NOVI TEDNIK CELJE, 16. MARCA 1972 — ŠTEVILKA 11 — XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC DOMAČI PENZIONI Turistični center na Golteh je že zaživel polno življenje. V življenje Gornje Savinjske doline je prinesel pomembno poživitev, na vsak način pa dokaz, da so turisitačmd vidiki tega območja lepi. Center na Golteh je postal del turističnega gospodarstva mozirske občine, postal je dei tamkajšnjega dogajanja, današnjega in jutrišnjega. In prav ta ugotovitev odpira ne- katere naloge in obveznosti, ki zadevajo kompleksno reše- vanje turističnih \prašanj Gornje Savinjske doline. Tu ni moč ločiti Golt od doline ob gornjem toku Savinje. Perspektiva Golt je na dla- ni. Kolektiv Izletnika jo je bistro doumel. Perspektiva je v novih urejenih smučiščih, novih vlečnicah in žičnicah. Golte pa niso zanimive in privlačne samo v zimskih mesecih, marveč prav tako v drugih letnih časih. Gre za obmiočje, ki živi polnih dva- najst mesecev. Spričo dejstva, da so nočit- vene zmogljivosti na Golteh ■ majhne in da ni izgledov, da bi tam gori še kaj gradili, se pojavlja nujna zahteva, da taksne kapacitete zrasejo v dolini, zlasti v Mozirju in okoh njega. Zaradi Golt nam- reč. Ker pa trenuifcno ■ ne kaže, da bi lahko v Mozirju gradili večji hotel ali podoben ob- jekt, je razumljivo, da so stremljenja obrnjena v drugo smer, k domačinom, ki bi naj bili s primernimi turistič- nimi krediti, lastnimi sredstvi in zlasti z lastno delovno silo . v družinskem krogu pobud- . niki za gradnjo domačih pen- zionov. Takšno povečanje no- čitvenih zmogljivosti je vsaj trenutno in bržčas tudi v pri- hodnje cenejše, hitrejše in učinkovitejše.. Ta težnja tudi sicer uživa podporo. Usmeri- tev prebivalce^ Gornje Sa- vinjske doline v turistično gospodarstvo pa je utemelje- na tudi z razvojem kmetij- stva. S čedalje večjo meha- nizacijo se sprošča del fizič- nih posegov v kmetijski pro- izvodnji, višek pa lahko najde zaposlitev v domačdh penzio- nih, v turizmu. In še več: 2 oživitvijo domačih i>enzio- nov bodo tudi kmetijski iz- delki prišh po najkrajši poti na trg. Tako se bo v novo turistično dogajanje vključe- valo tudi kmetijstvo. Gornja Savinjska dolina pa ima vse možnosti, d?* se razvije tudi v tej smeri. M.B02IC V nedeljo je bil referendum za samoprispevek za šolo in ceste v petih krajevnih skup- nostih, in sicer v Laškem, Marijagradcu, Rečici, Brezi in na Vrhu. Te krajevne skupnosti združujejo skoraj polovico vseh volilnih upra- vičencev v laŠKi občini. Tež- ko bi bilo le nekaj dni po referendumu oceniti vzroke, zakaj je med vsemi tremi referendumi v laški občini poslednji pokazal sorazmerno najslabši uspeh. Morda je večji odstotek udeležbe zavrlo prav vreme, saj je v nedeljo po dnevih lepega vremena naenkrat zapadel sneg in je pritisnil mraz. Žal pa je v minulih tednih odjuga od- tajala cene in podražitev o- snovnih življenjskih potreb- ščin je gotovo precej vzneje- volja občane. MogoSe je tudi, da priprave na referen- dum na laškem območju le niso bile dovolj razgibane in da med ljudmi nuja po grad- nji novega prizidka ter re- konstrukcije cest ni bila do- volj prepričljivo pojasnjena. Ena značilnost rezultatov na referendimiu je, da so na treh voliščih v Laškem s.icer dosegli visok odstotek udeležbe, hkrati pa je bil zaznan tudi precejšen odsto- tek glasov proti uvedbi samo- prispevka. Najbrž tudi zato, ker nekateri Laščani v Pre- šolanju otrok iz okoliških šol ne vidijo' lastnega proble- ma, hkrati pa niso v progra-' mu rekonstrukcije cest upo- števane ceste v mestu. V okoliških krajih je bil sicer odstotek udeležbe šibkejšd, manj pa je bilo tudd glasov- nic proti uvedbi samoprispev- ka. Ce je po eni strani nad 50 odstotkov glaso\-nic proti samoprispevku v Doblatini, odmaknjeni hribovski vasi, nekako mogoče razumeti, je podoben odnos glasov manj razumljiv za Lahomšek, Trojno in Gabmo, zlasti še, ker je na tem območ- ju precej delavcev in polkmetov, katerih otroci morejo pričakovati uspeh v življenju le, če bodo imeh izobrazbo. Še maj pa je mogoče razu- meti tistih 40 občanov v ob- močju Marijagradca, ki so glasovali proti samoprispev- ku, čeravno je za Marijagra- dec predvidena rekonstruk- cija ceste v asfaltni izvedbi še v letošnjem letu'. No, tudi v rečiški dolini, kjer naj bi bil asfalt potegnjen prihod- nje leto do Hude jame, je bilo kar precej takih, ki so obkrožili besedico »proti«. Kakor je že uspeh nižji od uspeha v Radečah, zlasti pa v Rimskih Toplicah, je re- ferendum pokazal, da je ven- darle večina občanov priprav- ljena s samoprispevkom spod- buditi hitrejšo rešitev proble- ma šolskih prostorov, spod- buditi pa tudi hitrejšo rekon- strukcijo glavnih cestnih žil, ki od letos ostajajo na skrbi občine. J. Kr. Laško Sn OBČANOV ZA SAMOPRISPEVEK • Referendum v krajevnih skupnostih Laško, Rečica, iVIarijagradec, Breze in Vrh je uspel, vendar ne tako pre- pričljivo kot v Rimskih Toplicah in Radečah. • Le eno rnanjše volišče v Mali Brezi je doseglo 100 odstotno udeležbo. Občani Doblatine, Lahomška, Gabrnega in Trojnega so pretežno glasovali proti samoprispevku. # Od 6.168 vpisanih volivcev na območju nedeljskega referenduma, se je na glasovalnih mestih zglasilo 5.069 upravičencev ali 82.2 odstotka. # Za samoprispevek je glasovalo 3.643 občanov ali 59.6 odstotka vpisanih v volivne imenike. Preostalih štiri- deset odstotkov predstavlja skoraj 18 odstotkov občanov, ki se referenduma niso udeležili, medtem ko je okoli 20 odstotkov takšnih, ki so bili proti ali pa so oddali neve- ljavne glasovnice. Clanii delovnega kolektiva trgovskega p>odjetja »Savinj- ski magazin« iz 2alca so ime- li pred dnevi sestanek kolek- tiva, na katerem so obravna- vali dosežke in rezultate laskoletnega dela. Poročilo o Poslovanju je podal direktor podjetja Franc COKAN. Na srečanje pa so F>ovabiU tudi vse SA-oje nekdanje delavce, ki so upokojeni. Pripravili so jim prijetno presenečenje ter jih pogostili in jim izročali tudi manjša darila. Posne- manja vreden primer! PRIPRAVE NA EVIDEN- TIRANJE Predstavniki vodste^ \"seih družbeno političnih organiza- cij, skupščine, društev, samo- upravnih in kadrovskih služb iz večjih celjskih delov- nih kolektivov so se pretekli ponedeljek sešU na posveto- vanju pri občinski konfereai- ca SZDL, kjer so se dogo- vorili o aktualnih nalogah za stalno evidentiranje možnih kandidatov za vse javne funk- cije. Na posvetovanju so spre- jeli konkretne sklepe in za- dolžitve, na podlagi katerih bodo vsak na svojem delov- nem področju v prihodnjem obdobju vodili in usmerjali delo. Več o nalogah s tega področja in dogovorih, ki so jih sprejeli, bomo poro- čali v prihodnji šteAilki No- vega tednika. Iztekajo se zadnji meseci šole, zato zlasti učenci v osmih razredih že temeljito raz- mišljajo o svoji nadaljnji usmeritvi, o šolanju, ki ga bodo nadaljevali, ali o poklicu, ki so si ga izbrali. KSENIJA JELENKO, učenka 8. b razreda II. osnovne šole v Slovenskih Konjicah, odličnjakinja in lanski republiški prvak v Veseli šoli, bo svoje šolanje nadaljevala v gimna- ziji. V Celje se bo vsak dan vozila in upa, da ji bodoče šolanje ne bo delalo preglavic. »Mislim, da danes lahko vsakdo študira, ker obljubljajo republiško štipendijo, seveda, kdor je odličnjak. Učitelji so nam svetovali in priporočali določene poklice, a načrtne usmeritve ni bilo, mislim na kakšna predavanja zunaj šole.« ZDENKA STOPAR VELKROJU NORMALNO Kljub temu, da so nedavni dogodki za nekaj dni iztirEi .člane kolektiva Elkroj v Mo- zirju, ko so priprli njihovega direktorja Alfreda Božiča in uvedli preiskavo tudi zoper račimovcdjo Antona Acmana, pa je delo ob naporih vseh deja^mikov, tudi zimaj kolek- tiva, že normalno steklo. česa bremeni obtožba di- rektorja Božiča? Bralci se bodo še spomnili, ko smo v našem časniku zapisali o vi- sokih zaslužkih potaika v El- kroju. Šlo je za okoli 30 milijonov starih din, pri če- mer je bila zadeva tako ure- jena, da je bil ta dohodek »sestavljen« iz osebnega do hodka, dela materialnih stroškov in stroškov repre- zentance, ki so mu jih v podjetju odobrili, predvsem po posredovanju direktorja Božiča. No, zadeva pa se je zataknila, ker Stanko Prod- nik in njegova žena, oba pot- nika, nista prijavila celotne- ga dohodka in sta njegOv do- bršen del utajila. Utajo pa jima je omogočil tudi Božič, ker je velel izstaviti lažne listine o višini in strukturi zaslužka. Skupna utaja znaša okoli enajst starih milijonov. Ker je obstojala bojazen, da bi Božič lahko \'plival v toku preiskave na priče, da bi govorile v njegovo korist, je seveda preiskovalni organ v smislu zakonskih določil od- redil preiskovalni pripor. Bo- žiča so priprli 15. februarja. Odborniki mozirske skup- ščine so sicer odobrili od- vzem odbomiške imunitete obema, v zadevo zapletenima odbornikoma, vendar so za- vzeli stališče, da ni potrebno, da bi Bcxžiča priprli. Preiskava se nadaljoije in zaenkrat ni možno napoveda- ti, kdaj bo i^ončana. To prav- zaprav tudi ni bistveno, kajti pomembnejše je to, da si je kolektiv Elkroja od prvega šoka že opomogel, da je pro- izvodnja normalno stekla in da si vsi s p>olno mero pri- zadevajo, da bi zadevo v ko- lektivu čimprej tudi kadrov- sko sanirali. Kolektiv ni kriv za napake vodilnih mož, le-ti pa niso nenadomestljivi! B. STRMCNIK V današnjem tedniku začenjamo z objavljanjem prispevkov dr. Franca Planinska z naslovom: Ali smo zdravi? Na zadnji strani pa vam pripravljamo serijo zapiskov o starih mlinih na našem ob- močju. Danes preberite prvi sestavek — Vesela mlinarica. še ena sprememba. Doslej smo v vsaki številki objavljali ko- mentarje o kmetijstvu. Prostor, ki jim je bil namenjen bomo dali odslej na voljo tudi »gospodarskim« komentarjem. Da bo tednik še zanimivejši. V prejšnjem NT nam je tiskarski škrat ponagajal in tako nismo objavili razpisa nagrad za polstransko križanko Tkanine. Danes pa je vse v redu. In eno vprašanje — kaj menite, dragi bralci, o intervjujih s predsedniki delavskih svetov? Pišite! VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 11 ~ 16. marec 1972 prometne nesreče omahnil pred avtomobil ANTON PODGORŠEK, 27, iz Bodrišne vasd, je hodil po levi strani ceste proti Rogatcu. Z njim je bil VIKTOR HRIBERSEK. V Šentvidu je pripeljal za njima z osebnim avtomobilom MIRKO MOČNIK, 23, iz Vodenovega. Pred prehitevanjem je Podgoršek omahnil na desno stran, kjer ga je avtomobilist zadel. Dobil je lažje {»škodbe. Tako se je zgodilo tudi IVANU ZUPANCU, 47, iz Pod- gorja, ki je na cesti Šentjur—Jakob omahnil pred osebni avtomobil J02ETA OGRIZKA, 36, iz Šentjurja. Tudi Zu- pane je bil laže poškodovan. motorist na ovinku MARJAN LAPORNIK, 20, iz Malih Grahoš, je vozil z motorjem proti Zidanemu mostu. Z njim je bil sopotnik IVAN KOKAN, 17, iz Matk. Ko je pripeljal v nepregleden ovinek v Strmci, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste. Nasproti je pripeljal z osebnim avto- mobilom MILAN PRIMOŽIČ, 25, iz Slovenskih Konjic. V, trčenju je bil težje poškodovan Kokan. pešec in kolesar MARTIN VAJTHAUZER, 50, iz Velenja, je med vožnjo s kolesom na pomožni motor proti skalam prehiteval peš- ca MARJANA VIDEMŠKA, 14, iz Velenja. Ker je pripeljal nasproti s tovornim avtomobilom IVAN DELOPST, je Vajthauzer zapeljal na desno in zadel pešca. Kolesar je padel ter se poškodoval. Voznik tovornjaka je naglo zavil na desno, da ni z zadnjimi kolesi povozil ležečega Vajt- hauzer j a. pešec s kolesom BORIS GORUCAN, 39, iz Celja, je vOzil z osebnim avto- mobilom pO Mariborski cesti proti Celju, ko je nenadoma .prečkal cestišče pešec s kolesom, ANTON ZABRET, 65, iz Celja. Voznik ga je zadel. Pešec si je zlomil nogo. prevrnil se je IVAN HUDOVERNIK, 21, iz Arje vasi, je vozil s to- vomjaikom iz Velenja proti domu ter pri srečavanju z drugim tovornjakom zaradi hitrosti zapeljal na banklno. Avtomobil se je prevrnil in obstal na kolesih. Voznika so , zaradi lažjih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico, ško- de na vozilu je za 2.500 dinarjev. zapeljal je v jarek FRANC PUCEU, 24, iz Mooilna, se je peljal z mini mopedom iz Jagnjenice proti Radečam ter iz neznanega vzroka zapeljal v obcestni kamen in nato v jarek. Dobil je pretres možganov; zadel jo je s ščitnikom MIRA BOROVNIK, 38, iz Velenja, je hodila kot leva v skupini treh po skrajni desni strani ceste proti Velenju. V Paki je za njimi pripeljal mopedist RUDOLF GOLčlVIAN, 27, iz Velenja, in jo s ščitnikom zadel. Padel je tudi sam. Borovnikova in Golčman sta dobila težje poškodbe. preko pločnika ANGELA KUKOVIC, iz Velenja, je vozila iz Pake proti Velenju in zaradi neprimerne hitrosti ni uspela zaviti v Kidričevo ulico. Zaradi močnega zaviranja je zaneslo osebni avtomobili preko pločnika na travnik, kjer se je prevrnil na desni bok. Pri tem so bili poleg voznice laže poškodovani Jože Dedič, ŠTEFKA DEDIČ in SILVO KU- KOVIC, vsi iz Velenja, škode na vozilu je za 3.000 dinar- jev. prosta cesta JANEZ KOPUŠAR, 38, iz Primoža, je zapeljal z oseb- nim avtomobilom z domačega dvorišča, ne da bi se pre- prepričal, če je cesta prosta. Z Ljubnega je pripeljal mo- pedist IVAN ZAGRADIŠNIK, 24, iz Savina pri Lučah, ki je kljub zaviranju zadel v avtomobil. Poškodovanega so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. vožnja po levi strani VALENTIN TURK, 27, iz Podgorja, je vozil z osebnim avtomobilom iz Šoštanja proti domu, ko mu je pripeljal nasproti na ovinku po levi strani cestišča mopedist J02E JURKOVIČ. 18, iz Ravn pri Šoštanju. Pri trčenju sta bila poškodovana mopedist in njegov sopotnik J02E TAJNIK, doma z Ravn. tesno poleg tovornjakov PETER BEZGOVŠEK, 19, iz Celja, se je z mopedom peljal tako tesno poleg dveh parkiranih tovornjakov, da je oba zadel ter se težje poškodoval. Dobil je pretres mo- žganov. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. CELJE Poročili so se štirje pa- ri, od teh: ERVIN PRO- FESSNER, Avstrija in MA- RIJA VIZJAK, Celje ter RA. DOVAN JACKOVIC in MI- LICA COSIC, oba iz Celja. SLOVENSKE KONJICE ŠTEFAN DULAER, 27, Ce- čovje in ANA BAUMHARKL, 21, Petelinje; RADOSLAV GRANDA, 23. Zg. Zreče in TEREZIJA FILIPOVIC, 20, Lovrentovec; CVETKO LA- MOT, 23, Hudinja in HER- MINA ROŠER, 22, Sp. Do- lič; LEOPOLD JURIC, 40 in HERTA DUMANCIC, 50, oba iz Vitanja. CELJE 32 dečkov in 31 dekhc. SLOVENSKE KONJICE 2 jdftftka in 3 dediče* CELJE LUDVIK OLENŠEK, 22, Go- rica pri Dobrni; JOŽEF UDO. VIC, 74, Planina pri Sevnici; RUDOLF POLJANŠEK, 35, Florjan; IVAN KOLŠEK, 62, Polzela; JANEZ SEDOVNIK, 40, Lipje; LEOPOLD CMAK, 53, Polzela; VINCENC JU- VAN, 31, Velenje; KATARI- NA VENINŠEK, 68, Polzela; MARTIN ŠELEKAR, 77, I- meno; FRANČIŠKA KOŠIC, 58, Podgorje pri Frankolo- vem; JOŽEFA SOVINC, 79, Ostrožno; MARIJA TAJN- ŠEK, 60, Podgora; NEŽA BRGLEZ, 76, Kompole; MA- RIJA HOJNIK, 82, Zadobro- va; ŠTEFANIJA PINTER, 58, Lipa pri Frankolovem; ROZA COKAN, 66, Gorica pri Smartnem; MARIJA BO- RINC, 85, Zlateže; FRANC LAH, 68, Celje, ALOJZIJA MRGOLE 63, Rovišče; NEŽA VALENTINCIC, 74, 81. Kon- jice; JOŽEFA ŠARLAH, 60, Ceilje; SLAVKA VODONC- NIK, 43, Paka; ŠTEFANIJA DROBNE, 59, Gorica pri Sliv- nici in ALBINA MEDVED, 68, Svibno. REČICA OB SAVINJI JOŽEFA FINKŠT, roj. Za- gožen, 63, preužitkarica, Tr- novec in ŠTEFAN MELOV- NIK, 68, upokojenec Sp. Re- čica. FRANČIŠKA SLATEN- ŠEK, 70, Ljubnica; FRAN- ČIŠKA ZAZIJAL, 68, Ljubni- ca; MARIJA BEZOVNIK,85, Zg. Zreče; MARIJA VIVOD, 65, Lipoglav in FRANC RE- CNIK, 73, Dobrava. ŠMAR.IE PRI JELŠAH ANTON RAK, 64, Polžan- ska vas; MARIJA KOZOLE, roj. Cernoš, 73, Ješovec; JO- HAN ZUPAN, 88, Poklek; JANEZ ŠVAJGER, 70, Pod- sreda; MARIJA KOLAR, roj. Beuc, 73, Zagorje; MARI- JA KODRIN, roj. Vraoin; 72, Gradišče in SIMON HAJNSEK, 96, ICristan vrh. 2ALEC AMALIJA CMAK, roj. Su- ster, 83, upokojenka, Zg. Gorče; JOŽE DIMEC, 50, u- pokojenec Potlzela; FRAN- ČIŠEK BRODNIK, 66, upo- kojenec, Dobriša vas; FRANC ZILNIK, 77, kmet, Cn:.i vrh; JAKOB TURN- SEK, 57, upokojenec, Orla vas; MARTIN ŠUPER, 76, kmet Dobriša vas; SILVE- STER OZEBEK, 41, dela- vec, Prebold; KONRAD PAVLI, 77, soc. podpiranec, Vransko in MARIJA KUKO- VEC, roj. Zalokar, 73, upo- kojenka, šmatevž. KINO UNION: do 19. marca ameriški barvni film MESTO NA- SILJA od 20. do 23. marca iltalijar.clki barvni film KORBARI. KINO METROPOL: 16. marca še angleško-ita- lijanski barvni film ROPA- NJE PO UKAZU BRITAN- SKE TAJNE SLUŽBE. Od 17. do 20. marca ameri- ški barvni film KRVAVA MATI od 21. do 23. marca angle- ški barvni film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA. KINO DOM: do 19. marca ob 16. uri švedski barvni film PIKA NOGAVIČKA, ob 18. in 20. un ameriški film PATER DIAVOLO od 20. do 22. maroa ameri- ški barvni film MOJE PE- SMI, MOJE SANJE. KINO DOBRNA: 18. in 19. itolijansiki barvni film KORBARI. SIG četrtek, 16. marca ob 13.30 Turgenjev: MESEC DNI NA KMETIH — zaključe- na predstava za ŠCBK. Ob 19.30 MESEC DNI NA KMETIH za III. mladinski abonma in izven. Petek, 17. marca ob 19. uri Fliot- UMOR V KATEDRA- LI — gostovanje v Sloven.- skih Konjicah. Sobota, 18. marca ob 10. uri Hovarth: FIGARO SE LO- ČUJE za 2 šolski abonma in izven. Ob 19.30 MESEC DNI NA KMETIH aa sobotni abon- ma iz izven. Sreda, 22. marca ob 17. uri MESEC DNI NA KLETIH za abonma upokojenci in izven. dežurna lekarna Do sobote, 18. marca do 12. ure je dežurna lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna center. Vod- nikova 1. razstava v Likovnem salonu je do 25. marca odprta razstava grafičnih del Bogdana Nor- čiča in Zdenke Golob. VEČ POZORNO^^^ Pred dnevi so v prostorih stavbe družbenih organizacij podpisali dokument o usta- novitvi zveze za rekreacijo in oddih. Podpisniki dokumenta so bili občinski sindikalni svet, občinska zveza za teles- no kulturo, občinska konfe- renca Zveze mladine in ob- činska konferenca SZDL. Zveza bo prva takšne vrste v Sloveniji, organizacija pa bo delala na enak način kot kulturne skupnosti in z istim namenom: da sinhronizira de lo. Točneje povedano: zvezo so ustanovili z namenom, da bi uskladila dejavnost in pro- gramiranje na področju re- kreacije in oddiha ter s p>o- sebno nalogo, da omogoči razširitev rekreativne dejav. nosti na širšem območju še posebej v krajevnih skup. nostih. Zveza bo ustvarjala pogoje za nemoteno delo na podrcij. ju rekreacije. Dogovarjala s« bo s športnimi, turističnimi in gostinskimi ter drugimi to. vrstnimi organizacijami za aranžmaje, ki jih bodo člaiii Zveze lahko koristili, pa tudi vse objekte in naprave, vključno s kadrom, ki jih bo do nudile omenjene organi, zacije. Posebno pozornost bo Zve. za za rekreacijo in oddih po. svetila TRIM akciji. RIST Podpisniki dokumenta o ustanovitvi Zveze za rekreacijo, Od leve proti desni: Bojan Volk, Tone Goršič in Mit.ja Pi- pan. ZELENICE NAJ BODO ZELENE Prejšnji teden je imelo ce- ljsko* hortikulturno društvo, ki ima preko 600 članov in le- tos slavi desetletnico obstoja, svoj občni zbor. Pred začet- kom občnega zbora je stro- kovnjak iz Tovarne dušika iz Ruš dal prisotnim nekaj praktičnih nasvetov za borbo proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Uvodno besedo je imel predsednik društva Franc Korbar, ki je na kratko po- dal zgodovino društva, nje- gov razvoj in prizadevanja za lepši videz mesta, ki že dav- no ni več tisto, kar naj bi bilo in kar je nekoč že bilo; lepo belo mesto. Opozoril je. da je celjski zrak vedno slab- ši in da bi prav zelenice, par- ki in podobni nasadi lahko pomenili prijetno osvežitev v asfaltni džungli. Tako pa še tisto malo nasadov kar jih imamo, uničujemo. Ostro je obsodili ponekod celo namer- no imičevanje zelenih pKJvr- Sin in gredic in poudaril, da bi se tudi zasebniki morali posvetovati s strokovnjaki, kako urediti okolje svojih do- movanj. V svojem govoru je pred- sednik Franc Korbar pove- dal, da je društvo poizkuša- lo dobiti stik s šolami, ven- dar je poizkus propadel, če- prav so razpisali nagrade in razdelili vrtnice, z mnogimi| izgovori, da je že tako prevei' natrpan učni načrt. Na koncu zborovanja sta bila za večletno delo pohva- ljena predsednik društva Franc Korbar in tajnik Janko Prislan. Hortikuliturniki pa so se spomnili tudi na svoje že- ne: v narodne noše oblečen? dekleta so vsem materam, že- nam in dekletom v dvorani poklonila šopek nagelj čkov. Ali bo zbor društva horti- kulturnikov naletel na gluha ušesa? MSI $t. 11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 3. stran SLAB IN DOBER START Pred gospodarstvom celjske občine stoje letos kar pre- cejšnje in odgovorne naloge, Se zalasti, če pri tem upošte- vamo pogoje in možnosti ne- katerih kolektivov. Prav vsi in ix)vsod se bodo morali od- govorno lotiti nalog, če no- čemcj zaostjati za načrti, ki smo si jih zadali. Proizv(xini rezultati v letoš- njem januarju nikakor ne ka- žejo najboljših rezultatov Proizvodnja je bila celo ne- koliko manjša Icot v istem obdobju lani in kar za 5 od- stotkov manjša v primeri z decembrom. Čeprav so časi, ko je bilo izpolnjevanje letnih planDv pravzaprav politična naloga in je bilo v mesecu de- cembru potrebno nadoknaditi vse 7/amujeno_ že zdavnaj mi mo. pa vendarle podatlci ka- žejo, da v decembru v posa- meznih podjetjih napnejo vse sile, potem pa ob startu v novo leto nekoliko popuste. Morda je to f>o svoje tudi normalno in ima svojo ndn njo logiko, čeprav letos ni razlogov za to, da bi s čimer- koli odlašali. Mnogo naF>orov bo namreč potrebno, da bo- mo dosegli 12 odstotkov po večani obseg proizvodnje, ka- kor ga predvideva letošnji družbeni načrt. Sleherni iz- pad ob začetku {»omeni večje napore kasneje, zato kaže bolj enakomerno izpolnjevati postavljene naloge, kar bo celotna prizadevanja le olaj- šalo. Kljub temu, da je obseg proizvodnje ostal v bistvu na lanski ravni, pa je celjsko gospodarstvo na področju iz- voza v januarju doseglo po- membne rezultate. Za razliko od lani (o tem smo pisali v posebnem komentarju pred tedni), ko smo v prvem pol let ju beležili strahovito zao- stajanje v izvozu, se letos obetajo popolnoma drugačni rezultati. Vsaj začetek kaže na io. V januarju so podjet- ja dosegla izredno visok izvoz^ in sicer kar za 80,2 odstotka več kot v istem obdobju lan- skega leta. če upoštevamo, da je ravno področje izvoza eno i'..med primarnih zadolži- tev gospodarstva za čim- prejšnjo stabilizacijo, potem smo lahko z začetnimi rezul- tati zelo zadovoljni. Lanska napaka se vsekakor ne bo po- novila! VrednostJio je izvoz že v ja- nuarju krepko presegel mih- jon dolarjev, pri čemer so se nekatera podjetja še zlasti iz- kazala. Vrednostno najvišji izvoz je dosegla Cinkarne, tej pa sledijo Železarna Štore, LIK Savinja, Emo in Toper. Relativno pa se je izvjoz v ja- nuarju močno pK)večal tudi v Aeru, kar je še zlasti razve- seljivo, saj je bil ta kolektiv doslej slab izvoznik, čeprav je uvažal precej reprodukcij- skega materiala. Zanimivo je, da so kolektivi, ki so do- segli najboljši vrednostni iz- voz, realizirali najmanjše de- le letnega plana, kar pome- ni, da -SO letos planirali visok izvoz in da začetni rezultati niso odraz trenutne konjuk ture, temveč so rezultat več- jih naporov kolektivov, ki se zavedajo odgovornih nalog na tem področju. Slab začetek v proizvodnji. Pa kljub temu odličen start v izvozu. To je strnjena ugoto- vitev za letošnje začetke v celjskem gospodarstvu, ugo- tovitev, ki predvsem glede iz- voza močno ras!\'eseljuje. BERNI STRMCNIK RESEN IN REALEN NAČRT ob pobudi za gradnjo prizidka pri šolskem centru za blagovni promet v celju »Mislim, da je vaš načrt resen in realen!