St. 21.
V Gorici, dne 21. maja 1892.
T
v A
T
„Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljž s prilogo . Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta................ 2’20,
četrt leta ....	„	1-10.
Za tnje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravništvu.
..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in npravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
r
k
(Izdaja za Gorico.)
Oznanila
in „poslanice“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
7 n n n n 2	„
6 .	.	„	.	3 .
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Mestni zastop goriški
V zadnji številki smo naznanili, da letošnje dopolnilne volitve se bodo vršile še le v juliju, ne pa že proti koncu tega meseca; dne 5. julija bo volil tretji razred,
8.	drugi in 12. prvi. Kdor hoče pregledovati volilne imenike in s tem prepričati se, ali je vse v redu, ima čas do 10. junija; najdalje v osmih dneh potem pa mora podati reklamacije. — Časa je torej zadosti! Vsakega goriškega meščana, ki plačuje vsaj 5 gld. izravnega davka, dolžnost je, da pa zi, ali se njegovo ime nahaja v razpoloženih volilnih imenikih ali ne. Ako je izpuščeno, treba je pritožiti se. Kdor ne vč. kako se to napravi, oglasi naj se pri nas. Te korake je vsekakor treba storiti, kajti v imenikih bi ne smel biti izpuščen nihče, kdor imš. volilno pravico. Ako volilni pazijo na te imenike, potem jih bodo tudi gospodje v mestni hiši previdneje in vestneje sestavljali.
Čitateljem našim je znano, zakaj so bile mestne volitve odložene do julija. To je zakrivilo naše politično društvo „SIoga", ki je podalo proti prvi odreditvi volitev utok na c. kr. namestništvo v Trstu. Utok je končal z besedami: Ker podpisanemu „Slovenskemu narodno-političnemu društvu „Sloga“ v Gorici11 ne more biti vse eno, ali se statut goriškega mesta spoštuje a 1 i n e, zato ugovarja proti gori navedenemu odloku goriškega mestnega županstva in prosi: Veleslavno c. kr. namestništvo naj blagovoli mestno županstvo goriško poučiti o določbah §. 37. mestnega statuta ter zapovedati, da se im& letošnja dopolnilna volitev strogo izvršiti po določbah in sklepih mestnega županstva in starašinstva goriškega.
„Slogin“ utok poslalo je namestništvo goriškemu županstvu, katero je takoj spoznalo, da je grešilo proti mestnemu statutu. Zat6 je v največji hitrici storilo vse potrebne korake, da se bodo volitve vršile v zmi-slu „Sloginega“ utoka. — Ako bi vodil mestne posle tajnik z zakonitim vsposoblje-njem, kaker je o svojem času odločno zahteval dr. Pajer, gotovo bi gospodje v mestni hiši ne doživeli tolike blamaže — in to celb od strani slovenskega političnega društva!
Vlada je torej hitro ustregla utcku našega političnega društva! Toda čudno se nam zdi, da je vlada čakala še le t o ž n i-k a, da je stopila na prste gospodom v na-šej mestni hiši! Nam se zdi, da vlada bi bila morala tudi brez tožnika, iz svoje ini-cijative, paziti na to, da se izpolnujejo določbe mestnega Statuta, ki je vendar pod vladinim varstvom — saj prav v ta namen pošilja k sejam mestnega starašinstva svojega zastopnika. Vladin zastopnik je bil zraven, ko je mestno starašinstvo odredilo letošnje volitve proti določbam mestnega štatuta, pa molčal je. Mogoče je sicer, da v onem hipu se ni spomnil določb mestnega štatuta, kar bi bilo verjetno in odpustljivo. Toda „Nova Soča“ je takoj potem, namreč že v svoji velikonočni številki, obširneje razpravljala o nezakonitosti volilne odredbe ter o nasledkih, ki bi utegnili nastati
—	toda visoka naša vlada se ni zganila, dokler ni bila k temu prisiljena s postavno pritožbo našega političnega društva. Kake zaključke nam je delati iz tega vladinega vedenja, to pač ni težko uganiti! Zato dosti o tem.
*	*
• *
C. kr. namestništvo poslalo je goriškemu županstvu izvirno „Slogino“ pritožbo v pretres in poročilo. V mestni hiši so napravili italijanski prevod, kateri je potem prišel v razpravo v odseku in v starašinski seji.
To pa ni bilo po volji našemu staremu znancu „Corrieru“, kateri se je hudo zre-penčil nad mestnim županstvom, ker ni zavrnilo slovenske pritožbe ter zahtevalo prevoda .nella lingua della cittš o iu quella del Governo", namreč v italijanskem ali nemškem jeziku.
V tem se kaže ,,Corrierova“ neskončna nestrpnost do slovenskega naroda! V deželi Daši ni Nemcev, razun uradnikov in posa-
mičnih priseljencev, nemščina ni deželni jezik, a vendar „Corriere" nima nič proti temu, ako v mestno hišo prihajajo nemške uloge. Piše namreč : „Znano je, da nnjnici pij dobiva od namestništva vse dopise v nemščini, ker ta je državni jezik (— od kedaj pa?! —), in temu se je treba u-dati“. Ako pa naše županstvo sprejema u-loge v jeziku deželne dvetretjinske večine, od katere Gorica dobiva vse, kar ima in brez katere bi naše mesto moralo propasti, potem je tako postopanje po „Coivierovih“ slovanožrskih nazorih nič manj nego največji narodni greh, potem to „e uu coluio da parte di uu Municipio italiano dei uostri paesi!“
Kdor išče kaj pri goriškem magistratu, poslužuje naj se „uradnega jezika", slovenske uloge naj se pa kar zavračajo — to je „Corrierov“ nauk.
Tako se drzne pisariti goriško židovsko glasilo ter hujskati proti ogromni večini prebivalstva na Goriškem ! Taka pisarija je jako pomenljiva zaradi tega, ker moremo iž nje soditi, kaki nazori bi zavladali v mestni hiši še le potem, ako bi se volitve vršile popolnoma po „Oorrierovih“ željah. Čujemo, da bi njegova stranka rada spravila letos v mestni zastop nekatere znane „Corrierove“ prvake, katerih za danes še ne imenujemo.
Denimo, da bi se jim to posrečilo, kaj potem ? Ali mari gospoda pri „Corrieru“ misli, da se bo dalo 150.000 Slovencev na Goriškem preplašiti od par lahonskih kričačev in renegatov ? Prazne marnje! Mi Slovenci pojdemo dosledno dalje po svoji poti, dokler ne dosežemo svojega namena in si ne priborimo v deželi in mestu tistega ugleda, ki nam tiče po našem številu. Tudi v goriški mestni hiši in celi upravi zavladajo takrat odnošaji, ki se ne bodo križali z našimi nameni. — Toliko v odgovor na „Cor-rierova" neslana ropotanja proti slovenske mu narodu na Goriškem !
Ko
Čitateljem našim so znani koraki, katere so slovenski stariši v Gorici naredili v dosego svojih pravic na polju šolske vzgoje za svojo mladino. V zadnji številki smo povedali, da so pred notarjem podpi-sali novo prošnjo. Vseh starišev je 220, ki so izkazali 439 za šolo sposobnih otrok. Na tej prošnji ne bo mogoče spremeniti niti pičice, ker napravljena je bila pred c. kr. notarjem. Mestni šolski svet je prvo prošnjo odstopil deželnemu šolskemu svetu, češ, da je grozovito nepravilna in zmedena. No, bo pa ta le bolj jasna iu pravilna! Nova prošnja se glasi:
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje !
Podpisani roditelji in oskrbniki šolski dolžnosti podvrženih otrok, katerih imena, rojstni dan in kraj so zapisana poleg naših, smo vložili dne 3. avgusta 1891. prošnjo na slavno mestno starašinstvo goriško, da naj poskrbi našim otrokom, ki so v mestu rojeni ali stalno naseljeni, potrebne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, ki je materni iu občevalni jezik naših otrok, v zmislu §. 1. dež. šolskega zakona z dne 6. maja 1870. št. 30.
Dasi je od tega preteklo že nad pol leta, nismo dobili na našo prošnjo še nikake rešitve in tudi vemo, da v mestnem stara-šinstvu, ni še prišla prošnja niti v razpravo. Pač pa smo bili podpisanci klicani v županijski urad, kjer so nas v italijanskem jeziku uprašali, kje so naši otroci rojeni, kje imajo domovno pravico in ali govorimo razen slovenskega še kateri jezik. Mnogi smo umeli uprašanja in smo odgovorili, kakor je, mnogi pa tudi niso umeli posebno gledč tretjega uprašanja, za kaj gre, in so temu pritrjevali, kar jim je uradnik polagal že z uprašanjem na jezik.
Z začujenjem smo slišali potem po mestu- govorico, kakor da bi bilo mnogo podpisancev na zgore omenjeni prošnji z dne 3. avgusta 1891. v županijskem uradu
izjavilo, da niso one prošnje podpisali ali podkrižali, ali da niso vedeli, kaj so podpisali, aii da svoj podpis preklicujejo, ali da občevalni jezik njih otrok ni slovenski, ali da sploh ne marajo za slovenske šole in da jih ne zahtevajo. — Vse drugače bi se moralo glasiti poročilo o našem izpraševanju, ako bi nas bil izpraševal cesarski uradnik, ki bi bil z nami slovensko govoril.
