boleča je ločitev. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očija Francija Bartola iz Homca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, njemu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku iz Homca za lep nagovor. Žalujoči: žena Pavla, sin Iztok in sin Gorazd z družino Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 27. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mamica, babica in tašča Angela Kleinlercher iz Domžal Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče - najlepša hvala. Vsi njeni Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe, Brane, več med nami ni. V SPOMIN Dne 2. septembra je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil predragi sin, mož, očka, brat in stric Mihalić Branko, ml. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Ugasnilo je tvoje plemenito srce, nam pa je ostala velika, nepozabna bolečina. V SPOMIN Dne 28. septembra bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in stari oče Martin Klander iz Domžal Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala. Vsi njegovi Odšel si mirno, a vedno boš nekje v nas, saj je vse življenje bežno in vse nekoč pogoltne čas. ). Jamnik V SPOMIN Prvega avgusta je minilo leto dni, odkar nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Frančišek Zajec p. d. Jernejčkov iz U čaka pri Trojanah Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala. Vsi njegovi Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena? Vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. /f. Prešeren) V SPOMIN 9. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, ata, stari ata in brat Vinko Pogačar s Podrečja Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš ti. Minilo je žalostno leto težke bolečine, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi moč, brat in stric Andrej Nemec s Podrečja 1 Spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te prekriva. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. S tiho bolečino v srcu žena Francka, brata, sestra in nečaki Edini center za kitajsko akupunkturo Igle zdravje Osebje edinega centra za kitajsko akupunkturo v Sloveniji »Želeli bi, da bi CENTER ZA KITAJSKO AKUPUNKTURO (Trzin, Pod gozdom (nekdanja Rakefova) 18 - za cvetličarno v starem delu Trzina zavijte desno) v Sloveniji pomenil ne le priložnost za vse, ki so bolni in jim lahko pomagamo, temveč naj bo most med Kitajsko in Slovenijo,« pravi VVang Shou Li, eden od družabnikov, ki so skupaj s podjetnikom Marjanom Tekavcem iz naše občine odprli CENTER. Poizkusno obdobje je za njimi in z obiskom so zado- voljni. Prav tako tudi pacienti (največ jih je iz Ljubljane in naše občine, pridejo pa tudi iz Kopra, Kranja, Novega mesta in iz Hrvatske), ki so v CENTRU iskali pomoč zaradi posledic različnih kapi, bolečinah v ledjih, križu, hrbtenici, tožili zaradi išiasa, vnetij različnih sklepov, omrtvičenj različnih živcev. Strokovnjaki v CENTRU z iglami preženejo glavobole, astmo, povišani krvni pritisk, migrene, nespečnost, premagajo pa tudi neplodnost, želodčne bolezni, zobobol, ok- PONUDBA PRIDNIH ROK Dobrote naših kmetij Pridnost kmečkih žena in deklet v naši občini, najbrž pa tudi drugod, ni dosti drugačno, nima meja. Le premalo jo poznamo. Da bi se predstavile tudi širše, so se kmečke žene in dekleta, ki jim pri njihovih prizadevanjih pomaga Marta Kos, svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Kmetijskega zavoda Ljubljana, odločile, da v ličnih lesenih hišicah pred osrednjo trgovsko hišo v Domžalah ponudijo izdelke domače kmečke kuhinje. Radovedneži, veliko kupcev, so med njimi pa tudi z zanimanjem ogle- Mh, kako dišijo dobrote naših kmečkih domačij... Prava paša za oči in želodce, težko delo za ocenjevalno komisijo, ki je ob upoštevanju izvirnosti, ohranjanje tradicije, pestrosti in tudi zunanjega videza prvo nagrado dodelila dekletom in ženam iz Moravč, drugo in