« S temi be- sedami • je analitik za dru- žbene službe pri celjski ob- činski skupščini, Mitja Pipan, označil prizadevanja kolekti- va šolskega centra za blagov- ni promet v Celju ter pred- stavnikov trgovinskih delov- nih organizacij na zadnjem sestanku v Celju, na katerem so znova potrdili pripravlje- nost trgovine, da z ustrezni- mi deleži sodeluje pri gra- dnji prizidka šolskega po- slopja. Akcija za povečanje pro- storov šolskega centra za blagovDi promet v Celju je stara vsaj štiri leta. Rodi- la .se je tedaj, ko so učil- nice postale pretesne, da bi lahko sprejele vse učence OEiroma kandidate za šolo za prodajalce. V zadnjih dveh lerih je položaj nevzdr- žen. >ledtem ko so lani na novo .spre.jeli le 40 odstotkov učencev, jih bodo letošnjo je- sen okoli 50 odstotkov. To pa je premalo ne samo zaradi tistih mladih ljudi, Id se od- ločajo za delo v trgovini, pa so jini vrata v šolo za- radi prenatrpanosti zaprta, marveč tudi zaradi trgovine, ki išče in potrebuje nove strokovne sodelavce. Trgovi- na na celjskem območju se vse bolj razvija in krepi, hkrati s tem pa išče rudi usposobljene kadre. Za prihodnje šolsko leto so trgovska pod.jetja prijavila 448 učencev za spre.jem v šo- lo, šola pa jih bo lahko spre- jela samo polovico! Kaj to pomeni, ni težko ugotoviti! In prav iz te sriske se je rodila misel o gradnji pri- zidka. Po prvem načrtu naj bi za ta dela, po današnjih cenah, potrebovali okoli 8 milijonov dinarjev. Po zna- nem pravilu o financiranju del pri gradnji srednjih šol naj bi zainteresirana pano- ga, v tem primeru trgovina, sodelovala s tretjinskim de- narnim deležem, medtem ko bi naj približno enaki ob- veznosti sprejeli še občin- ska skupščina oziroma ob- činske skupščine v celjski regiji ter republiška izobra- ževala skupnost. četudi ni uradnih dokazil, sta sle- dnja partnerja pripravljena sodelovati pri sofinanciran.ju gradnje prizidka, trgovina pa je to pripravljenost, v znesku okoli 2,7 milijona di- narjev, izpričala že nekaj- krat. Po sklepu zadnjega se- stanka naj bi kolektivi tr- govskih podjetij to pr^rav- jenost potrdili do konca te- ga meseca s podpisom p>o- godbe. Gre za dogovor, da bodo kolektivi trgovskih podjetij vplačali za grad- njo prizidka po 15.000 di- narjev na vsakega v šol- skem letu 1972-73 vpisane- ga učenca. V pogodbi je tudi rečeno, da morajo tr- govski kolektivi 6 odst. zne- ska plačati takoj ob pod- pisu pogodibe za stroške, ki bodo nastali za izdela- vo načrtov, ostalo pa po za- ključnem računu za 1972. leto oziroma najpozneje do 10. marca 1973. leta. Po vsem tem lahko zapi- šemo, da je pobuda šolske- ga centra za blagovni pro- met v Celju in trgovine celjskega območja za grad- njo prizidka v resnici real- na in resna. M. B02IC Mladi govorijo O USTAVNIH DOPOLNILIH Marija Tiltl Anton Fridrih Marko Pajenk Ihosničcviinje ustavnih dopolnil ter nalog, ki izvirajo iz tega, so po različnih organizaci- jah in kolektivih različno stekla. Ko smo povprašali, koliko vedo o njih mladinci v lesno- industrijskem podjetju v Slovenskih Konjicah, smo izvedeli, da tu razprav v podjetju še ni bilo, oziroma o tem mladinski kolektiv ni bil seznanjen. Če bi povprašali kod drugod., bi verjetno naleteli na iste odgovore, kar dokazuje, da smo mladino premalo aktivirali in iiiu preskopo razložili pomen in uresničevanje ustavnih dopolnil. Z. S. 1 VRTEC IN GLASBENA Predstavniki javnega življenja, delovnih kolektivov in številni občani so se udeležili otvo- ritve nove zgradbe vzgojno varstvene ustanove in gla^sbene šole v 2alcu. Na sliki: Jože Jan, podpredsednik skupščine občine Žalec med svečanim govorom... (Foto: B. Strmčnik) • Ob navzočnosti predstav- nikov skupščine in vseh družbeno političnih organiza- cij, delovnih kolektivov in številnih občanov so ob pra- znovanju Dneva žena, minulo sredo v Žalcu odprli novo zgradbo vzgojno varstvene ustanove in glasbene šole. Svečani govor ob otvoritvi je imel p>odpredsednik skup- ščine Žalec JOŽE JAN, ki je v govoru še zlasti poudaril pomen obeh ustanov na pod- ročju vzgojno izobraževalne- ga dela z mladino. Simbolič- no vrvico je prere2,al odbornik MARJAN CEHOVIN, nato pa so malčki oblečeni v narodne noše, obema predstojnikoma zavodov izročili ključe novih zgradb. Ključe vrtca je pre- vzela MIJA PON, glasbene šo- le pa ZORAN KOVAČ. Po ogledu obeh objektov, vzgoj- no varstvena ustanova se imenuje »JANKO HERIVIAN«, zavod za glasbeno vzgojo pa »RISTO SAVIN«. je bila v dvorani glasbene šole prilož- nostna proslava, na kateri so sodelovali malčki iz vrtca in gojenci glasbene šole, Pro- gram je bil izbran in kvali- teten. Oba objekta, zgradilo jih je podjetje »Gradnja« iz Žalca, sta stala okoli 250 milijonov starih dinarjev, sta modema in izredno funkcionalna. Po- sebno velika pridobitev za Žalec je glasbena šola, ki spada nedvomno med najlep- še tovrstne objekt« v Slove- niji. Z. DRAGAN V ŽALCU, MOZIRJU Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS ZVONE DRAGAN se je minuli teden mudil na obis- ku v Žalcu in Mozirju. V Žalcu so se zbrali na po- svet vsi sekretarji organizacij ZK ter uvodoma obravnavali problematiko socialnega raz- likovanja in naloge komuni- stov v občini po drugi seji Zvezne konference ZKJ. V nadaljevanje sestanka pa so se jim pridružili člani vodstev vseh družbeno političnih or- ganizacij in vodilni delavci iz delovnih organizacij. Preko 60 članom širšega političnega aktiva je nato predaval ZVO- NE DRAGAN o izhodiščih ekonomske politike v letoš- njem letu ter nalogah komu- nistov. Po predavanju je pre- davatelj odgovarjal na vpra- šanja, ki so jih postavljali posamezni udeleženci sestan- ka. Zvone Dragan pa Je po predavanju obiskal tudi Kme- tijski kombinat Hmezad, kjer se je sestal s člani aktiva ZKS in predstavniki samo- upravnih organov. Beseda je tekla o izvajanju akcijskega programa za stabilizacijo go- spodarstva v žalski občini in o problemih uveljavljanja ustavnih amandmajev v de- lovnih organizacijah. Naslednji dan, to je v pe- tek, pa je Zvone Dragan obiskal še Mozirje, kjer je razširjenemu p>olitičnemu ak- tivu predaval o prdble- mih uresničevanja ustavnih amandmajev. Obe predavanji sta organizirala komiteja ob- činskih konferenc Zveze ko- mimistov Žalec in Mozirje. OBVAROVATI KMETOVALCE Nadaljnji urbanistični raz- voj Celja in gradnja hitre ce- ste še posebej sta povzročila mnogotere probleme tudi šte- vilnim okoliškim kmetom, kajti mnogi bodo izgubili svo- ja zemljišča — bodisi delno, bodisi v celoti. Pri vodstvu Občinske kon- ference SZDL Celje so se pre- tekh teden sestali predstav niiki kmetov ter ustreznih strokovnih institucij iz Celja, da bi se skupno dogovorili o načinu reševanja nekaterih peričih problemov. Posebrjo velike težave bodo nastopile v primerih, ko bodo kmetje iz- gubili zemljo, pa jim je kme- tijstvo kot tako edini vir pre- življanja. Zaradi tega so na sestanku sklenili, da je po- trebno ravno tem kmetom za- gotoviti polno zaščito. V ve- čini primerov bo šlo za za- menjavo ustreznih zemljiških površin. Ker bodo morali mnogi kmetje porušiti tudi stanovanjske hiše in gospo- darska 'poslopja, so se na se- stanku dogovorili, da je po- trebno takoj zagotoviti, da bo ustrezen občinski organ po- skrbel za to, da bodo ti kmet- je dobili lokacijska in grad- bena dovoljenja po skrajša- nem postopku. V številnih primerih pa bo- do kmetje izgubili le del kme- tijskih površin, zato je po- trebno te primere posebej obravnavati. V kolikor ne bo prišla v pošt-ev ustrezna za- menjava zemljišč, pa je nuj- no zagotoviti kmetom pravič- no odškodnino za izgubljena zemljišča. Posebno hudo bo- do prizadeti tisti kmetje, ki so v minulih letih precej in- ventirati v modernizacijo svo. jih kmetij, pa se bodo sedaj morali seliti. Na srečo takih ni veliko. Med pomembnejše sklepe omenjenega posvetovanja je šteti tudi dogovor, da mora- jo izvajalci del zagotoviti ne- motenje posesti, v primeru pa, da bo posameznikom po- vzročena škoda, jo je potreb no takoj poravnati. Cestnemu skladu Slovenije so poslali vprašanje, ali lahko kmetje v tem letu na parcelah še se- jejo ali ne. B. S. 4. stran NOVI TEDNIK Št. 11 — 16. marec 1972 Tabor v Savinjski dolini • Tudi Taborčani v minulih letih niso držali križem rok, temveč so se samoiniciativno lotili mnogih komunalnih problemov, ki so jih tudi uspešno rešili. Ničesar se niso ustrašili, pa čeprav je na prvi pogled kazalo, da sami tega ali onega ne bodo zmogli. cesta, vodovod in še kaj Krajevne ceste so poglavje zase skoraj v vseh zaselkih in vaseh sirom Savinjske doli- ne. Zavedajoč se tega, da jim ceste nihče ne bo poklo- nil, so se Taborčani kar sa- mi lotili asfaltiranja preko dva kilometra dolgega pri- ključka na glevno cesto. Naj- prej so sredstva pričeli zbira- ti na prostovoljni bazi, pa se je primerilo, da nekateri ni- so hoteli sodelovati. Se več, nekdo si je privoščil celo to, da je deloval proti spontani akciji v kraju, kar vse je imelo za posledico to, da so se potem na zboru volilcev dogovorili za krajevni samo- prispevek, pa so tako morali plačati vsi. Razlika je bila le v tem, da je nekatere moral obiskati izterjevalec,, predno so segli v žep po denar za asfalt, ki teče tudi mimo nji- hovih hiš .. Preko 50 starih milijonov so odšteli občani, da so uredili vprašanje vodovoda. Komaj sto starih tisočakov je bilo na žiro računu, ko so pogumno pristopili k akciji in — uspe- li. Veliko prispevkov, veliko ur udarniškega dela in druge oblike solidarnosti so rodile rezultat in tako je Tabor z drugimi kraji dobil zdravo pitno vodo. No, to pa m bilo dovolj. Aktivnost prosvetnega dru- štva je terjala preureditev odra v dvorani. Vse so opra- vili prostovoljno. V kraju so si uredili klubski prostor, ki ga uporabljajo vse organiza- cije in društva — ssopet vse na prostovoljni bazi. kup nerešenih problemov . . , Kljub prizadevanjem vseh organizacij, kljub solidarne- mu sodelovanju skoraj vseh občanov, pa je nerešenih problemov še vedno kar pre- cej. Cesta v Loke, dolga pri- bližno dva kilometra, je sla- ba, v programu pa je za leto 1974, ko Taborčani upajo, da bodo končno prišli na vrsto za organizacijo občinskega praznika, saj so doslej že ničkolikokrat »skozi padli«, ko so se potegovali za to os- rednjo proslavo v občini. Se- daj se ne bodo pustili več pretentati! Nekaj asfalta bo treba tudi še v kraju samem, na primer od centra do nove šole_ pa do pokopališča. Tudi javno razsvetljavo bo treba obnovi- ti, sicer se primeri, da bodo fantje sedajle na pomlad zju- traj potolčeni hodili na de- lo . Hud problem v Taboru je tudi to, ker nimajo tele- fonske zveze, da o ureditvi križišča pri glavni cesti niti ne govorimo. Lastniku tam okoli stoječih gospodarskih objektov ne kaže drugega kot postaviti kolesarnico in pobi- rati pristojbino Za vsako ko- lo po en dinar — pa bo ta- kole 150.000 starih dinarjev na mesec, če računamo tudi nedelje.. Samopostrežna trgovina je in ni. Na vsak način jo bo treba urediti, prav tako i>a tudii krajevno mesarijo. Ce kmalu ne bodo dobili stalnega grobarja, bo treba zadevo pač urediti tako, kot je bila nekoč, in sicer da so grob pač izkopali ix>grebci kar sa mi... No, pa upajmo, da bodo nekoga le našh tudi za to nezanimivo, pa vendarle potrebno delo, kajti ni nuj- no, da vedno tisti, ki druge- mu jamo koplje, sam vanjo pade! Tudi cesta Ojstrica — Črni vrh, dolga okoli 3 km, je tre- nutno še problem, čeprav vse kaže, da ne bo več dolgo. Enega osrednjih problemov v krajevni skupnosti pa bo prej ko slej še vedno predstavlja- lo občutno pomanjkanje vode v poletnih mesecih. To je ve- lik problem, ki ga občani sa- mi prav gotovo ne bodo mog- li rešiti sami. Ves Tabor živi za svojo novo šolo. Zgradbo so pričeli gra- diti lani pozno jeseni in ljudje so zmajevali z glavo, češ tole pa do julija letos še pod streho ne bo. Sedaj seveda mislijo drugače in pridno zbirajo sredstva za opremo nove šole. MIRKO PAVLINC, predsed- nik krajevne skupnosti: Taboru mi je vse všeč, naj- bolj seveda ljudje. Škoda le, ker vsi nočejo sodelovati pri skupnih zadevah. Še več bi lahko dosegli in ustvarili, ta- ko pa tudi to, ker smo, ni plod dela in prispevkov vseh...« vsi (tudi) za enega, eden proti vsem! Kljub temu, da so občani Tabora in okoliških krajev, ki sodijo v to krajevno skup- nost, doslej že kar precejkrat segli v svoje žep>e, da so pri- spevali v taki ali drugačni ob- liki za skupne zadeve, so se odločili zbrati tudi sredstva za opremo nove šole, ki jo grade iz samoprispevka in katere svečana otvoritev bo letos 7. julija O tem nihče več ne dvomi, saj je že p>od streho. Kot v preteklosti pa se je primerilo tudi tokrat tako, da je na primer dela vec Medvešek Albin, ki je samski, brez otrok in hodi vsak dan tri ure (!) daleč v Zagorje na delo, prispevaj za opremo šole 200. din, gostil- ničar Stanko Kosu, katerega gostilna »Lovec« stoji bo sami BERGANT FR.\NC, oče treh otrok, je prispeval za opre- mo nove šole 300.— in pove- dal, da bi tudi drugi lahko dali. Koga je mislil, sam in Taborčani že dobro vedo. Sicer pa je opozoril še na problem varstva v kraju. glavni cesti v Taboru, pa nič! Koi so povedali predstav- niki organizacij, akcija dob- ro napreduje in upajo, da bodo pravočasno zDraii ves denar tudii za opremo. Sicer pa je tako, da bi v Taboru predvsem potrebovali kakšno manjše obrtna pod- jetje, ki bi zaposlilo pred- vsem' ženske, ki sedaj nima- jo prav nobenih možnosti us- trezne zaposlitve, saj v kraju razen obrata KK Hmezad ni prav ničesar drugega. V kolikor bodo tudi v bo- doče občani Tabora nastopali tako enotno (razen majhnih izjem) kot doslej, v kolikor bodo tako solidarno reševali svoje probleme, potem je moč napovedati kraju še lep raz- voj. Kajti leix)t in drugih po- gojev, predvB«m pa pridnih in prizadevnih ljudi, mu ne manika. To pa le za dobre uspehe prvi i>ogoj! Tekst in slike: BERNISTRMCNIK OGORČENI Protestne reakcije iz vrst zdravstvenih delav- cev, kot odmev na časo- pisne vesti o »oživelem mrtvecu« v celjski bohiiš- ndci, spremlja nezdrav in nesprejemljiv pojav. Raz- burkala se je besedna haj- ka nad novinarje, na- sploh in počez, čeravno imajo kritiki vso možnost biti konkretni. Vsaj zia dva foruma vemo, na ka- terih je bil govor o no\ii- narjih na »ix)spešen« na- čin, in sicer na skupščini medobčinskega sveta za adravstvo in na ses;.ajiku združene organizacije Zve- ze komunistov zdravstve- nilh delavcev. Očitki so leteli na časnikarje fron- talno, nediferencirano — po metodi metanja v en sam koš. Tega anti piotesta ne bi verjetno napiisal, če bi iz izkušenj pred leti ne vedel, kako zjelo so ravno zdravniki, tako stanovski kolegi ene delovne organi- zacije in društvo zdravni- kov posebej, zahtevali konkretnost. Droban za- pis nekega dogodka, ki pa ni \Tseboval imena priza- detega zdravnika, so z upravičenostjo ovrednoti- li kot napad na čast in ugled vseh zdravstvenih delavcev. Res je. Storili smo napako, jo popravila in doživeli konsekvence. Zdaj pa iz istega kroga doživljamo posploševanje in se sprašujemo, če mor- da v naši družbi čast in ugied določenih skupin in posameznih občanov nista enakovredni? Kaj naj bi veljalo za zdra\Tiiško dru- štvo, naj ne bi bilo pal- memo reoinio za člane novinarskega društ\-a? Po- vpraševanje okoli vsebine novinarski kodeks je po- polnoma odveč, le-ta je prag gotovo usklajen z moralno etičnimi, pred- vsem pa socialističnimi prvinami naše družbe, kot smo po drugi strani trd- no pcrepričanl, da je tudi zdravniški kodeks do zad- nje črice prevzet z naseli honanizma. V tem primeru je pisec spornt^ga sestavka »o oži- velem mrtvecu« prevzel nase odgovornost za svo- je nav«5dbe, saj se je pod- pisal s polnim imenom in se ni anonimno skril za hrbte svojih kolegov, ki so zdaj pvovprek in počez de- ležni očitkov, ki imajo, če že ne namen, potem pa učinek razvrednotenja družbenega ugleda novi- narjev, ziasti ko ne gre za izmi.šljo'tino, marveč za resničen dogodek, ki pa z različnih zornih kotov, kar je razumljivo, spodbu- ja različne poglede in sta- lišča. JURE KRAŠOVEC V VSAK DOi NOVI TEDNIK! prijetno presenečenje v okviru prireditev za dan žena so krajevna skupnost ter krajevni organizaciji SZDL in Rdečega križa v Medlogu ob- darile osemnajst žena v sta- rosti od osemdeset do devet- deset let. Obdarovanke so bile gostov in daril zelo vesele, saj no- sijo v svojem spominu zelo malo podobnih presenečenj. Zato je bilo slednje toliko večje in prijetnejše. še na mnoga zdrava leta jim želijo ne samo organiza- cije v Medlogu, marveč tudi naše uredništvo. o zdravstvenem varstvu Jutri, v petek, 17. t. m., bo 39. skupna seja članov obeh zborov skupščine občine Ce- lje. Vtem ko bo začetek dela veljal tistim predlogom sveta za urbanizem, gradbene, ko- munalne in stanovanjske za- deve, ki so ostali s prejšnje seje, bodo odborniki v nada- ljevanju odločali o maksimi- ranju cen in storitev, na predlog sveta za zdravstvo pa o srednjeročnem programu razvoja zdravstvenega varstva do 1975. leta pa tudi o letoš- njem programu zdravstvene- ga varstva. laščankam za praznik Ob prazniku žena je bila v domu Dušana Poženela v La- škem izredno prisrčna in kvalitetna prireditev. Otroci osnovne šole Primoža Trubar- ja iz Laškega so izvedli re- cital Indijskega pesnika v prozi Tagorea, ki ga je z ve- liko volje in spretnosti zre- žiral študent igralske akade- mije Matjaž Arsenjuk. Recital ni bil le deklamiranje tekstov indijskega literarnega velika- na. Otroci so ga oživeli s svo- jo igrivo, prisrčno igro rit- miko, ki je mestoma preha- jala v balet. oživitev tvd partizan Predstavniki vseh družbeno političnih organizacij in mla- dinskega aktiva v Gomilskera so imeli pretekli teden pose- ben sestanek, na katerem so obravnavali med drugim tudi problem TVD Partizana, ka- terega delo je skoraj v celoti zamrlo, telovadnica sama pa je menda kar precej zapušče- na. Sklenili so, da bodo oži- vili delo TVD Partizana, saj je Gomiilsko sicer znano kot »športni« kraj. iz katerega so izšli že n©kat.eri znani šport- niki. Naši znanci ADELA RAUTER »strpali so nas v živin- ske vagone«, je povedala Adela, »in začela se je vožnja. Po prihodu v la- ger Schonfeld Berlin so nas ostrigli in nam vse pobrali. Morali smo de- lati v tovarni avionov, de- lala sem levo krilo. Sicer pa, kaj naj bi govorila o taborišču? Dogajalo se je pač to kot povsod: bomb- bni napadi, mučenja, no- čni apeli, trepetanje na mrazu in še mnogo, mno- ga stvari, o katerih me je strah govoriti.« 24. 4. 1945 so prišli v taborišče Rusi in os- vobodili ujetnike, Adela Rauter pa je kot vsi dru- gi, kmalu odšla domm-, v domovino. Prišla je v Ljubljano, kjer je živela nekaj mesecev pri starših. Medtem je dobila dekret, ki ji je ponujal delovno mesto v Ljubljani, mese- ca septembra pa je pusti- la vse skupaj in odšla tja, kjer je začela svojo življenjsko pot — na Pil- štanj ki ga poslej ni več zapustila, na Kozjansko, ki se ni/U je zapisala v ti- stem trenutku, ko je pri- šla z očetom s kolesom v »Unvald.« Vojna pač kot vsaka vojna zahteva svoje žrtve in tudi ta jih je. Mnogo prosvetnih delavcev je os- talo v gozdu za vedno in čutilo se je močno po- manjkanje učnega osebja. Adela je ostala sama na šoli Pilštanj. Učila je, ka- kor je najbolje vedela in znala—vse po vrsti in vse razrede. Otroci so bih zmedeni še od vojne vih- re in bilo je težko, saj niso znali pošteno niti nemško niti slovensko. Ta- krat je AdeU Rauter pri- šla na pomoč utiteljica Minka Cepin in bilo je, tako, da je bila Adela ge- neral, Minka pa vojak. Kasneje so po^sd priha- jali še dru^, med njimi tudi znani učitelj Hafner. Adela pa je v tistih ča- sih učila tudi v Zagorju, vasici nedaleč vstran od Pilšitanja, ker pač ni bilo nikogar drugega, ki bi mladim Zagorjanom vlivad učenost v glaio. Na Pilštanjiu' so ^malu ustanovili internat, ker je bila pilštanjska šola ni- žja gimnazija, kjer so po- učevali nemški jezik, ki ga druge, okoliške šole, niso imele. 2^to je stara pilštanj ska šola, katere začetki po dokumentih se- gajo tja v leto 1-166, vzela pod svoje okrilje še otro- ke iz vasi daleč naokrog in ravnateljici Adeli Rau- ter najtora res ni bilo dolg- čas med množico tristo- tih otrok, ki so se prega- njali med šolo in trgom. Ravnateljica se je seveda morala spopasti z razno- terimi težavami in tu in tam je kateri izmed inter- na.čanov živel v pribežali- šču kar zastonj ali pa za malo denarja, ker ga pač nd imel od kod vzeti. Vodo so nosili izpod tr- ga. Nemalokrat so imeli pozimi noge zavite v krpe, da jih ni zeblo. Kljub vse- mu Adela ni obutpala. Od 1945 naprej si je prizadeva- la, da bi kraj dobil novo šolo. To pa ni bila samo njena želja, to je želela tvdi Nežika Cverlin, uči- teljica, ki so ji otroci po- menih življenje. Adela je novo šolo v Lesiični doča- kala, Nežika pa ne. Kozjansko je bilo raz- bito; ustašd so požgali v F>oslednjih mesecih leta 1944 skoraj pol hiš. Ele- ktrike ni bilo, tudi vodo- vodov ne. Dela je bilo to- rej dovolj. Adela pa je bi- la skoraj v vseh organiza- cijah.. Kaj ji je preostalo drugega, kot da se poleg šole ukvarja še s pro- blemi razrušene deželice? Nadaljevanje sledi ADELA RAUTER pred novo šolo »Narodni heroj Tonč- ka Ceč«, kjer je še danes ravnateljica, v Lesičnem St. 11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 5. str»n pridite Ne vem, ali ste dobili moja dva pisma. Nekaj sem bila bolna, pa nisem mogla sedaj pisati. ALi bi se lahko dobili to soboto? MARICA OCVIRK Odgovor: Marica, naš novinar vas je iskal v Ljubljani, pa vas ni na- šel. Osebno mu pišite, kdaj boste imeli čas, V sobota pa žal ne bo šlo. in še nekaj Sem naročnica vašega lista in moram reči, da mi je všeč. Vesela sem, ker ste dali celo stran za rub- riko pisma bralcev. Pove- dala bom svojo željo. Ali ne bi mogh objavljati po- vest »Trojno gorje« na obeh straneh. Rada čitam in se mi zdi sedanji obseg romana preskromen. Vča- sih še ena stran ni polna. Mogoče boste tednik kaj razširili in bi tako lahko ustregli želji, ki jO go- tovo nimam samo jaz. HILDA LOKOVŠEK, , Šentjur Odgovor: če nam bo uspelo razširiti naročni- ško mrežo, potem bomo morda časniku tudi po- večali obseg. In potem l>o še več branja. Za sedaj pa je to kar v re- du, ali ne? gospod in tovariš Dosti let je že minilo od tega, ko je predsednik Tito v enem od svojih go- vorov omenil tudi tituli- ranje. Mislil m govoril je o do takrat precej razšir- jeni navadi naslovLjanja z izrazi kot so »milostljivi, gospa, gospod« in podob- no. Po tem govoru se je tu in tam slišalo, da so takšni naslovi čist »izde- lek« kapitalizma m da pravzaprav nimajo niče- sar skupnega z našo so cialistično ureditvijo. Na- vsezadnje je to tudi res. Najvišja stopnja takšnega naslovljanja je onikanje. To je bilo m je še v »m^o- di« v medsebojnem spo- razumevanju doiCKienih družbeno-sociološkth kate- gorij ljudi. Mnogo let pred omenje- nun Titovim govorom je bila situacija precej dru- gačna. Mislim na čas na- rodnoosvobodilnega boja. Takrat so vsi napredni ljudje čutili, da so enaki. Borili so se za iste cilje, s puškami v rokah, z ra- mo Ob rami. Skupaj so prenašali mraz, lakoto, poraze in 2image — pili so tovariši. Neposredno p* vojni so bile organizirane številne delovne akcije. Mladi in stari so se zopet borili z ramo ob rami; tokrat z lopatami, kram- pi in samokolnicami v rokah — bili so tovariši. Življenjski standard se je začel izboljševati in počasi je začelo prihajati djo socialnih razlik. Veli- ke razlike v plačah, na- gradah, osebnih dohod- kih. Precejšnje šte/ilo ljudi se je pogospodilo. Luksuzni avtomobUi, vile, vikend »hišice« in podob- no. Velik del »bivših« to- varišev pa je le počasi lezel naprej ali celo sta- gniral. Pn njih je meso le enkrat tedensko na mi- zi, če je. Zakrpane hlače so vsakdanjost; stanovanje b lahko bio vse prej kot to, za kar se uporablja. Kakšni avtomobili, kakš- ne vile?! To so le gradovi, gradovi v oblakih. Z »visokega« mesta se je tudi že slišalo, da pr; nas ni več uslužbencev, urad- nikov. Samo delavci. Vsi delamo. Nekdo z rokami, drugi z nogami, tretji z glavo, nekateri z vsem naštetim — vsi smo torej delavci. Nekateri uslužbenci ima- jo zelo visoke dohodke, nekateri zelo niake. Prav tako je tudi s tistimi »pravimi« delavci, ki dela- jo z rokami. Razlike torej so. Bilo bi jih treba zmanjšati — in veter je začel pihati ravno v tei smeri. Pet minut pred dvanajsto vendar še pravočasno. Socialne razlike bodo vse manjše. Spet bomo postali tovariši v pravem pomenu besede. Spet se bomo borili z ramo ob rami — za boljšo bodoč- nost vseh. Nekdo z lopa- to, nekdo s svinčnikom v rokah. Vsak bo žel sa- mo sadove svojega dela. S klasično gospodo smo že davmo pometli. Pred nekaj desetimi leti. Poča- si smo ljudje le spoznali, da gospodov ni več. Ah smo res? Ne vsi in ne po- vsod. Kaj pa »želite, gospa«, »izvolite, gospod«, »gospod so lepo pridigali«, »ali pa »iščemo gospo, ki bi pazila .. .