Ker se pa to ni godilo in ker nimamo upanja, da bi nam naše mestno starašinstvo prostovoljno poskrbelo ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, do katerih imamo pravico, zato se obračamo v tem oziru z novo prošnjo naravnost do visokega c. k. miuisterstva, od katerega upamo pomoči. In da se ne bo spet govorilo, da naši podpisi morda niso resnični ali da nismo vedeli, kaj smo podpisali, naprosili smo c. k. notarja g. Josipa Kavčiča in potrebne priče, da v njih navzočnosti prošnjo podpišemo ali podkrižamo.
Nasproti visokemu c. k. ministerstvu nam ni treba posebe poudarjati, da imamo pravico in dolžnost zahtevati šole s slovenskim učnim jezikom, ker to je jasno iz-rečeuo v §. 19. c. državne temeljne postave z dne 21. dec. 1867, drž. zak. št. 142, in v §. 1. že omenjene dež. postave z dne
6.	maja 1870 št. 30. Le to naj omenimo, da goriško mesto skrbi slabo za javni pouk iu da ukljub temu, da c. k. deška in dekliška vadnica, nemška mešana in slovenska dekliška zasebna šola, ter dekliški šoli čč. uršulink in šolskih sester odpirajo mnogim mestnim otrokom vrata k potrebnemu pouku, ostaja vendar po očitni izjavi mestnega šolskega nazoruika gospoda Josipa Culota v seji mestnega starašinstva in mestnega šolskega sveta okoli 700 šolski dolžnosti podvrženih otrok brez vsakterega pouka. Žalibog, da med temi je mnogo naših otrok, ki nimajo kam iti v šolo, ker, dasi nas je v občini goriški celo popisovalna komisija leta 1890 naštela nad 3200 s slovenskim občevalnim jezikom, med tem ko v resnici nas je gotovo kakih 7000, nimamo v mestni občini — izvzemši ka-tastralno občino Starogoro, ki je oddaljena nad eno uro hoda od mesta — niti ene javne ljudske šole s slovenskim učuim jezikom.
Na c. k. deški in dekliški vadnici v Gorici se rabi sicer v prvih razredih za silo slovenski jezik in naši otroci se tudi jemljejo v ti šoli, pa ne zmirom, ker vadnici niste samo za mestne otroke, ampak tudi za one z dežele in ste navadno prenapolnjeni. Deška vadnica je vrhu tega samo pripravljavnica za srednje nemške šole, dekliška pa učilnica tujega jezika in torej ne dajete otroku tega, kar ima dobiti v ljudski šoli, ker ne odgovarjate postavnim zahtevam ljudske šole. Sicer pa niti ti šoli nam niste vselej na razpolago; in če radi preobilnega števila upisanih otrok ali radi slabega napredka ne morejo sprejeti naših otrok v ti šoli, nimamo kam poslati jih in naši otroci morajo ostati brez vsakterega pouka.
V	tej sili usmililo se nas je društvo „Sloga“, ki vzdržuje trirazredno dekliško šolo, katero obiskujejo mnogi naši otroci; ali mestni šolski svet vedno toži, da šolski prostori tega društva so premajhni in da je upisanih preveč otrok. Društvo pa tudi toži, da ne more dalje prenašati gmotnih žrtev, katere mu naklada ta šola, in se je skuša iznebiti. Tako smo brez vsaktere pomoči. Zato prosimo visoko c. k. ministerstvo, naj prisili mestno občino goriško, da ustanovi za naše otroke v mestu potrebne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom.
Konečno pooblaščujemo s tem na prvem mestu podpisana gospoda: dr. Aleksija Rojica in A. M. Obizzija, da kot naša zastopnika za nas odgovarjata in da storita vse korake, ki bi se pokazali kot potrebni v dosego naše pravice.
*
*	*
Slovenski prošnji je dodan tudi nemški prevod, to pa zaradi tega, ker nam je do tega, da bo ministerstvo čitalo vse naše razloge in utemeljitve. Ako bi bila prošnja sam6 slovenska, naredil bi se v ministerstvu le kratek nemški povzetek, a obseg cele prošnje bi natančno ne prišel v poštev.
Vemo, da je visoka vlada že trikrat pritiskala na mestni magistrat, da bi rešil prvo prošnjo slovenskih starišev. Kaj je magistrat storil, je znano. Radovedni smo vsekakor, ali visoka vlada stori resneje korake zdaj, ko ima v rokah prošnjo, katere pravo veljavnost je uradno dokazana.
—	Slovenske narodne šole v Gorici so prve in najvažnejše sedanje zahteve slovenskega naroda na Goriškem!
Državni zbor.
Dnel4. t.m. jebil takozvani „velikidan“. Finančni minister izročil je poslanski zbornici vladne predloge o uravnavi valute. Poslancev se je zbralo veliko število in da čujejo sleharno besedo ministrovo, zbrali so se okoli dr. Steinbacha mize in z veliko pozornostjo poslušali njegov eksposč, a ko je končal — ploskali so mu le nekateri vladi v vsakem slučaju udani poslanci, vsi drugi pa niso prikrivali svojega iznenadenja. Vsakdor je sicer osvedočen, da ima finančni minister resno voljo stabilizovati našo vrednoto, a isto tako je vsakdor prepričan, da tega skoro ni doseči po teh predlogah, katere je izdelala vlada. Nemška levica, o kateri se je doslej sploh mislilo, da je najbolj uneta za regulacijo valute, se nič kaj ne ogreva za vladne predloge, zlasti ji ne ugaja, da je vlada določitev skoro vseh važnejših stvarij pustila za poznejšnjo dobo, da namreč ne določa natančno, kdaj bode začela plačevati v gotovini in kdaj bode vzela iz prometa državni papirnati denar. Levica tirjala bode v tem oziru določnega pojasnila in od vladnega odgovora je zavisno, kako bode ravnala. Ker je pa finančni minister izrecno povedal, da rajši odstopi, kakor da bi v tem obziru odjenjal, utegne priti vlada v veliko stisko in bode potrebovala vsak posamičen glas. — Poljaki se držč jako reservirano. Izvolili so poseben odsek, kateri bode pretresal vladne predloge in o tem končno poročal klubu. Splošno se sodi, da hočejo Poljaki, za katere je kot agrarce vladna predloga ugodna, imeti za svoje glase posebnih koncesij. Ho h en war to Veg a kluba člani tudi v tem vprašanji niso j edini. Večina sodi vladne predloge jako optimistično, dočim se ji zlasti nemški klerikalci upirajo prav odločno in energično. Nemški nacijo-nalci so s predlogo še dosti zadovoljni, le to jim ne ugaja, da bode tudi v tem slučaju obveljalo staro razmerje mej Avstrijo in Ogersko, to je 70 : 30. Ekspoze finančnega ministra pa jim ni ugajal kar nič. Mladočehi so odločni protivniki nameravani regulaciji iz stvarnih in političnih razlogov, a najhujši nasprotniki so dunajski pr o tis e mi tj e, kateri trdč, da ta predloga ne sme obveljati, pa če bi morale opozicijske stranke začeti obstrukcijo.
Začetkom seje stavil je posl. dr. Ferjančič nujni predlog, naj vlada nemudoma da preiskati po povodnji prou-zročene škode v dolinah pri Planini, Cirknici in Ložu iu naj za podporo prebivalstva takoj zahteva potrebnih kreditov. Predlog izročil se je proračunskemu odseku, da poroča o njem tekom osmih dnij.
Posl. S p i n č i č stavil je predlog, naj se otvori debata o odgovoru minister-skega predsednika na interpelacije glede isterskih razmer. Zbornica je ta predlog odklonila.
Na to je povzel besedo finančni minister dr. S t e i n b a c h : Z Najvišjim dovoljenjem izročam visoki zbornici nekatere zakonske načrte, tičoče se ureditve vrednote in konvertovanja nekaterih vrst državnih dolgov. Da je naša vrednota potrebna reforme, tega ne taji nihče, a čim so prišle nekatere določbe reforme v javnost, čuli so se razni pomisleki. Velik del občinstva sodi o vrednoti uprav fatalistično. Vsakdo čuti, da to, kar imamo sedaj, ni dobro, a vsakdor misli, da je ta stvar težko rešiti in marsikdo sodi celo, do je najbolje če se ne spremeni ničesar. Znano
Vam je, da je — ni še davno tega — izginila ažija na srebro, ne da bi bila vlada kaj storila zato, in da je došlo jako mnogo srebrnih goldinarjev v promet, katerih pa ni izdala vlada. Kdo jamči, da se vse to že jutri ne spremeni, zlasti ako se kaj nepričakovanega dogodi.
