ŠTEFANČIČEV GOSPOD MANICA KOMANOVA Kadar me vodi pot skozi »Porentov boršt«, ki se razteza par streljajev nad mojo rodno vasjo, mi vedno ožive mladostni spomini, kajti tukaj je bilo naše igrišee, tu smo skakali, »svinko bili«, se smejali in vedkrat iudi nekoliko polasali in pobunkali. Kakor je pac naneslo, kajpada. Štefančičev gospod ...! Davno že počiva tam za pokopališkim zidom in vendar ga še vedno vidim, takoj ko stopim v gozdiček. Vclik, sivolas, oblečen v črno, po rejencm trebuhu pa mu je bingljala Iepa zlata verižica. Ko smo ga rnati kričači ugledali, smo utihnili namah. Gospod pa je ustavil umerjeni korak in nam rokel prijazno: ¦ »Čemu ste utihnili? Lc igrajtc se! Kar naprej!« p ZakriČali smo iznova, on pa si je užgal smotko in nas opazoval s smeh- ljajočim se obrazom. Vcčkrat nam je prinesel tudi velik venec suhih fig ali zavoj rožičcv in vse prav po očetovsko razdelil med nas. Ko sem nekoč prišla iz šole, je Štefančičev gospod stal pred teto Špelo, fcl je zunaj pred hišo sedela na nekem brunu in šivala. »Dober dan, gospod,« sem glasno pozdravila, Gosp.od se je obrnil in me pobožal po laseh: »Oho, glejte dekJičaJ No, ker znaš že tako Icpo pozdravljati, dobiš en cekin.« Odprl je denarnico in mi stisnil v roko Čisto nov — 'krajcar. Ampak otroei, ne smcjte sc! Saj niti ne vcste, kakšen je bii krajcar, dokler je bil nov. Svctil se je kot pravt pravcati cekin. Takole nekoliko rdečkasto zlat je bil, ampak lep, neizreccno lep. Zato sem bila pa od samc sreče kar vsa iz sebe. Oj, to se mi je zdelo, to...! Ko je gospod odšel, sem pokazala krajcar teti. »Le dobro ga spravi,« je dejala. »Vidiš, kako dober je gospod.« »Teta, jelite, gospod je gotovo doma v lepi hiši in ima vse skrinje polne takih denarjev?« »Oh. bedaček, kaj neki misliš! StefančiČev gospod je doma v naši vasi in je bil moj sosed. On jc moje starosti in skupaj sva se igrala. V prvi mladosti je bii revčck. Njcgov domek je bila lcsena kajžica. Očeta ni niti pomnil, mati mu je pa umrla, ko jc bil star komaj scdcm lct. Botkov oče so ga iz usmiljenja vzeli k sebi do časa, da bi šel pozneje, ko pride nekoliko bolj k moči, kara za pastirja. Pa je tantck nekega dne hodil doli pod klanccm in pobiral odpadlo sadje. Tedaj zagleda v travi na tlch pod ncka hruško j>ti-člca mladička. iki je žalostno čivkal in frfotal. Urno ptička poberc in se ozre kvišku na hruško. Gori vidi gnezdo in takoj ve, da jc nebogljenček po nesreči padcl doli. Ravno gleda, kako bi ncscl živalco nazaj v gnezdo, ko se tisti hip ustavi par korakov proč na cesfri> kočija in deček začuje trd. osoren glas: »Stojl Kaj hočeš ptičku, malopridnež? Si ga vzel iz gnezda, 'kaj?« Fantek je od strahu kar pobledel. Rad bi odgovoril, toda beseda mu je zastala v ustih. Pa ga je rešil Čevljar Cergolj, ki je stopil iz lesene bajte 1 in rekei hudemu gaspodu tam v kočiji: j »Slišijo, gospod, ne bo tako! Otroka poznam. Ni riapačno, to revše. Pa J sem ga tudi zdaj na skrivnem opazoval. PtiČek je moral res sam pasti vz j gnezda, ne rekel bi dvakrat, da je res tako. Fant ga je po-bral na tleh. Nekaj ,i takega bo, le verjemite mi!« | »A — a — to je pa kaj drugega,« je rckel gospod v kočiji in takoj je 1 bil ves prijazen. »No, mali, potem si pa priden.« j 7d Fant se je oddehnil, splezal s ptičkom na hruško in ga položil v gnezdece. Nato se je kot veverica urno spustil na tla in stekel domov. Neznani gospod se ^e pa še dalj časa razgovarjal s Cergoljem. Slednjič mu je čevljar moral pokazati Bolkovo hdSo in gospod se je takoj peljal tja. Kaj sta se z Bolkom menifa, ne vem, res pa je bilo, da so par tednov nato oddali fantka tistemu gospodu in dobro se mu je godilo. Hodil je v šolo in se obenem učil trgovine. Bil je vseskozi prkien in pošten in našel je srečo. V mustu ima veliko hišo in trgovino. Pa zdaj je že »za starcga«. Rad pa šc vedno pride tja, kjer je bil rojen in — kakor mi je pravil — bo tam, kjer je stala lesena kajžica. sezidal Čedno hišo in se stalno naselil v njej. VidiŠ, samo zato, ker je bil usmiljcn z nedolžno živalco, samo zato, pravim, mu je Bog dal srečo. Veš, ne le z ljudmi, tudi z živalmi moramo biti dobri!« Poslušala scm teto kakor ukopana. Nato pa sem zbežala v »Porentov boršt«, sklicala skupaj otroke in jim povcdala vse, kar sem čula od tete Špele. Ob koncu sem pa v čisto pridigarskem tonu —¦ oj. da bi me bili vi J slišali — zabičevala malčkom, kako morajo biti dobri in usmiljeni do ljudi in živali, če hočejo, da b