«, »želim spo- znati gospoda ...« in p>o- dobno. Vse to se sliši skoraj na vsakem koraku. Na ulici, predvsem pa v trgovskih in gostinskih lokalih, na trgu. . , Zal se to ponavlja tudi v časo- pisih. Nekaterim je to seveda po godu (čeprav niso nikakršni gospodje), drugim pa takšno naslav- ljanje para ušesa. Pa se menda nismo po- gospodili do te mere?! Morda je vzrok v menta- liteti? Za Slovence se vča- sih sliši, da smo skupek osebkov, ki so boij sami vase zaprti. Ali je to znak odtujevanja od ostahh pripadnikov iste vrste? Postavili bi lahko še ne- kaj vprašanj, med kate- rimi tudi provokativna. Menim da to ni potrebno. Prav bi bilo, če bi neko- liko premislili, preden koga naslovimo z »go- spod« ali »gospa«. Saj ti- sti, ki sem mu dejal »go- spod«, morda ni gospod. Morda mi bo to celo za- meril? Saj smo vendar že pred tolikimi leti rekli, da smo z gospodo pometli. Ali ne? VLADIMIR VIDMAR, Beograd vikendi Vaš ugledni tednik je tudi obravnaval gradnjo črnih vikendov pod Mi- klavšikim hribom. To je bilo pošteno od vas in hvalevredno. Isto zadevo je obširno prikazal tudi zadnji »Ne- deljski«. Nedvomno so za to afe- ro nekateri odgovorni. Zdaj so v ospredju tale vprašanja: 1. Kdo je »zelem pas«, last občine, namenjen re- kreaciji, deloma prepustil KK v sosednji občini Ža- lec celo brezplačno in s kakšnimi obveznostmi s strani novega lastmka? Ali je prodajalec imel po- oblastilo za prodajo? 2. Kdo je bil direktor KK Žalec, ki je ne glede na eventualno prevzete obveznosti do interesov Celja ta celjski »zeleni pas« najbrž brez vednosti predstavnikov občine Ce- lje razparceliral m za de- nar, čeprav ga je ^obil_ brez5>lač!no, prodal vrsti zasebnikov? 3. Kdo od todaj mero- dajnih Celjanov je to po- vzročil in podprl, ko je hkrati zanemaril in oško- doval koristi občine Ce- lje? Kdo bo za vse to odgovarjal in kako? JOŽE KOVAČ Celje Odgovor: Na vaše pi- smo je odgovorilo pred- sedstvo celjske občinske skupščine takole: Na seji občinskega ljud- skega odbora dne 9. 12. 1961 je občinski ljudski odbor potrdil sklep de- lavskih svetov podjetij Kmetijsko gospodarstvo Ijava, Mesnine Celje, Mle- karna Celje in Seme Ce- lje, da se združijo in pri- ključijo Agrokombinatu Žalec. Z združitvijo so podjetja prenesla v novo- nastalo podjetje vse pre- moženje, ki so ga imela v upravljanju. Ker so bila zemljišča SLP že od 16. 3. 1960 v upravljanju Kme- tijskega gospodarstva La- va, so tako prešla v upra- vljanje Agrokombinata Žalec, odnosno sedaj Kme- tijskega kombinata Žalec. Skupščina občine Celje je na osnovi 28. člena za- kona o kmetijskem zem- ljiškem skladu in o dode- ljevanju zemlje kmetij- skim organizacijam (Ura- dni list SFRJ št. 22/53 in 10/65) na predlog Izme- ti j skega kombinata Žalec sprejela na svoji 14. seji dne 28/1-1966 sklep, da se z odločbo dodelijo brezplačno v uporabo Kmetijskemu kombinatu Žalec taksativno naštete stavbe in zemljišča, ki so bila do tedaj v upravlja- nju Kmetijskega gospo- darstva Lava in nato Kmetijskega kombinata Žalec. Sekretariat IS za urba- nizem je na predlog sveta za urbanizem občine Ce- lje izdal 8/8-1957 odredbo (Uradni list SRS št. 28), ki določa zavarovana ze- mljišča na področju ob- čine Celje — zeleni pas, katerega meja je potekala po grebenu Miklavškega hriba in je zajemala povr- šine od mestnega parka do vrha grebena. Na svoji seji, dne 27/2-1968, pa je skupščina občine Celje s svojim odlokom o urbani- stičnem programu občine Celje razširila zeleni pas še na del južnega poboč- ja Miklavškega hriba. Z odlokom o urbanističnem načrtu Celje, sprejetem na seji dne 13/12-1968, pa je v 6. členu taksativno do- ločila, kaj ni dovoljeno graditi na teh površinah. Kmetijska delovna or- ganizacija kot tudi druge delovne or.ganizacije samo- stojno odtujujejo svoja osnovna sredstva, pogoj je javna licitacija, poseben pogo) za kmetijske delov- ne organizacije pa je še, da mora denar za proda- na nerentabilna kmetijska zemljišča obvezno vložiti v svoj kmetijski sklad za nakup novih rentabilnih zemljišč: Predsednik skunščine občine ing. DUŠAN BURNIK odgovor skupščine V članku »Usklajena davčna politika«, ki je bil objvaLjen v vašem tedni- ku št. 10 od 9. 3. 1972 na 4 strani, je novinar J. Krašovec F>orQčal o seji sveta osmih občin v Slo- venskih Konjicah. V pod- naslovu članka je ome- njen očitek celjski občini zaradi neupoštevanja dogo- vora s sestanka v Velenju. V članku samem pa stoji trditev, da je celjska ob- čina v že sprejetem pro- račfunu zagotovila 100 % kvoto za izplačilo osebnih dohodkov občinske uprave po merilih samoupravne- ga sporazuma. Ugotavljamo, da nave- dene trditve niso resnične, ker je bil na sestanku v Velenju sprejet dogwor o 95 0/0 realizaciji samoup- ravnih sporazumov, ki jih naj spoštujejo vse občine pri postavljanju kriteri- jev za financiranje vseh družbenih služb. Predstavn,ik SOb Celje je povedal stališča oziro- ma kriterije, ki so bili do,go\'orjeni za vse pro- račuske potrošnike glede financiranja osebnih do- hodkov, to je, da se oseb- ni dohodki realizirajo do 95 O/b samO'Urpravnega spo- razuma, dodatro pa 1 % za izobraževanje, 0,3 % za izjemne, nepredvidene izdatke ter regres za do- puste in regres za topli obrok. Ti kriteriji so bili dosledno sipošitovani' v predlogu občinskega pro- računa za vse družbene službe, ki jih proračun financira. Odprto pa je os- talo vprašanje, lra,j Je z lastnimi dohodki institucij družbenih dejavnosti po stališčih republiškega od- bora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki v svojem obvestilu o skle- pih predsedstva republi- škega sveta zveze sindika- tov Sloven'je ugotavlja ► eventualne mcfl.nosti izpla- čevanja osebnih dohod- kov izpven proračuna pre- ko 95 ".'o zaradi notranje racionalizacije poslovan- ja (tako imenovana la-staid dohodki).' V pripravi za proračun smo v celjski občini do- sledno spoštovali postav- ljene kriterije za vse dru- žbene službe, torej tudi za občinsko upravo. Proračun celjske obči- ne pa je trenutno v jav- ni obravnavi ter bo spre- jet konec meseca marca na občinski sktjpščini, za- to tudi ne drža trditev, da je občinski proračun že sprejet. PREDSEDSTVO Skupščine občine Celje še težave z mlekom V zvezi s člankom, ob- javljenem v peti številki Novega tednika pod na- slovom Težave z mlekom, dajemo naslednji odgovor. Nežika Mernik, ki vam je posredovala omenjeni člamek, nosi mleko v zbi- ralnico Lemberg. Ta zbi- ralnica posluje pn Kom- binatu Hmezad-kooperaci- ja PE Vojnik. Mamino mleko, oziroma mleko od krave, ki je materina last, nosi Nežika Mernik, tako vsaj v članku navaja, PE Vojnik pa ga izplačuje na ime očeta Antona Ov- terja, ki ima tudi pogod- bo o proizvodnji mleka z našo PE. MIcko, last Antona Ovterja, je imelo v mesecu oktobru 1971 tolščobe 5,2 odstotka. Ker pa pogodbeno mleKO pla- čujemo pO sporazumu, ki ga je sklenilo večina kme- tijskih organizacij v Slo- veniji, po katerem dobijo proizvajalci plačano tol- ščobno enoto 0,40 din, je bilo to mleko plačano 2,08 din za liter, manj 0,01 din po litru za izvajanje mlečne kontrole. Než;ka Mernik pa nima pogodbe o proizvodnji mleka, zato je bilo 11 litrov mleka, ki ga je oddala v oktobru 1971, plačano za 0,20 din po litru manj kot plaču- jemo pogodbeno mleko. V mesecu oktobru 1971 je imelo omenjeno mleko tolščobe 3,9 odstotka, a 0,40 din man, 0,20 din po litru, kar znaša 1,36 din za liter. Kombinat Hmezad DE kooperacija zaračuna mle- ko obratu Mleko po isti ceni, kot ga plačuje ko- operantom. Za manipula- , tivne stroške pa ostane od skupne premije 0,20 dinarjev po litru obratu Mleko 0,10 din za prevoz in ostale stroške, DE ko- operacije pa 0,10 din po litru, katere porabi za kontrolo mlečnosti pri kravah, ki so last koope- rantov, ki oddajajo nile- ko 0,05 din, za zbiralke mleka 0,03 din, ostalih 0,02 din pa za kritje osta- lih stroškov, kot vlaganje obratnih sredstev, premJ- ranje plemenskih telic ipd., kar je bore malo. Mleko izplačujemo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Morda je bilo kdaj, da ni bilo mleko plačano do 15. v mesecu, to pa samo v primeru, če Je prišel 15. dan v mese- cu na soboto ali nedeljo. V tem primeru tudi ni- smo zakasnili z izplači- lom več kot dan ali dva. Vodja PE VOJNIK KARL ŽIBERL naš dan Bil je naš dan, 8. ma- rec. Zamislila sem se v zgodovino »kmečke žene«, v njen položaj, ki ga ži- vim tudi sama. Z juitran- jo zarjo in z roso v očeh se podajam na delo. škr- jančki nam pojo jutranji pozdrav, veter je naš pri- jatelj, večerni mrak naš spremljevalec, ko se ut- rujeno vračamo domov. Nikoli v življenju nam ni biilo lepo. Hribovita kme- tija teria od nas rse naše moči. Edina beseda, ki mu še ostaja je, da kmeč- ka žena zna osrečevati, de- liti pravo, nesebično lju- bezen do zemlje, ljube- zen do otrok. Prav potiho moram po- vedati, da sem letos pr- vič praznovala Dan žena, čeravno sem že pri pet- desetih. Verjetno je med nami še mnogo takšnih žena ki si ne morejo pri- voščiti urice prostega ča- sa in dobre volje. Z res- nostjo sem ugotovila — saj se ne bodo podrli vsi osdi, če grem praznovanje. Povabljena sem bila k naši pridni sosedi Marici. V srcu sem začutila toplo- to, zazdelo se mi je, kot da bi bila po^-abljena na ohcet. K bogato obloženi mizi smo Se zbrali prijatelji, znanci, sosedje. Zaigrala je godba, zaplesalo je sta- ro in mlado. Bilo je lepo, kot še nikdar tako. Moja iskrena želja je, da bd na- ši dnevi vedno minili v takem raziooloženju. ANICA STRAŠEK, Brecljevo o prevozu Radi bi imeli prevoz v Lesično in Kozje tudi zvečer, ne pa, da moramo I>eš. Vozovnico p>a plača- mo celo. Bralec B. K. Odgovor: Žal ne vem, če smo se dobro razu- meli. Drugič bodite jas- nejši. najmanjša pokojnina Redno berem Novi Ted- nik, nisem pa še zasledil, da bi v njem objavili, ko- likšna je bila lani naj- manjša pokojnina in ko- liko je letos. Slišal sem namireč, da je najmanjša p>okojnina 800 dinarjev na mesec. Prosim, da mi od- govorite na to vprašanje. FRANJO iz Ljubečne Odgovor: Na komunal- nem zavodu za socialno zavarovanje v Celju so nam povedali, da je zna- šal lani mejni znesek pokojnine za polno po- kojnisko zavarovanje 54.700 starih dinarjev, le- tos pa znaša 68.000. O višini pokojnin bomo še pisali. zakaj ni sladkorja? »Nimamo zakona, da bi ne smeh prodajati slad- kor vsakomur, kdor ho- če«, Je odgovoril prodaja- lec, ko sem ga dne 7. 3. 1972 v zelenjavni tj^o- vini v Laškem vprašal, za- kaj so kupcem prodajah tudi velike količine slad- korja. Mislim, da ni pravično, če si lahko nekateri na- nosijo aU nakupijo, ko- likor hočejo dobrin, če slutijo, da Se bo ta ali ona dobrina podražila. Kaj smo ukrenili, da bi tako pretirano nakupova- nje omejih? Tisti, ki ima- jo denar, si lahko naku- pijo velike količine. Kaj pa tisti, ki imajo manjše prejemke? Tudi to Je so- cialno razlikovanje, če ne- komu dovolimo, da sd v trgovina nakupi sladkorja mogo več, kot ^ potrebu- je, drugi pa nima denarja in potem na'\-adno arti- kel še dražje plača. Kdo bi lahko to preprečil? A. BOBNIK, Laško pravi naslov v prejšnji ševilki Nove- ga tednika smo zapisali naslov ansambla Vikija Ašiča. Pa se je Viki sam : javil in nam sporočil, da i smo se zmotili. Zato po- : pravljamo: Viki Ašič, C^- sta v Laško 36, Celje. Prav? nesporazum Vprašujem se, kako so ljudje lahko nehvaležni, še zlasti, če jdm človek iz srca napravi dobro delo. Poglejte. Pred dobrim le- tom in pol sta zakonca Vanta Franc in Kristana iz Belovega 19 v Laškem zaprosila odbor društva upokojencev v Sadrežu in Rdeči križ za pomoč, češ da sta v hišici ob gozdu popolnoma osamljena in zapuščena. V Laškem so v tem času gradili dom za upokojence in vsd smo se trudili, da bi Vantova do- bila prostor v domu. Mid- va z ženo siva jima tudi drugače pomagala. Dome- nili smo se tudi, da nama bosta prodala sivojo hiši- co, ker midva nimava sivo- jega stanovanja in bi se morala kmalu izseliti. Na- pravili smo pKDgodbo 6. 6. 1970, in sicer tako, da midva kupiva njuno hiši- co, ko bosta Vantova od- šla v dom upokojencev. ZaAo, da bi pogodba res veljala, sva Vaotovima dala nekaj predplačila. Lani Je bil dom upoko- jencev v Laškem dograjen in Vantova sta dobila od- ločbo za stanovanje v do- mu. Taikrat pa se je pri uresničevainju naše pogc^ dbe zataknilo. Midva sva se želela preseliti, takrat pa sta Vantova na prigo- varjanje sjvojih treh hče- ra zahtevala še milijon, češ da je vrednost dinar- ja v enem letu zelo padla. Hišica ob gozdu propa- da, Vantova uživata no- vo stanovanje v domv upokojencev, midva z že- no pa sva opeharjena za hišico in torej za stano- vanje, ki sva si ga tako želela. JOŽE ŽAGAR, Belovo 20, Laško €. ttran NOVI TEDNIK št. 11 — 16. marec 1972 ŠE: TUDI KMET LJUBI ČISTO VINO Pod naslovom »Tudi kmet ljubi čisto vino« je vaš novinar Jure Krašo- vec napisal sestavek, v ka- terem izkrivlja resnico o sestankih kmetov na Vin- ski gori, na katerem sem bil prisoten. Uporabljam pravico 34. čl. Zakona o tisku in drugih oblikah infoiTnacij in sem dolžan tx> neresnico popraviti. Predvsem pa to: Juretu Krašov^cu naj nikar ni »ze- lo ž^al«, da je moral spre- meniti merkje o meni, kaj- ti meni prav nič ni žal, oe moram spremeniti svo- je mnenje o novinarju, ki me je pred letom—dvema obiskal in na vse pretege hvalil, danes pa »mora spremeniti svoje mnenje o meni«, po nekaterih se- stankih, na katerih sploh ni bil prisoten in na pod- lagi gradiva, ki me po njego^vem dolži, novinar pa tega ni preveril, kakor mu to veleva poklic. Na Vinski gori ni bilo no- benega ilegalnega sestanka, ki bi ga sklicali ali bi se mu ho- teli izogniti »aktivisti kmečke- ga dništva iz Šentjurja«. Kro- nologija je takšna, kakor jo je navedel .J. K. K Mariji Leš nik sem prišel na željo kme- tov, da jim razložim, kakšno dejavnost razvijajo kmečka društva in njihova zveza in kako je treba pripraviti usta- novitev društva. Niti za tak .%en sestanek z znanimi, niti za to, da se 25 kmetov dobi v gostilni, ni potrebno dovo- ljenje Jureta Krašovca ali ko- garkoli Dobili so se zato, da sami preizkusijo, če so spo- sobni društvo u.stanoviti. In ker .sem jim obljubil, da bom prišel, če me povabijo, ko bodo izvolili pripravljalni od bor, sem obljubo držal. Ne spuščam se v to, kaj je govo- ril in menil .^lojz Kučer, kajti da je bil prisoten, je samo dokaz, da v gostilni na Vin- ski gori ni bilo ilegalnepn se- stanka ali sestanka za voglom Ne glede na to. kdo je pri- pravljal gradivo, iz katerega je Jure Krašovec črpa.1 podat- ke, je nevzdržno, da nekatere stvari, o katerih so govojili kmetje, pripisuje meni, ko pa pi.še o stvareh, katere sem iz- našal jaz. izikrivlja. Kmetje so n. pr. govorili o tem. kako so nemalokrat oškodovani pri prodaji kmetijskih pridelkov, zlasti še živine po »k!a\fnosti«. prodaji ' mleka, zaradi nera- zumljivega nihanja tolšče pri obračunu in podobno. To naj- brž ni nič novega, saj so kmetje pisali celo v skupšči . no. Tu sem povedal, da se društva kmetov borijo tu- di za bo, da bi se uvelja- vila komisijska kontrola klavnosti. Tega se n. pr. v Celju zelo branijo, ni «pa to noben problem n. pr. v Tržiču ali Škofji loki, kjer so kmetje v komisiji lahko vedno pri- sotni! Dejal sem tudi, da je sekcija za mleko pri Zvezi Kmečkih društev za vzajemno pomoč naročala pri Inštitutu za mlekar- stv^o SRS elaborat za nev- tralno kontrolo tolščobe pri mleku. Res sem dejal, da bodo kmetje — člani društva — na ta način vsaj pri tem lahko preprečeva- li izkoriščanje, nikakor in nikdar pa nisem zinil takšne neumnosti, da »bo- do kmetje rešeni izkori- .ščanja«, že, ker bodo včla- njeni v društvo, kot to prozorno izhaja iz tega, kar je napisal J. K. Tudi ni res, da mi ni zna no, kakšno je sodelovanje med kmeti in žalskim kombinatom, saj pod žalski kombinat spa da pol Grobelnega, t.' j. tisti del, ki ga je zajemala bivša KZ Šmarje pri Jelšah. Sam pa .spadam pod drugi del Gro- belnega in sem kooperant Kmetijskega kombinata Šent- jur pri Celju. Res pa je, da sem na vprašanje Štefana Ven- derja m na številne kritike kmetov dejal, da ne vem, kakšno je sodelovanje med kombinatom in kmeti okrog Vinske gore, iz njihovega pri- povedovanja pa lahko skle- pum, da to ni najboljše ker marsikje ne velja. V tem bo našel logiko vsakdo, če je že ni našel pisec Jure Krašovec. Ta je tudi pozabil omeniti re.snico, da sem ustanovite- ljem na Vinski gori izrecno naročal, naj n.n ustanovni obč- ni zbor povabijo SZDL in predstavnike drugih družbenih organizacij in družbenopolitič nih skupnosti v občini Žalec. Zakaj pisec ni zapisal tudi tega, da sem Alojza Kučarja, zastopnika kombinata, ko se je spustil v prepir s koope- rantom, opozorit, da tu ni sestanek kombinata, ampak ži- vinorejcev in da naj za raz- pravo o kooperaciji skliče se- stanek s kooperanti in se z njimi tam pogovori. V to, kako m: J. K. razlaga svoje poglede na sindikat, se ne bom spuščal. O tem bo- do morali povedati svoje dru- gi, zlasti po tistem, ko nas kmete tovariš Tito ne loči od delovnih ljudi, tj. od delav- cev. Kmetje pač menimo, da bi morali imeti stanovske or ganizacije, ki nas bodo stro- kovno in gospodarsko povezo- vale 'in takšne, ki bi nas po litično povezovale. Če pri teh težnjah kmeto\r pada be.seda o nečem podobnem, kot je sindikat, je to pač zato, ker kmetje res ne vidimo nobene logike v tem, da ima lahko svoj sindikat n. pr. uradnik, čeprav uporablja tuja »produk- cijska« sredstva, ne pa tudi kmetje, čeprav imajo lastna delovna sredstva, ki- pa brez lastnega dela ničesar ne dajo! Razglabljanja o tem, ali je sindikat strokovna ali poli tična organizacija, prepuščam J. Krašovcu. Da pa tudi ta misel kmetov o nečem podob- nem, kot je sindikat, ni od muh, se J. K. lahko prepriča, če se bo pozanimal, da so slovenski sindikati že pred dvema letoma predlagali včla njenje kmetov v sindikat. To, da bi se kmetje tudi gospo- darsko strokovno povezali, pa zelo jasno izhaja iz tega, kar o interesnem združevanju ob- čanov govori ustava, kar za- sleduje predlog Zakona o zdru- ževanju kmetov in podobno, kar J. K, zagotovo ve, pa ne zapiše. Tako, kakor ne za- piše, da kmetje hočemo ime- ti svojo politično tribuno v kmečkih sekcijah pri SZDL. o kateri pa tudi v žalski ob- čini še ni ne duha ne sluha! Samo to in to na osno- vi tistega, kar je zapisa- no v resoluciji ZKJ' in ZKS o razvoju kmetijstva in v akcijskem programu ZKS, je naša politična platforma. Vse drugo je podtikanje, pa najsi je to v gradivu, iz katerega je J. K. črpal podatke, ali v tistem, kar je J. K. na- pisal v svojem sestavku. PREDSEDNIK ZVEZE KMEČKIH DRUŠTEV ZA VZAJEMNO POMOČ SLOVENIJE (FRANC PALIR^ ZA RAZČISTITEV ZGODLJANEGA VINA O Prvič ima prav pred- sednik Frane PALIR, da sem najbrž bil prenagljen, ko sem ga »na vse prete- ge« hvalil. Priznam, mo- ral bi se držati pregovo- ra: ne hvali dneva pred večerom. • Drugič: Sestankov se res nisem udeležil. Predv.sem ni- sem bil vabljen,, bi bil pa vseeno prišel kot samozvanec, tako kol tovariš Alojz Kučer, če bi bil zvedel za sestanke. • Tretjič; Nisem imel po- trebe ničesar preverjati, kajti gradivo za pisanje sem čr- pal iz poročil, kakršna je ob- činska konferenca SZDL po sredovala republiški konferen- ci SZDL. • V spornem m mnogih drugih člankih sem jasno iz- ražal prepričanje, da so mno- ge pritožbe in pripombe kme- tov upravičene in da imajo hkrat.i možmost le-te tudi na legalen in avtoritativen način izpovedati kritiko v SZDi., v kooperantskih svetih itd. • Sam odgovor predsednika Franca PalJrja je dovolj zgo- voren o tem, kako razume te- meljni proizvodni in ekonom- ski odnos v socializmu. Naj- brž mi bo težko dokazati, da bi ločeval kmete, ki zemljo obdelujejo, od delovnih ljudi. Ravno značilnost, da so kmet- je sloj delovnih ljudi, ki jih od dela-\^cev, kot razreda, loči lastnina nad produkcijskimi sredstvi, je eno od bistvenih vprašanj, da imamo poleg sin- dikata, kot izrazito razredne organizacije, tudi še SZDL. • Ne morem pomagati pis- cu odgovora, če ne razume, da so produkcijska sredstva brazbena struktura nizka.« ».\li to občutno vpliva na delo delavskega sveta?« »Ne toliko, kot bi priča- kovali. Na sejah vedno sode- lujejo tudi vodilni uslužben- ci, ki z dokumentacijo go- vore o predlogih. Ne bi mo- gel reči, da odločajo o važ- nih vprašanjih ljudje, ki so nepoučeni.« »Vendar ali lahko rečete, da vsi razumejo povedano?« »Ne rečem, da ni kak- šnega, ki ne razume, ven- Štefan Golež dar moram povedii>n,- da na seji vedno postavimo vprašanje, aU je v.sem ja- sno.« »Ste govorili na seji tu«li o letošnjih regresih ta tl«»- pust?« »Smo, vendar sklep še ni sprejet. Vsi zaposlen.! bodo dobili enako.« »Se vam zdi to pravično?« »Da, ker so tudi cene, če greš na dopust, z,a vse ena- ke.« »Vendar gredo nekateri na dopust z velikim, drugi z majlmim OD?« »Občutek imam, da je na- ša odločitev poštena.« »Kaj' pa menite o tistih podjetjih, kjer so dali lju- dem z večjim OD manjši re- gres in obratno?« »Mi smo šli na povišanje najnižjih osebnih dohodkov, medtem ko tistih od sred- njih naprej nismo povišali. Tako so se nekaterim OD zvišali, drugod so ostali pa enaki. Zato mislim, da je to v redu.« »Kakšen je delež političnih organizacij v sanioiij)ravlja- nju?« »VeUk. Veliko komunistov je v delavskih svetih in sem jim za njihovo delo zelo hvaležen. Tudi med vodilni- mi uslužbenci so komunisti, zato tudi gre tako, kot je treba.« »Se ljudje oglasijo pri vius, kot predsedniku CDS?« »Velikokrat. S vprašanji, prošnjami in drugače. Mo- ram reči, da ljudje zelo za- upajo v delavski svet in v samoupravljanje!« M. SENICAR St. 11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 7. ^trsfl\x Srednje- šolski list Skoraj je ni srednje šole v Celju, ki ne bi imela svojega srednješolskega lista ali vsaj razrednega. Nekateri šolski listi so si že v letih svojega požrtvovalnega izhajanja pri- dobili sloves dobrega šolske, ga lisia. Taki listi so v ve- čini čistega literarnega zna- čaja. Zato jih namenoma no- čem imenovati z besedico glasilo. Toda nujno se mo- ramo vprašati, kako je s te- mi našimi listi in glasili? Kot sem že omenil, so si ne- katera pridobila dobro ime. Pa nekatera to niso več. Kolikor so se gimnazijski Brstiči obdržali in se razvi- jajo, tako v zadnjem času ni glasu s Pedagoške gimnazije. Nekateri listi pa se sploh nikoli niso prebili iz kon- vencicmalnih okvirjev pisan- ja po naročilu ali všečnosti mentorja. In misli n, da v tem grmu Hči zajec! Tam, kjer kolektiv dela sa- mostojno v večji ali manjši meri. tam je tudi vsebina kvalitetnejša, bolj neposred- na. Dobro bi bilo. če bi se kulturna komisija pri ob- činski konferenci zveze mla- dine v Celju odločila pripra- viti razgovor z uredniki in vientorji celjskih srednješol- skih listov. Tudi uredništvo Obrazov bi pristopilo k so- delovanju, saj je iz vrst sre- dnješolske mladine, pišoče- in razmišljujoče mJadine glavno zaledje sedanjih in bodočih sodelavcev te revi- je. In zakaj srečanje? Prepro- sto zaradi lega. da steče od. krita beseda o celotni pro- blevatiki urejevanja teh lis- tov, o sodelavcih, o vsebin- skih problemih, nazorskih po- javov in na koncu zakaj pa ne — tudi o demokratičnosti pisanja. Verjetno je najvažnejši od- nos ustvarjalce^ do mentor- ja in obratno. Ne samo v cenzorskem smislu ampak predvsem v pedagoškem, strokovnem. Gre za metodo dela, pristop k mladim, ki ra- di pišejo, ki se a tak aH drugačen način izpovedujejo in ki iskreno ali neiskreno hočejo sodelovati na tem. za mladega človeka izredno važ- nem področju. Literarno us- tr>arjati, na nek način obliko- vati svojo osebnost in si gra- diti svoj svet okoli sebe, to je vse prej kot zabavno in en- kratno. Tega se seveda zave- dajo vsi, ki se ukvarjajo z mladino. Vendar je delo z mladino na področju literar- nega ustvarjanja lahko naj- bolj konkretno in najbolj odgovorno. Zato ne kaže za- muditi niti trenutka za kon- struktiven pogvor o tej kom- ple\sni problematiki, ki v Celju nedvomno že dalj časa obstaja. DRAGO MEDVED Gruntov večer v Laškem Izpit pred rojaki študent drugega letnika akademije za gledališče, ra- dio, film in televizijo v Ljubljani, sicer pa Laščan MATJAŽ ARSENJUK, je v soboto že drugič nastopil pred občinstvom domačega kraja z izborom proznih tekstov Slavka Gruma. Igrani recital pod naslovom »Včasih bi nekaj rad, tako rad .. .