Kakor druge države, zadeva tudi nas dolžnost, storiti kar mogoče, da se zboljšajo vrednotne naše razmere, in želja, storiti kaj v tem oziru, je povod tem predlogam. Nedostatke sedanje vrednote je na vsak način odpraviti. Naglašam, da tega ni doseči brez posebnih žrtev, kajti predloge niso izvršljive, ako se ob jenem ne nakupi dovolj rumene kovine, in ta velja dosti denarja. Predloge imajo namen odpraviti alea-torične elemente od vrednote, ter je stabi-lizovati. Kar vlada predlaga, povedano je v naslovu prvega zakona, s katerim se določa, da se uvede kronska vrednota. Nova ta vrednota je vrednota bodočnosti za Av-stro-Ogersko. Za sedr.j se predlaga samo določitev in obligatorna upeljava te vrednote, a vse, kar je s tem v zvezi, nadaljši razvoj stvari do tedaj, ko se bodo začela plačila v gotovini, določilo se bode pozneje legislatornim potem. Na ta pot ni moči kreniti, potem pa se ustaviti na polovici pota. To je sedanja situvacija. Skrbeti je le, da se ne stori nepremišljeni korak. Z mnogih strani j se ugovarja, (la sedanji čas ni primeien za regulacijo valute. '1'a misel se naglasa zlasti z dveh stranij, katerih vsaka zahteva kaj drugega, kontradikto-rično si nasprotnega. Povdarja se, naj se zopet kakor 1. 1879. začne kovanje srebra za zasobnike, da dobi naš papirnati denar srebru jednako vrednost. To je stališče absolutnega interesa dolžnikovega, a prouz-ročila bi se na ta način prava revolucija cen, in zato ga ni moči odobriti. Druga stranka upa, da se bode zvišala vrednost našega denarja, da je torej ostati v sedanjih razmerah. To je stališče absolutuega interesa upnikovega. Ta stranka upa, da bode prišlo do rehabilitacije srebra, da se bode zopet doseglo mej zlatom in srebrom staro razmerje, to je 15l/2: 1. Dotlej bilo bi ustaviti kovanje srebra popolnoma. — Ti dve stranki stojita druga proti drugi, a vzlic temu sta se združili, ker se obe upirate novi vrednoti. Nasproti njima je moje stališče to-le: Jaz nečem da bi se zmanjšala vrednost našega denarja, nečem pa tudi ne, da bi se povečala, in zato je dobiti normo, da ne bode oškodovan ne upnik ne dolžnik. Da se pa doseže, treba ukreniti, na kakšen način se bode dobilo zlato, da se po ujem najde substrat za končno stabilizacijo denarne vrednosti in da se bode moči o svojem času začeti plačevati v gotovini. Govoriti mi je sedaj o relaciji. Kaj je bistvo relacije ? Relacija omogoči, da je z iz-vestno količino zlata moči plačati vsako stvar, katero je plačati v avstrijski vrednoti, s tem pa je določena vrednost naše vrednote na toliko, kolikor je te izvestne količine zlata. Mnogi pravijo: Ostanimo pri stari vrednoti in nakupimo zlata, da se bode relacija določila o svojem času po tedanjem razmerji mej zlatom in srebrom. Na ta način ostanemo tudi v bodoče še za-visni od okoljščin, a če nakupimo zlata, prisilimo državo, da se spušča v valutno spekulacijo, tem potom pa bi dosegli prav nasprotje tega, kar bi radi dosegli. Če hočemo valuto regulovati, moramo relacijo sedaj določiti. A kako ? Jedili trde, da po dnevnem kursu. Katerega dne? Mnenja o tem bila so v enketi zelo različna. Dnevni kurs je slučajen in se ravna samo po tem, kolikšno je popraševanje in ponujanje na denarnem seuinju. Zato smo se odločili za premerni kurs in našli smo ga. Izražen je v relaciji na podstavi kursov od 1. 1879. sem. Ta je mej vsemi predlogi še najpra-vičnejši, jedini katerega podpira objektiven argument. Kdor zagovarja druge kurse, govori z ozirom na svoje zasebne interese, tega pa nikakor ne morem odobriti, — 0-pravičeno je tudi uprašauje, zakaj silimo, da se važna ta stvar reši sedaj. Da nisem prepričan, da se to zgoditi mora, ne stopil bi s temi predlogami prav sedaj pred Vas. Upraševali bodete: zakaj prav sedaj, Če se je stvar toliko let odkladala, lahko bode še nekaj časa počakati. Da je valuto moči pre-meniti samo soglasno z ogersko vlado, to ni jedini odločilni moment, sicer bodemo pa o tem govorili še v specijalni razpravi. Sedanje razmere v našem denarstvu so jako nevarne in nujno je treba, da se uredš. Drugi uzrok, da je stvar tako nujna, so nove trgovinske pogodbe, katere naj stabi-ljzujejo gospodarske naše razmerje z inozemstvom. Sistem trgovinskih pogodb in stalnih carin pa je popolniti s stabilnostjo denarstva, sicer postane ničeva stabilnost, katero so določile trgovinske pogodbe. Pro-ducentje imajo pravico tirjati, da se stabi-lizujejo te razmere, a tudi tisti, ki imajo svoje imetje naložene v rentah, smejo tirjati, da se ne premene razmere producentov. Gotovo bodete upraševali: So li naše denarne razmere sedaj v nevarnosti ? Ako se zanimate za razprave glede prostega kovanja srebra v Zjedinjanih državah, zapazili ste, kako neznaten je razloček mej večino in manjšino, in kako lahko bi mogle ameriške razmere uplivati tudi na naše. Kdo more reči, bodo li ali ne bodo v Ameriki ukrenili svobodno kovanje si^ebra. Naša dolžnost pa je skrbeti, da storimo pravočasno vse, kar treba, da smo pripravljeni tudi
za ta slučaj. Ako reguliramo vrednoto, ne smemo obstati sredi pota, delati nam je na vso moč na to, da vrednoto realizujemo, da pridemo do plačevanja v gotovini. To pa se mora storiti tako, da bode uspeh brezdvoj-ben. Prav zato ne predlagam nikakega roka, kdaj naj se začne plačevanje v gotovini. Ako bi Vi v tem oziru določili kakšen rok, predno imate v rokah v to potrebnih sredstev, sosebno dovolj zlata, potem ste se vedoma spustili v spekulacijo, in to je n e k a j, č e s a r j a z na sedanjem svojem mestu nikdar odobril ne bom. Se na neko drugo stvar se je ozirati, na to namreč, da bi se po premembi vrednote ne zmanjšalo število kolajočih sredstev. To bi utegnilo uničiti vso stvar in zato ni mogoče določiti nikakih rokov. Odkar sem nastopil svoje mesto, bavil sem se s tem u-prašanjem in vedno bolje spoznal, da se množe nevarnosti toliko bolj, kolikor dalje se odlaša rešitev. Laglje bi bilo pustiti to reč v miru in ne storiti ničesar. Očitanja zaradi tega bi ne bila posebno velika. Tega pa nisem storil. Zdaj je Vas, gospoda moja, zadela dolžnost, da uvažite to stvar in odločite o njej v korist drage domovine.
Na to se je začela specijalna razprava
o	d unajski h pro m e tnili predlogah.
Poročevalec dr. Russ zagovarja obširno napravo dunajskega kanala in zimskega pristanišča, češ, da je v notranji zvezi z drugimi napravami ter velike važnosti.
Hohenwartovega kluba član posl. Di-pauli zavrača očitanje, da hoče konservativna stranka vso stvar zavleči in naglaša, da ni niti političen in stvaren protivnik predlog, a vsake točke ni smeti postavljati pred poslance, češ, če ne glasujete zanjo, niso Vaše simpatije za Dunaj iskrene. Prav zato se ni čuditi, da je postalo zaupanje v parlament — jetično. Glede dunajskega kanala izrekli so strokovnjaki samo tehnično svoje mnenje, o potrebi in koristi te naprave ni nikjer govora. Zato predlaga, naj se ta del predloge vrne budgetnemu odseku. Kdor pozua gospodarsko stisko kmetskega prebivalstva, kdor čuje groinenje na soci-jalnem obzorju, mora dvakrat preudariti, kako mu je ravnati v tem slučaju, ne zme-neč se za voljo in nevoljo.
Posl. S u e s s pravi, da se zavrže vsa predloga, če se vsprejme Dipaulijev nasvet Vodna pota so nujno potrebna. Govornik zagovarja obširno predlogo, trdeč, da je e-minentne koristi ne samo za Dunaj, ampak za vso državo.
Posl. grof F r i e s nasvetuje za slučaj, da bi bil odklonjen predlog Dipaulijev, naj vlada premisli, kako bi bilo fekalije dunajske, vredne na leto do 6 milijonov goldinarjev, porabiti za kmetijstvo.
Vladni zastopnik sekcijski načelnik W i 11 e k se poteza za dunavski kanal in ga priporoča v vsprejetje, ker je v notranji zvezi z drugimi predlogami in od njih neločljiv. Razprava se na to prekine.
Posl. dr. L a gi nja in tovariši inter-pelujejo ministerskega predsednika, kako posreduje, da pridejo d zmislu isterskega dež. reda do Najvišje vednosti govori, govorjeni v isterskem deželnem zboru v hr-vatskem jeziku, in interpelacije do vlade in deželnega odbora, stavljene v tem jeziku, ko vse to ni zabeleženo v zapisniku. — Posl. Hauck interpeluje zaradi strajka dunajskih kočijažev; posl. Rizzi zaradi odpusta delavcev v arzenalu v Pulji; posl. Pacak pa zaradi sistiranja ukrepa obč. odbora v Kutni gori, s katerim se je izreklo soglasje z mladočeškim oklicom na narod. „Slov. Narod".
SOFI1I
Iz kobariške okoliee, li. maja. — Z dnem 15. maja otvori se novi poštni urad pri Robiču in poštna zveza^ med Kobaridom in Podbonescem (oziroma Čedadom) po starodavni cesti ob Nediži. Naj mi bode dovoljeno o tej cesti podati nekaj zgodovinskih črtic. Ta cesta bila je v starem in celem srednjem veku edina vozna kupčijska cesta na vsem Tolminskem; vezala se je v Kobaridu s predelsko in pospeševala promet med našo deželico, kakor tudi sosedno Furlanijo s Koroškim in drugimi planinskimi pokrajinami. Veliko se ima bližnji Čedad (prej glavno mesto Furlanije) tej cesti zalivaiiti za svojo sijajno preteklost. Ko se je v 16. stoletju začela zidati cesta ob Soči v Gorico in malo prej ona čez Pon-tebo, obračati se je začela trgovina čedalje bolj v Gorico in zlasti v Videm; Čedad pa je zgubil svoje prvenstvo.