tretjo pa so si razdelile razstav-Ijalke iz Blagovice in Trojan ter Medvod. dovali pa tudi okušali domač bel jn črn kruh, sirov in jabolčni zavitek, domačo skuto, drobno pecivo vseh vrst, pa sir s Trojan, domače krofe in flan-cate. Kupiti je bilo mogoče tudi domača jajca in dobro orehovo potico, vse lično zavito. Na domačo ponudbo so opozarjali tudi peharji in harmonikar, ki je prijetno popestril sobotno dopoldne. Kmečke žene in dekleta obljubljajo, da bodo v prihodnje svojo ponudbo še obogatile in da se bomo z njimi ter njihovimi izdelki lahko še večkrat srečali. Zato bodite ob sobotah dopoldne ob svojem obisku centra Domžal pozorni. Če vidite lične lesene hišice, se prepričajte, da so dobrote naših kmečkih domačij res okusne. V. Epigrama NI Ml VSEENO Ivček trdi, da je NI NAM VSEENO na moč izvirno SKD-jevsko geslo kongresno. Podaj se v Radovljico premeteno, kjer je trilenti klub s tem imenom. Resno! EKOLOŠKA Nad formularji se Janez pritožuje, ki simbole, imena in pečate prejšnje oblasti še nosijo. Za vse pa res ni takšne nuje. Pomisli na izgubo drevja in papirnice, ki z energijo trosijo. Igor Lipovšek vare oči. Poskrbijo za manj kilogramov in boljše počutje, po željah in potrebah pacientov. Profesor VVang Tieving in doktorica Liu Yin, vsak izmed njiju je strokovnjak tradici- onalne kitajske medicine in ima že več desetletij prakse, si za vsakega pacienta vzameta čas. Razpoloženje v centru je podobno prijetni družini, kjer je za vsakogar posluh in pripravli-jenost za pomoč ter kamor se ozdravljeni pacienti radi vračajo. Če imate težave z zdravjem, vam kitajski strokovnjaki lahko pomagajo. Oglasite se! CENTER je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, popoldne od 15.-19. ure, v ponedeljkih imajo zaprto, zato pa vas pričakujejo ob nedeljah dopoldne. Pokličite jih po telefonu 723 248, 723 204 ali se osebno oglasite. Največ pacientov je doslej s pomočjo igel uspešno odpravilo okvare na hrbtenici, glavobole in astmo. Zadovoljni zapuščajo CENTER pacienti z iši- asom. Med obiskovalci so tudi najmlajši, pri njih namesto igel uporabljajo masažo z mag-netki. Osebje CENTRA za Slovence meni, da so prijazni in pridni ljudje, pripravljeni pomagati. Pri nas se počutijo kot doma. Dvakrat je CENTER, ki naj bi dolgoročno postal projekt sodelovanja med državama, obiskal tudi kitajski veleposlanik. Edini CENTER ZA KITAJSKO AKUPUNKTURO V SLOVENIJI, ki skrbi za zdravje Slovencev načrtuje dolgoročno, vas prijazno vabi, da se ob zdravstvenih težavah oglasite. Zanesljivo imajo iglo za odpravo vaših težav! NE PREZRITE! S TEM OGLASOM IMATE DO KONCA OKTOBRA 20 % POPUSTA! VERA VOJSKA KUPUJTE V DOMŽALSKEM NAPREDKU NAPREDEK IMAMO KVALITETNO BLAGO, VELIKO IZBIRO, NIZKE CENE IN PRIJAZNE PRODAJALCE F* A* £ £ >. Ay **• Q NAGRADE $M4 Nissan micra: nos kot pri sunnyju in primerki, zadek navpično odsekan, V (angleškem) VVashingtonu bodo izdelali 100.000 vozil letno (1992). BLAGOVNICA VELE - Domžale UGODNI KREDITI - 3-6 mesecev, 30 oz. 15 procentni polog ter nizke obresti - PRODAJA NA 3 ČEKE -GOTOVINSKI POPUSTI DELOVNI ČAS: od 730 do 2000, ob sobotah od 730 do 1300 Vsako prvo soboto v mesecu ves dan! 20 oddelkov - 7.000 m2 površine - veliko parkirišče - dobro založen diskont. Vse za dom in družino, velika akcijska prodaja živil. Prodaja domačega kruha in sladic iz domače pekarne in slaščičarne in še in še... ŠPORT NAPREDEK Le 20 metrov od blagovnice VELE, čez cesto, moderna prodajalna športne opreme in konfekcije - na 600 m2 - športna kolesa, vse za ribiče, nekaj za lovce, za planince, vse za taborjenje, vse za tenis, športna obutev, oprema za klube, modna in športna konfekcija. PRI NAS JE VEDNO NEKAJ NOVEGA, PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • lanez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • lanez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. 9 Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.