« v domu Dušana Poženela je bil nekaj več kot zgolj umetniška interpretacija proze Slavka Gruma. Na najbolj prepričljiv način je mladi igralec svojim rojakom predsta- vil sebe, predvsem pa pogumno položil na tehtnico svojo odločitev izpred dveh let, ko se je kot abiturient hidrome- teorologije odločil za študij na igralski akademiji. Tvegal je izreku navkljub, da je težko biti v domačem kraju prerok. Na odru preprosta, tesnob- na scena nekaj navzkriž pove- zanih desk—obrezlin, nekaj raševinaste rute, starinski fotelj, starinski stol in dva svečnika. To je vse .. . Pri vratih prijatelj poin^a šapirografirane gledališke li- ste za prostovoljne prispevke v korist Društva prijateljev mladine. Nikjer zapisa o av- torju scene. Le tri imena Slavko Grum —■ avtor, reži- ser študent režije Mar:;';a.n Bevk in izvajalec Matjaž Ar- senjuk. Slednja sta tudi sce- nografa. Odrski delavci v Laš- kem — Matjaž in prijatelji, prav tako osvetljevalci. Šepe- talec? Ni potreben. Niti za celo uro vse prej kot lah- kega monologa. Grum je zares zapisal be- sede o veliki prazni dvorani, ki jih v začetku' izgovarja Matjaž in gleda čez zasedene prve vrste v prazo, predine in ozadja. Grum v Laškem, Grum v simboličnem ambien- tu, ki od zunaj pritiska na avditorij s svojo odsotnostjo. Matjaž Arsenjuk se na odru razdaja. Sam je po prvi upri- zoritvi zapisal: Ali je kdo za spoznanje bogatejši? Tudi za enega samega bi šepetal, pri- govarjal, kričal in rohnel, dopovedoval Grumovo filozo- fijo, kako je človek resnično človek le med ljudmi, kako so ljudje resnično ljudje, če so člcn^eški do človeka, ^ako je osamljenost samomor pri živem telesu, če je povzroče- na po lastni volji in kako osamitev genocid nad posa- meznikom, če ga zavržejo. Bili smo bogatejši. Za več sipe znanj. Za tista, ki nam j'ih ponuja Slavko Grum, za spoznanje o plitvo preorani kulturni ledini Laškega, za spiOiznanje o obetajočem ime- nu na spisxu podložnikov slovenske Talije. Nemški pevci UčiteLjsik.i pevski abor Slovenije »Emil Adamič« bo imel priliodaji teden v gosteh moSJti pevski zbor iz Bonna »Bonner manner gesang vere;n« Organizirali so neinškim pe-,-com konceri-no turnejo in og- led Slovenije od Portoroža do Ma- ribora . Bonnski moški zbor spada med na.!t>oli.še n-jmške zbore in s tem vrača obisk naSemu iciteljskemu abonj, ki je bil njegov gost v le- tih l»f>l. 1963 in 1»64. Turnejo vo- di častai predsednik zbora dr. Wil- ly Engels — dolgoletni predsed- x\.-A Nem*ike pevske zvez« in velik prijatelj slovenskih pevcev, med ni-imi tifdi celjskega Komornega zbora. »Bonner manner gesnn.g ve- rem« bo imel kociceit v Celju v o7 oJeljok. 50. marca ob I9.3<1. v torek pa v Boga&ki Sla.:'ni in Ma- riboru. Zanimiv proirram je raz- deljen na duhovno pesem 16. do 20. siolPtja. evropsV;e mad-i'n)e. romantJano pesem in na e->,-rop- sko folkloro. Ti^aui dirigira .^do!f Hamacher. pri kla.virju pa je E- br-rhan No.sit, ki je Ficer nosilec orve na.gr?de kociteur^a ».Tivgend rariz-.cier-t« 1970. Na celjs^kem ko:icertu bo sode- loval fJdi celjski Komorni zbosr pod vodstvom Egona Kuneja. J. V. Grajski objekti iz 1.1678 Nedolgo tega smo dobili na slovenski trg pomembno knjigo, ki je rasa^eselila pred- \*iem zgodovinarje, z njimi pa tudi širši sloj prebival- stva, ki ga zanima zgodovi- rxi. To ,ie bila faksimilirana izdaja Vischerje^^e Topogra- fije slovenskega dela Vojvo- dine štajerske, ki je bila ob izidu razstavljena tudi v štu- dijski knjižnici v Celju. Pred kra.tkim pa smo dobili še eno delo na isto femo in tu- di avtor je isti: profesor Ivan Stopar, direktor Za-vo- da za spomeniško varstvo v Cel .ju. V publiikaciji, ki je zvesto dopolnilo Topografije, je Ivan Stopar obdelal vsako posamezno grajsko poslopje, ki ga je vrisal, nepopolno si- cer, leta 1678 v svoj zemlje- vid Vischer in pozneje izpo- polnil v Topografiji. Grado-^ vi, samostani in cerkve so v publikaciji povečam, za nas pa nedvom:io pome- rnijo zelo veliko, čeprav so posamezne lokacije včasih 7,amešane in je bilo potreb- no precej dela, da so se raz- jasnile Vischerjeve napake. To je seveda plod načrt.nega terenskega dela, ki ga je opravil raziskovalec, saj bi brez tega delo ne bilo to, kar je: pomemben vodnik po7Tpolo- ma, kdor m pozitivno do življal svoje matere in se- ster oziroma očeta in bra tov in kdor ljubezensko- spolnega vedenja svojih staršev ni mogel dojeti kot vrednote, ta bo težko pn šel do pozitivnega odnosa do ženske oziroma do mo škega, kajti njegovi odnosi z nasprotnim »polom bo do v znamenju njegovih osnovnih, prvih izkušenj' s tem spolom oziroma v okviru njegove predstave o njem. Spolna vzgoja otrok mora biti stalen sprem- ljevalec ostale vzgoje. Starši morajo pri njej v poudarjeni meri upošte- vati razvojne značilnosti svojih otrok, da jjn ne bodo nudili niti premalo niti preveč. Morda bolj kot kjerkoli morajo pri tem upoštevati otrokovo ' individualnost. Biti mo- rajo naravni in sproščeni, saj gre vendar za. povsem naravne stvari. Navezova- ti morajo na podatke o spolnosti, ki jih dobiva otrok iz drugih virov, in jih dopolnjevati. Pravoča sno naj pripravijo otroka na nastop znakov zorenja oziroma spolne zrelosti, da ga ti ne bodo našli ne- pripravljenega in ga šo- kirali (npr. prva menstru- acija), namesto da bi jih kot znamenje, da je po- stal odrasel, sprejel z ve- seljem in ponosom. — še posebno važen m vzvišen namen ima spolna vzgoja pri dekletih, saj jih pri- pravlja na materinstvo. Kar se tiče fantov, jih mora obvarov^ati pred ra zvijanjem izkori.ščevalske- ga pojmovanja ženske in jih pripeljati do sprejetja enakopravnosti med spo- loma tudi na intimnem področju spolnosti. Ena od pogostih osnov- nih napak, ki jih delajo starši pri vzg^oji svojih otrok, ko so ti še čisto majhni, je ta, da jih na- vajajo na pojmovanje, da so odvajalni organi nekaj grdega, gnusnega. Tako pridobljen negativen od- nos do teh organov bo otrok verjetno prenesel na raznmoževalne — spol- ne organe in na tisto, če- mur služijo, se pravi na spolnost samo in na od- nose med spoloma. —- Druga taka napaka je pre- tirano moralistično, puri- tansko stališče do spolno- sti in njenih izrazov. Gle- de tega moramo imeti pred očmi, da ima vzgoj- no načelo, da so zgledi važnejši kot besede, v praksi spolne vzgoje še posebno veljavo. Pretežen del spolne vzgoje n<3 po teka preko besed, ampak preko dojemanja odi"-osov med spoloma. Otrok se uči tudi ljubezni — v dru- žim, od svojih staršev, bratov in sester. S tem, ko sprejema ljubezen od staršev in jim jo vrača, se pripravlja na to, da bo kasneje sposoben spreje- mati ljubezen od svojega zakonskega partnerja in mu jo vračati. Spolne vzgoje ne smemo pojmovati preozko, saj je samo del splošne vzgoje, vzgoje osebnosti, širše pojmovano je spolna vzgoja vse, kar pripravlja otroka za to, da bo spo- soben navezovati in vzdr- ževati globlje in trajne medčloveške odnose. Te- melj uspešne spolne vzgo- je je ustrezna vzgoja v smislu doseganja občečlo- veških vrednot, kot so spoštovanje človeka, od- govornost, trden značaj, človekoljubje, človečnost. Nepopravljivo škodo dela- mo tistim, ki so nam za- upani v vzgojo, če spolno vzgojo omejujemo na po- učitev o anatomsko - fizi- oloških vidikih sj:)olnosti in morda še o spolnih bo- leznih in kontracepciji, pri tem pa zanemarjamo doživljajsko — čustveno sestavino Ijubeztni in s tem zanikamo naravni tok ljubezen—spolnost. Nadaljevaivje sledi KJE JE KRIVDA? Skoraj redno se dogaja, da v obeh trafikah v Šoš- tanju, na Glavnem trgu in pri avtobusni postaji, ki ob nedeljah dežurata od 7. do 11. ure, ni moč do- biti nedeljske izdaje Dela. Ko je Pošta Šoštanj ob nedeljah ukinila dežurno službo za izdajanje časo- pisa, je bilo stalnim na- ročnikom pojasnjeno, da bomo poslej lahko nedelj- sko izdajo Dela dobi- vali v trafikah. Sedaj če- stokrat ob nedeljah ljudje zaman hodijo od trafike do trafike in razočarani odhajajo, ker ni časopisa, ki bi ga morali iz Celja poslati z avtobusom, ki prispe v Šoštanj nekaj čez 8. uro, nato pa še ob 9. in 10.15. Ko tako trafikanta po trikrat hodita čakat na avtobusno postajo, je med- tem trafika ponavadi za- prta, kar pa spet povzroča jezo pri potrošnikih. Ce je vse v redu, naj bi časopis prispel že ob 8. uri, kar pa je zelo redko, če pa pride z avtobusom ob 10.15, ima trafikant na vo- ljo za pr(xiajo časopisa le dobre pol ure, ker ob 11. uri trafiko že zapro. Tako hodimo šoštaAJča- ni vsako nedeljo spraševat v trafiko, če je časopis že prišel. V nedeljo, 5. mar- ca se je zgodilo, kakor že večkrat, da časopisa sploh ni bilo in se je marsikdo nejevoljen vračal domov. Trafikant pa v ponedeljek vrne kompletni paket ne- prodanih časopisov. Šoštanjčani bi radi ve- deli, ali je vzrok na celj- ski pošti ali kje drugje, da časopisa ob nedeljah ne dobivamo redno ali pa iploh ne. Viktor Kojc VAŠČANI RADI SODELUJEJO Med prebivalci Gaberk pri Šoštanju je Bert Skalovnik, tajnik krajevne skupnosti, znan kot izredno marljiv in delaven občan. In prav za- radi tega ga ljudje cenijo in spoštujejo. »Kdaj ste začeli s takšno aktivnostjo?« »V družbenih organizaci- jah m njihovih odborih že vsa leta po osvoboditvi.« »Na kateri uspeh ste naj- bolj ponosni?« »Vsekakor na tistega, ki je rezultat dela mnogih pridnih rok in ljudi. Med največje so- di izgradnja vodovoda. Ve- lika pridobitev pa je tudi la- ni asfaltirana cesta skozi Ga- berke.« »Kakšno je delo z ljudmi in ali vaščani radi sodelujejo v skupnih akcijah?« »Delo z ljudmi ni Kdo ve kako hvaležno niti lahko, saj je polno raznih konfliktov. Navzlic temu je zanimivo, saj razkriva značaje in pro- bleme. Vaščani radi sodeluje- jo v skupmh akcijah. To so dokazali pri izgradnji vodo- voda in asfaltiranju ceste. Brez njihovega vsestranske- ga sodelovanja bi teh objek- tov ne imeli.« »Vas Družmirje bo kmalu porušena. Kam se bodo pre- selili ljudje tega območja?« »Večji del Dmžmirja se bo v bližnji prihodnosti zaradi izkoriščanja lignita spremenil v razvaline. Gre za izreden problem, pri katerem reše- vanju bodo morali sodelovati vsi družbeni dejavniki v ob- čiR»i m ne samo kolektiv ve- lenjskega rudnika, prizadeti in še kdo. Ljudje, ki se bodo izselili iz te vasi, bodo mo- rali dobiti primerne pogoje za nadaljnje delo in življe- nje. Večina bo ostala v šale- ški dolini. Tu je lepo. Mno- gi se bodo vključili v že ob- zidalnih okoliših. Najtežje do spet gradili na novih za- stoječa naselja, drugi pa bo- bo za tiste, ki bodo kmeto- vali še naprej.« »Kakšno vlogo naj bi ime- la krajevna skupnost v pri- liodnje?« Bertj Skalovnik, tajnik kra- jevne skupnosti Gaberke »Krajevna skupnost naj bi bila čedalje bolj osnovna e- nota naše samoupravne sku- pnosti in zato ne samo us- merjevalec, marveč tudi or- ganizator krajevnih dejavno- sti in napredka.« »V vasi so še dru.ge orga- cije. Kakšno je sodelovanje z njimi?« »Sodelovanje je zadovolji- vo. Vse akcije krajevne sku- pnosti so bile deležne njiho- ve podpore in sodelovanja. Izredno izstopa dejavnost mladinskega aktiva v Gaber- kah. Kljub temu pa menim, da bi poleg osnovne dejavno- sti vsake organizacije ali dru- štva morala bolj izstopati aktivost, ki bi spodbujala še večji napredek krajevne skupnosti kot celote.« VLADO VIDEMŠEK Dr. Franc Planinšek ALI SMO ZDRAVI? 1 v letu 1970 sta bila v republiški skupščini spre- jeta za zdravstveno var- stvo pomembna zakona: Zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdrav- stvenega varstva ter Za- kon o zdravstvu. Oba sta osnova za organizacijo zdravstvene službe in zdravstvenega varstva pre- bivalstva. Zakon o zdrav- stvu določa, da se delo zdravstvene službe oprav- lja po p>osebej določenem in sprejetem programu. Ta se sprejema kot druž- beni do.govor med občin- skimi skupščinami, skladi zdravstvenega zavarovanja — skupščinami zdravstve- nega zavarovanja, zdrav- stveni zavodi ter delovni- mi organizacijami. Sprej- me se za območje republi- ke ter za območje ene ali več občin. Republiški pro- gram je bil sprejet že la- ni. O medobčinskem pro- gramu razpravljajo sedaj občinske skupščine na celjskem območju. Neka- tere so ga že sprejele. Strokovnjaki Bolnice Ce- lje, ZD Celje, Zavoda za 2Jdravstveno varstvo Celje so pripravili program zdravstvenega varstva za občine Brežice, Celje, La- ško, Mozirje, Sevnica, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec. Poleg programa za leto 1972 ob- sega še kratkoročni pro- gram za čas od leta 1971 do 1975. To obsežno delo sta ob- ravnavala m sprejela ob- činski svet za zdravstvo Celje ter medobčinski svet za zdravstvo. Program ima sledeča osnovna poglavja: — zemljepisne in druge posebnosti področja — naravno gibanje pre- bivalstva — zdravstveno stanje prebivalstva — obseg predvidenega zdravstvenega varstva — razvojni načrti zdrav- stvenih zavodov — ekonomski odnosi za zdravstvo Vsa poglavja so podpr- ta in utemeljena s števil- nimi statističnimi podatki. Navajamo samo nekatere osnovne: število prebival- cev v širšem področju Ce- lja je 264.222, od tega ima najmanj prebivalcev obči- na Mozirje (15.324) in naj- več občina Celje (57.829). Od leta 1953 se je število prebivalcev povečalo za 10,6 "o, najbolj v občini Velenje (63,8 'Io) ter v ob- čini Celje (29,8%), zmanj- šalo pa se je v oličinah Mozirje, Sevnica, Šentjur in Šmarje. Po površini je največja občina Mozirje, ki pa ima samo 16 " o ob- delovalne površine, naj- manjša pa je občina Ve- lenje. Največ kmečkega prebivalstva je v občinah Šmarje (54,5 »o), Šentjur (50,1 "o), Brežice (39,8 "c), v občinah Celje in Vele- nje pa je samo še okoli 10 36 din, v občini Velenje 13.057 din. Žalec 10.000 din. v občini Šentjur 3.662 din ter v ob- čini Šmarje 4.474 din. Na- ravno giban.je prebivalstva se ne razlikuje veliko niti po občinah niti glede na republiško povprečje. Na 1.000 prebivalcev v pokra- jini se letno rodi okoli 15 otrok, umre 10 ljudi, na- ravni prirastek znaša pri tem 5 oseb. Tudi oboleva nje, čas zdravljenja, ne- sposobnost za delo in dru- gi pokazatelji zdravstvene- ga stanja prebivalstva so nekoliko slabši kot je re- publiško povprečje, med posameznimi občinami na- šega območja pa ni bistve- nih razlik. Nadaljevan.!«} sledi St. 11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo Ni samo voda, ki izvira iz Zemljinih neder tam v Dobrr>i rodna. Rodne so tudi žene v kmetiških in bajtarskih hišah po hribih okoli Dobrne, kamor se zatekajo žene od blizu in daleč želeč si materinstva. Je morda v skopi ilov- nati prsti eliksir življenja, ki polni z otroškim jokom hiše? Kmetice, bajtarice in »šihtarske« žene pač nimajo ne časa ne denarja, da bi se namakale v slo- viti topliški vodi . Pri Ramšaku, visoko zgoraj v kozjaških strminah Jih je bito od enega očeta in ene matere baje 24. celo nekajkrat dvojčki vmes. Ali je potlej čudno, če človek pomisli, da utegne ime Dobrne izhajati iz besede dobrorodnost? dobrorodnost v hribih Sredi Dobrne zavije ce- sta na desno v dolino pro- ti Hudičevemu grabnu. Nad graščino v globeli je lična hišica, prednjo je na- mesto zvonca h kozolcu privezan Sultan, ki me je najavil pri Zadovškovih. Zadovškova, Frančiška in Viktor Olenšek, sta bila v izbi, kajti zunaj je še mraz držal blato v zmr- zlih strdkih. Njuna hči Matilda, gospodinja v hiši je drobnela po hiši na- okrog, pa sem jo vseeno spotoma ulovil z vpraša- njem, če bi mati mogli z mano v Zavrh, z avtom seveda, dokler bo šlo ... Zadovški oče je na peči varoval vnuka, enega od sedemindvajsetih, kolikor so jima naredile hčere in snahe. Tisti dan ni šel na »šiht«, kajti še vedno se pulijo zanj, je namreč do- ber tesar. Zaradi boleče noge in mraza. Hitro, kot deklina, je bila Frančiška Olenšek pripravljena za pot. Le svežo ruto je zavezala, pražnji predpasnik nade- la in se zavila v topel plašč. Odpeljala sva se ... Toda le do pol poti sva se primotovilila na štirih ko- lesih skozi blato v klanec. Naprej je bilo treba peš. Vest me je zapekla za Za- dovškovo mamo, ki je šla z menoj samo zaradi mo- je muhe, češ, kako pri- kupno bi bilo ujeti skiV^j na fihn vse tri završl« mame. No, ko sva tako z nogami mešala lepljivo ilovico p>o\prek čez završ- ko reber, je dala beseda besedo in podoba življe- nja Zadovškove mame je bila od koraka do koraka popolnejša. bilo je stradeža Frančiška je imela se- dem sester in bratov. Leta 1904 rojena, pri dvajsetih F>oročena z Viktorjem Olenškom, je leta 1926 po- vila prvo hčer, Alojzijo. Mož Viktor se je udinjal za konjskega hlapca v Do- brni, pri kmetih v okoli- ci, v hrastniškem rudniku. Prihajal je domov, prina- šal bore solde v domačo bajto, vedno bolj polno otrok Ludvik, Štefka, Amalija, ki jo je pobralo pri šestih mesecih življe- nja, pa Vinko, potem spet Rafko, ki je umrl leto in pol star, ko je bil že Ru- di pri prsih. Tik pred voj- no je privekala še Matil- da, a ko se je začela voj- na, sta bili v paru rojeni še dvojčici Rozika in Mi- hca. Osem živih otrok v sta- rosti od petnajstih do ene- ga leta v vojnem času. Kočlarija je premajhna, da bi nasitila dva jedca. Bila so leta stradeža. Za- dovška mama je bila hva- ležna celo za tisti fižol graščinski gospe, čeprav ga je morala kuhati pet ur, da se je razkuhal. Tudi nekaj let po vojni ni bilo kaj prida, toda bo- lje je le bilo. Zadovškovi so dobili nekaj zemlje od agrarne, otroci so dora- ščali, p>omagali doma in drug drugemu. »Vsi so, hvalabogu, pri kruhu. Njihovim otrokom gre bolje. Sedemindvajset vnukov so nama pripra- vili ...« veliko jih vzredi grunt, a ne preživi... Sedemindvajset vnukov. Marsikatera velika vas ne premore toliko otrok. Tam, kjer se bodoča za- vrška cesta, zaenkrat le skopana in neutrjena, pre- vesi čez rob klanca od Do- brne proti Vrbi in Socki, je številka 37. V tej hiši je lani imirla AmaUja Zagru- šovcem, ki je p>ovila 14 otrok. Naj ji bo lahka zemlja! Pri sosedih na številki 38 se do domače reče pri Rihtarju. — Pišemo se za Korena- ke, pove druga završka mama, krepka gruntarica, pripravljena, da naju spre- mi do tretje, Hajnčkove, sosede njene hčere Marije Pintarjeve, ki je že drugič nagrajenka Novega tedni- ka. Zdaj mešamo blato že v troje ... Jožefa Korenak je prišla na Rihtarjev grunt s hri- bovske kmetije. Roditi otroke in trdo delati, to je za krepko 56-letno žen- sko zadeva, o kateri se ji ne zdi veliko govoriti. To je usoda kmetice, ki se je ove že negoden deklic. Njen najstarejši sin Ma- tevž rudari v Velenju, pri njem je tudi njen četrti sin Avan, izučen strojnik. Drugorojena Marija je go- spodinja v hiši, kamor smo pravkar biU namenje- ni, Lojz ima svojo doma- čijo in dela tisto kar je vajen še od doma — goz- dni delavec je. Pavlek ča- ka na vpoklic k vojakom, bržčas bo on gospodar, ko bosta z možem Lojzom iz- pregla. Ivanka je dijaki- nja na ekonomski šoli v Celju, najmlajša Ljudmila pa še hodi v Dobrno v šolo. Le nekaj starejša je od vnukinje, Marijine hčerkice. Rihtarjeva mama jih je rodila še več. Vin- ko je imirl za pljučnico pri desetih mesecih. Eden mrtvorojeni ni dobil ime- na. Rihtarjeva se je med nosečnostjo ponesrečila in ko so zdravniki imeli od- ločiti, ali otrok ali mati, so se odločili za mater, ker bi v nasprotnem pri- meru bila le sirota več k osmim. Rihtarjev grunt meri 12 hektarjev, toda težaven je. Dovolj je velik, da je vzre- dil kopico otrok, a ne mo- re jih preživljati. »Smilijo se mi otroci, ko tako daleč hodijo v šo- lo. Toda to je vse, kar imajo za življenje gvišne- ga.« ve~;štantariča^ neža, kolikšne so njene tegobe? Pri tretji završki materi smo. Neža Dobnikova. Sta- ra toliko, kot najstarejša hčii Zadovškove mame. Malone starka pri šestin- štiridesetih. Z možem Heinrikom, ki nekje za hi- šo, katero imata v naje- mu, reže trto, imata od desetih rojenih, devet ži- vih otrok. Najstarejša, Ma- rija je imela dvojčico Pa- niko, pa je ob rojstvu umrla. Dvajsetletna Mari- ja služi nekje v Italiji, ker bližje doma ni dobila za- poslitve. Sin Jožek se vozi v Celje, dela v tovarni EMO. Šestnajstletna Bar- bika je doma. Zaradi mla- dosti ne dobi zaposlitve. Druga dvojčka Heinrik in Anica sta šolarja, pravta- ko Fanika, Nežika in Sil- va, le najmlajša, šestletna Lojzika še ni za šolo. Oče Dobnik je po pro- metni nesreči ostal invalid s 630 novih dinarjev inva- lidske pokojnine. Drugih dohodkov ni. Revščina. Brezupnost. Otroci čedni, vendar kaj bo z njimi? Se- dem jih je še treba spra- viti do kruha. Tudi pijača ni redek gost na mizi. Je zato revščina še večja? Prej bi držalo, da je zara- di prevelike revščine iz- praznjen prenekateri pre- komerni kozarec. Je že ta- ko, da nekatere matere zmorejo spraviti do vrha deset in več otrok, neka- tere ne. Med tremi zavr- škimi je slednja že takšna, da brez pomoči družbe, temu ne bo kos. Ne ve, in tudi prepoizno je če bi ve- dela kako. Od »štantnarske« matere Neže Dobnik se vračamo do Rihtarjevih. Sonce bi moralo greti topleje, ven- dar se mi zdi, da ne. Zad- nji obisk me je zledenil. Od Rihtarjevih sva z Za- dovškovo mamo spet v dvoje. Tudi ona ni več ta- ko zgovorna. Preveč mate- rinska je, da bi je ne sti- snilo, čeprav je lahko ve- sela zaradi svojih, ki so zrasli v mnogo težjih ča- sih. Pri leseni kajži v Zavr- hu sva se poslovila. V hi- ši je ležal mrlič, šla je kropit. Rojstvo je začetek umiranja. JURE KRAŠOVEC Tri završke mame: Prva na levi J02EFA KORENAK ali Rihtarjeva, v sredini FRAN- ČIŠKA OLENŠEK ali Zadovškova, na desni NE2A DOBNIK aU Hajnčeva. Foto: J.Kr. . .zmikavte, tatove, krl- voprisežnike, lažnike; go- ljufe so privezovali ,m sredi trgov k prangarjem, da so jih videli in sra- motili tržani in kmetici... Tako v srednjem veku. Povprašajte svoj samou- pravljaiski čut, svoj. oseb- ni moralnf kodeks: Koga iz današnje zgodbe bi privezali k sramotnemu stebru? Bodite jaorotnik in nam sporočite svoje mn^- Poseben salon, urejen nalašč za po- slovne stike, je zadišal. Ne toliko pK) poslovnosti, kolikor po mnogih jedeh, še Dolj kot mnogih doorih m izbranih, a še bolj kot to — dragih. Na pkksIov- nost so dišale le še meglice cigaret- nega dima m palež cigar, tistih z zla- timi zaščitnimi prstani. Zazveneli so kristalni kozarci m zamaški so se s kanonado osvobajali iz ozkih vratov šampvanjskih steklenic. Sklenjena je bila pogodba med pod- jetjem ALFA, ki proizvaja, m podjet- jem BETA, ki preprodaja konjukturno blago, blago, kakršnega pn ALFI m ni- koli na zalogi gotovih izdelkov m ka- terega potrošniki podjetje BETA me- sece vnaprej kreditirajo s prednaro- čili. Prava »ohcet«, kajti za svatbe je značilno, da jih zajedo m zalijejo, če- prav par tudi brez tega sili vkup. Pa je bil komercialni podjetja ALFA kot gostitelj slabe volje. Bolj ko je bilo veselo v posebnem salonu, bolj se je bližala ura, ko je moral na sesta- nek delavskega sveta. Čemerno se je jel p>oslavljati z "obljubo, da se zvečer najdejo v baru, in namignil plačilne- mu, da je račun neomejen. Plačilni se je priklanjal, a ne tohkokrat, za koli- kor se je namenil povečati račun, kajti bil je to posloven dan — tudi za go- stince. Toda poslovimo se še mi iz ix>seb- nega salona najdražjega hotela v me- stu. Zmuznimo se za komercialnim podjetja ALFA na sejo delavskega sve- ta. Potrpimo do trenutka, ko je za- prosil za besedo komercialni: »Ko smo že pri poslovnih stroških, tovarišija, bi