Vkljub temu, da je uživala cesta ob Soči v prejšnjih stoletjih nekatere privilegije, vendar je občevalo tolminsko prebivalstvo, zlasti pa Korošci in gor. Štajerci, z Goriško najrajše po Nediži. Kako velik promet je moral prej biti po tej cesti, spoznamo iz tega, kar pripovedujejo stari ljudjč, da je bila večkrat cela vrsta voznikov (večkrat je segala do Molide) ustavljenih v Starem selu pred kovačnico, od katere so pomoči potrebovali. Ti vozniki morali so biti večinoma Nemci, ker še do zdaj je ohianil kovač nemško hišno ime Šmid. (enako v Kobaridu.)
Ko se je 1. 1870. merila predelska železnica, bilo je od italijanske strani že sklenjeno, da se takoj prične zidati železnica ob Nediži do Kobarida, do kamor so jo bili že zmerili. Žalibog, daje up dveh železnic splaval po vodi — zidala se je železnica čez Pontebo, dasi je za več kilometrov (okoli 13) daljša od projektovane ob Nediži čez Predel. Važnost nedižke ceste (zlasti v vojaškem oziru) spoznala je tudi država, katera jo je I. 1880. vzela v svoje oskrbovanje.
S to poštno zvezo se tedaj nekaj od-pomore mejsobnemu občevanju, — hvala srčna vsem možem, ki so k temu pripomogli! — ker naše prebivalstvo še vedno obilo kupčuje z Beneškim, zlasti z drvi, katerih se na leto preko 8000 sežnjev izvozi .Tudi bode potovalcem iz kobariške okolice in z Bolškega, koji so namenjeni v Gorico ali Trst — ali obratno — na izbiro dano, da se poslužijo pošte ob Soči, ali pa te ob Nediži po lepej njeni dolini v Čedad, od tod pa z „lukaniatijem“ preko Vidma v Gorico ali Trst. Poštna vožnja je tako urejena, da ima zvezo z železuičnimi vlaki, ki odhaja jajo iz Čedada preko Vidma v Gorico — ali narobe. Pošta bode odhajala iz Kobarida v Čedad ob 10. zjutraj; prilično ob istej uri tudi iz Čedada v Kobarid.
Voznina s pošto iz Kobarida v Čedad stane 82 kr., iz Čedada v Gorico z železnico 1 gl. 30 kr. našega denarja. Potovalci iz Gorice v Kobarid ali na Bolško se lahko poslužijo jutranjka vlaka,ki prihaja iz Gorice preko Vidma v Č dad nekaj minut pred 10. uro (motite se, ker prvi vlak odhaja iz Gorice v Videni šele ob 10’07 zjutraj. Na to stran torej ne bo pripravne zveze! Uredil.)
—	od tod jim je prilika peljati se s pošto v Kobarid; —- enako se lahko tukajšni potovalci poslužijo vlaka, ki odhaja iz Čedada ob 3‘/a popold. da pridejo okoli 5 ure v Gorico.
Iž Kožbane, 18. maja. — Preteklo nedeljo J5. t. m. imel je naš rojak, popotni učitelj g. A. C o t i č, tukaj za trtorejce v pričo obilo zbranih posestnikov po popoldanski službi božji o trtni rosi (Peronosnori) in o kletarstvu sploh zelo zanimiv in pre-pričaven govor. Prav hvaležni smo mu za-rad vsestranske požrtovalnosti in izbornega pouka. Bog plati!
Po dokončanem pouku pokusil je prijazni gospod vino iz nekaterih kletij, in se je prav pohvalno izjavil o našem vinu, ki je od nekdaj pod imenom „Kožbanec“ kot poletno vino med vsemi briškimi vini zelo priljubljeno in na najboljšem glasu.
Tudi letošnjega vina je tukaj še precej za prodaj. Škoda, da nimamo ceste, da bi vinotržci z vozom kar naravnost k nam zahajali.
Plačujemo menda že 24 let visoke doklade za ceste, a ceste nimamo. — Plačevati, a nič imeti, je pač grenka reč! —
Občinar v imenu več drugih.
Iz Dornberga, 15. maja. — Mislil sem, da se vendar kedo oglasi v cenjeni „N. S.“ radi letošnjega vojaškega nabora. Ker ste, g. urednik, vedno v zadregi s prostorom, naj omenim le na kratko.
Dornberška občina je dala letos 34 vojakov, lani 28 , predlani tudi nič manj; tedaj je iz naše občine pri vojakih 90 najboljših mladičev. Pomislite, koliko zgubimo delavnih moči na dan, na mesec, na leto — v treh letih!
Št. Andrež in Čepovan nista nič manjši občini od dornberške, in vendar je dala prva 2 in druga 3 vojake; Dornberg pa 34!! Kaj nam je storiti? O preteklosti ne govo-vorimo več, kar je potrjenih je potrjenih, pač pa o prihodnosti. Ali bi ne kazalo, g. urednik, napraviti prošnjo do merodajne oblasti, da bi se nas v prihodnosti kaj usmilili? (Prositi dovoljeno je vsakemu državljanu, vendar dvomimo, da bi kaj opravili. Država jemlje — kjer najde, kajti kjer ni, tudi vzeti ne more. Za bridkosti in solzč pa se ona ne briga! Ured.) Zemlja je itak nerodovitna, če jo pa še obdelovali ne bomo?! Kmet delaj, trpi, plačaj — pa molči!
T...............y.
Politični razgled
Notranje dežele.
Hrvaško. — Bliža se čas novih volitev za sabor (državni zbor) kraljevine hrvaške. Tri stranke se bodo borile druga proti drugej, namreč: vladina ali madjaronska, zmerna opozicija ali obzornika in stranka prava ali starčevi-čanslca. Ni dvoma, da bodo imeli madjaroni tudi po novih volitvah večino, kajti oni so složni med seboj, na svoji strani imajo mogočno vladino roko, dočim je opozicija razdeljena na dva tabor ja, ki si srdito stojita nasproti. Vlada podpira madjarone z vsemi možnimi sredstvi, ki bijejo naravnost v obraz ustavni obliki naše države. Madjaroni smejo ag it o vati, rogoviliti, slepiti in strahovati volilce kolikor jim je ljubo in drago, opozicijonalcem se pa delajo ovire, da niti volilnih shodov ne morejo sklicevati. Opozicijonalni kandidatje so vsak hip v nevarnosti, da jih ne denejo pod ključ. Odličnejši in uplivnejši Hrvatje se ne smejo prikazati
med volici. •— Naj povemo eden slučaj, ki označuje postopanje hrvaške vlade. Na povratku z Dunaja v Gorico vozili smo se v družbi z
opatom M , ki nam je pripovedal čudne,
neverjetne stvari, katere delajo največjo sramoto končujočemu 19. stoletju. Pokazal nam je odlok, v katerem je rečeno, da je opat znan kot puntar in hujskač-, zaradi tega naj se do končanih volitev ne prikaže v vas med ljudi, sicer ga z oboroženo silo odženejo v njegovo domačij o. Tako počenja hrvaška vlada z opatom. Kaj si dovoljuje z nižjim ljudstvom ali z odvisnimi uradniki in služabniki, to si lahko mislimo.
—	Naravno je, da morajo taki odnošaji v sreč boleti vsakega zavednega Slovana. Toda še huje nas mora boleti prežalostna resnica, da opozicija proti takim nasilstvom ni edina, ampak razdeljena na dva sovražna si taborja, katerih vsak se bori za svoje kandidate. Bratje, kaj bo iz tega boja? Ali se nič ne bojite, da bi od Vašega razpara ne imeli dobička madjaroni in sploh sovražniki enih prav tako kakor drugih? Oboji imate enega in istega močnega sovražnika-, potlačite složno poprej njega, potem uredite svoje notranje razmere po p •treba h, za katere bo večina. Boj proti madjaronstvu je skupna in prva dolžnost vsakega Hrvata, vsakega Slovana, vse drugo je notranja postranska zadeva. Tako je naše mnenje.
—	Pred nekoliko tedni pojasnili smo svojim čitateljem dalmatinsko uprašanje, ki čaka nujne rešitve. Dejali smo, da ta dežela »pada državo-pravno k trojedini kraljevini hrvaški, a v resnici ima svoje zastopnike na Dunaju v državnem zboru naše državne polovice. Za Dalmacijo veljajo prav za prav le oni zakoni, katere sklepa hrvaški sabor, toda v resnici veljajo tamkaj oni zakoni, kakor pri nas. To je tista zmešnjava, iz katere bi se Dalmatinci radi rešili ter združili se s Hrvaško, kamor državopravno spadajo. — Da se to državno pravo tudi priznava, pričajo nam vsi kraljevi reskripti od najstarših časov do današnjih dnij. Talco je Njegovo Veličanstvo izdalo 6. t. m. reskript, s katerim je bil zaključen It r vaški sabor. V dopisu na bana pravi cesar: „ Velemožnomu banu kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije itdIn v pismu: „Pošto se usmi-
s^n........... konac	petgodišnjega zakonarskoga
perioda sabora kraljevina Naših Hrvatske Slavonije i Dal m a c ij e ... itd". V pismu na sabor pa pravi cesar: „ Velmožam, dostojanstvenikom i zastupnikom naroda, sakupljenim na saboru kraljevina Hrvatske, Slavonije i D a l m a c ij e, kraljevski Naš pozdrav/“ — Hrvaški sabor jc veljaven torej tudi za D a l-m a c i j o — a vendar sedi njeni zastopniki v državnem zboru dunajskem! To je tisto dalmatinsko uprašanje, ki čaka rešitve in ki daje pogosto povod ostrim časnikarskim in drugačnim razpravam in borbam!
