List 92.
Žaganje dobro za nastel.
Ob pomanjkanji atelje se žaganje pre poredkoma rabi, in nas kmet bo pred vso drugo šaro za naštel pod živino potrosil, kakor da bi se žaganja poprijel, kterega se v naši gorati in mnogih gojzdov polni deželi ložej in bolji kup dobi kakor druge stelje. — Tukaj dajem storjene skušnje na znanje, ki sem jih že več let zaporedoma na grof Batiani-ovih grajsčinah v Slavonii delal, kjer se že več let z žaganjem, ki ga iz bližnjih žag dobivam in voz po 10 kr. plačujem, živini naetilja, in to rabo le zavoljo tega naznanjam, da bi se kmetovavci žaganja za naštel saj v takih krajih poprijeli. kjer jim večidel naštela primanjkuje in se žaganje lahko dobi.
Ko se gnoj iz hleva izkida, se potrese žaganja 3 do 4 pavce nadebelo po hlevu, in to delo se mora po potrebi vsak dan ponavljati in sicer tako, da se, kar je mokrega izkida in s suhim nadomesti, ker živino v blatu in gnoji pnšati ni dobro. Bolj ko se v suhem derži, bolj ji tekne; toda preveč na debelo se ne sme nasuti, da bi se po živinskem gnoji prehudo ne premočilo. Tak gnoj iz žaganja se mora iz hleva naravnost na njivo ali pa na pripravno gnoj-nišče speljati, kjer mora pa vedno saj toliko vlažnosti imeti, da se mu amoniak ne izkadi in gnojna moč popolnoma ne razkroji;   memo tega se pa tudi ne sme v preveliki lužnici
plavati pušati.
Po storjenih skušnjah donaša naštel iz žaganja kmeto-vavcu razne dobičke,   med kterimi   so naslednji najvažuiši:
1.  Živini raznega plemena je naštel iz žaganja, skorej bi rekel, med vsemi drugimi našteli tako zdravo ležišče, da se pri živini, kteri se z žaganjem nastilja, skorej nikoli bolezni na kopitih in parkljih ne narajma, in je kakor nek-teri živinozdravitelji terdijo, zavolj čreslovioe kopitom in parkljem prav vgodna naštel. Posebno pristojna je pa konjem, ker jim toliko prahu ne prizadene, kakor druga slamnata stelja, česar se kmetovavec pri štrigljanji svojih koDj naj ložej sam prepriča, ker vidi, da se dlaka na konjih, kterim se z žaganjem nastilja, ne šopiri, ampak lepo gladko po njih koži leži, kar se pri drugi stelji lolj poredkoma narajmuje, menda zato ker je preprašna.
2.  Kdor živini z žaganjem nastilja, more gnoj iz hleva, če ga ravno ondi delj čaoa ležati pusti, da ga živina dobro premane, naravnost na njivo voziti, ker se mu v hlevu tako kviško ne nakopiči, kakor iz druge slamnate stelje, in mu ne napravi nobenih škodljivih soparov, kteri bi živini marsiktero bolezen naključiti znali.
3.  Iz žaganja dobi kmetovavec gnoj, kteri na vsako vižo unega iz slame prekosi že zastran tega, ker ga ni tak kup, po tem takem ne prizadene nikomur toliko dela ne pri kidanji ne pri vožnji na njivo, trošenji in podoranji, kakor gnoj iz vsake druge šare.
4.   Gnoj iz žaganja je kmetovavcu poslednjič še od te strani koristen, ker ne zgubuje svoje prave gnojne moči, čeravno tudi delj časa na kopu leži, kakor se pri drugem iz slame  in   enake   šare  napravljenem   pogostoma   nahaja,
:   ampak  po  njem  začne   rasti   karkoli   si   bodi,  bolj  spešno i   kakor po vsakem drugem gnoji.
Za hribovske kraje, kjer se večidel bolj žilava, to je, vlečljiva zemlja nahaja, je gnoj iz žaganja posebno koristen; to vlečljivo zemljo prav zlo zboljša in na vse plati tako prerahla, da ni vlažnosti več tako podveržena.
Storjene skušnje z gnojem iz žaganja in slame so natanko dokazale, da je seme na tistih njivah, ki so bile z gnojem iz žaganja pognojene, nekoliko dni popred kalilo in iz zemlje pribodlo, bolj spešno rastlo in sad nastavilo, je bilo malokdaj snetjavo, in veliko bogateje obrodilo, kakor uno, ki je bilo na tiste posejano, ki so bile z navadnim gnojem gnojene. Poslednjič moram še opomniti, da ome-Djeni gnoj iz žaganja ne zboljša zemlje samo za eno po-setev, ampak jo za delj časa rodovitnišo napravi, kakor so me razne skušnje že mnogokrat prepričale.              E. K.