rad načel vprašanje, ki ga pa ne raziomite narobe. Recimo, da- našnji dan mi je šel po zlu s predstav- niki podjetja BETA, čeravno bi imel mnogo važnejšega opravka. Kje naj bi BETA dobila blago, ki ga potrebuje, če ne pri nas. Toda posli so posli, uzance so uzance. Dan je šel po zlu. In poglejte. Peta ura popoldne je in jaz še vedno nisem bil doma. Kosilo se mi je scmizdrilo. Gotovo so ga že vrgh proč. Delo, ki je ostalo, bom mo- ral opraviti ponoči, v soboto ali pa v nedeljo. Mislim, da ne bom neskro- men, če vodilnim, ki nas obveznosti v poslovnih stikih s kupci tolikokrat pri- zadenejo, priznate vsaj dnevnico ... še je govoril, tudi o ogroženem za- sebnem življenju, o žrtvovani družin- ski sreči, o občutku, da se je oženil s kolektivom . .. Ko so o predlogu glasovali, je razu- mevajoče dvignil roko celo Pepe. Prvič zato, ker mu je že pošteno krulilo v želodcu in so se mu ogabile te smrd- ljive Zeta filterice, drugič pa zato, ker ga je komercialni »pomnil na Mico, ki bo sakramentirala zaradi prestanega kosila. Ni ji namreč povedal, da ima sejo, domov pa tudi ni utegnil skočiti, ker se mu je predrla zračnica na ko- lesu. A ko so že TSd spustili roke, le Pepe je še ni, j« komercialni obupano pogledal na uro. Vedel je, da bo Pepe vprašal, zakaj je v prodaji njihovo bla- go enkrat dražje kot je tovarniška lastna cena. Seja se bo zavlekla, da bo gotovo zamudil nastop bohotne sla- čipunce v novem barskem programu. Ko je nervozno stikal po žepih in iskal novo škatlo cigaret, je privlekel na dan abonentske bloke za restavracijo. Svoje in ženine. Presneto gobezdalo, tale Pepe. šošed sosedu KAJ Ml PA MORETE? strnili so vaščani glave in odločili. Cesto do so- sednje vasi bodo zgradili sami. Ni ostalo samo pri besedah. Ta je prispeval denar, oni les, tretji pri- skočil z vozilom, vsi, no da, skoraj vsi pa so prid- no prijeli za krampe in lopate in nova cesta je bila kmalu gotova. No, resda, ni bila naj- boljša in tudi trdna ne še dovolj. Bila pa je in sami So jO zgradili, pomenila jim ni samo prometno ži- lo, pomenila jim je več, saj je bila dokaz njihove solidarnosti, dokaz moči skupnega dela in naporov. Ponosni so bili nanjo sčasoma jo bodo dokoč- no uredili, da bo še lep- ša, še boljša. Vsi so pazili nanjo, jo čuvali in nego- vali. Skratka — imeli so jo radi. Prišla je zima. Pa jo je zagodla, ker ni £apaaio dovolj snega, oziroma, icer le-ta ni dovolj dolgo ležal, da bi bilo možno spraviti po novi cesti ves poseka- ni les. Nekateri so pohite- li, ko je na cesti ležal tr- den in zmrzel sneg in so plohi po njem lahko dr- seli, nekateri pa so zamu- dili, zato so se spravila lotili drugače. Primerilo pa se je, da se je lastnik kar čednega imetja s trak- torjem spravil nad spra- vilo lesa, ko je cesto te za- jela močna odjuga. S trak- torjem je vlačil les in ne- usmiljeno razril novo ce- sto, ki so jo zgritlili ob- čani. Opozorili so ga, da povzroča škodo, pa jim je odvrnil, da naj ga kar pri miru pustijo, kajti on je bil včasih v službi na »UDBI«, pa tudi član par- tije je, zato naj ga kar pri miru pustijo. Kaj pa si mislijo, da on ne sme vla- čiti s svojim traktorjem po javni cesti? Jim bo že pokazal... Pa se je ukazalo, da m in tudi nikoli ne bo član partije^ ki si jo je izoial za »kritje« pri svojem se- bičnem in neodgovornem ravnanju. Ocenili so ško- do, pa jo je takole za oko- li 300 starih tisočakov. Ljudje so bili ogorčeni in to ne brez razloga, kajti nekateri v svoji sebično- sti gredo le predaleč. Upa- mo lahko, da ustrezno »plačilo« s strani pristoj- nih ne bo izostalo ....' Vsaka podobnost med opisanim primerom in resničnim dogodkom, ki So ga na zboru volivcev na Vranskem iznesli obča- ni, ko so kritizirali RO- MANA KRAGELJNA iz Kaplje, sicer potnika pri znanem celjskem trgov- skem podjetju, ni naključ- na. B. STRMČNIK od rinke do sotle — od rinke do SOTLE — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rin|< mini reportaža ^ W w i 11 Tudi družina Rak se je pripravljala na proslavljanje 8. marca. Besed je bilo veliko. Ona je tihoma opazovala moža, kaj ji bo pripravil, on pa se je pogovarjal s triletnim sinkom o iem, kaj pomeni dan žena. Samo da ne bo tako kot lani je natihoma pomislila. On je pobhskaval okoli sebe s te- mnimi očmi in govoril. Nato se je zgo- dilo, morda ne natanko za osmi ma- rec, morda prav na ta dan aH dan po- zneje. Zgodilo pa se je in tako so pri Rakovih praznovali dan matere. it Nič kaj prijetno ni bilo Rakovi Mici, ko je morala zvečer v službo. Nočno delo. Dolge ure, ki se vlečejo kot polž, kazalci, ki se nočejo in no- čejo premikati hitreje. Delo sicer m težko, noč pa je noč in doma mož z otrokom. Se huje ji je bilo tistega večera, ko je morala v službo, njega pa še ni bilo domov. »Nič hudega, malo se je zadržal,« si je zamrmrala v brado, zaprosila so- stanovalko na] popazi na dečka in od- šla S skrbjo v srcu. Mali je imel vro- čino in tudi sama se ni najbolje po- čutila. On se je vrnil nekaj po devetnajsti uri zvečer. Zahvalil se je sosedi in odpeljal dečka v stanovanje. »Nisi še večerjal? No, samo po mle- ko in kruh skočim. Počakaj, bodi pri- den, takoj se vrnem.« Vrata so se zaloputnila, deček je ostal sam. Minila je ura! Fantkove oči so nemirno blodile po praznem prostoru. Nikogar! Sam! Nato se je ojunačil, odšel k sosedi in potrkal. »Očka še ni. Po večerjo je šel. Sam sem. Strah me je.« Soseda ga je potolažila in ga pre- pričevala, da bo njegov očka kmalu doma. Minila je še ena ura, njega od ni- koder. Fantek ni mogel biti več sam v ne- zaklenjenem stanovanju. Prijazna so seda ga je vzela k sebi, stanovanje pa je pustila takšno, kot je bilo. Nahranila ga je in utrujene očke so se kmalu zaprle. Kdo ve, morda je sanjal o očetu z mlekom v roki, kako hiti domov, k njemu, pa ne more in ne more priti. Morda je sanjal o neznani sili, o ka- teri še ni mogel vedeti kakšne oblike in vonja je, pa je imela tolikšno moč, da je zadržala njegovega očeta Kdo ve? Prišel je! Zjutraj! Brez besed. Mici tudi. Brez besed. Mnogi drugi tudi. IVEK OBČANOV DOM JLA razgovor s kapetanom i. razreda, sretenom dešni- čem, načelnikom doma jla v celju Odkar se je Dom Jugoslo- vanske ljudske armade v Ce- lju preselil v središče mesta, je dejansko postal tolikšno središče družabnega, kultur- nega in ustvarjalnega življe- nja, kakor sta njegova vloga in mesto v drugih krajih. Kapetan I. razreda, SRE- TEN DESNIC, je eden tistih, ki jim gre priznanje, da po- staja Dom JLA v Celju ved- no bolj znan po odličnih pri- reditvah in po svoji odprto- sti za občane. Odločba o enakopravnosti jezikov v JLA je povzročila, da uvajajo v vseh mestih, kjer domujejo enote JLA, za starešine pouk jezika naroda ali narodnosti tistega kraja. Tudi v Celju se je letos pri- čel tečaj slovenščine. »Prijavilo se je 36 starešin. To je prvi tečaj. Vodi ga prof. Jože Zupan. Moram re- či, da je bilo zanimanje zelo veliko. Tečaj bo zaključen seveda z izpiti. Naj še kot zanimivost povem, da imamo v kraju enote, kjer povelju- jejo Slovencem v slovenšči- ni. To so zasedaj seveda še eksperimenti,« je povedal ka- petan Dešnič. »Kakšna je po vašem mne. nju vloga doma JLA v Ce- lju?« »Naloga vsakega doma in s tem tudi našega so organizi- ranje kulturne dejavnosti, izobraževanja, telesne kultu- re, rekreacije ter zabave sta- rešin. Dom je vedno bolj odprt tudi civilnemu prebivalstvu. Lahko bi celo rekel, da na- ziv — dom JLA — ni več ustrezen. Vse kar nudimo aktivnim članom — st.areši- nam — nudimo tudi dru- gim.« »Kako opravljate vaše glavne naloge?« »Dom lahko zadosti nalo- gam pod pogojem, če je "?s- no sodelovanje s kulturnimi ustanovami v občini. Z neka- terimi imamo zelo dobro so- delovanje, tako na primer z Muzejem revolucije, kultu- no skupnostjo. Delavsko uni- verzo in drugimi. Tu je še kinopoijetje, ki organizira kinopredstave za vojake. Sreten Dešnič Imamo knjižnico, ki bi jo lahko uporabljali tudi obča- ni, toda žal, preredki vedo zanjo.« »In kako je z razvedri- lom?« »Letno organiziramo naj- manj šest koncertov narod- ne in zabavne glasbe, ki so zelo dobro obiskani. Največ poslušalcev je iz vrst Celja- nov. Naši družabni večeri so vsi odprtega tipa, prirejamo jih ob vseh praznikih, vsako soboto imamo plesno glas- bo, do nedavnega pa so bili v domu tudi mladinski ple- si.« »Kakšne so letošnje glav- ne naloge doma?« »Organiziran bomo več iz- letov za starešine JLA in njihove družine. V sodelova- nju z Muzejem revolucije pripravljamo veliko razstavo »NOB v delih likovnih umet- nikov Jugoslavije«. Otvoritev bo na dan ustanovitve OP. Razstava bo v Muzeju revo- lucije. Poleg tega bo stekel tudi tečaj slovenskega jezi- ka, kot vedno pa bodo še koncerti in družabni večeri.« Da, tako je to. Ne več to- liko Dom JLA Celje kot Dom Celje, kar pa je navsezadnje v obupnem pomanjkanju prostorov za zabavo in prire- ditve izredno dobrodošlo. Morda še to — plesi oziro- ma razni večeri so veliko bolj vzorni kot v marsikate- rem gostišču, toliko v raz- lago tistim, ki imajo še ved- no pomisleke, kadar čujejo za dom JLA. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo tudi človeškega momenta. Stare- šine JLA v Celju se povsod aktivno vključujejo v delo in postajajo vedno bolj res- nični občani Celja. M. SENICAR sejem za organizacijo pisarn Prihodnji mesec bo v času med 9. in 12. aprilom na Du- naju v razstavnem centru MESSEGELANDE, mednaro- dni sejem za organizacijo pi- sarn. Na sejmu se bo pred- stavilo 180 razstavljavcev pi- sarniške opreme, ki bodo praktično zastopali vse av- strijske proizvajalce to^TStne opreme. Poleg tega pa bo na sejmiu sodelovalo tudi 225 inozemskih firm iz sedem- najstih držav, med njimi tudd iz oddaljene Japonske. Prireditev bo nedvomno iz- redno zanimanje in bo vzbu- dila zanimanje tudi med na- šimi podjetji. prireditve v petek, 17 marca ob 19. uri bo Ljupka Dimotrovska in Novi fosili show, v torek 21. marca pa ob 17. in 19.30, prav tako v Narodnem domu koncert bratov Avsenik. Za obe prireditvi lahko dobite vstopnice v Turističnem ura- du poleg kina Metropol. mali intervju Vprašuje: Jure Krašovec Odgovarja: Manica Storman V majhni podstrešni sobici nad učilnicami šole v Lazi- šah nad Rimskimi Toplicami so se sušili risalni listi s sveže obarvanimii črkami. Maniica Stormarova sama izdeluje učne pripomočke za prvošolčke. Je res, da ste dobili služ- bo učiteljice prek Zavoda za zaposlovanje? Res je. Bila sem prijavlje- na, ker sem po prekinitvi študija ostala doma v Šem- petru v Savinjski dolini. Bi- la sem presenečena, da mi nudijo delo na šob, saj imam samo dokončano gim- nazijo. Ne zamerite, kaj ste štu- dirali in Eakaj ste preki- nili študij? Na univerzi sem študirala angleščino in italijanščino. Imela sem 150 dinarjev poso- jila. Starša mi nista mogla veliko primakniti, oba sta bolna. Oče ima samo invalid- sko pokojnino. Poleg tega sem bila brez stanovanja in ko sem rodila sinčka, sem morala iz Ljubljane domov, zlasti ko so me iz službe, ki sem jo imela v Ljubljani, odpustili. Odpusitili, zakaj? Pri »Eksport-drvu« so mi odpovedali, ko so zvedeli, da sem noseča. Ste poročeni? Sem. Mož je absolvent na univerzi. Kako, da ste sprejeli slu- žbo v tej odmaknjeni vasi? Od nekdaj me veseli delo na šoU. Vesela sem bUa, da sem mogla razbremeniti starše skrbi. Niso bili nav- dušeni, da sem šla sem. Toda meni je všeč. Mir je tu in kadar sem prosta, lah- ko študiram. Je šola v Lazišah za vas samo trenutna rešitev? Ni. Tudi če bo mož letos končal študij, ga čaka še vojaščina. Jaz, upam vsaj, bom letos izpolnila pogoje za drugi letnik. Ne bo šlo tako naglo, kot če bi redno študirala. Do takrat bi osta- la tukaj. Vam je kdaj dolgčas? Je. Zlasti po sinku. Upam, da ga bom na jesen laho dobila sem. In kako ste se vživeli v po- klic učitelja? Bolje, kot sem pričakova- la. Učim prvi in drugi raz- red v kombiniranem pouku. Veliko dela je. Je kakšna razlika med tu- kajšnjimi otroci in onimi iz doline? Je. Manj razgledani so od vrstnikov v mestih In večjih krajih. Tu ni veliko otrok in starši se nimajo časa z njimi veliko ukvarjati. Naj- brž bom v kratkem ustano- vila pravljični krožek, da bi se otroci naučUi več govoriti, uporabljata več besed. Torej ste zadovoljni? Sem. Mislim, da sem ime- la kar srečno po tolikih teža- vah. Pri kolikih letih? Oh, nimam jih Se enain- dvajset. konference mestnih orga- nizacij szdl Do konca marca se bodo zvrstile redne letne konferen- ce mcstnili organizacij SZDL v Celju, na katerih bodo iz- voUli nova telesa te organiza- cije. Ustanovili bodo namreč sitaJne koference, in sicer na osnovi teritorialnega in interesno delovnega princi- pa. Pretekli teden so se o vseh organizacijskih in ka- drovskih pripravah na te konference dogovorili pred- sedniki mestnih organizacij SZDL, ki so se zaradi ome- njenih priprav sestali na po- svetu pri vodstvu Občinske konference SZDL Celje. lepa udeležba Ob letošnjem prazniku Dneva žena je Občinska kon- ferenca SZDL Celje pripravi- la poseben koncert pevskega zbora 2PD »FRANCE PRE- ŠEREN« iz Celja. Vse kra jevne organizacije SZDL v celjski občini so bile zadolže- ne, da organizirajo čimšte- vilnejšo udeležbo žena iz po- deželja in iz delovnih organi- zacij. Akcija je zelo lepo us- pela in posebni avtobusi so pri pel j ah žene na koncert iz šmarmega v Rožni dolini. Strmca, Vojnika, Lukovine, štor, Tmovelj in od drugod. Krajevni odbori SZDL so se pri organizaciji udeležbe na ha koncertu zelo izkazali. zborovanje strelcev Občinska strelska zveza ob- čine Celje je imela redni let- ni občni zbor pretekli teden na Gričku. Po poročilih o do- seženih rezultatih in delu ter oceni programa dela in ak- tivnosti za prihodnje obdob- je so na občnem zboru izvo- lili tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen dolgoletni aktivni strelski de- lavec Anton Rijavec, do ne- davnega komandir postaje Milice v Celju predavanja v šeščah Mladinski aktiv v šeščah je pretekli teden povabil v svo- jo sredino predsednika Ob- činske konference SZDL Ža- lec, Vlada maskana, ki je zbranim mladincem govoril o vlogi socialistične zveze in krajevne skupnosti v luči no- vih ustavnih amandmajev. Po končanem predavanju so se mladi dogovorili tudi o konkretnih nalogah mladin- skega aktiva ob letošnjem praznovanju občinskega pra- znika. društvo radioamaterjev Minuli teden je bila v Žal- cu seja iniciativnega odbora za ustanovitev društva Radi- oamaterjev. Gre za sodelova- nje oddelka za narodno ob- rambo skupščine občine . Ža- lec in predsedstva občinske konference ZMS. 2e pred časom 90 namreč za potrebe splošno ljudskega odpora na- bavili modeme radiooddajne naprave, ki pa so vse doslej ostale neizkoriščene. Preko dvajset mladiih se je že prija- vilo, da bodo sodelovali, or- ganizatorji društva pa priča- kujejo, da se jim bodo kma- lu pridružili še novi. Društvo bo imelo svoj sedež v Žalcu. konferenca predsednikov Kar šestnajst od skupno devetnajstih predstavnikov Krajevnih sKupnosli z ob- močja občine Žale 3 se je mi nuli teden sestalo na redni konlerenci, na .iateri so ob- ravnavah aktualne naloge s področja argaai zacijc sploš- no ljudskega >dpora v kra- jevnih skupnostih Podrobno so se dogovorili o sestavi bodočih odboro!' za spiošno ljudski odpor, Ki bodo delo- vali pn svetih skupnosti. Na konferenci so govorih tudi o nekaterih vprašanjih s po- dročja civilne zaščite, o če- mer je govoru načelnik od- delka za naiodri.j obrambo STANE JUIUT-^VEC skupen nastop pri asfaltiranju Kot je znano bodo orgruii- zatorji letošnje osrednje pro- slave ob občins;ieiT) prazni- ku občine Žalec občani kra- jevne skupnosti iz Šešč. Kot vsako leto bodo tudi letos ob tej priliki asfaltirab kra- jevno cesto, ki povezuje Še- šče in Prebold. Zanimivo pri tem je, da ta prometna žila v glavnem teče po te- ritoriju krajevne skupnosti Prebold, uporabljajo pa jo predvsem občani Šešč. Re- konstrukcija bo stala pri- bližno 110 milijonov starih dinarjev. Na zadnjem sestan- ku predstavnikov družbeno političnih organizacij obeh krajevnih skupnosti so se do. govorih, da bodo predlagali svetoma krajevnih skupnosti, da bodo modernizacijo ce- ste opravili družno. Vseka- kor gre 5ja primer, ki ga ka- že posnemanj tudi drugod. lepa gesta rdečega križa Na pobudo odbora osnovne organizacije R / če.ga križa \ Šoštanju so pred dnevi člani te humanitarne organizacije obiskali vse žene, ki so zara di bolezni že dlje časa prikle njene na posteljo. S šopk: cvetja in praktičnimi darili sc aktivistke Rdečega križa obi skale na domovih nad 20 bol nic, vrh tega pa so se odpra vile tudi v bolnišnico Celji ter v dom oskrbovancev No vo Celje, kjer so se pogo varjale z oskrbovankami i: Šoštanja. Ta gesta odbora osnovni organizacije Rdečega križa, k ga več let vodi Fani Lukmar zasluži vse priznanje. Nedavno sta se v Celju r Beogradu Konstantin Serg Uradni obisk pri KOVIN( niča in izvoznica, sta viso vodnimi organizacijami, p tehtnic v Celju, ter z »G« in četrti od leve proti des: [t DO SCTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RSNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE HO SREČANJE STAREJŠIH Na pobudo krajevne skup- nosti, organizacije SZDL in društva upokojencev je bilo pred dnevi v Šoštanju prvo srečanje starejših nad 70 let. O takšnem srečanju so govo- rili že več let, vendar se je prvič uresničilo šele letos. Povabljenih je bilo nad 147 občanov, starih nad 70 let, z območja krajevne skupnosti Šoštanj, zaradi bolezni in drugih vzrokov pa se je sre- čanja udeležila le dobra po- lovica. Vse udeležence so najprej s cvetjem obdarili pionirji in pionirke obeh osnovnih šol. poleg predsednika krajevne skupnosti Miloša Volka je zbrane nagovoril tudi pred- sednik krajevne organizacije SZDL, Martin Primožič, ki je dejal, da je srečen, ker lah- ko prisostvuje prvemu take- mu srečanju v velenjski ob- čini Hkrati se je zahvalil vsem prisotnim za delež pri izgradnji domovine. Ko se je predstavnik društva upoko- jencev zahvalil za sprejem, je še posebej pozdravil najsta- rejša udeleženca 89-leftnega Avgusta Rednaka in 92-letno Angelo Stvarnik Za prijetno razpoloženje je poskrbel - ansambel Vačovnik s svojimi pevci, zapeli pa so tudi člani pevskega zbora upokojencev pod vodstvom Ivana Naraločnika, prav tako 70-letnega jubilanta. TISOČ MlADIH PEVCEV Na obeh koncertih otroških in mladinskih pevskih zbo; rov, ki ju je pripravil glasbe- ni sosvet pn občinski zvezi kulturno prosvetnih organiza- cij Velenje, je sodelovalo ti- soč mladih pevcev. Prvi večer je prijetno pre- senetil pevski zbor tretje os- novne šole iz Velenja, ki ga vodi učiiteljica Glosnikova, na drugem koncertu pa je zlasti navdušil moški pevski zbor iz rudarskega šolskega cen- tra. Razveseljivo je, da je bila dvorana na obeh , koncertih nabito polna. NASTOP HARMONIKARJEV Glasbena šola »Frana Ko- 'runa-Koželjskega« v Velenju pripravlja za 22. in 29. ma- rec v velenjskem kulturnem domu koncert mladih harmo- nikarjev. Za sodelovanje se je prijavilo kar trideset har- monikarskih skupin in orke- strov iz vse Slovenije. ŠTIRJE PEVSKI ZBORI v Smartnem ob Paki se je e^beno življenje 1^X). rassvi- lo. Imajo štiri pevske zbore: dva odrasla in dva na osnov- ni šoli. Vrh tega pridno vadi zabavno glasbeni ansambel Srnic. DINAR NA DINAR — PALAČA Nedolgo tega je bila v šoli v Lesičnem na pobudo Ljub Ijanske banke ustanovljena pionirska hranilnica. Na ustanovnem občnem zboru je bil prisoten tudi predstavnik Ljubljanske banke. Varčuje cela šola, do sedaj pa so že privarčevali okoli dvestotisoč starih dinarje\-. Hranilnica je odprta dvakrat na teden in že sedaj postaja očitno, da kozjanski otroci radi varčujejo in da vedo, kaj pomeni denar v pametnih rokah. NOVA ORGANIZACIJA ZK v Lesičnem se že dalj časa ukvarjajo z zamislijo, da bi ustanovili krajevno organiza- cijo Zveze komtmistov, ker menijo, da bodo najlaže re- ševali svoje probleme, če bo- do, združeni v samostojni or- ganizaciji. Doslej so bili lesi- čki komimisti združeni s koz- janskimi. Ustanovni sestanek bo v Lesičnem ta teden, or- ganizacija pa bo imela okoli deset članov. PRIZADEVNOST — NJIHOVA ODLIKA Gasilci' iz Lesičnega pri Pil- štanju so že od nekdaj znani po svoji pridnosti in prizade- vanju, da bi njihov kraj ne zaostajal za dsrugimi. Vse, kar imajo, so si kupili in na- redili sami. Tudi gasilski dom in prizidek, ki so ga iz lastnih sredstev pK)6tavili zra- ven sedanje stavbe. Čeprav skromno opremljen, prizidek le nudi najnujnejše zatočišče vsem, ki v Lesičnem in bliž- njem Pilšitanju v teh časih, ko je že pol mladih ljudi od- šlo, še mislijo na kulturno življenje. Naslednja naloga, ki jih čaka, je, opremiti dvo- ranico v gasilskem domu, ki sicer ne sprejme dosti ljudi, a vendarle pomeni mnogo za ta dtel Kozjanskega. Razmiš- ljajo celo, da bi preuredili podstrešni prostor v stavbi nekdanje kmetijske zadruge, ki je nekoliko večji. Za dan žena so lesički in pilštanj ski gasilci pripravili svojim ženskam prijetno pre- senečenje. V gasilskem domu so nekaj dni pred praznikom naredili SKiomno zakusko, na kateri so, enkrat za spre- membo, stregli gasilca Gasilci žfe sedaj zbirajo sredstva za novo dvorano in upajo, da bo naslednje proz novanje dneva žena že v novi dvorani. Ves izkupiček vese lic pa tudi drugih prireditev bo šel v ta nameVi Tudi iz kupiček od igre. ki jo bodo pripravili za 1. maj ali ve.se lice s srečolovom Dan žena so na ožjem ob- močju Kozjanskega proslavili še v Kozjem in na Pilštanju ZBIL GA JE NA TRAVNIK ANTON ŠKOBERNE, 28, iz Šentjurja, je vozil z oseb- nim avtomobilom proti Celju in v Vrbnem prehiteval ne- znanega kolesarja, ko je pri- peljal nasproti z osebnim avtomobilom ŽARE PRESIN- GER, 25, iz Celja. Pri prehi- tevanju je Skobeme zapeljal preveč v levo in tako zadel Presingerjev avtomobil. Tega je zbilo na travnik. Presinger Je bdi pri trčenju poškodo- van. Škode na avtomobilih je za 23.000 diarjev. OBRAČUN ENO- LETNEGA DELA Planinsko društvo v Mozir- ju je imelo minulo soboto redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo rekordno šte- vilo — 125 občanov. Ob tej priliki so analizirali uspehe minulega leta ter sprejeli nov program dela, v katerem je zlasti pomemibna ponov- na oživite\- dela odse- ka za vainsitvo narave. Na občnem zboru so podelili do- sedanjemu predsedniku MIR- KU KOVA^ICU srebrno znač- ko PZS za njegovo 50 letnico in za zasluge ter nesebično delo na področju planinstva. S srebrnimi značkami »pio- nir-planinec« pa sta bila od- likovana dva mlada planinca, in sicer UROS AUBREHT in SAŠO ŽAGER. Zelo uspelega občnega zbo- ra se je udeležil kot zastopnik Planinske zveze Slovenije profesor TINE OREL DVA OBČNA ZBORA v Lučah ob Savinji sta se v soboto in nedeljo zvrstila kar diva občna zbora. V so boto so pregledali enoletno delo člani Turističnega društ- va, v soboto pa člani Planin- skega društva. Poleg gasilcev sodita obe društvi med ak- tivnejše v kraju, zato Je ra- zumljivo, da tudi uspehov v minulem delu ni manjkalo. Na občnih zborih so sprejen programe dela ter izvolili no va vodstva. KONCERTNO POPOLDNE Preteklo nedeljo so Bočno v Zadrečki olini obiskali pevci iz Izlak pn Zagorju Na koncertu so se občinstvu predstavili z izbranim reper toarjem domačih in umetnih pesmi. Poleg pevcev iz Izlak pa se je občinstvu predsta- vil tudi pevski zbor domače- ga Prosvetnega društva. Ob- činstvo je bilo z nastopom obeh zborov zelo zadovoljno START MLADIH NOVINARJEV v okvim republiške aKcije so se prejšnji teden tudi v Ce- lju zbrali mladi ljudje ./ sred- njili in osnovnihi šol, delovnih organizacij itd., ki jih zanima časnikarsko delo. Med njimi so bili tudi predstavniki občin- ske konference Zveze mladine ter g:la-\-ni in odgovorni ured- nik našega lista. Pomenek je tekel okoli novi- narskega dela, o nastanku ča- sopisa, o delu časnikarja in drugem. Sklenili so, da se l>odo red- no sestajali in na '.'