Ogersko. — V Budimpešti osnovalo se je „ Madjarsko društvo“, kojemu edini namen je: pomadjariti do zadnjega kotiča prestolnico ogersko. Društvo vodijo načela, ki so izražena v naslednjih desetih zapovedih.
1. Podpirajmo se med seboj v vršenju svoje svete dolžnosti.
2. Govorimo, kjerkoli je le mogoče, edino le madjarski in delajmo na to, da taki stori vsak član našega društva, kateri umeje madjarslci.
3. Budimo javni duh domoljubja in narodno zavest.
4. Izogibajmo se kolikor mogoče tukajšnjih tujih časopisov. Ne naročajmo se na nje. Z dušo in telesom delajmo na to, da bodo na javnih mestih izmed domačih edino le madjarski časopisi.
5. Podpirajmo madjarsko časnikarsko, nladjarsko knjigo in umetnost.
6. Naročajmo sam6 pri takih obrtnikih in kupujmo samo pri onih trgovcih, ki imajo napise edino le v madjarskem jeziku.
7. Ne hodimo k švabsliim zabavam.
8. Ne sprejemajmo švabskih jedilnih listov.
V	kavarnah in gostilnah naročajmo po madjarsko zaželjena jedila in pijače.
9. Vsakdo od nas bodi bojevnik za ma-djarizovanje. Ako naletimo kje le najmanjio nasprotje madjarstvu, dolžnost nam je, da to takoj naznanimo načelništvu.
10. Vsakdo od nas naj privede k društvu vsaj še enega člana.
To si zapišimo v sreč in vršimo strogo ta načela“.
Tako delajo Madjarji v Budimpešti proti nemškemu življu. Ne bilo bi napačno, ako bi jih nekoliko posnemali tudi. mi Slovani.
Domače in razne novice
Osebne vesli. — Č. g. Franc C as t e 1-1 i z, katehet na tukajšnji deški vadnici, postal je profesor verstva na ženskem učiteljskem izobraževališču.
Gospoda Franc Sivec in Karol Travan postala sta definitivna učitelja na c. kr. deški vadnici v Gorici; s to službo je združena plača X. razreda.
— Gospod Ivan Kranjec, naš rojak iz Kobarida, imenovan je blagajnikom ljubljanske hranilnice.
— V Ronkali je umrla gospa Ana udo-va Lokarjeva, veleposestnica v Ajdovščini, po 10-mesečni mučni bolezni v 47. letu svoje dobe. Njeno truplo prepelje se danes v Ajdovščino, kjer se položi k večnemu počitku. Pokojnica bila je n&rodna gospa, ki je vselej oddajala svoj glas za narodnega kandidata ter zanimala se za naše narodne zadeve in potrebe. Svoje si-
nove je vzgojila v odločno narodne može, kakoršnih je zlasti v deželi naši še vedno mnogo premalo. Zato: Čast njenemu spominu! Mir in pokoj njenej duši!
Umrl je v Gorici v ponedeljek jutro dobro znani zdravnik dr. Ivan Saunig v 47. letu svoje dobe. Rojen je bil v Biljah pri Gorici, toda po vzgoji bolj laškega duha, dasi vseskozi pošten, blag in pravičen mož, ki si je pridobil v vseh krogih brez razlike narodnosti popolno spoštovanje. — Po dokončanih zdravniških naukih posloval je več let na dunajski kliniki, a 1. 1879. se je preselil v Gorico. Od 1. 1883. je bil primarij norišnice pri usmiljenih bratih ter zdravnik tvornic v Stračicah in Podgori. Zapustil je mlado udovo z dvema otročičema. Sijajen pogreb vršil se je v sredo; udeležba je bila ogromna. Vse rodbine, v katerih je pokojnik zdravil, bile so zastopane. Vrvice pri vozu nosili so gg. doktorji Babarovicli, Bramo, Fratnich, Grešič, Kersovani, Lisjak, Pontoni iu Vilat. Za vozom so šli tudi sorodniki in deputaeija iz Bilj. Na pokopališču govoril je dr. Kersovani ter vzel slovo od njega v imenu vseh njegovih stanovskih tovarišev. Naj v miru počiva!
»Goriška Čitalnica11 priredila je v soboto 14. t. m. svojim članom in povabljenim gostom zadnjo veselico v letošnji veselični dobi. Udeležba je bila od začetka le bolj pičla, a pozneje se je nabralo precej odličnega občinstva. — Pod vodstvom gosp. Ivana Mercine pele so se tri pesmi, med temi dve s spremljanjem orhestra. Forster-jev „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni“ je jako obširua skladba, ki se je prav dobro izvršila; enako Nedvedov mešani zbor „Nazaj v planinski raj!“ Volaričev ženski zbor s spremljanjem orhestra „Slovenskim mladenkam" moral se je ponoviti. Igra „Kdo se poslednji smeje*1 zahteva izurjenih igralcev; take je tudi našla. Gospod Sivec in g čna Jug sta sicer že znani in priznani spretni in izborni moči v Taliji-nem hramu naše Čitalnice, in ni čuditi se, ako sta izvrstno pogodila svoji ulogi. Toda čuditi se moramo, da je popolnoma nova prikazen na našem odru, gospodična L i č-n o v a, pri svojem prvem nastopu v Gorici žela od vseh stranij obilo zasluženega priznanja in hvale. „Goiiška Čitalnica41 je pridobila v tej gospodični izvrstno moč za svoj gledališki oder! Po „beseditt vršila se je živahna plesna zabava.
Slor. bralno in podporno društvo v Gorici imelo je v nedeljo 15. t. m. občui zbor, kateremu je predsedoval bivši podpredsednik g E. Klavžar, ker je bil predsednik g. dr. Gregorčič zadržan. Po kratkem nagovoru g. podpredsednika, v katerem je poudarjal važnost in pomen tega društva za nas go-riške Slovence ter priporočal, naj vsakdo osebne navskrižnosti in mržnje pusti na stran, ter voli tako, kakor zahteva prospeh tega društva, poprime g. Franjo Feifila besedo ter z naudušeno in ognjevito besedo razlaga neumorno delovanje in neprecenljive zasluge bivšega predsednika za razcvit tega društva ter priporoča, da ga občni zbor z ozirom na to z vsklikom jednoglasno izvoli predsednikom. Ko govornik konča, usta-nejo vsi navzoči društveniki s svojih sedežev in gromoviti „Živio dr. Gregorčič" potrdili so, da je bil predlog g. Ferfile vsem iz srca vzet. Na to se je vršila volitev odbornikov in namestnikov čisto mirnim potem. Izvoljeni so bili v odbor skoro jednoglasno gg: Ber-buč Ivan, Rojic dr. Aleksij, Prinčič Karol, Lodatti Lenard, Musič Josip, Gabršček Andrej, Fon Anton, Cvetrežnik Miha, Hrovatin Leopold iu Kavčič Ivan. — Namestniki : Kopač Jernej, Drašček Peter in Tomažič. V ponedeljek konstitoval se je odbor in sicer takole: Fon, podpredsednik; Gabršček, blagajnik; Mužič, tajnik; Prinčič, knjigovodja in Hrovatin J os. gospodarnik in knjižničar.
—!•—
Veteransko društvo (s popolnim naslovom: II. primorsko vojaško veteransko društ vo za pokneženo grofijo goriško in gradiščansko) imelo je v nedeljo svoj letni občni zbor. Udeležba je bila obilna, okoli 200 mož. Poleg navadnega dnevnega reda omeniti nam je obširneji nagovor predsednika Jacobi-ja, ki je omenil, da se je društvo udeležilo odkritja Radeckijevega spomenika na Dunaju in da je položilo na spomenik po grofu Strassoldu, praunuku slavnega maršala, krasen venec s trakovi. Pri volitvi izvoljen je bil dosedanji predsednik gosp. A. Jacobi s 161 proti 25 glasovom; prvi podpredsednik je ostal pl. Hentschel, kot drugi podpredsednik pa je bil izvoljen grof Puppi. — Vladin zastopnik vitez Bosizioje častital zopet voljenemu predsedniku iu prvemu podpredsedniku ter izjavil, da društvo se nahaja v dobrih rokah. Zbor je bil sklenjen z viharnimi živio, hoch in evviva-klici na presvetlega cesarja.
»Lega Xa’/.ionale“ se je začela že oglašati s svojo protislovensko delavnostjo. Deželni šolski svet jej je namreč z odlokom 15. t. m. št. 354 dovolil, da sme ustanoviti pri Soškem mostu (Via degli scogli) zasebni otroški vrtec. V Gorici vzdržuje že mesto samo šest otroških vrtcev, v katere se lov6 slovenski otročiči, imamo tudi zasebne enake zavode, a zdaj pride še „Lega Na-zionale“ ter seje svoje polaščevalne pasti tje, kjer se jej zdi to najbolj potreba. Pozor rojaki! Vsak Slovenec naj svoje manj zavedne vojake odvrača od laških otroških vrtcev in. Sol; ako izv6, da so kaki sloven-
ski otroci v laških zavodih, skuša naj sta-riše poučiti in pregovoriti, da svoje otročiče pošljejo v naše vrtce in šole. Vsakdo naj stori v tem oziru svojo narodno dolžnost, pa se nam „Leginih“ rovarstev ne bo prav nič bati!