^kih sre- čanjih brali ter laznr.ivljali o lastnih sestavkih. Prav teko bodo organizir-ali redna sreča- nja in razgovore z novinarji in končno so se odločili za -me- novanje lastnega aktiva. Dali so mu irae »Reporter«. Tako, prvi komki čtanov ak- tiva mladih časnikarjev v Ce- lju so bili opravljeni. Se več takih in podobnih! .N. P. MLADI NOVINARJI Pred dnevi je bil v prostorih sejne sobe Krajevne slkupnosti Center v Celju že drugi sesta- nek aktiva mladih novinarjev. Bodočim dopisnikom je Jože Volfand, odgovorni in gla-mi urednife Noivega tednika, naj- prej orisal nastanek Časopisa in ži-y-Ijenje v redaikciji, na koncu sesianka pa so udele- ženci sprejeli konkretne nalo- ge in zadolžitve. Sklenili so, da se bodo redno sestajali, vsakih štirinajst Jni pa bodo povabili v svojo sredino tudi kaikšnega znanega slovanskega časnikarja. Znano je, da je bilo dopisni- kov iz Celja do sedaj malo, zato je tembolj ranveseljiva ta široko zasnovana akcija, ki ni zajela le mladine iz srednjih, pač pa tudi iz osno^Tiih in strokovnih šol ter lelovnih organizacij. Zveadan Pirto.iek PROSTE KAPACITETE Na Golteh in na Mozirski koči priporočajo za ob so- botah in nedeljah rezervaci- je; Plar.iski dom v Logarski dolini je že odprt., tudi cesta je prevozna. Sicer pa je pov- sod na celjskem turističnem področju še dovolj prostih mest. nudila na poslovnem obisku trgovinski ataše Sovjetske zveze v ejevič Virjasov in njegov pomočnik Georgij Sergejevič Kiseljev, )TEHNI, ki s Sovjetsko zvezo že precej časa posluje kot uvoz- ka gosta izkoristila tudi za navezavo stikov še z drugimfi proiz- redvsem Konusom in Kostrojem v Konjicah, Aerom in tovarno )renjeni« v Velenju. Na našem posnetku sta visoka gosta drugi ni (Foto: J. Kr.) Laško I Vil lil mtut BREZ POMOČI DELOVNIH ORGANIZACIJ — NIČ! člani turističnega društva v Laškem se že pripravljajo na letošnjo tradicionalno pri- reditev — pivo in cvetje. Do- sedanje izkušnje v organiza- ciji in zlasti financiranju te laške turistične manifestacije so jih napotile, da bodo letos ubraU drugačno pot. Pri vsem tem ne gre samo za organizacijsko odgovor- nost, marveč veliko več za breme finančnih obveznosti. V razgovoru nam je pred- sednik turističnega društva Hinko Vimer dejal, da pri- reditev ni samo naloga in ob- veznost turističnih delavcev, marveč vsega Laškega. Zato bodo že v kratkem sestavili okvirni načrt prireditve in z njim, zlasti pa s finančnimi obveznostmi, seznaiiiu vse odgovorne činitelje v La- škem, predvsem pa gospo- darske delovne organizacije. V kolikor bodo pri teh raz- govorih dobih zagotovilo, da bodo stroški sorazmerno raz- deljeni na gospodarstvo in druge, potem se bo turistič no društvo lotilo odgovorne naloge, v nasprotnem prime- ru pa turistični delavci ne ka- žejo pripravljenosti, da bi se lotili akcije, ki bi jo po fi- nančni plati nosilo le turi- stično društvo. Upajmo, da bo tudi v tem primeru in na pragu desete obletnice »piva in cvetja« pri- šla do veljave laška solidar- nost. M. B. BREZ KONKURENCE JE SLABA IZBIRA... Nobenega dvoma ni, da je razvoj trgovske mreže v mo- zirski občini v zadnjih letih doživel lep napredek. Skoraj vsi kraji, še zlasti tam, kjer se je »vgnezdil« Mercator, so dobih lepe in moderne samopostrežne trgovine. Pa vendar — kako je z založenostjo? Lahko gospodinje vedno kupijo, kar iščejo? Se v krajih, kjer sta po dve trgovini različnih podjetij, to kaj pozna? Ali konkurenca le vpliva na to, da so trgovine bolje založene ali ne? Tako in po- dobna vprašanja smio zastavili gosixxlinjam v petili krajih mozirske občine. NADA CAR_ Mozirje: »P.»..v gotovo bi lahko bila izbira v mozirskih trgovinah še bolj- ša, kot je, še zlasti kar se tiče zelenjave. V kraju je namreč proti pričakovanju kar precej gospodinjstev, ki morajo kupovati vso zelenja- vo, ki pa je včasih ni mogo- če dobiti. Nedavno tega je bi- lo zelo slabo s preskrbo mle- ka, saj razen alpskega diru- gega ni bilo na voljo. V glav- nem pa, mislim, da se trgov ci kar trudijo, čeprav vedno vse ni odvisno le od njihove volje. Sladkorja ni bilo!« MIMICA GOLAVSEK, Ljub- no: »Mislim, da je trgovska mreža dobro razvita, pa tudi trgovine so kar solidno zalo- žene. Za zelenjavo imamo po- sebno trgovino, kjer se moč- no potrudijo, cene pa so vča- sih celo nižje kot na celjski tržnici. V zadnjem času je občutiti močno pomanjkanje mlečnih izdelkov, da o slad- korju ne govorimo. Tega je seveda zmanjkalo tudi pri nas. Sploh se trgovine hitro spraznijo, če se prične go- voriti o podražitvah MARIJA ZAJC. Nazarje: »Pri nas je pač tako — če če- sa v trgovini nimajo, skoči- mo v Mozirje in kupimo tam. Trgovina bi bila mogoče lah- ko bolj založena, če(pi'av po druigi strani mislim, da za krajevne potrebe čisto ustre- za. Kot drugje, je sladkorja zmanjkalo tudi pri nas. Lju- dje so se pač pretirano zalo- žili, nekateri pa so potem ostali brez sladkorja. Konku- rence v kraju nimamo, mi- slim pa, da bi morda nič ne škodilo, če bi bila. Na sploš- no pa smo zadovoljni.« URŠKA KREPELJ Boč^na: »V kraju imamo dve trgovini različnih podjetij in reči mo- ram, da se to kar pozna, saj se povsod trudijo za svoje kupce. Osebno mislim, da sta naši trgovini kar v redu založeni, čeprav v cenah ni nobene razlike. Edino, kar je nerodno, je to, ker ni mogo- če kupiti, praktično nobene manufakture pa moramo za- radi tega v Mozirje, včasih pa celo v Celje. Kmetje se precej jezijo, ker ni otrobov E,MIKA SELIŠNIK, Luce ob Savinji: »Poleg Mercator jeve trgovine, ki je res zelo lepa, ima svojo trgovino tu- di zadruga. Ce ne v eni, v drugi bodo prav gotovo imeli tisto, kar človek išče. Na splošno moram reči, da sem s trgovino kar zadovoljna, saj je tudi založenost primer- na, čeprav tu in tam česa zmanjka. Težave so z mleč nimi izdelki, ki jih trgovina dobiva le enkrat na teden, zato s kvaliteto ni mogoče biti vedno najbolj zadovoljen V krajih, kjer je vsaj malo konkurence, je stanje sicer nekoliko boljše, čeprav so v glajvnem gospodinje s trgovi- nami še kar zadovoljne, razen seveda, če se s svojim.' od- govori niso hotele zameriti trgovcem, od katerih so več ali manj v c.Joti odvisne. Zanimivo je tudi to, da potroš- niška mrzlica ni zajela vseh krajev in da je v teh muha- stih dneh ponekod celo sladkorja bilo dovolj. Kdo bi si mislil. .. Tekst in slike: BERNI STRMCNIK 12. stran NOVI TEDNIK Št. 11 — 16. marec 1972 Kmetijstvo POGNOJEVANJE OZIMNEGA ŽITA Letošnja moohasta zima, menjavanje mraza in odjuge je prizadela ozimna žita. In- tezivne sorte ozimnega žita — zlasti pšenice, dajo velik pridelek le ob pravilnem in izdatnem gnojenju. Pravilno je, če smo že je- seni pri osnovnem gnojenju pred setvijo oskrbeli posev- ke 02imin z vso potrebno ko- ličino fosforja in kalija ter z manjšo količino dušika. Fosfor in kalij sta mnogo bolj učinkovita, če ju potro- simo že jeseni, kot pa če bi ju potrosili šele spomladi. Nasprotno pa moramo po- sevke oskrbeti s pretežnim delom dušika šele spomladi. Praksa in večletni poskusi so pokazali, da je zgolj je- sensko gnojenje ozimin z du- šikom nezadostno in malo učinkovito, in sicer iz dveh razlogov: ozimine potrebujejo jeseni in pozimi zelo malo rastlin- skih hranil, zelo veliko pa spomladi in v zgodnjem po- letju — vse do mlečne zrelo- sti. Dušik ce kot lahko top- ljivo gnojilo zelo hitro iz- pira iz tal zlasti jeseni, pK> zimi in zgodaj spomladi, ko je pri nas veliko padavin. Ce trosimo dušik zgolj jeseni ob setvi, ne moremo zagotoviti uspešne prehrane posevkov in ozimine trpijo pomanj- kanje dušika. Gnojenje s fosforjem in kaUjem je mnogo enostav- nejše. Fosfor in kalij se zelo malo ali skoraj nič ne izpira- ta iz tal, zato lahko zido- voljimo potrebe po teh hra- nilih z enkratnim gnojenjem v jeseni. Zvišanje temperatu- re zraka v prvih dneh ob koncu zime in v zgodnji spomladi spodbudi mlade posevke k rasti in hi- trejšemu prisvajanju hranil. Hladna tla ne sprostijo do- volj dušika, niti ga nimajo v sebi v zadostni količini. Za to je potrebno dognojevanje ozimnih posevkov z dušikom. Da dosežemo vehke in ka- kovostne pridelke ama, mo- ramo spomladi potrositi pre- težno količino dušika v dveh obrokili, in sicer takrat, ko začne spomladanska rast (fa- za razraščanja) v mesecu marcu in drugič ob kolenče- nju žita (faza kolenčenja) v drugi polovici meseca aprila. Dognojevanje v drugi- polovi- ci meseca aprila je nujno potrebno, ker v času kolen- čenja in fclasenja potrebuje- jo rastline največ količine hranil — predvsem dušika. Dognojevanje ozimin opra- vimo z dušičnimi gnojili ali s kompleksnimi gnojili, ki imajo v sebi dovolj dušika. Posevki, ki jeseni niso bili dovolj gnojeni s fosfomimi in kahjevimi gnojili, potre- bujemo dognojevanje s kom- pleksnimi gnojih. Posevke, ki smo jih jeseni dovolj gno- jili s fosfomimi in kalije- vimi gnojili, dognojujemo spomladi le z dušičnimi gno- jih. Prvo dognojevanje ozimin opravimo z: 200—250 kg NPK gnojH 17:8:9 aU z; 200—300 kg NPK gnojil 12:12:12 ali s; 150—200 kg KAN-a (nitromonkala) ali s; 70—100 kg URE-e. Drugo dognojevanje ozi- min opravimo s: 100—150 kg KAN-a ali s; 150—200 kg NPK gnojil 17:8:9. Navedeni normati\'i oziro- ma količine gnojil veljajo za 1 ha posevka. Dognojevanje ozimin je važen agrotehnični ukrep, ki zagotavlja dobro razraščanje in tvorbo arna pri žitih. Da dosežemo zanes- ljivo velike in kvalitetne pri- delke, opravimo pravočasno in strokovno pravilno dogno- jevanje ozimin. ŽVZ CELJE Pospeš^^valna služba ZA NOVO BRIZGALNO Prostovoljno gasilsko dru- štvo iz Strmca pri Vojniki: spada med najaktivnejše to- varstne organizacije v celjski občini. Da bi rešili problem motorne brizgalne, so se od- ločili, da zaprosijo za denar- no pomoč kolektive celjsike občine. Društvo zelo skrbd za za svoj nadaljnji razvoj, zato posebno pozornost posvečajo predvsem mladim. Prepriča- ni smo, da njihove prošnje ne bodo ostale brez ustrez- nega odziva. Takole so pričeli s spomladanskimi deli na cestah v Trški gorici pri Crnilici. Delavci celjskega Cestnega podjetja de- lajo vodni propust in luknjičasta cesta bo kmalu spet za nekaj časa urejena. Foto: D. Medved KOLEKTIV iiGOVSKEGA PODJETJA POKLANJA BRALCEM NOVEGME|P!»MQMAN ^ Januš Goleč 19 Sotla je odnesla po obeh straneh: posamezne hiše, domačije in celo vasd, ki so uživale že bogve koliko desetletij ob njenih bregovih rodovitno blago- stanje. Ob Bistrici je bilo razdrtih več jezov, človeških bivališč se hudournik nd iotil zaradi naglega odtoka. O košnji in žetvi po nižinah ni bilo nitd govora. Travniki so bih oblateni za cele pednje na debelo, njive od valovanja sam Bog si ga znaj kolikokrat preme- tene s pridelki vred. O kakih prihrankih človeške in živinske prehrane izza mi- nule dobre letine v spodnjih krajih ni bilo ne sluha ne duha. štajerc in Zagorec, ki sta lani jedla, da ju je bolelo za ušesi in pila, da sta se božala ter bratila s palico in polenom, sta prosjačila to poletje po vrveh za slamo in semensko ajdo. Hribovci so pomagali za prvo silo, ker je hranil vrhovljan še vedno nekaj za poplavljenega dolenca. Vse je upalo na otavo in ajdo, ki sta obetali zimsko prehrano kjub dejstvu, da bosta druga košnja ter žetev precej pozni. Enaka, če ne še gorša po vodenj kakor seno in poletno žetev je uničila tudi otavo in in ajdo. Na jesen 1. 1577 je deževalo, curljalo in pršelo, dokler ni zapadel prav zgodaj debel sneg. Ob ves jesenski pridelek ni bil le poljanec, še celo gorjanec. Pokošena otava mu je segnila v dežju, ajdo in proso so zbili v tla nalivi, grozd- je je popokalo ter segnilo, repo in korenje je pokril sneg. Etomovina krompirja je šo bila tedaj neznana Amerika. Samo na pol nagnito sadje so ljudje zbirali m rezali, ga skrbno sušili in zaklepali v skrinje. Zima z debelo snežno odejo je bila pred durmi; človek in živina brez hrane in krme, da, tik ob Sotli celo brez zadostne strehe! Prerokovanje o lakoti in kugi niso le namigovala ter opomi- njala, da, razbijala so po vratih ter vpila, da bo joj za zimo in spomlad! Pozimi leta 1578 je pričelo. Na spomlad je izbruhnilo najprej na hrvaški strani ob Soth. Po spodnjih krajih se je bila raznesla strašna vest, da je pri- rogovilila v pokrajino črno progasta krava, kakor so si predstavljali ljudje ne- izbirčno in neusmiljeno morilko — kugo! 2e na pomlad v letu 1578 ni prignal nobeden Zagorec kakega repa na sejm v Podčetrtek, k Sv. Petru, v Kapele, na Pilštajn ali na Planino. Par hrvaških sej- marjev, ki so se še upali na štajersko stran, je pripovedovalo strašne slučaje o neugnanem pojavu kuge pri ljudeh in pri živini. Najprej so začeli lunirati ljudje naglo med neznosnimi bolečinami in širjenju smradu, in cepati živina nižje od Zagreba. Bliskovito se je širila kuga po celem Zagorju, kjer je povzro- čila povodenj opustošenje in kjer se je bila usidrala lakota. Človek je na večer še zdrav, drugi dan se že zvija zaradi pekočega ognja v prsih ter po trebuhu in črevah. Na več mestih vzrastejo gnojne bule, smrt je še edino odrešenje iz peklenskih muk. Pri ždvini gre nmogo hitreje. Kmet naklene jimce, se poda na njivo orat, nazaj pa privpije ves obupan, da sta se zgrudili mrtvi obe živini, število človeš- kih in živalskih žrtev je že tako naraslo, da jih ne utegnejo več pokopavati. Gospoda se je zaklenila za grajsko obzidje bolj skrbno kot pred Turčinom; narod pa umira tudi od lakote .,.! Kuga je že napodila v smrt cele družine, izpraznila domačije ter iztrebila vasi. Mrtev človek in žival obležita, kjer ju je zalotila smrt. Nihče se niti ne zmeni, kdo bi naj bila nesrečna žrtev, kaj šele, da bi se usmilil In jo zagrebel. Zrak po celem Zagorju je tako nasičen s kugo, da ga ne morejo očistiti nobene čarovnije. Staro Bibičko v Zelenjakih, ki je znala edina pomagati v" tej bolezni lju- dem in živini, je ukazal cesargrajski oskrbnik žiwo sežgati. Nekdo jo je bil ova- dil zaradi čarovništva. Grajski biriči so dobili pri njej: močerade, krastače, po- sušene kače in druga proti kugi običajna zdravila. Obsodili so jo na prostem pod milim nebom na smrt na grmadi, ker je priklicala z zlodejevo pomočjo črno kugo v izstradane kraje. Nihče ni upal babure zgrabili, da bd jo bil prive- zal na kup pripravljenih drv ter podkuril. Natirali so ženšče v njeno lastno bajto, zapahnili vrata ter upepelili kočuro s copernico vred. Kljub temu, da je uničil Bibičko ogenj z zdravili vred, kuga še hujše razsaja. Narod je prepričan, da bo udarila tudi po strahopetni gospodi. štajerski gorenjci niso verjeli Zagorcem zaradi stare izkušnje: Hrvat rad pretirava. Je bila že tedaj in je še danes navada, če pogori koča enemu zagor- skemu seljaku, prosjačijo kar cele vasi daleč naokrog kot pogorelci. Zagorec rad vzbuja sočutje, raznaša tisočkrat povečane novice, da zastonj pije in mu poskakuje srce, če drugega gane iz trte in domišljije zvita usoda. Nekaj pa je vendarle moralo biti med Hrvati, so govorili vrhovi j ani, sicer bi ne čepeli vsi doma kakor jazbeci v zimskem spanju. Pilštanjske tržane je še posebno grizla radovednost, kako in kaj je med brati onstran Sotle, da jih ni med nje na sejme in suho robo po hišah. Enookega postopača Andreja so dre- zali tako dolgo, da je obljubil, da se bo podal na ogled od Zelenjakov do Klanjca in če bo treba, še tudi dalje do Krapine. Ema ga je preskrbela s pijačo in je- dačo, da bi odganjal od sebe kugo, če bd jo res srečal. Oprtal si je Draša dve polni bisagi preko pleč, privezal za pas obilno čutaro starine, gorjačo v roke in adijo za kugo, da bo ustreženo trški radovednosti. Ogledniku se ni mudilo. Rabil je dva dni do št. Petra, kjer je bil most pre- ko Sotle in cesta do Klanjca ter razpotje po celem bednem spodnjem Zagorju. Komaj je prdkrevsal v Dekmanci po štajerski strani v bližino Sotle mu je na- gnal koj prvi pogled na bratsko Zagorje mravljince plahosti po hrbtu. Ob Sotli nd bil pospravil nikdo razdejanj po zadnji povodnji. Travniki so bili še vsi v blatu, njive nezorane in kakor daleč je seglo oko, nikjer setev in ne zelenja! Ko je vprašal Dekmančana, kdaj mislijo Hrvati na seneno košnjo in na obdelavo polja, se je nagovorjeni prekrižal, vdihnil, se prijel za usta, začel bežati pred bisagarjem in šele v precejšnji oddaljenosti je krikndl na ves glas: »Kuga raz- saja, raznašajo jo berači!« Ni bil Belakov Drečica bojazljivec, a takole obna- šanje mu ni bilo vseeno. V vas št. Peter v Leskovcu sploh ni smel. šempeterska cerkev je bila ob- dana z visokim in močnim obzidjem. Bila je pripravljena kot utrdba za slučaje turških vpadov. (Se nadaljuje) 1.11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 13. stran KDO INANCIRA? športnih tekmovanj, na ka- rih sodelujejo učenci os- )vnil) šol je iz leta leto več. ič nimamo proti njim. Do- •o bi bilo teh koristnih oblik -ostovoljnih aktivnosti imeti ' več. ()b njih pa se odpira ^-kaj vprašanj in na eno bi id posebej opozoril. V Celju je bilo organizira- ) občinsko tekmovanje v ai- ■ikih disciplinah za osnovne )le na Ciolteh. To tekmova- jo je bilo med tednom in ■ stroške za učence — tek- lovalce krila Občinska zveza i telesno kulturo, njej pa ' prispevala Izobraževalna iiipno.st Celj?. Naslednjo )boto je bilo ponovno in to odročno tekmovanje na Gol- il. Prispevka ni nihče dal 1 zato so morale osnovne >le za svo.je tekmovalce in (ireml.jevalce prispevati sa- le. Ker pa bivanje na Gol ^h v soboto ali nedeljo ni oceni, so morale nekatere snovne šole za to tekmova- je (en del je bil tudi na Lumu v Zasavju) prispevati koraj toliko, kakor za vsa stala tekmovanj« prsko šol- kega leta. Zato se ob tem ujno postavi vprašanje — dkod šolam sredstva za te blike tekmovanj? Ali naj za no tekmovanje porabijo več redstev in zanemarijo osta », ali naj zaradi te.ga .ne ku. (ijo vsaj enega učnega po- iia.;^;)la, oziroma ali naj uči- elji prispevajo iz svojih •spbnih dohodkov? Variant ,je e\eda še več. Verjetno pa lovena ni dobra. Edini izhod e v dogovorjenem financira- iju vseh tekmovanj šolskih iportnih društev med šola- ni, ObZTK, In Temeljno iz obraževalno skupnostjo. Za to »snovno obliko telesne kultu- re morajo biti namenska iredstva, kjer ni možen do- govor kdo bo koliko prispe- ,al, ampak morajo biti dolo- čena sredstva pri občinski ivezi na razpolago. V drugačnem primeru se Ijojimo, da bo tekmovanj še ledno dovolj, ne bo pa >eč oliko tekmovalcev, kar pa je l)rva stopnja k siromašenju »snov telesne kulture v ob- lini. J. ZUPANČIČ vesti iz rekreacije NAMIZNI TKM.S Dvorana -4D Kladivar je v.sak vrČTf /.a.se«k'na z desetimi mizami iia katerih igra 73 ekip iz 45 tlo- loviiih organizafij v konkurenci ilanov, starejših članov in članic. To so prav gotovo rekordne šte- vilke, ki pa sc jih organizatorji sindikalnih športnili iger nLso »u- strašili«. Prizadevni član komisije za rekreacijo tov. l^eban vsak ve- čer votli tekmovanje, ki se odvi- ja v devrtih ligah. Po tretjem kolu .so v vodstvu naslednje ekipe: dani, 1. liga; Ingrad in ?-ele- zarna, 2. liga: Železnica in Kli- ma, liga: Zlatarna, 4. liga: K- tol, r>. liga: osn. šola Dobrna. Star. člani: 1. liga Aero, v drugi ligi še ni bilo tekem. t.lanice: 1. liga Ingrad, Z. liga Oimnazija in Železnica. Vse ekip<', ki so v vodstvu ima- jo po G točk. SAH l»i-ihodnji teden sc Imi pričelo tekmovanje v .sahu. Prijavilo se I je desei ekip več kot lani, kar H.">. Igrale bodo v štirih ligaJi. Lan- skoletni prvak je Ingrad. ODHO.IKA Za ti-kniovanje starejših fanov, ki M- bo tudi pričelo ,?ri)i<» litji te- den, se j<' prijavilo pet ekip več kot lani, tako, da bo lanskoletni zmagovalec Ingrad imel konkuren- co še v enajstih ekipah. v petek, n, marca l»o na (iol- teh seminar za organizatorje ic- kreiKije celjskih kolektivov. Poleg praktične.ga dela — učenja smu- e:mja in TKIM (»roge bo na pro- gramu tudi sprejete programa sindikalnili Športnih iger in pro- gram akcije z* rekreacijsko in športno značko TRI.M. Govora bo tudi o gradnji TRIM .sti-ze na (iričku in o organizaciji izletov kolektivov s športno rekreativno vsebino . Komisi.ja za rekreacijo pričakuje udeležbo vseh organiza- tor.iev. saj je od informiranosti v n»m)got<-m odvisna u.spe,šnosl dela na tem področju. (i. T. SPET ŠOLA V NARAVI Jeseni leta 1971 sem priso stvoval roditeljskemu sestan ku na II. osnovni šoli v Ce lju, kjer smo pedagoški de lavci seznanjali starše otrok iz petih razredov o novi ob- liki šolskega pouka v narava — o poučevanju smučanja in plavanja. Kljub prepričlji- vim besedam šolnikov in nav- dušenju velike večine star- šev za novo zvrst pouka, pa so bili tudi med starši ne- kateri, ki so imeli določeno pomisleke. Ko je ravnatelji ca .šole Vera Strehovec zago- tovila staršem, da bo pedago- ško varstvo poostreno, da bo- do poučevali izbrani smučar- ski vaditelji^ da bodo otroci dobili smučarsko opremo na šoli, da bodo »novo« šolo obi- skovali prav vsi učenci pelin razredov, da bo šola tudi ma- terialno posredovala pri spor- nih primerih, kjer bi starši ne zmogli celotne oskrboval- nine, so zadnji pomisleki sta.r- šev odpadli. Februarja so petošolčki vstajali nekoliko bolj zgodaj. Tri ure so preživela v šolskih učilnicah na matični šoli pri rednem pouku, se še ki'epko podprli s šolskimi malicaLni in se nato vkrcali v poseben avtobus, ki jih je sedem dm prevažal na žekovec, spodnjo postajo žičnice. Se kratek skok z udottno vožnjo z gon- dolo, pa so bili otroci na snegu, na planinskem zraku, na višini 1400—1500 m! Gol- te .. . Smučarski paradiž! Ve- čina otrok se je prvič sreča- la v tem gorskem svetu. Ka- ko velik kos domovine je dnevno zrla iz te planine, se seznanjala z gorstvi, dolinami in rekami, ki jih je doslej .spoznavala na slikah in geo- grafskih kartah. In na snegu? Kar 21 otrok si je prvič pripelo smuči. Na idealnih šolskih terenih v Mo- ravi so iz dneva v dan dobi- vali nova znanja, nove gibal- ne navade: igre na snegu, pr- vi občut-ek drsenja, obrati, smuk, poševni smuk zavoj k breg-u in od brega itd. In po sedmih dneh preizkušanja pridobljenega znanja, smuča- nje med količki kot na pra- vih tekmah! Pa je šlo prav vsem brez zatikov, nekaterim bolje, drugim še s težavo. Učni smoter je bil dosežen. Osipa ni bilo! Zasluženi za tako velik učni uspeh so vse- kakor bili smučarski vaditelji Milena Beškovnik, Kovačič, Govedič in Grabar. Tudi ne- sreč ni bilo, prav nobene po- škodbe! Vse priznanje raz- rednima učiteljicama Pavli Jurakovi in Francki Ovčariče- vi, ki sta dnevno živeli s svo- jimi učenci in učemkaini na Golteh, pa ravnateljici Veri Strehovčevi. ki je kar dvakrat obiskala šolo na snegu. Star- ša, ki so v večjem številu prišli zadnji dan smučarsike šole na Golte, kar niso mog- U verjeti svojim očem, ko so opazovali otroke kako spret- no in samozavestno že smu- čajo. Navdušenje otrok je bi- lo nepopisno. To so sedaj nove desetine smučarjev, ki so se priključili stotinam drugih otrok iz šir- šega ceJjskega področja. Nad 30 osnovnih šol je v tem šol- skem letu že organiziralo smučarski pouk. šola v na- ravi si tudi na celjskih tleh uspešno utira pot. Tudi iz vrst staršev je vse več ak- tivnih navdušencev za ta šport. Mlada Vanja brez dvo- ma ni bila osamljen pnmer, ko je zvabila očeta, mater in 4-letno sestrico na sniučišče ter jih navdušila za ta šport. Sedaj bo tudi Vanja pogoste- je lahko prišla na sneg, da bo izpopolnila svoje znanje, če se je vsa di*užina ogrela za smučanje. Golte vabijo! Na .strma po- bočja le iz\'ežbane smučarje, veliko hektarjev pa je ureje- nih in vamili blagih smučišč za začetnike in .šolarje, pridi- te in poizkusite! K. JUG Naš razgovor TELOVADNICE IN SEKAJ Pred dnevi je imela svojo letno konferenco Občinska zveza za telesno kulturo ob- čine Šentjur. Ob tej priliki smo naprosili sekretarja Mi- ho Iskra za kratek pome- nek. Kakšna i^erspektiva tele- sne vz.goje v šentjurski ob- čini? Dokler ne bomo imeli os- novnih pogojev, to je dovolj igrišč in telovadnic, je per- spektiva bolj skromna. Z novo šolo v Planini smo si- cer v občini dobili tudi novo telovadnico, poleg te pa ig- rišče aa košarko v Šentjur- ju, to bi bilo pa skoraj vse. Skratka možnosti za vadbo so v naši obč-ini dokaj skro- mne. Včasih je bil v Šentjurju samem dokaj razvit nogo- met, smučarji so imeli tra- dicionalna tekmovanja na Re- se vni. tudi v celjskih atlet- skih vrstah smo zasledili nekaj kvalitetnih tekmoval- cev iz šentjur.ia. Kaj pa da- nes? Miha Iskra: »Pri šolskih športnih društvih naj sode- hi.jejo tudi ostali prosvetni delavci«! Foto: D. Medved Kar zadeva nogomet, ni- mamo igrišča in organiziran nogomet igrajo v naši ob- čini le na Ponikvi. V smu- čanju smo se orientirali predvsem na delo z mla- dino in so naši smučarslci tečaji dobro organizirani in uspešni. Sicer pa so v sa- mem Šentjurju aktivni ko- šarkarji, ki nistopajo v pod- zveznem prvenstv^i, medtem ko bazen koristimo le za organiziranj« plavalnih teča- jev. Kakšni so izgledi za do- graditev telovadnice? Referendum v šentjurski občini je uspel in sredstva za šolo in novo telovadni- co se že nabirajo. Vendar pa kaže, da telovadnice ta- ko hitro še ne bo, saj ni- .smo dobili republiških kre- ditov, s katerimi bi gradnjo lahko že začeli. Kako pa delajo šolska športna društva? Moram reči, da so šol- ska športna društva med najbolj delovnimi društvi v občani. Pogrešam pa pri njihovi dejavnosti večjo an- gažiranost tudi ostalih pro- svetnih delavcev ne le telo- vadnih učiteljev. E. G. IZLETNIK TRETJI Na Golteh je bilo minulo nedeljo ekipno prvenstvo v veleslalonu za mlajše in sta- rejše pionirke in pionirje ter za cicibane in cicibanke. Te- kmovanja se je udeležilo re- kordno število smučarjev: ;«)7 iz 21 smučarskih klubov Slo venije. Tekmovalci in tekmo- valke Izletnika iz Celja so se izkazali zelo dobro in v skup- nem plasmaju zasedli odlično tretje mesto. Pri cicibankah je zmagala Klanškova (Bra nik), pn cicibanih Franko (Nova Gorica), pri ml. pionir- jih Bogataj (Transturist Škof- ja Loka), pn ml. pionirkah Dornikova (Olimpija), pri st pionirkah Blažejeva (Olimpi- ja), druga je bila Dvoršakova, tretja pa Jezernikova ■ (obe Izletnik Celje). Ekipno pri pionirkah je zmagala ekipa Branika, Izlet- nik je bil tretji. Pri pionir- jih ekipno Branik. V skup- nem ekipnem zbiru pa je zmagal Branik, Izletnik pa je bil tretji, kar je velik uspeh za mlade smučarje tega klu- Najmlajši so prikazali obi- lico smučarske veščine. Foto: T. T. ba saj so za sabo pustili Je- seničane, smučarje iz Raven in še druge. Tekmovanje je potekalo na dveh progah, postavila pa sta ju znana celjska smučar- ska trenerja Dane Jagrič in Peter Kopinšek. Tekmovanje je potekalo v zelo hladnem vremenu, vmes pa je snežilo. T. Tavčar športne vesti iz savinjske doline • Občinski sandiiikalni svet Ža- lec je za Dan žena pi-ipravil strel- sko tekmovanje v Šempetru, ki se ga je udelež.lo 16 žena. Zmagala je Riidro^-a (Aero> s 1.57 krogi pred Orešnikovo (Savinja) 147, Klovarje-o (Savinja) 14.'3 ixd. • Na kegijdšču v Žalcu se je ko.Tčai prvi del klubskega prven- stva za posameznike. Po .orvem delu vodi Kačič z 283« podnimi kegiji pred Klanjškom 2707, Kun- sitom 2639 podrtimi keglji itd. • KegljaSki klub Zaiec je za Dan žena pripravil tekmovanje za žene, ki se ga je -Jdeležilo 21 že- na. Zmagala je Birsova z 298 po- drt.imi keglji pred Stamperjevo 292, Goi-šekovo 280 itd. • Šahisti Žalca po vsej verjet- nosti ne bodo morali nastopiti v slo-/enski .šahov.ski ligi. Tekmova- nje se bo pričelo čez kak mesec, vendar je finančno stanje kluba zelo slabo, če bodo do začetka tekmo\anja zbrali U'Vii cex,arja za najnujnejše stroške, se bodo tekmovanja v slovenski ligi ude- ležili. • V prijateljskem kegljaškem dvoboju so se na kegljišču v 2alcu .srečali kegljači Zalca in C ,]» v disciplini 10 x 2O0 Imiajev. Zma- gali so Zalčani z 8tif!4 - 8622 po- drtimi keglji. NajbO'Ijši pri Zalcu je bil Kačič z 927 podrtima keg- lji, pri Celju pa Kranjc z 934 podrtimi keglji. T. tavčar Športne vesti dviganje uteži Jože Urankar — spet nov državni rekord (Foto: Arhiv Tednika) Celjski dvigalci uteži pač nimajo sreče v letošnjem pr- venstvu v prvi zvezni ligi. V tretjem kolu so ponovno os- tali brez točk. Kljub temu, da so Celjani dosegli izredno do-^ bre rezultate, izboljšali štiri klubske rekorde in dva držav- na rekorda so zaradi poškod- be Marjana Papotnika izgubi- li srečanje proti Olimpiji z rezultatom 3:4. Točke za Ce- ljane so si priborili Slavko in Jože Urankar ter mladi Cucek. Celjski olimpijski kandidat Jože Urankar je dosegel dva nova državna rekorda. V olimpijskem triatlonu je dvig- nil v lahko-težki kategoriji 425 kg, v teznem dvigu pa 145 kg. Zelo dobre rezultate pa so dosegli še Slavko Uran- kar 390, Smrečnik 340 in Cu- cek 220. V četrtem kolu Ce- ljani nastopijo v Reki proti najboljši vrsti lanskoletnega prvenstva. jk nogomet Nogometaši Kladivarja so odigrali prijateljsko tekmo v Slovenskih Konjicah. V srečanju proti domači Dravinji, ^ C^eljani izgubili 2:4 (2:1). Že sam rezultat pove, da so v prvem polčasu gostje igrali bolje, pozneje pa močno popustili in zasluženo izgubili. Zadetke za Dravinjo sta dosegla Krančan 3 in Bezenšek, za Kladivar pa Bosina in Klenovšek. Nogometaši Olimpa bi morah odigrati prijateljsko tek- mo v Velenju. Zal je prišlo do nesporazuma in do sreča- nja ni prišlo. Ko so Celjani prišli v Velenje, so domačini že igrali srečanje proti drugemu nasprotniku, čuden do- govor Velenjčanov. J. K. kegljanje v tretjem kolu moštvenega republiškega prvenstva v kegljanju so Celjani gostovali v Kranju in na Jesenicah, kjer so imeli dvoboja z ekipo ravenskega Fužinarja. Re- zultata: Kegljišče Triglava — Celje 6867, Pužinar 6710 (po- samezno Grum 899, Vanovšek 887); kegljišče na Jesenicah — Celje 7066, Fužinar 7028 (posamezno Vanovšek 941, Ti- sovec 916, Druškovič 907). Po tretjem kolu je celjska vrsta trenutno na 8.—9. mestu. Rezultati prvega kola občinskega moštvenega prven- stva v disciplini 8x200 lučajev: Celje II : Toper 6739:6363, Aero II : Libela 64.52:6261. Aero I : Žalec 6771:6806 in Ko vinotehna : Šoštanj 6473:6486. J. L. streljanje strelci Tempa nadaljujejo s svojimi uspehi. Tudi v. tret- jem kolu občinskega prvenstva so zbrali najboljše rezul- tate in ekipno zmagali pred Celjem in Kovinarjem. Vrstni red v tretjem kolu je naslednji: Tempo 2540, Celje 2,535, Kovinar 2,533 in Avto Celje 2229 krogov. Med posamezniki je v tretjem kolu zmagal Seršen (Celje) z 273 krogi. Sle- dijo: Dečman (Ko) 270, štrajher (Tempo) 2':)8, Dobovičnik (Ce) 267. Petrič (Te) 265, Jeram (Ce) 266, Heda Dobovičnik (Ce) 263 in Hočevar 263. Pred zadiijim kolom je v vodstvu vrsta Tempa. Zbrala je 7650 krogov, sledijo: Kovinar 7583, Olje 7580 in A\-to Celje 6603 kroge. Najboljši posameznik je še vedno Seršen ing Ervin iz vrste Olja. Do sedaj je zadel 811 krogov. Sledijo: štrajher (Tempo) 805, Dečman (Kovinar) 802, Dobovičnik (Ce) 800, Petrič (Te) 795, Jager in Brečko 787, Hočevar 786, Petrovič 783 ter Jeram 782 kroga. Ob dnevu žena so nastopile najboljše celj.ske strelke na svojem tradicionalnem tekmovanju. Zmagala je vr.sta Kovinarja pred Celjem in Toprom. Med posameznicami je bila najboljša Verberjeva iz štor s 173 krogi, pred Kavko 166 in tekmovalko Celja Šlagerjevo 161 krogov. Najboljših .55 tekmovalcev, ki so dosegli normo na družinskih tekmovanjih za Zlato puščico, bo v soboi:o in nedeljo na strelišču v štorah imelo občinsko prvenstvo za Zlato puščico. Že samo število finali.stov, ki so zadeli več kot 225 krogov nam pove, da so letos na celjskem področju resno vadili v streljanju z zračno puško. jk gimnastika v drugi polovici marca bodo na širšem področju Celja in Zasavja občinska šolska prvenstva v ginmastiki. Tek- movanja bodo zajela več sto mladih ljubiteljev te šport- ne zvrsti. Prvaki občin in zmagovalne vrste pa se bodo nato spoprijeli na področnem prvenstvu za naslove naj- boljših, v pripravah za ta tekmovanja v teh dneh na po- sameznih šolah prirejajo prvenstva in medzavf>dna sre- čanja. Na prvenstvu II. osn. šole v Celju je pri pionirjih zmagal Pavliha, pri pionirkah pa Sokačeva. šah To nedeljo je bilo v Celju brzopotezno pi";enstvo celj- .ske šahovske podzveze za posameznike. Nastopili so ša- histi iz Celja, Žalca, Velenja, Šempetra, Šentjurja, Rogaške Slatine in Zreč. Zmagal je premočno Pešec, ki je zbral 19 točk od 21 možnih, drtigo in tretje mesto pa sta si razdelila Bervar in Ojstrež s 1.5,5 točke, medtem ko je bil Skok (Šempe- ter) četrti s 14 točkami. Vrstni red ostalih: 5. Razinger (Žalec) 13,5, štrajher in Djurkovič (Rog. Slatina) 13, Per- tinač (Celje), štorman (Šempeter) 12, Goršek (Velenje^ 11,5 itd. X 14. stran NOVI TEDNIK št. 11 — 16. marec 1972 v zadnjem času smo že ne- kajkrat poročali o določenem povišanju cen, ki ga je vlada dovolila za posamezne proiz- vode. Za nekatere veljajo še naprej tudi kompenzacije, večina predlogov za podraži- tev, ki so jih postavila pod jetja, pa še leži v predalih zvezne administracije. Očitno je, da jih bo veliko tam tudi ostalo, če hočemo vsaj pri- bližno spoštovati predvideno stopjijo letošnjih podražitev — za 5 odstotkov. Vendar je ta meja vse bolj videti rezul- tat politične za,gnanosti kot pa ekonomske realnosti. Ra- zumljivo je, da vsem zahte- vam ne bo mogoče ustreči. Za marsikatere artikle oziro- ma konkretno za ducat naj pomembnejših živilskih pro izvodov se nam zdi umestno, da bi se za daljši čas dogo- vorili za nespremenjene cene, četudi bi morali proizvajal- cem dajati ustrezne kompen- zacije. Za življenjsko raven delovTiih ljudi ta cena verjet- no ne bi b'la previsoka in s tem se tudi ne bi smrtno pre;7:rešili piroti vlogi trga, ki naj drugje dobi dejansko ve- ljavo. Marsikatero prošnjo za podražitev se da odkloniti tu- di tako, da zmanjšamo uvo zne takse in carine, ali pa s korekturo osnovnega promet- nega davka. Za zdaj o tem še ni kaj veliko slišati, čeprav je predstavnik zvezne vlade ob sprejemanju proračuna v zvezni skupščini povedal, da so zaradi zvišanja carin ob devalvaciji določene možnosti za znižanje omenjenih daja- tev. S tem bi gotovo odprli gospodarstvu nov maneverski prostor. Marsikje, predvsem kjer predlogi za podražitve presegajo svetovne cene, pa bodo morali biti j^avrnjeni Zdaj je zamrznitev cen v bistvu podaljšana za nedolo- čen čas s tem, da vlada spro- ti predlaga korekture za po- samezno blago. Zvezni zavod za cene baje pripravlja na- tančen pregled navoja cen po posameznih industrijskih ve- jah upoštevaje vpliv devalva- cije in alternativo, ki bi upo- števala tudi že raven cen, če bi speljali možne olajšave družbenih dajatev in nekatere kompenzacije. Vendar se stvar vleče. Kratka zamuda za administracijo ne pomeni veliko, za gospodarstvo pa, saj mu dohodek odteka iz dneva v dan, v trgovinah pa zmanjkuje raznega blaga. Slišati je, da naj bi bila le- dena doba cen za nami ne- kako v mesecu maju. Do ta- krat je treba seveda pripra- viti predloge, katere cene bo. do še naprej maksimirane in katere pod neposredno druž- beno kontrolo, ter jih bo mo- goče spremeniti z ustreznimi družbenimi dogovori. Vendar pa so pritiski taki, da bi le- tošnje podražitve dosegle 2.5 do 30 odstotkov, če bi vsem ustregli. Kljub temu zadeve ne gre zavlačevati. Gospodar- stvo rjamroč upravičeno nego- duje. Ne zato, ker bi vsakdo upravičeno pričakoval, da bo njegovim zahtevam ustreženo, čeprav povsem človeško vsa- kdo na to upa. Vendar pa že- li vsako podjetje čimprej zve- deti, kakšen bo njegov polo- žaj in s čim lahko računa. Ne dvomimo, da je zamrznjenje cen kot prehoden ukrep nuj- no, vendar mora biti to ob- dobje čim krajše, ker poraja nove in nove probleme. Take pa lahko pričakujemo vedno, kadar se bomo odločali za ta. ko popolno, čeprav, začasno diskvalifikacijo tržnih zakoni- tosti T, iL KMETOVALCE V akviru sekcije za kmetij- stvo pri Občinski konferenci SZDL Žalec so se pred dne-d sestali kmetje žalske občine ter spregovorili o nekaterih naj aktualne ;6ih vprašanjih in problemih s področja kmetij- stva. Najprej je navzočim, bilo jih je preko sto, spre- govoril načelnik davčne up- rave MILAN ZABAVNIK. Kmetom je obrazložil izhodi- šča za davčno p>olitilko v le- tošnjem letu. Pomočnik direktorja Komu- nalnega zavoda za socialno za- varovanje, ALEKSANDER KRAŠOVEC, pa je govoril o oblikovanju in trošenju sred- stev zdravstvenega zavarova- nja kmetov. Večji dei svoje- ga prispevka pa je posvetil aktualnim vprašanjem v zve- zi s predvidenimi političnimi pripravami za združitev de- lavskega in kmečkega zavaro- vanja. MILOVANA ZIDARJA Naj- prej je govoril o vlogi in ple- menu kmečkega pokojninske- ga zavarovanja in poudaril, da v prvi fazi ne gre ocenje- vati samo višine predvidene pokojnine (za katere je izja- vil, da bo itak morala biti valorizirana), temveč da gre za bistveno drugačne, nove odnose, v katerih bo tudi kmet postal popolnoma ena- kopraven člen naše družbe. Zlasti je opozoril na to, da pomeni sprejetje sedanjega zakona šele start, v bodoči pokojninski sistem^ pri če- mer bodo kmetje imeli odpr- te tri možnosti: socialno ob- vezno zavarovanje, razširje- no zavarovanje, kooperanti pa bodo lahko prestopili v delavsko zavarovanje z vsemi obveznostmi in pravicami hkrati. Drugi ded govora pa je Milovan Zidar posvetil prob- lemom obdavčevanja kmetov p>o dohodkovnem principu. Sedanji sistem obdavčevanja po katastrskem dohodku je zastarel, tog, nerealen in v naših socialističnih družbenih odnosih pravzaprav nespre- jemljiv. Obdavčevanje pO principu dohodka pa bo po- stavilo kmeta v nov položaj, v katerem bo pravično od- mer j^en njegov delež, ki ga mora plačati družbi, s tem seveda, da bodo realno ob- ravnavani tudi njegovi pro- izvodni stroški. Po uvodnih besedah so kmetje postavljali nekatera vprašanja, na katera so posa- mezniki odgovarjali. V sre- dišču pozornosti pa sta bUi ves čas več ali manj le dve problemski področji, in sicer pakojninsko zavarovanje, davčna politika in kmečko pokojninsko zavarovanje. Pred ziaključkom seje sek- cije za kmetijstvo pa so nav- zoči poslušali še p>osebno in- formaoijo o nekaterih prob- lemih s področja gozdarstva. B. Strmčnik Komisija za del. raz- merja Kombinat Hmezad DE »VRTNARSTVO« objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA POGOJI: KV delavec trgovske ali vrtnarske stroke. Kandidati riaj pošljejo pri- jave na naslov: Vrtnar- stvo Celje, Ljubljans'ka ce- sta 93. r:9VI CESTI PRETI liilITKO ŽIVLJENJE v minulem letu zgraje- no sodobno cesli.šče od Velike Pireš ce do Galici- je, ki je na mah približalo te odročne kraje promet- nim in kulturnim sredi- ščem, ne bo dočakalo dol- gega življenja. Po dogovo- ru bi morali krajani takoj po dograditvi ceste uredi- ti in redno vzdrževati ban- kine. Nekateri so jih, dru- gi ne. Med prve sodijo vaščani Velike Piiešice, Pernovega in deloma tu- di Galicije, medtem ko to za Železjane ne velja. Po- sledice take brezbrižnosti in malomarnosti se bodo na novi cesti kaj hitro po- kazale. Razen tega pa vozijo po cesti, ki je bila zgraje- na za težji tovorni pro- met, s težkim gradbenim materialom natovorjene »Tatre«, ki bodo kmalu uničile s tolikšnim tru- dom in ne majhnimi sred- stvi zgrajeno prometno žilo. Z otvoritvijo nove ceste je namreč močno zrasel interes Celjanov za gradnjo počitniških hišic. Težka tovorna vozila so že povsem razorala maka- damski cestni odsek pruti Železnemu in bodo prej ali slej načela tudi ne pre- debel asfaltni trak. Kaj pa bi to pomenilo, ni tež- ko presoditi. Da bi se taki nesreči iz- ognili, bi morali promet- ni odsek pri žalski občini nemudoma prepovedati na novi cesti promet s tež- jimi tovornjaki (vsem z nad tritonsko osno nosil- nostjo), krajevna skup- nost v Galiciji pa naj vno- vič tudi brez odlašanja organizira akcijo za popra- vilo in redno vzdrževanje tako pomembne pridobit- ve, ležalo pa bi, da bi pozvali k sodelovanju (brezplačno naj bi navo- z li potrebno kamenje in gramoz) vse tiste prevoz- nike težkih tovornih vozil, ki so v glavnem krivi ne- vzdržnega stanja na cest- nem odcepu proti želez- nemu. V nasprotnem primeru bo porušeno dobro mne- nje o požrtvovaln«>m so- delovanju krajanov, ki je bilo tolikokrat manifesti- rano ob nedavni gradnji nove »zlate« ceste! dp V VELENJU iLADI NOVlNAill Akcija o organiziranju in delu mladih novinarjev je tu- di v Velenju naletela na veli- ko razumevanje in odmev. Ta- ko so pred dnevi imeli vsta- novni sesitasnek aktiva mladih novinarjev, na katerem so se pogovorili o delovnem načrtu, sodelovanju v šaleškem ru- darju, celjskem radiu itd. Izboljšali naj bi tudi Infor- macije, interesno glasilo ob- činske konference Zveze mla- dine v Velenju. Te dni pa je bil v Dobrni seminar za člane aktivov mla- dih novinarjev. Govorih so o telekomunikacijskih sred- stvih pa tudi o novinarskih sestavkih. Srečanje so izkori- stili še za pogovor za okroglo mizo o urejanju Mladine. B. MLINAR ]€i Je prebrali MALHARJE KAj BO Z MOJO HČERKO? Tudi j^z vas prosim, da tu- di meni odgovorite. Imam hčerko, staro dva- najst let. Zelo je živahna, že sedaj gleda za fanii in si je enega celo vtepla v glavo Kupil ji je prstan. Rekla mi je_ da ga je našla. Sevede sem jo ujela na laži. Potem mi je vse priznala. Svetujte mi, kako naj ra- vnam, ker s palico tudi ni dobro preveč mahati. Lepo ji razložim, kaj se lahko zgodi in da naj se vede, kot se za njo spodobi. Vse mi obljubi, nato pa vse pozabi. Po stano vanju pusti vse razmetano, ker je vedno zunaj, kadar sem v službi. Ali bo to mini- lo? Bojim se, da bi postala pozneje prava lahkoživka. Se- daj je ne pustim vec; toliko ven, pa še takrat jo naskri- vaj nadzorujem. Slavka iz Velenja Draga Slavka! 2e drži, da iz malega raste veliko, toda v vašem prime- ru ne gre obupavati. Žal, nič ne pišete, koliko je star fa.nt, ki je hčerki kupil prstan. No, pa po vrsti. Dekleta so v teh letih — in tudi že mnogo prej — pre- cej muhasta. Ne boste verje- li, ampak prave nedolžne lju- bezni se porajajo že v prvem razredu osemletke. Ce ji je vrstnik ali sošolec kupil pr- stan še ni tako hudo, teže je, da vam ni po pravici pove- dala, da se vam je zlagala. Ste pomislili kaj na to zQ,kaj se vam ni zaupala? Saj je normalno, da dekleta v teh letih materam v.se zaupajo Narm^eč, če vam .sedaj tega ni povedala, se bo pozneje 1'ihko pripetUo, da vam ne bo zaupala kaj bistvenejšega. Pogovorite se z njo o laži, povejte ji, kaj lahko laž po vzroči. Palica je res zastare- lo vzgojno sredstvo, čeprav ga še mnogi priznavajo kot obča.^nn zdravilo. Vendar, kadar gre za globlje vzroke, morda za nerazumevanje v odnosih hčerka—mati, palica ne bo pomagala. Vse pozabi, pišete. Za današnje otroke je značilno, da živijo v mnogo bolj razgibanem svetu, kot smo živeli mi. Njihovo obzor- je je široko, n,iihova paleta interesov mnogo večja. Zato niti ni čudno, če pozabi na stvari, ki ji niso »všeč«. Na- redite tako, da se bo zave- dala pomembnosti tistega, kar ji naročite. Poudarite njeno vlogo, važnost dela ali opravka. Ce je že prej pušča- la vse razmetano za seboj, jo morate sedaj počasi privajati na to. da mora vsakdo po- spraviti za sabo. Naenkrat to ne gre. To bi morala vedeti že iz povsem otroških let. Bojazen, da bo postala iahkoživka, zaradi lega, kar ste napisali, ni opravičena. Mnoga, izredno mirna dekle- ta, so pozneje postala to, k'?.r danes imenujemo lahko- živka. Prav je, da je ne pu- ščate toliko na dvorišče ozi- roma ulico, vendar ji morate najti tisto, kar ji bo takšno dosedanjo zabavo nadome- ščalo. Gotovo poznate njene skrivne želje. Upoštevajte jih, zainteresirajte jo za po- membnejše stvari in u.speli boste. Vsekakor pa se ji čimbolj približajte. Mora spoznati, da niste samo mati, ki nepresta- no bedi nad njo, pripravljena jo nadreti, ampak da ste tu- di njena zaupna prijateljica. Igor Ženin vsakdan lasulje Lasulje so osvojile svet. Niso več privilegij manjšine. Postale so razmeroma poceni pripomoček večine. Po njih segajo moški in ženske tisti, ki so stalno na lovu za' mod- nimi novostmi, in tisti, ki so zagovorniki klasičnega, zmer- nega. Vsem ženskam, ki so ali bodo segle po lasulji, ker bi bile rade urejene, pa jim na- gajajo redki, tanki ali trdi in štrleči lasje, vsem ženslcarn, ki sed,° po uradih, prodajajo v trgovinah, učijo v šolah, želimo povedati lole: Ce imate take lase, da vam vsa frizerjeva spretnost ne ohrani pričeske dlje kot tri aM štiri dni, če želite biti vedno negovane in urejene, če pogosto hodite v gledali- šče ali na koncerte, če želite večkrat menjati barvo las ali pričesko, začnite premišlje- vati o nakupu lasulje! Najprej se o tem posvetuj- te s svojo frizerko. Dobra frizerka vam bo znala sveto- vati kak.šne kvalitete, barve in oblike mora biti lasulja za vaše potrebe. Ije.suljo ki jo boste morda kupile neobde- lano, morate najprej nesti k frizerki, ki jo bo oblikovala s striženjem in vam bo poka- zala, kako jo morate česati. Poleg lasulje morate kupiti: glavo iz stiropora, ki jo lah- ko pritrdite na mizo ali na posebno stojalo, in kovinsko ščetko ali kovinski glavnik. Lasulje iz umetnih vlaken navadno perete v blagi razto- pini posebnega šampona, ki ga dobite v vsaki trgovini s kozmetičnimi izdelki. Lasulje nosite samo takrat, kadar vaši lasje res niso ure- jeni. To je samo pripomoček! Ne zanemarite ?;vojih las! Preden si dcist© lasuljo na glavo, jo razčešite in obli- kujte pričesko na glavi iz sti- ropora. Svoje lase gladko za- češite in spnite. Ce je barva lasulje in vaših las ista, lah- ko pustite nekaj las zunaj. Lasulja se mora vaši glavi tesno prilegati, da boste ime- le občutek varnosti in se ne boste bale, da bi vam padla z glave. In še zadnji nasvet: BOŽA 1.11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 15. stran TUDI SLOVENSKI FANTJE IMAJO VESELJE DO UNIFORME I KADETNICI, KI NI VOJAŠNICA, AMPAK HOTEL, RASTEJO NOVI MOŽJE V PLAVEM m NI TAKO NEPOMEMBNO; SPREMINJA SE TUDI ZUNANJI VIDEZ MILIČNIKA Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje vsako eto sprejem 150 učencev v strokovno šolo za notranje zadeve v odsek a miličnike — kadete. Odkrito povedano, prijavi se jih manj, kot bi člo- vek pričakoval, če je videl, kako živijo ti mladi ljudje v tako imenovani .kadetnici«. Pogoji, končana osemletka, zdravje in da so mlajši od 17 let, trivedejo vanjo mladeniče iz vse Slovenije. Največ jih pride zato, ker ima- 0 veselje do uniforme. Še več bi jih prišlo, če bi vedeli, kako je v »ka- detnici«. Za njih sta si jih ogledala naša beležka in fotoaparat. Branko Trknič Miran Koren Zdenko Ku.gler Drevored k dvenria veličast- nima, modernima poslopje- ma z izredno urejenim oko- ljem ti daje slutiti, da stopaš proti kakšnemu znanemu zdraviliškemu kraju. In ko zagledaš okoli po igriščih mladeniče v plavih trenerkah, pomisliš^ kako uživajo. Na hodnikih velike kadet- nice vlada tišina. Nenadoma se oglasi zvonec in v trenut- ku si med samimi miličniki, ne še tistimi čisto pravimi, ampak mladima — med ka- deti. Veselo govorijo, hitijo v.sak k svojemu opravilu. Prav tak.šen živ žav je, kot recimo na gimnaziji. No, mi- mogrede, saj ima tudi ta tri- letna šola status srednje šo le. Tu so se zbrali Prekmurci, Dolenjci, Štajerci, Kranjci, Primorci in drugi, pač vsi, ki jih bomo prihodnje leto ali dve videli na cestah, na po- stajah milice, v pisarnah in tudi na višjih in visokih .šo- lah. To .so fantje, ki jih je združilo veselje do uniforme, do pokUca miličnika. BR,A,NKO TEKMIC, 2. let- nik, doma s Ponikve: »že prej sem se navduševal nad uni- formo. Tu ni pretežko niti prelahko. Enkrat mesečno grem domov. Hrana je od- lična.« MIRAN KOREN, 3. letnik, doma v Šoštanju: »Za kadet nico sem se odločil zaradi na- daljnjega šolanja in veselja dio dela v milici. Rad bi štu- diral kriminalistiko. S to šo- lo bom imoi večje možnosti.« ZDENKO KUGLER, 3. let- nik, doma iz Šentjurja: »Rad bi delal na celjskem območ- ju, kjer bom tudi naprej treniral judo in karate. Veli- ko se moramo učiti, vendar je to samo v našo korist.