Podružnica nemškega „»chulvereina“ v
Gorici priredi v nedeljo od 3. popoldne naprej veselico na starem strelišču v Panovcu. Sodelovala bo mestna godba. Igralo se bo na kegljišču in streljalo za dobitke v vrednosti 200 gld. Prosta zabava. — Lanska veselica tega društva je bila baje jako sijajna. V Gorici nimamo nikakega uzroka uznemirjati se zaradi nemškega tega društva, ker za nemško politiko na Goriškem ni ugodnih tal.
Vojaštvo v Gorici. — Prejšnja leta je bilo v Gorici vedno po več bataljonov pešcev; s temi je bila tudi vojaška godba, ki je veliko pripomogla k veselejšemu življenju. Zadnja leta smo pa imeli tukaj le po par batalijonov lovcev, kateri nimajo svojih godb, kar smo Goričani precej lmdo občutili. Pravijo, da so vojaške oblasti hotele s tem kaznovati Gorico zaradi nekaterih la-hončkov, ki so z belini očesom gledali c. kr. avstrijske uniforme. — Kakor pripoveduje „Cori'iereu, dobimo pa po velikih vajah tri batalijone pešcev št. 53 (Leopoldov-ci) in vojaško godbo. Da bi to bilo tudi res!
Radodarni doneski. — V zadnji številki smo omenili, kako se na Goriškem pri vsaki možni priliki zbirajo radodarni doneski za naše učne zavode v Gorici, kar je najlepše spričalo o izgledni narodni požrtoval-nosti našega ljudstva. Te dni smo prejeli zopet 30 gld., reci: trideset goldinarjev, katere so zložili „kotarski pravdarji in prav-darke.“ Slava takim pravdarjem, ki končujejo svoj prepir s toli plemenitimi deli! Hvala jim! — • Dalje je došlo:
Prijatelji v Cerknem 2 gld. 70 kr. — Jernej Kopač, narodni svečar v Gorici, 3 gld. — Franc Bavčar, znameniti umetni mizarski mojster v Selu pri Črničah, 1 gld.
Prihodnja božičnica „Sloginih“ učnih zavodov dobila je od čistega dohodka Sokolske veselice 15 gld.
Bog povrni!
Tržne cene. — Kavi je cena močno padla, zlasti nižjim vrstam. Santos prodaja se po 130, 132 in 136 gld. kvintal; sandomingo in java po 160 iu 164; portoriko po 172 do 186; cejlon in moka 185. — Sladkor po 36'/2- — Petroliju je cena padla; prodaja se po 171/Z. — Slanina (Špeli) nova po 52 do 54, stara po 56 do 60.
—	Maslo surovo po 60 do 70, kuhano po 80 do 85.
M 'i k i je cena padla; zdaj se prodaja: A. po 16.10, II. 15.70, III. 15.10, IV. 14.70, V. 13.60 in VI. 11.60. — Otrobi po 5.50 do 5.70.
Češenj prihaja mnogo in lepih na goriški trg. Izvažajo jih prav mnogo na tuje. Danes so se prodajale v Gorici na drobno od 15 do 20 kr. kilo.
Za vinogradnike. — Kakor je razvidno iz današnjega razglasa slovenskega oddelka deželne kmetijske šole, priredita se dva poučna tečaja o zimskem in zelenem po-žlalitnjevanju, o oskrbovanju, kakor tudi o raznih boleznih trt.
Prvi tečaj bo od 7. — 12., drugi pa od 12. — 19. junija t. 1.
Opozarjamo naše velike iu male posestnike, da bi se udeležili imenovanega tečaja v obilem številu. Pri tem tečaju bo imel vsak obiskovalec tudi priliko, prepričati se, kako je treba razne kmetijske rastline obdelavati in oskrbovati, da se doseže čim večji dohodek tudi pri majhnih stroških.
Iz Podgore nam poročajo: Goriški mi-rodilničar (drogijer) Giulio V ie l me tt i poslal je pismo v Piedimonte. Ker je v oklepih bila dodana Podgora, došlo je pismo res tudi v našo vas — toda Podgorec, komur je bilo pismo namenjeno, ga ni hotel sprejeti in je pismo zavrnil z opazko, da ou ne biva v Piedimontu. Tako je prav! Naj bi storil tak6 vsak Podgorec, ki dobi enaka pisma! Nekateri Podgorci, ki kupujejo pri Vielmettiju, so že sklenili, da odslej lie pojdejo več k njemu; on naj si išče odjemalcev v laškem Piedimontu!“
Priltobičll blizu KobaiMaje bil v nedeljo 15. t. m. slovesno otvorjen novi poštni urad. Prvi poštni voz dočakalo je mnogo ljudstva iz tamošnje bližine; ko je voz pridrdral do Robiča, zagrmeli so možnarji. Poštni komisar iz Trsta iu poštar Volarič peljala sta se do prve laške pošte v slovenskem Pod-bonescu ter ogledala si tamošnji poštni urad. Ljudstvo je močno veselo nove pridobitve. S pošto je združena tudi poštna hranilnica.
Razdelitev občinskih zemljišč na Tolminskem prav lepo napreduje. Zadnje čase so razdelili Idrci, Kamenci in Kobaridci. Zdaj delijo Staroselci; delo je prevzel gosp. Ivan Lapanja. Kamenci so dobili prav dobro zemljišče, ki se bo dalo še mnogo zboljšati. Tudi Kobaridci so jako zadovoljni z razdelitvijo. — Razdeliti nameravajo dalje tudi Trnovci, Krejci, Seljani in Modrejci.
V	teh krajih pa ne gr6 vse gladko, ker nekateri bi radi delili po davkih, drugi pa v enakih delih med vse Občinarje brez izjeme. NajpravičniSa razdelitev je zadnja: vsem Občinarjem enaki deli. To načelo veljil skoro pri vseli delitvah občinskih zemljišč. Želeti bi bilo, da bi se sporazumele na enak
način vse občine in da bi se razdelitev povsod mirnim potom in čim prej dovršila.
Iz Išia na Gorenjem Avstrijskem dobili smo od nekega delavca dopis, kateri ne moremo priobčiti, ker razkriva svetu prežalostne novice. Dopisnik imenuje nekatere preddelavce iz Sužida in Ladrij pri Kobaridu, kateri baje neusmiljeno ravnajo s svojimi tovariši, katere nadzorujejo; dopisnik našteva več podrobnostij. ki so tako grozne, da jim skoro verovati ne moremo. Želeli bi, da so poročila dopisnikova pretirana.
Z Dunaja nam poročajo, da bo dijaški list „ V e s n a “ izhajala nepretrgoma dalje, ne pa da je zaspala, kakor se je baje že govorilo, zlasti pa pri nas v Gorici. (Mi nismo slišali nič takega). Te dni izidete dve številki v skupnem zvezku. —
Grof Taaffe odgovoril je pretekli teden na več interpelacij, katere so bili o svojem času stavili naši poslanci zaradi zdivjanih odnošajev v Istri. Interpelacije so živo slikale neznosno stanje slovanskega prebivalstva, navajale dneve, kdaj so se vršile posamične grozovitosti, in osebe, ki so jim bile žive priče. A kaj je odgovoril nemški grof Taaffe?! Po njegovih besedah vlada v Istri najlepši mir in red, zakoni se spoštujejo, vladini organi (zlasti pa Elluschegg v Poreču) vedejo se nepristransko, volitve se vrše pravilno, a če se včasih kaj pripeti, so to le malenkosti brez pomena; skrataka, grof Taaffe našel je v Istri vse v najlepšem redu. Naši poslanci so torej govorili neresnico v svojih interpelacijah, s katerimi so delali krivico istrskim Lahonom in njih vladinim pomagačem! Zapomnimo so dobro ta odgovor dunajske ekscelence! — Prof.
S p i n č i č je predlagal v sobotni seji, naj bi se začela razprava o Taaffejevem odgovoru, a ta predlog je bil odklonjen. Našim poslancem ne preostaja drugega nego počakati prihodnjo proračunsko razpravo, ko bodo imeli dosti prilike, da po vrednosti osvetlijo odgovor grofa Taaffeja, kateri naj do tje mirno spi na lovorikah svoje »nepri-stranske politike1*.
Iz Ljubljane poslal nam je tamošnji magistrat naslednji:
Pop r n v e k.
„Nove Soče" štev. 18. z dne 29. aprila letos (izdaja za deželo) pripoveduje med »domačimi in raznimi novicami1* s „Kranjske-ga“, da je magistrat stolnega mesta Ljubljane poslal uradno pismo nekemu slovenskemu županstvu in daje pismo bilo nemško.
Preiskava je pokazala, da utegne meriti „Nove Soče11 poročilo na mestnega magistrata poslatev, ktera je šla na županstvo občine Šent Peter pri Gorici. V tem slučaji pa je bila stvar ta. Magistrat je imenovanemu županstvu vrnil brez vsacega dopisa neški „ZusteHschein“, s kt.erim je županstvo v Št Petru poslalo semkaj nemšk dopis na neko privatno osobo. Na nemškem tem dopisu se nahaja tudi uradni pečat z legendo: „Bftrgermeisteramt St. Peter“. Magistrat bi bil torej postopal tudi pravilno, če bi bil županstvu v Št. Petru res odpisal nemški, ker rešuje po obstoječih določilih na podstavi jednakopravnosti slovenske vloge slovenski, nemške pa nemški. Le dosledno je bilo, da se je vrnil prejeti nemški „Zustell-scheiu“ v zavitku z nemškim dopisom.