« Tako pravijo trije od šte- vilniii fantov s celjske.ga ob- močja, ki smo jih ujeli pred kosilom. Nekateri so prišli iz plavalnega bazena, drugi z rokometne.ga igrišča, tretji s pouka pri teleprinterjih, iz foto ateljeja, z vožnje z mo- tocikli ali od ure slovenšči- ne. Na šoli imajo splošne, strokovne in vojaške pred- mete. Ti zadnji jim omogo- čajo to, da jim po končani šoli ni potrebno služiti vojaš- kega roka. Znanje so prido bili že v šoli. Največ privr- žencev imajo seveda Judo, ka- rate, moto in avtomobilski tečaji — kar je obvezno — igre z žogo in drugo. Fantje se vsestransko razvijajo. Po- zneje se jim ne bo težko po- govarjati s še tako »učenim« voznikom aH prepričati vlo- milca, kaj je najbolje zanj. Takole vadi.io karat«* Vstajajo ob .5.45 poanni, po- leti pa petnajst minut prej. Dopoldne je šola, popoldne pa tri učne ure in potem se- veda zabava. Tu je knjižnica, pa redne kinopredstave, obis- ki v operi _ in glavno — obis- ki doma. Pridni kadeti smejo domov večkrat na mesec, os- tali enkrat. Vsi imajo meseč- no žepnino, ki poleg popolne oskrbe, tudi z obleko in učni- mi pripomočki, veliko pome- ni. Učni uspehi so zelo dob- ri, osip pa mnogo manjši kot na drugih srednjih šolah. Ne morda zaradi tega, ker bi predavatelji manj zahtevali, ne, ampak delo s kadeti je zaradi skupnega bivališča, poznavanja »sebnosti vsakega posameznika mnogo lažje kot na običajni .šoli. Tu in tam, kdo, ki šole nI videl, meni, da je to vojaš- nica. Zmotil .se je. V sobah so največ štirje, povsod je parket in topla vo- da. V kadetnici imajo tudi posebno ambulanto in bolni- .ško sobo. Hrane ne morejo prehvaliti. Nekateri celo pra- vijo, da je za mnoge boljša, kot je bila doma. Fantje, bo- doči miličniki nimajo stro- gega vojaškega videza. Pre- nekateri ima prijetno dolge lase, kar pa smo navsezad- nje lahko opazili tudi pri ne- katerih novih miličnikih, ki prihajajo v Celje. V pKJčitni- cah žc starejši letniki delajo na postajah milice. S tem "^i zelo zadovoljni, to jih prav- zaprav še bolj pritegne v de- lo in v učenje. Morda je res, da našteva- mo samo lepe t,'vari. Takšen bi lahko bil očitek. Pa ven- dar ne drži. če se hoče mlau človek učiti, spoznavati no- vo, če se hoče izobraziti za pokhc, mu bo v kadetnici pri Tacnu resnično lepo. Odhajali smo z občutkom, da tu pri Tacnu rastejo novi miličniki, ljudje s srednjo izobrazbo, telesno izurjeni in pripravljeni delati za občane, varovati njih in njihovo pre- moženje. Tekst: Milan SENICAR Foto: Drago MEDVED Zadnji napotki pred skokom MED OBČANI IN GASILCI JE SOLIDARNOST HVALA VSEM, KATERIH POZDRAV JE »NA POMOČ!« IN KI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH POMAGAJO VSAKOMUR že sam podatek, ki ga je na zadnjem občnem zboru občinske gasilske zveze Celje povedal njen predsednik VILI ŠPAT, da je 23 prostovoljnih ga- silskih društev v celjski občini zbralo v preteklem obdobju 799.649 dinarjev s prispevki občanov, izdajo koledarjev in drugim, oči- tno govori o tem, kako pomembno je poslanstvo teh ljudi, ki so vsak tre- nutek pripravljeni tudi za celo lastne varnosti čuvati druge in njihovo imetje. Občni zbor, katerega sta se udeležila tudi BRANKO BOŽIČ, predsednik Gasil- ske zveze Slovenije, in JANKO ŽEVART, predsed- nik OK SZDL Celje, je znova potrdil resnico, ki jo potrjuje stoletna tradi- cija gasilstva v Celju — izredna povezanost gasil- skih društev z ljudmi, ki se zavedajo, da bi brez njih marsikaj odšlo v nič. Danes je v celjski obči- ni 997 gasilcev, od tega čez dvesto v industrijskih di-uštvih, je povedal po- veljnik občinske zveze IVAN PASERO. Med nji- mi je tudi precej žena, vsekakor pa je teh več kot mladincev. Na zboru so namreč jasno poudarili potrebo za večjo poveza- nostjo gasilcev z mladin- sko organizacijo. Strokovna usposobljenost in tehnična oprema gasil- skih društev se izboljšuje iz leta v leto. Žal pa je še vedno premalo poskrblje- no za varnost gasilcev, ki se morajo mnogokrat iz- postaviti nevarnostim. Ni posebnih zaščitnih oblek, ker ni denarja. Raztunlji- vo je, da jih ne morejo imeti vsi, potrebno pa bi jih bilo določeno število. Da gasilci niso le gasilci, pove podatek, (Ja so opra- vili v preteklem obdobju 26.700 ur pri gradnji gasil- skih domov in tudi pri gradnji lokalnih cest ter vodovodov. Udeleženci zbora so opo- zorili še na drugo pomanj- kljivost, namreč na neiz- delan načrt hidrantov. Ta pomanjkljivost se je po kazala v požaru v Tapet- ništvu. Ponekod so prekri- ti z asfaltom, za mnoge pa niti ne vedo, kje so. VILI ŠPAT se je med dru- gim zahvalil tudi vsem ti- stim, ki so lani pomagali pri organizaciji 100. oblet- nice gasilstva v Celju in še posebej pri izdaji zbor- nika. Seveda pa gre enaka zahvala vsem gasilcem Ce- lja. Za predsednika in po- veljnika so gasilci v ne- deljo zopet izvolili VILIJA ŠPATA in IVANA PASE- RO. M. Seničar Ža/ec USPEŠNO 90. LETO člani Prostovoljnega gasil- skega društva Žalec so se v soboto v klubu družbenopoli- tičnih organizacij sešli na 91. letnem občnem zboru. Zelo obširno poročilo o delu je podal predsednik Kari Stra- hovnik. Kot je povedal, je bilo preteklo — jubilejno leto zares zelo uspešno. Poleg proslave, ki so jo pripravili za 90. letnico svojega dru- štva, so gasilci v tem letu kupili novo avtocisterno, ki je stala 210 tisoč dinarjev. Pri zbiranju sredstev so imeli težave, saj je prostovoljnemu društvu težko zbrati toliko denarja, vendar so na pomoč priskočile delo\'ne organizaci- je, občani in občina Žalec. Seveda so se udeležili več tek- movanj v občinskem in med- občinskem merilu, na prosla- vah 100 letnice gasilstva v Mariboru_ Celju in Rogatcu, ter uspešno opravljali svojo osnovno dolžnost ob klicu na pomoč. Ko so pregledali delo za preteklo obdobje, so si pvo- stavili naloge za to leto. Le- ' tos bi radi lani kupljeno av- tocisterno opremih z aparati za kemično gašenje, nabavili tlačne gumijaste cevi, več uniform za parade, dihalne aparate, pritegnili med svoje vrste čim več mladih, sesta- vili žensko desetino, označili v mestu Žalec hidrante in iz- risali kataster. Ob zaključku pa so podelili 24 zgodovinskih spomenif; najbolj prizadevnim članom in delovnim organi- zacijam, ki so pomagale dru- štvu pri zbiranju sredstev. Za novega predsednika je bil izvoljen zopet Kari Strahov- nik, ki ^ 16 let opravlja lo delo. T, TAVČAR 16. rtrf^n NOVI TEDNIK St. 11 — 16. marec 1! MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAH 22. »Kako da bi rešil gospodarski položaj, vprašujete!« je govoril Paradižnik. »Uvedel bi reformo!« »In če reforma ne bi zalegla, bi prišel s stabilizacijo. Ce pa še to ne bi zadostovalo, bi se lotil devalvacije. Ce pa slučajno tudi to ne bi ...« »Ni od muh!« je odobravajoče mrmrala množica. »Mo- žakar ve, kako se stvari streže ...« Ko je Paradižnik zaključil svoj govor, je močan aplavz planil v nebo. In zdaj je bila na vrsti Klara, »kandidatova« soproga. Volilni izvedenci so vedeli: to bo odločilno! Debeli možakar je primaknil h Klarinim ljubkim uste- cem vseh devet mikrofonov in priliznjeno dejal: »Bi nam gospa kandidatova lahko povedala, kaj meni o ženski ena- kopravnosti?« Možakar je zadel žebelj na glavo! Klara je svetlo pogledala po množici, zajela sapo j zadeklamirala: »Sem za popolno enakopravnost, draj državljanke in državljani!« In udarila je z močno gospn dinjsko pestjo po mizi naša Klara! Množica je zarjula < zlasti njen ženski del! AVTOMEHANIK MIRAN BRANCE Laško —pri železniški postaji obvešča cenjene stranke, lastnike osebnih avtomo- bilov, zlasti vozil »Fiat 750«, »Fiat 1300« in »Škoda«: j 0 da je v svoji delavnici vpeljal delovni čas vsak: dan od 6.30 do 20. ure, ob sobotah pa od 6.30; do 12. ure. i 9 da poleg popravil, servisnih uslug opravlja tudi i .generalna popravila strojev, \ % ob večjih popravilih je zaželeno prednaročilo,] osebno ali telefonično na številko 73-062. - POSLUŠATE JIH NAJRAJE Pozdravljeni! Prejšnji teden je bil teden prese- nečenj. V vseh dosedanjih lestvicah še ni prišlo do toliko sprememb kot prav ta teden. Več kot je pri- hajalo vaših kuponov, bolj očitno je postajalo, da bo sprememb veliko. Končno smo sestavili lestvico in videli, da je na njej kar pet novih skladb, kar pomeni, da se jih je polovico poslovilo z lestvice. Pa poglejmo, kakšna je lestvica, ki ji boste lahko prisluhnili v soboto ob 17.30 na radiu Celje. j 1. ( 1) Oto Pestner 2. ( 3) Buffy Saint-Marie 3. ( 4) Mungo Jerry 4. ( 2) Gaby Novak 5. (—) Sweet 6. { 9) RodStewart 7. (—) Mišo Kovač 8. (—) Tony.Christie 9. (—) Lado Leskovar 10. (—) Kinks GDE SI LJUBAVI SOLDIER BLUE YOU DON T H A VE TO BE IN THE ARMY . .. BUTTERFLY POPPA JOE MAGGY MAY ZALIJ TO CVECE SUZAMA SREČE IS THIS THE WAY TO AMARILLO EN GVA2ER SKIN AND BONE Kot vidite je sprememb res veliko in verjetno bo zato naša sobotna oddaja za vse še bolj zani- miva kot običajno. Še ena pripomba. Kot že od začetka bomo vsaj še nekaj časa kupon objavljali 14-dnevno, talco da vanj vpišite le svoje predloge za lestv.co, na dopis- nico zraven kupona pa še predlog za veliko pio- ščo. O tem vam pišem zato, ker je sodeč po vaših pripombah prišlo do nesporazuma. Morda bomo že kmalu pričeli objavljati kupon v vsaki številki, a za- enkrat nam tehnične možnosti tega ne dopuščajo. Pa po.glejmo še kako je med vašimi dopisnicami tokrat izbral žreb. Po pošti bo naročilnico za malo ploščo po svoji izbiri, ki jo izžrebancu dodeljuje trgovsko podjetje Tehnomercator iz Celja dobil Darko Končan, Mariborska 76/a Celje. Po dolgem času se je sreča nasmehnila tudi predstavniku moškega spola. Darku iskreno čestitamo in vse mlade vabimo k sprejemnikom ob običajnem času. BRANKO. St. 11 — 16. marec 1972 NOVI TEDNIK 17 stran € KDO SO MLADOLETNI RAZGRAJAČI, KI VSE POGOSTEJE BREZSKRBNO KALIJO NOČNI MIR PREBIVALCEV OTOKA? JE SPLOH ŠE MOGOČ MIREN SPREHOD V POZNIH VEČER- NIH URAH? Celjski Otok postaja iz dne- va v dan bolj mesto v mestu, njegove prebivalce pa pogo- steje kličejo za Otočane kot Celjane. Ne gre samo za Otok ob Trubarjevi ulici, ampak bolj za tisti Otok, ki se raz- vija ob obeh straneh Ljub- ljanske ceste okoli novega se- maforskega križišča. Samo- postrežba, kavarna, pošta, banka, cvetličarna, lekarna in trgovine, vse to daje pečat malega in modernega meste- ca. Stolpnice ui veliki stano- vanjski bloki rastejo preko noči, vanje se sele ljudje iz cele občine in od drugod. Le redki so že od prej poznajo med seboj. Tako postaja ta košček betonske džungle ved- no bolj velemesten, ljudje se srečavajo, se mimogrede op- lazijo z očmi, beže naprej in se varno zaprejo v svoja sta- novanja kot polž v hišico. Vzemimo za primer Novi Beograd. Nepregleden gozd blokov in v mnogih od teh živi tudi po dva tisoč ljudi Med seboj so neznanci. Časo- pisne stolpce pa polnijo po- ročila o. raznih pretepih, hu- liganstvih, strahu žensk pred avenijami Novega Beograda, vlomih in tatvinah. Kriminal lažjih oblik se iz središč me- sta vse bolj seli na periferijo, kjer je gibanje svobodnej.še, kjer je prostranstvo večje. Bo tako tudi na Otoku? Ce boste skušaH ponoči preizkusiti svoie pevske spo- sobnosti v središču mesta, bo že po uvodnih stavkih leg- la na vašo ramo roka moža postave, žal. na Otoku ni ta ko. Ne mine noč, ko ne bi po pločnikih Ljtibljanske ceste prirjule man i še in večje sku- pine mladoletnih razgrajačev. Pesmi! Vendar ne narodne, niti podoknice. amnak takS- ne, pred katerimi si vsakdo reoe zamaši ušesa, če je le mogoče. Takšno petie sprem- liiajo medklici v vseh jezikih, neredko pa steklenice, ki le- tijo ob zidove hiš, v asfalt in prometne znake. Le nekaj dni je tega, kar so štirje fantalini tekmovali na pločniku Ljubljanske ce- ste, kdo bo večkrat zadel prometni znak. Lesena utica ob križišču je kraj, kjer največkrat opravi- jo malo potrebo in pojejo na prej. Pozimi je še šlo, toda kaj bo poleti v času odprtih oken? Normalno kričanje še ne prebudi človeka, toda prav živalsko rjovenje prestraši ne samo otroka, ampak tudi od- raslega. Žal, tudi posamezni- ki, ki se pozno ponoči vra- čajo domov s poti ali dela, niso več vami pred temi raz- grajači. Najmanj pa ženske, ki morajo trpeti vse mogoče žaljivke na račun svojega spo- la preden se utegnejo izmuz- niti mimo. V vse to sodijo tudi divje vožnje na mim mopedih, ko- lesih na pomožni motor in ce- lo na težjih motorjih, Id jih uprizarjajo med blold mladi sinovi premožnejših staršev. Nemalokrat se majhni otroci le s težavo izognejo divjaku, ki pridrvi izza vogala. Starši, ki so kupili sinu takšno mo- torno kolo, so mu nedvomno narediU veselje, vendar s tem tudi ogrozili njegovo življenje in življenje drugih. Vožnje po zelenicah niso več redkost. Ali Pa vožnja neznanega noč- nega avtomobiUsta, ki je po- noči preizkušal svoje možno- sti na travniku preko železni- ce. Vse to mirni občani prena- šajo iz noči v noč, stoje za zavesami in gledajo, prekli- njajo ter premišljujejo, kje so možje postave in kje so starši, ki dovolijo svojim otrokom popivanja pozno v noč ter razgrajanje po mest- nih ulicah. Zlo se preprečuje v kali in ne šele F>otem, ko je razbohoteno že preveč. MLADI PO NOVI POTI Pobmo poznamo po zdravi- lišču, znana pa je tudi po aktivnem delu družbeno-ix> liričnih organizacij. V ta tok aktivnega dela so se vključili tudi mladi v aktivu ZM. Na konferenci aktiva ZM, ki je bila v soboto, dne 2. marca 1972, so mladi ik>1^- zali pripravljenost do dela. Program, ki so ga sprejeli, zajema želje in potrebe vseh mladih na Dobrni. Mladi se bodo še v večji meri vklju- čili v pevsko in folklorno sekcijo pri KUD, pripravili bodo uredili mladinski pro- čanja mladih; s pomočjo vseh krajevnih faktorjev si bodo uredili mladiski pro- stor, v ciklu izobraževanja pa bodo pripravili več preda- vanj poučnih za mlade. Za predsednika aktiva so izvo- lili Iva Ženvo. RAZDALJA IN ZAySTAVUA.1J£ ADOLF KUKOVIC, 43, iz Zadobrove, je nenadoma zat;- stavil z osebnim avtomobilom v Tmovljah. Za njim je pri- peljal mopedist ANTON KO- SEC, 26, iz Smiklavža, in zaradi prekratke v^i^^nostne razdalje trčil v avtoniobil. Zaradi lažjih poškodb so ga odpeljali v bolnišnico. DVA AVTOi§BILA IN PEŠEC FELIKS VINDIŠ, 23, iz Gornjih Grušovelj, je nenado- ma prečkal Mariborsko cesto v Celju pred podjetjem LIK »Savinja«« ter tako zadel v osebni avtomobil. IVANA HOJNIKA, 27. iz Zadobrove, čeprav se je ta umikal z za- vijanjem v levo. Pešca je vrglo v vetrobransko steklo in nazaj na tla. Hojnik je za- peljal na levo, kjer je trčil z voznikom osebnega avto- mobila DUŠANOM KUNCEM, iz Celja. Vindiš je bil pri ne- sreči teže poškodovan. Škode a avtomobilih je za 8.000 din^ NAGRADNA KRIŽANKA v zadnji številki Novega tednika nam jo je tiskar- ski krat pošteno zagodel. Napako pri objavi velike nagradne križanke Tkani- ne danes popravljamo. Re- šitve morate poslati na uredništvo Novi Tednik, Gregorčičeva 5, Celje, 63000, in sicer do 'JO. mar- ca 1972. In nagrade? Tele so: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din fn 10 nagrad po 30 din. Dobro rešujte! ANGELIKA — ANGELICA ARHANGELICA L. Angelika je zelo podobna kumini in spada med kobul niče. Rastlina je dvoletna. V prvem letu zraste samo šop pritličnih listov, v drugem pa do dva metra visoko steblo, ki je votlo, okroglo, vzdolž- no brazdaste. V zgornjem de- lu se steblo razrašča. Vrh stebla so v kobulih rumenka- stozeleni cvetovi. Po enkrat- nem cvetenju in dozoritvi plodov rastlina propade. Vsa rastlina, posebno pa korenika in plodovi so prijetnega, aro- matičnega in pekočega okusa, cvetovi na dolgih pecljih pa dišijo F>o medu. Cveti od ju- lija do avgusta, v septembru pa lahko že nabiramo plo- dove. Jeseni in spomladi izkopa- vamo koreniko — Radix Ar- hangeliceae, jo dobro osnaži- mo in operemo ter hitro po- sušimo. Nabiramo tudi plo- dove. Angelika je razširjena po vlažnih travnikih in jo tu- di gojijo -kot kultivirano rastlino. Zdravilni so predvsem pod- zemni deli in pa plodovi, ki vsebujejo precej koristnih snovi — kot hlapno eterično olje z možnim aromatičnim vonjem, razne smole, grenči- ne, razne organske kisline, njihove rudninske soli, pek- tini, čreslovina itd. AngeMka je zelo dotra zdra- vilna rastlina in ima zelo pri- jeten okus ter sc uporablja za krepitev želodca, pospešuje apetit, dobro pomaga zoper napenjanje, želodčni katar, ljudska medicina pa jo pripo- roča tuidi zoprer razjede na želodcu in dvanajstniku. Za- radi precejšnje količine ete- ričnega olja vpliva dobrodej- no tudii na potenje in na bolj- še izločanje vode ter pomaga tudi pri težavnem izkašljeva- nju. Angeliko uporabljamo v ob- liki čaja, in sicer tako, da vzamemo eno čajno žličko droge na .skodelico mrzle vo- de, puiStimo nekaj časa za^ makati, nakar pa hitro za- vremo in odstavimo. Da oja- čimo delovanje angelike, vza- memo zraven še favžentrožo, pomarančne olupke, orehove lupine po enakih delih, ščep čaja polijemo sed.aj s skode- lico vrele vode in pustimo stati, da se ohladi. Caj pije- mo po požirkih. pol ure pred jedjo. To čajno mešanico pa lahko namočimo v dobro žga- nje, pustimo namakati teden dni na toplem in nato prece- dimo skozi laneno ali platne- no krpo ter tako žganje pije- mo vsak dan ero šilce pred jed^o. Koreniko angelike dajemo tudi živini med krmo v majh- nih količinah tedaj, če jo na- pihuje, če ima krče ali slabo prebavo. Boris Del članov kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL, Žalec med zborovanjem. V sredini republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo MILOVAN ZIDAR. Foto: B. S Pogled na del občnega zbora gasilcev v Žalcu. Žalski gasilci so ocenili svoje delo v 90. letu uspešnega udejstvo vanja in se dogovorili za prihodnje naloge v tem letu, ^ Foto: T. Tavčat Takole se sleherno jutro s polnimi torbami in dobro voljo odpravita s svojima jeklenima konjičkoma na pot od hiše do hiše s časniki, veselimi in žalostnimi pismi, ter drugimi sporočili, žalska poštarja. (Foto: B. Strmčnjk) Mlini in mlinarji Piše DBAG(^5lVrEDVEii VESELA MLINARICA Vedno manj je teh romantičnih mlinov, teh hišk z velikim kolesom, po katerem se zliva voda in ga žene, da obrača kamne, ki meljejo moko. Zato sem se odločil, da jih bom poiskal čimveč, kolikor jih bom seveda lahko našel v okolici Celja. Kdo ne pozna panjske končnice, ki prikazuje, kako mož v košu babo nese v mlin? No, sploh vedo ljudje povedati, da se je v mlinih včasih marsikaj dogajalo, da se ni mlela samo moka ... Toda danes je vse drugače. Tudi mlini. Vedno manj jih je. Namreč takih klasičnih, potisnjenih ob reber ob majhnem potoku. Zato bomo o njih vse zapisali, vse, kar nam bodo povedali mlinarji o mlinu in o sebi. Najprej sem poiskal mlin v Dobju pri Planini. Stoji ob vznožiju hriba, na katerem je stisnjena vas Dobje. Ni ga bilo težko najti, saj se že od daleč '."idita kar dve kolesi, nad Katerima sta napeljani ra- ki za vodo. In ko sva z Jožetom iskala v hiši mli- narja, vsega belega od moke nisva našla niko- gar. Še pes, ki je ležal na travi, se je brigal pred- vsem za kost, s katero je imel trenutno opraviti. Pa je sosed zaklical v re- ber in prišla je Dragica, »ta mlada« pri hiši. To- da rekla je, da ona sploh ne melje in da jo to sploh ne veseli in da jo mot: ropotanje mlinsildh kam- no(v. Mati, ki je na rebri klestila drevesne veje, je orišla kmalu k nam in v njej smo spoznali pravo ■nlinarico. Drobna ženička s pogu- iinimi očmi nas je pope- i;ala do mlina. Odprla je vrata in dejala: »Veste, čisto navaden mlin je to, ne boste videli nič poseb- nega in ne ustrašite se ne- reda, tukaj je vse staro.« Toda SIKOLETOVA NE- ŽA se je spet kmalu na- smejala in rekla, da bo oognala kolo, da bomo vi- deli kako ta mehanizacija deluje. Vrgla je nekaj ot- robov v zbiralnik in pote- gnila veliko ročico. Takoj za tem pa nas je objelo ritmično ropoianije pome- šano z močnim šumenjem vode Kmalu smo lahko videli produkt tega proiz- vodnega proseča in ob strokovni razlagi smo ta- koj raznjmeli zakaj vse to in ono. živahna Neža je bila ro- jena prav pri hiši, ki je danes mlin. To je bilo leta 1909. Doma je bilo sedem otrok in kmalu so se vs: raztepli po svetu. Ko je mamo Marijo za- dela kap, je bila povsem nepremična. Neža se je poročila za tiste čase še mladoletna Vzela je Franca iz šentlenarta nad Laškim in od 1928 leta sta živela sku3paj v mlinu. Franc je še naprej hodil na delo v Dobje h Guč- kovem Martinu, Neža pa je dcona mlela za vso oko- lico. Njena mama se je poročila trikrat in njen prvi mož je postavil mlin. To je bilo točno pred sto sedmdmi leti. Od Takrat je bilo večkrat potrebno menjati kolesi, kajti če je premočan tok vode in če je les pretrhel, se kolo polomi. Tako je Neža mle- la pšenico, koruzo, oves, aijdo. Enkrat boljše žito, drugič slabše. Takrat je bil mlin še na eno stopo. Plačilo je bilo običajno. Od enega .škafa je mlina- rica vzela eno merico, ki je Po prostornini enaka enemu litru. S ponosom je pokazala, kje je merica overovljena od občine na Planini. »Ja, ko Se pa kamni zbrusijo, jih sama nase- kam. Težko jih je menja- ti, to mi sin pomaga. To- da ka-mne nasekam sama. Imam dve vrsti sekačev. Eden je za kamen, ki me- lje koruzo, drugi je za ka- men, ki melje pšenico. To je precizno delo, ki ga ne zna vsak mlinar in zato so včasih hodili po mli- nih posebni brusači mlin- skih kamnov.« Potem je prišla vojna. Pri mlinu so bdli partiza- ni večkrat in Neža jim je dala kruha. Čakali so nanj in potem še z vročimi hlebci zgiinili v noč. Veli- kokrait so dobili tudi ka- kšno vrečo moke. Takrat je prišlo vse prav in Ne- ža je dala. Tudi prašiča, čeprav jih nikoli niso imeli mnogo. Tiste dni se je marsikao zgodiilo v mli- nu. V Dobgu so bili Nem- ci in vedno je domačim pretila velika nevarnost, da ne bi Nemci odkrili darežijivosti mlinarice Ne- že. Toda tudi ti časi so mrinili.. Od tedaj je mini- lo mnogo pomladi, ko se je led odtajal na kolesu in je voda spet živahno s'^elda po stopah in po- gnala kolo. Pozimi pa je Takole merico moke je dobila mlinarica od zmle- tega škafa žita. Tri take merice veljajo za dva ki- lograma moke. Na zgor- njem robu je oznaka, da je merica uradno potrje- na (ajhana). vklejen v mogočen led in Neža pravi, da je danes tako malo žita, ki ga me- lje, da se ji ne splača razbijati ledu na kolesu. Danes meljejo samo za- se. Pa včasih pride kak- šen kmet, ki bi rad mo- ko mlel pri njej, kajti ve- lja trditev, da je kruh take moke boljši, kot pa tisti iz moke, ki jo me- ljejo modemi električni mlini. In položdla je hle- bec na mizo, tako da sva se s prijateljem lahko ta- koj prepričala v preprič- ljivost njenih besed. Toda ta mlin je zapisan s.-nrti. Snaha ne melje ra- da in tudi nobene bodoč nosti ne vidi pri mlinu. Njen mož že zdaj dela v črnolici in je bolj malo v mlinu. In ko bo šla Ne- ža, bo z njo umrl tudi mlin, ki že sto sedem let kljubuje vOdi, kamnom in žitu. Ko sva se poslovila, sva obljubila Neži, da ji bova poslala nekaj slik, kajti dejala je, da je še nihče v življenju ni toli- kokrat in takole slikal in da sploh nima slike od mlina. Snaha Dragica pa je pritrdila m obljuibila, da bo slike skrbno spra- vila, da bodo kasnejši ro- dovi imeh sdiko mlina, kateremu je njegova Neža dala vse, pa tudi on sam ji ni ostal ničesar dolžan .Mlinska kolesa se vrte na pomlad, ko je odjuga, in v jeseni, ki vedno daje obilico dežja. V zimskem času so kolesa vklenjena v led, v letni vročini pa je struga in s tem tudi raka — prazna. S tem orodjem (klepci) Neža zbrusi zlizane mlinske kamne. Levi .je za kamne za pšenico, desni pa za kam- ne, ki meljejo koruzo. To orodje Neža še danes skrbno uporablja. NOVI TKDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: 3elje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Narnčruna m oglasi: Trg V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik Jože Volfand Tehnični urednik. Drago Medved - Redakcija Milan Božič Jure Krašovec Milan Seničar Zdenka Stopar Milenko StrašeK Berni Strmčnik - Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« - Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Elokopisov ne vračam.o - Cena pc.samezne številke" 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 CGF »DTCTO« Ljubljana - Telefoni uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 28 00