Blagovolite ta popravk objaviti v smislu §. 19. tisk. zak. v prihodnji številki Svojega cenjenega lista.
V	Ljubljani dne 1‘2. maja 1892.
Župan : Grasselli.
Ta popravek je za nas na več stranij jako zanimiv in dalo bi se o njem obširno razpravljati in pisati, česar pa po tiskovnem zakonu na tem mestu danes ne smemo. Veseli nas pa, da se je s tem razkrila resnica, ki se je kolikor mogoče prikrivala, da županstvo v Št. Petru dopisuje kaj rado v nemškem jeziku. DomA sicer tega ne dela, a če piše n. pr. v Ljubljano, mora biti, seveda, vse nemški. Takih županstev je sicer malo v deželi in bo jih vedno manj, toda naša dolžnost bodi, da se ta napaka kakor hitro mogoče odpravi!
Književnost. — Podjetni tiskar in založnik J. Krajec v Novomestu izdal je zadnji čas zopet tri lepe zvezke svoje „Na-rodne bibioteke“, med temi dve izvirni povesti. Zvezki so naslednji: 1. Solnce in senca. Povest. Priprostemu narodu v pouk in zabavo spisal J. Benedek. Str. 147. Cena 15 kr. — 2. Svitoslav. Povest za slovensko ljudstvo. Spisal Vonomir Križan. Str. 82. Cena 15 kr. — 3 .Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Poljski spisal H. Sien-kiewicz. Poslovenil Podravski. Str. 146. Cena 30 kr.
Za 60 kr. dobi torej lahko vsakdo tri obširne zvezke z zanimivim 111 poučnim berilom. Želeti bi bilo, da bi se Krajčeva biblioteka hitreje razširjala med narod nego doslej!
Raznoterosti
Slovanske drobtine. — Urednik „Prija-telja Naroda“ v Zagrebu, o katerem smo poročali, da so ga zaprli, bil je po 21-dnevnein preiskovalnem zaporu izpuščen. — Za bana Jelačiča, slavnega Hrvata, vršila se je sv- maša zadušnica 20. t. in. v cerkvi sv. Marka v Zagrebu. — Cešl:i dijaki so poslali profesorju Sp inči ču adreso s 700 podpisi. — Ivan Kendio, prosluli hrvaški kipar v Trstu, iz-
delal je prekrasen nagrobni spomenik pokojnemu slovenskemu rodoljubu Francu Kotniku na Verdu. Spomenik je postavila rodbina. — Prof Sirne Ljubič, slavni hrvaški učenjak in predstojnik arheološkemu oddelku narodnega muzeja v Zagrebu, je upokojen. Na njegovo mesto je imenovan gimnazijski ravnatelj Grškovic. —
Drobiž. — Bnkovinski deželni predsednik grof Pace, ki ima za soprogo hčer barona Winkler-ja, imel je dvoboj z grofom Mustatom. Državno pravdništvo 2ačelo je proti njima kazensko preiskavo, katera je pa bila ustavljena na povelje cesarjevo. — Grof Hartenau (princ Battemberg), bivši bolgarski knez, postal je generalmajor in poveljnik 11. brigade v Gradcu. — Cesaričina udova Štefanija potuje po južni Italiji. Popise svojih potovanj in izletov popiše v posebni knjigi. — Kolera se je že oglasila na izhodu in to v Avganistanu (Azija). Ruska vlada stori vse mogoče korake, da bi se ta morilka ne širila proti zapadu. — Kolera baje strašno razsaja v Harrari (Afrika). V Massavi so storili vse možne previdnostne korake, da bi odvrnili od sebe to strašno morilko. — V Blagaju (Bosna) umrla je 11. t. m. starka Gjulsa Vračuša v 129 letu svoje starosti. — Proti pijanstvu iznašla sta baje dva amerikanska zdravnika zdravilo, ki se je že izkazalo kot uspešno.
Gregorčič - Levstik. — Omenili smo že Vatroslava Holza „Spomine na znamenite može slovenske", katere je čital v »Čitalnici Tržaški" in katere prinaša zdaj „Edinost“ v podlistku. V predzadnji številki čitamo jako zanimive črtice o pokojnem Levstiku. Med drugim čitamo tamkaj tudi o prvem sestavku našega slavnega rojaka Simona Gregorčiča z Levstikom. Pisatelj slika ta sestanek tak6-le :
Levstik je bil svoje vrste čudak! Dasi je bil jako zgovoren in družbe željen, ipak ni rad občeval s katerimsibodi človekom. Zlasti po pregrenkih svojih izkustvih postal je naposled kaj oprezen in nezaupen, da se je izogibal vsakeršnej količkaj bolj sumljivej druščini. Ko sem ga jan spoznal, ni zahajal drugam, kakor v gostilno „Pri avstrijskem cesarji". Pozneje si je poiskal svoj „buon retiro“ v neki postranski sobici bivše Permetove krčme v Špitalski ulici. Kdor ga je torej hotel videti in se ž njim seznaniti, ali pa kaj izvedeti od njega, moral se je potruditi k njemu v navedeno skrovišče. Pa to vam ni bilo tako lebko! Ako mu je bil prišlec po licu, vsprejel ga je kaj prijazno ter se tisti večer pogovarjal le ž njim — ako pa ne, zagrmel je nad njim, da ga ni bilo blizu nikoli ve:. — Tu vam navedem jeden takšen slučaj in sicer: kak6 sta so spoznala osebno Levstik in pesnik Gregorčič. Nekoč tiste dni, ko je izšel prvi zvezek njegovih „Poezij“, prišel je bil Gregorčič v Ljubljano in zvečer, da se seznani s kakšnim odličnjakom ljubljanskim, napotil se je k »avstrijskemu cesarju". Ondu so pri neki mizi sedeli trije gostje, izmed katerih je posebno jeden bil kaj glasen in zgovoren, dočim sta ga ostala dva pivca verno poslušala. Govor se je sukal ob ravnokar iziSlih »Poezijah", na kar je naš pesnik seveda postal pozoren in naravno tudi radovedeu, Kdo da so dotični gospodje. Ko se črez nekaj časa poslušalca poslovita in prej omenjeni govornik ostane sam, pridruži se mu Gregorčič, proseč ga dovoljenja, da bi smel prisesti k njemu.
„V krčmi smete sesti, kamor vam drago!1' odvrne mu oni malomarno ter ga pogleda sumljivo.
I11 ko se pohlevni pesnik opravičuje, da ga sicer ne bi motil, ali da je tujec, reče mu oni:
„Včm: — Gorič&n !“
„Kak6 Vi to veste, gospod?" praša ga Gregorčič.
„Saj vas izdaje — jezik, kakor apostola Petra tam na Kajfeževem dvorišči!" pouči ga neznanec.
„No, zdaj sem pa radoveden, kdo da ste, gospod?" poizveduje pesnik.
„Jaz sem Levstik!" odgovori mu on samozavestno.
To vam je hil zdaj skromni planinski slavec v zadregi. Prvič mu je bilo žal, da je rnožfi. na tak način izpraševal, ne da bi se mu bil sam predstavil ; potem pa ga je skrbelo, čeii: zdaj te imš. v krempljih. Ko pa mu povč svoje ime, skoči Levstik izza mize ter ga zgrabi z obema rokama, vzklik-nivši :
„Gregorčič? Dobro došel! Ziviot“ Potem pa zakliče:
„Metka! Tu-le sem k tej mizi danes nima se usesti nobeden drug gost!"
In pogovarjala sta se potem veleodlična moža nepretrgano do polunoči in drugi dan je povabil Levstik Gregorčiča na izprehod po okolici ljubljanski, kjer sta zopet preživela v prijateljskih razgovorili nekaj prezanimivih ur........
Kako umiramo. — Po uajnovejših računih uinrč na celem svetu 38 milijonov ljudij na leto, ali: 91.554 vsako uro, 3730 vsako uro in «2 na rni-ninuto. Vsik udaren nihala pri uri naznanja smrt enega človeka. — Srednja starost človeška je 48 let. Četrtina ljudij urnrč pred 7 letom, polovica pred 17. Od desetih tisočev le eden dočaka 100 let, od 5000 samo eden 90 let in na vsakih 100 ljudij pride le po ena oseba, ki dočaka 60 let. Oženjeni ljudj6 živč dalje nego neožeujeni. Od 1000 ljudij, ki dočakajo 70 let, je: 43 duhovnikov, 40 poljedelcev, 33 delavcev, 32 vojakov, 29 odvetnikov iu zemljemercev, 27 učiteljev in profesorjev ter le 21 zdravnikov.
Napajanje konj. Pitna voda za konje naj bo vedno nekoliko postana, le tako se prepreči razno prehlajenje. Tudi napajati, predno se konj ne posuši od potu, ni prav. Kdor tako ravna, zabrani marsikatero bolezen pri svojih koujih. Drugače je, seveda, če so konji na potu ter gredo precej po napajanji zopet naprej, a tudi v tem slučaji je postana voda boljša od mrzle.
Koprivno seme je po Bkušnji starih ko-njerejcev izvrstno sredstvo za lepo vnaujost konj. Konji, ki uživajo to seme, so kaj zdravi ter imajo lepo, svetlo dlako. Tudi sušena kopriva ima neki tako lastnost. Drobno razsekljana kopriva, pomešana med pičo kuretini, dela, da kokoši pridueje iieso. „ Kmetovalec".
Ali je apnen belei sadnemu drevju koristem ali škodljiv ? O tem se je uže mnogo govorilo in pisalo. Nekateri so zoper beljenje dnvja, češ, da mrčesu prav nič ne škoduje in da je sploh drevju škodljivo. Ali v takih rečeh se moramo vedno vprašati, kako je treba delo izvršiti? Do tega je jako mnogo. Če namažemo drevje, ne da bi ga bili prej otrebili skorje, lišajev in mahu, ne bode maža kaj koristila; mrčes bo vedno še delal škodo. Če namažemo mlado drevje, ki ima še lep, gladek lub, beljenje tudi ne bo Bog ve kaj pomagalo. Če pa staro drevje lepo očistimo in potem pobelimo, ne bomo le pokončali mrčesa, ampak drevo hode dobilo zdrav lub, in solnčui žarki mu spomladi ne škodujejo toliko, ker se svetle barve manj primejo.
Klorovo apno sredstvo zoper mries Klorovo apno ima precej zoprn duh, in zato ga nekatere živali ne morejo trpeti. Vse muhe, posebno hlevske, preženemo v eni sami noči, če obesimo v hlev desko, kamor smo nasuli klorovega apua, ter eno okno pustimo nekoliko odprto. Duh vse muhe požene skozi okno, katero zjutraj zaprimo. Živini klorovo apno lie škoduje. Samo ob sebi se ume, da se je tega sredstva treba poslnžiti večkrat, vsaj enkrat na teden, kar se lahko zgodi, ker ni niti drago niti težavno. Isto tako dobro je klorovo apno proti podganam iu mišim. Bolšice, metulji in gosenice niso šle na zelnik, ki so ga pokropili s klorovo-apneuo vodo. Nekoliko klorovega apua se raztopi v precejšni množini vode, in s to raztopino pokrope se rastline, če je mogoče, zjutraj in zvečer z metlo, omelom ali zidarskim čopičem. „ Vrtnar”.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, nara vno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Branita v Eabatiššn št. 16,
v najemu
Alojzij
Javna zalivala.
Za mnogobrojno prijateljsko sožalje, skazano mi ob prebridkej izgubi, podvizam se javno izraziti svojo hvaležnost. Zahvaljujem se gosp. županu in gg. obč. starašinam, ter vsim prijateljem, ki so se od blizo in daleč potrudili skazat poslednjo čast pok. mojej tovarišici, ter si prizadevali mi bolest olajšati. —
Čeravno se tako globoka bolest ne da odstraniti, so me vendar prešinili toliki dokazi prijaznega sočuvstva, za ktera bodem hranil hvaležen spomin. —
V	Mirnu 16. maja 1892.
Ivan Scalettari
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepcevalni liker
izdeluje
Pomaga v vseli boleznih, v katerih se nahaja železo in kina.
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez-krvnost.
Ker je prijetnega okusa, more se uživati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po kozarčku dvakrat na dan, otroci pa po '/2 kozarčka.
jJS3T~ Cena izvirni steklenici 60 kr. ■TBC
Podpisano vodstvo poČašČuje se naznaniti stavnemu meščanstvu., da z dnem 15. maja je začelo svoje poslovanje
SAIJNIG & DEKLEVA
Rchseidene Bastkleider fl. 10.50 per Robe und bessere Qnalitaten versendet porto-und zollfrei die Seiden - Fabrik G. Henne-
berg (K. n. K. Hoflief.), Ziirich Muster um-gehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.
Gloria - Seide — 120 cm. br. fttr Staub- und Begeinuantel.	(5)
Nunska ulica st. 14 v O o vici
priporočata vsake vrste dvokoles
cipedov) za odrasle in otroke, kakor tudi šivalnih strojev novega sistema. Popravljajo se pohabljeni velocipedi in šivalni stroji po najnižjih cenah.
Uzorci na vse kraje poštnine prosto
Oglasi sprejemajo se v Stolni ul ici (Via Duomo) št. 9. in v 4* lediški ulici
(Via Teatro) št. S.
Priznana najboljša moderna
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic sukua in volnenega blaga
I	'o tl utr o,
Na slov. odd. deželne kmetijske šole v Gorici priredita se letos po zapovedi ve-leslav. dež. odbora Iva poučna tečaja o ceplenji in požlahtnjevanji trt in pa o trtnih bolezuih in kako jih odganjati.
Prvi tečaj bo od 7. do 12., drugi pa od 12. do 19. junija t. 1.
K deležbi se vabijo nkaželjni trtorej-ci z Goriškega in v pomoč se razpisujejo za vsak tečaj 4 podpore po 6 gl. vsaka, ktere se podele po priporočilu dotičnih županstev tistim prosilcem, kteri so znani kot marljivi razumni trtorejci in so podpore potrebni.
Prošnje je vložiti do konca tekočega meseca pri podpisanem vodstvu.
Čast. duhovnijski in žnpanijski uradi so uljudno naprošeni, da po primernem načinu objavijo ta razglas.
Vodstvo slov. odd. dež. kmet šole.
V	Gorici dne 18. maja 1892.
Sargovo zdravniški preiskano |jg
zobno čistilo
Zwittau (Miihren).
■Vsa s uh na za uniforme, vojaška sukna in obšitki, lodni proti dežja in lovska sukna. Crni perviens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki pro lajajo se po ceni, toda od teh se uzorci ne pošiljajo.
Podpisanec počaščujem se naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril
v Pevmi št. 33
isavuicarji
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na posodo prav lepe knjige z uzorci.
z vrtom.
Prizadeval si bode, da bo točil vedno dobra bela in črna vina, izborno sveže pivo, mrzla jedila, kavo, mleko itd.
Nadejaj e se, da me bo slavno občinstvo počaščevalo s svojim obiskom, zahvaljujem se že naprej
z odličnim spoštovajem
tldani
Pavel Gisninnn.
Preskušana zobna sredstva
ima zahvaliti za vse svoje bogastvo
le izvirnemu priporočevanju v časnikih
Alveloar - Kapljice za zobe
Cena steklenici 50 kr.
njegovo geslo
Alveloar - listna voda
Cena steklenici 40 kr.
morala bi si človeška družba vzeti k
Alveloar - Zobna pašta
Cena škatljici 70 kr.
Bromer Elmerhausen & Reich
Dunaj (Wien), Wallfischgasse 3.
Podružnica: Palazzo Modello — Trst
srcu in posebno mi v Avstriji morali
bi s pridnim priporočevanjem po časni
kih skrbeti za razprodajo naših obrt-
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisapotheke — Korneuburg b. Wien
nih izdelkov in drugega blaga
sv. Antona Padovanskega
To pri prosto in nara v-110 zdravilo je prava do-A brodejna pomoč in ni treba ‘in mnogih besedi, d i se dokaže njihova čudovita moč. Č<3
stno vstrezajo zoper hemorojde, proti bplez-nim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lelcarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Zanetti in G. H- Hov is, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk&czg G. Piccoli, ni Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarni Baccarcich, e Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi,
V Beljaku dr. Kampf.
PT I steklenica velja 30 kr.
NB. I arovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku te zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Oznananila za „Novo Sočo" in za vse druge časnike ter koledarje na
Svoja
kolesarska
šola.
Svoja
kolesarska
šola
svetu oskrbuje v tu- in inozemstvu
vrlo znana posredovalnica
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi /a oblelce
Preruvien in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov. tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sulcno in ne le cenene cunje, ki se od vseli stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
Ceniki brezplačno
Vse poprave biciklov po jako nizki ceni.
^aEzaeaeaeaeaesaeaeaeacaEaean
Glavni zastopnik najznamenitnej-ših knrsnih knjig po Evropi, kakor Condiictenr-ja, rlensehePs Telegraf. Lnvret Chnix. Čekov in klearingov ra-čun št. 807.074 c. krepost ne hraiiiliiice7
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladuo kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročila g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna
bratov Olas v Jiregencu
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v proda-
pova kava pa^ -vfpč-,	,
ima veliko	«==----
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj. ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov tilz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo.
V	Gorici jo prodajajo: P. Drašček, Adolf Gutt-mann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun
Stalno zaloga sukna čez '/2 mil. gld.
Največja razpošiljalnica v teh krajih. "TBn",
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3'10 m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od zastarelih in pokvarjenih kosov.
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem,! poljskem, italijanskem in francoskem jeziku.
Anion Borlololli
Potrtim srcem naznanjamo in znancem, da je naša predobra mama
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre ti e) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
vsem
roj. Prešel
danes ob 5 ‘/o p. p. v Ilonkah mirno v Gospodu zaspala.
Truplo preblage ranjke prepelje se v Ajdovščino, kjer se blagoslovi v cerkvi sv. Ivana in potem položi k večnemu pokoju v domačem pokopališču.
V Ronkah, dne 19. maja 1892.
Žalujoči ostali
krčmar
v hiši i). Furlanija na Stolnem trgu, priporoča se prijateljem, in znancem in drugemu občinstvu za obilen obisk. Skrbel bo za točno postrežbo z domači m i v i n i. — Dobra kuhinja in hlev za živino.
tovarna /.a Kneippovo sladuo kavo v Bregeneu.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici,