ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE LETA 2014 Ljubljana, 2016 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE LETA 2014 Avtorica: Darinka Zavrl Džananović Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Elektronski vir. Spletni naslov: http://www.nijz.si Kraj in leto izdaje: Ljubljana, januar 2016 Publikacija ni lektorirana. Zaščita dokumenta © 2016 NIJZ Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.253.5(497.4)(0.034.2) ZAVRL Džananović, Darinka Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije leta 2014 [Elektronski vir] / [avtorica Darinka Zavrl Džananović]. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016 ISBN 978-961-6911-87-0 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 283295232 Zaščita dokumenta © 2016 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 VSEBINA ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE ............................................................ 1 UVOD ..................................................................................................................................................... 3 REZULTATI ........................................................................................................................................... 5 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah .......................................... 5 Starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije ................................................................. 7 Koncesije v patronažnem varstvu Slovenije ............................................................................... 12 Specializacije v patronažnem varstvu Slovenije ........................................................................ 14 Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije ........................ 14 Trenutna razhajanja med številom zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije in številom, ki ga opredeljuje strokovni normativ ........................................................................................... 17 RAZPRAVA ......................................................................................................................................... 21 Število zaposlenih in poklicne skupine izvajalcev patronažne zdravstvene nege v Sloveniji ........................................................................................................................................................... 21 Starost zaposlenih v patronažni dejavnost po poklicnih skupinah .......................................... 23 Izvajanje patronažne zdravstvene nege na osnovi koncesijske pogodbe ............................. 23 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije in specializacije iz patronažne zdravstvene nege .................................................................................................................................................. 24 Dostopnost prebivalcev Slovenije do storitev patronažne dejavnosti ................................... 24 Neskladje med številom zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije leta 2014 in strokovnim normativom .................................................................................................................. 25 POVZETEK .......................................................................................................................................... 27 ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE PO STATISTIČNIH REGIJAH .... 30 Zaposleni v patronažnem varstvu pomurske statistične regije ................................................ 30 Zaposleni v patronažnem varstvu podravske statistične regije ............................................... 36 Zaposleni v patronažnem varstvu koroške statistične regije ................................................... 42 Zaposleni v patronažnem varstvu savinjske statistične regije ................................................. 47 Zaposleni v patronažnem varstvu zasavske statistične regije ................................................. 52 Zaposleni v patronažnem varstvu spodnjeposavske statistične regije................................... 57 Zaposleni v patronažnem varstvu jugovzhodne statistične regije ........................................... 63 Zaposleni v patronažnem varstvu gorenjske statistične regije ................................................ 75 Zaposleni v patronažnem varstvu notranjsko-kraške statistične regije .................................. 82 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu goriške statistične regije .................................................... 87 Zaposleni v patronažnem varstvu obalnokraške statistične regije .......................................... 92 PRILOGE ............................................................................................................................................. 98 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE februar 2014 (BPI NIJZ16 - VZD510, posnetek zapisa februar 2014) Vir podatkov Za analizo smo uporabili podatke iz Evidence o gibanju zdravstvenih delavcev in mreži zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16). Podatki so bili preneseni iz centralne baze (CBPI- ZZZS) 10. februarja 2014. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podatke za prenos pripravijo enkrat mesečno, in sicer zadnji dan prejšnjega meseca. Uporabili smo vse odprte zaposlitve zdravstvenih delavcev v VZD 510. Dobljene podatke smo dodatno preverili. Pomemben vir informacij o zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije so bile že poznane ugotovitve iz predhodnih analiz o kadrovski zasedenosti v patronažni dejavnosti Slovenije (VZD 510). Ugotovljene nepravilnosti smo dosledno navedli in jih v analizi nismo upoštevali priloga1 Pri tem smo se opirali tudi na Zakon o zdravstvenem varstvu, ki definira patronažno varstvo (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/05-prečiščeno besedilo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 100/05-prečiščeno besedilo). Za izračun preskrbljenosti prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu smo uporabili podatke iz Centralnega registra prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve. Upoštevali smo stanje o številu prebivalcev Slovenije na dan 1. julij 2013. Metoda dela Podatki so statistično obdelani s programom SPSS 11 in Excel 2010. Zaposlene v VZD 510 (Patronažna dejavnost) smo prikazali po šifri občine zaposlitve, upravni enoti in statistični regiji. Zaposlene smo prikazali po poklicni skupini in šifri pravnega statusa. Pogoj za izbiro zaposlenih v VZD 510 je bilo aktivno delovno razmerje, izbrana je bila ena zaposlitev. Izračun potreb po kadru smo naredili na osnovi trenutno veljavnega normativa: to je 2500 prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro (DMS) in 5000 prebivalcev na enega zdravstvenega tehnika (ZT). Zaradi večje transparentnosti in izračuna preskrbljenosti je bilo potrebno združevanje poklicnih skupin, ki je bilo narejeno s soglasjem stroke patronažne zdravstvene nege (sestanek s predstavnicami stroke patronažne zdravstvene nege po izboru predsednice IO sekcije za patronažo na Zbornici-Zvezi, marec, 2010). Zaposlene smo združili po stopnji izobrazbe in delu, ki ga v praksi dejansko opravljajo. Pri tem smo 1 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 upoštevali zatečeno stanje (BPI NIJZ 16, februar 2014). Tako so v izračunih pod kategorijo DMS upoštevane tudi vse višje medicinske sestre (VMS), diplomirane babice (DB), magistrice zdravstvene nege (MAG ZN), profesorji zdravstvene vzgoje (PROF ZV), organizatorji dela (ORG DEL) in socialni delavci (SOC DEL). S strani predstavnic stroke patronažnega varstva nam je bilo zagotovljeno, da imajo omenjeni profili predhodno zdravstveno izobrazbo, vrsto let delovnih izkušenj in se permanentno strokovno izobražujejo, tako da v praksi kompetentno opravljajo delo kot DMS. V kategoriji zdravstveni tehnik (ZT) smo združili vse zaposlene s srednjo zdravstveno izobrazbo in babice (BA). Ker smo v bazi podatkov zasledili tudi dva bolničarja negovalca, ki delujeta v patronažni dejavnosti, smo ju priključili skupini ZT. Tudi tukaj smo upoštevali zatečeno stanje in vrsto aktivnosti, ki jih zdravstveni tehniki dejansko izvajajo v praksi (glej opomba). 2 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 UVOD Patronažno zdravstveno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva na primarnem nivoju (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/05-prečiščeno besedilo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 100/05-prečiščeno besedilo). Izvajalec patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo. V patronažnem zdravstvenem varstvu se področje dela deli na: - zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti, - zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu, - zdravstveno nego bolnika na domu. Patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege, ki se izvaja na bolnikovem domu in v lokalni skupnosti oziroma v okolju, kjer varovanci živijo. Subjekt obravnave v patronažnem varstvu ni samo posameznik, po potrebi je tudi družina in lokalna skupnost. Delovno okolje patronažne medicinske sestre je bolnikov dom. Vsaka patronažna medicinska sestra je opredeljena za točno določeno geografsko območje s pripadajočimi prebivalci. Predpogoj za kakovostno opravljanje patronažne dejavnosti je dobro poznavanje terena in prebivalcev z vsemi značilnostmi in posebnostmi. Neprestano spremljanje razmer, ki ne vključujejo samo zdravstvenega stanja, pač pa tudi socioekonomske razmere, demografsko gibanje prebivalcev itd., so temelj za načrtovanje patronažnih preventivnih aktivnosti. Delo patronažne medicinske sestre je sistematično, tako ugotavljanju potreb po zdravstveni negi pacienta na domu sledita načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege. Zaključek obravnave pacienta na domu predstavlja vrednotenje in je hkrati povratna informacija o doseženem cilju, ki se posreduje ostalim članom negovalnega kot tudi zdravstvenega tima. Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo diplomirane medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu po presoji diplomirane medicinske sestre. Član negovalnega tima je tudi vodja patronažne dejavnosti, ki nastopa v vlogi koordinatorja. Skupina strokovnjakinj za področje patronažne zdravstvene nege je pod okriljem Ministrstva za zdravje pripravila dokument z naslovom Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom (Patronažno varstvo, 2006). V dokumentu je 3 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 določen strokovni normativ, da na eno DMS pripada 2500 prebivalcev in 5000 prebivalcev na enega ZT. Omenjeni dokument je bil sprejet na Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego 18. januarja 2006. Predstavnice stroke patronažne zdravstvene nege so omenjeni strokovni normativ uporabile tudi v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008−2013 in kasneje še v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020. Prvotni sestavi negovalnega tima je bil dodan še bolničar-negovalec na 5000 prebivalcev, ki naj bi se vključeval v patronažno dejavnost ob povečani potrebi po dolgotrajni zdravstveni negi in oskrbi na domu. Ob rednem spremljanju podatkov o zaposlenih v patronažni dejavnosti smo zaznali, da se postopno spreminjata struktura in število zaposlenih, saj se evidentno krepi zgolj poklicna skupina DMS (Dostopnost prebivalcev Slovenije do storitev patronažnega varstva, Kongres zdravstvene nege, Maribor, 2011). Večletno primerjanje zdravstveno-statističnih kazalnikov potrjuje, da se poleg spreminjanja kadrovske zastopanosti spreminja tudi vsebina patronažne zdravstvene nege (Patronažna dejavnost v obdobju od 1999 do 2013, NIJZ, 2015). Razvoj medicinske znanosti in posledično hitrejše odpuščanje bolnikov iz bolnišnic, naraščanje števila starejše populacije in socioekonomske razmere povečujejo potrebo po zdravstveni negi in oskrbi na domu. Poleg dolgotrajne zdravstvene nege in oskrbe se v domačem okolju vse pogosteje izvaja tudi paliativna zdravstvena nega. S prilagajanjem patronažne dejavnosti na spremenjene potrebe po zdravstveni negi se je zaradi premajhnega števila zaposlenih in neustrezne kadrovske strukture negovalnega tima spremenila vsebina dela patronažne zdravstvene nege. DMS na pacientovem domu tako izvaja tudi dela in aktivnosti osnovne zdravstvene nege, ki bi jih sicer lahko izvedli za to usposobljeni in kompetentni člani negovalnega tima - zdravstveni tehniki. Ocenjujemo, da se tudi zaradi tega v praksi izvaja vse manj patronažne preventivne dejavnosti, za katero je usposobljena in kompetentna izključno DMS. 4 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 REZULTATI Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah Po podatkih je bilo februarja 2014 v patronažnem varstvu Slovenije zaposlenih 816 oseb. Med zaposlenimi, ki izvajajo patronažno zdravstveno nego na pacientovem domu, je bilo 10 različnih poklicnih skupin. Zastopanost posameznih poklicnih skupin v patronažni dejavnosti Slovenije po posameznih statističnih regijah prikazuje tabela 1. Večinski delež med zaposlenimi predstavljajo diplomirane in višje medicinske sestre, po številu jim sledita poklicni skupini zdravstvenih tehnikov in babic, med zaposlenimi pa smo zasledili tudi magistrice zdravstvene nege, profesorice zdravstvene vzgoje, organizatorice dela in socialne delavke. 2,1% 0,2% DIPL.MED.SESTRA 0,4% VIŠJA MED. SESTRA 1,2% 15,2% ORGANIZATOR DELA 0,5% 0,6% SOCIALNI DELAVEC 0,5% PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 53,3% DIPL. BABICA 26,0% MAG. ZDRAVSTVENE NEGE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE BABICA BOLNIČAR Slika 1 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Slika 1 prikazuje razmerje med zaposlenimi po poklicnih skupinah, izraženo v odstotkih. Med zaposlenimi je bilo sedem predstavnikov moškega spola, od tega šest iz poklicne skupine DMS - zdravstvenik in en iz poklicne skupine ZT. 5 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Podrobnejši podatki o številu in strukturi zaposlenih v patronažni dejavnosti po upravnih enotah za posamezne statistične regije, so prikazani v poglavju ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE PO STATISTIČNIH REGIJAH. Jugovzhod Spodnje Osrednje Notranjsko - Obalno - POKLICNA SKUPINA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska na Gorenjska Goriška SKUPAJ posavska slovenska kraška kraška Slovenija DIPL.MED.SESTRA 29 79 21 43 7 19 21 108 46 16 31 16 436 VIŠJA MED. SESTRA 5 23 8 26 5 8 26 54 30 2 12 12 211 ORGANIZATOR DELA 3 1 4 SOCIALNI DELAVEC 1 1 1 1 1 5 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 1 3 4 DIPL. BABICA 2 1 1 3 1 1 1 10 MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 3 3 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 13 17 2 28 6 5 3 33 2 1 2 12 124 BABICA 3 6 4 1 2 1 17 BOLNIČAR 2 2 SKUPAJ 51 131 34 102 18 33 51 207 80 21 46 42 816 Tabela 1. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah in po statističnih regijah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 6 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število DMS na ZT SLOVENIJA 4,7 Obalno - kraška 2,2 Goriška 22,0 Notranjsko - kraška 6,0 Gorenjska 25,7 Osrednjeslovenska 4,6 Jugovzhodna Slovenija 16,0 Spodnjeposavska 5,6 Zasavska 2,0 Savinjska 2,6 Koroška 16,0 Podravska 4,2 Pomurska 2,2 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 Slika 2. Razmerje med DMS in ZT glede na strokovni normativ v patronažni dejavnosti Slovenije, po statističnih regijah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Iz slike 2 je moč razbrati očitne razlike v zastopanosti DMS in ZT v patronažnih varstvih po posameznih statističnih regijah Slovenije. Kakšna so odstopanja v razmerju med DMS in ZT po posameznih upravnih enotah določene statistične regije je razvidno iz priloge 2. Starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije Med zaposlenimi jih kar 21 % sodi v starostno skupino med 50. in 54. letom, 18 % pa v starostno skupino med 55. in 59. letom. Tretja najštevilčnejša starostna skupina zaposlenih je med 40. in 44. letom starosti in predstavlja 17 % vseh zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije (tabela 2). 7 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Poklicna skupina <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 24 54 102 77 77 66 31 4 435 VIŠJA MED. SESTRA 1 35 24 55 82 14 1 212 ORGANIZATOR DELA 2 1 1 4 SOCIALNI DELAVEC 1 3 1 5 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 4 4 DIPL. BABICA 4 6 10 MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 1 2 3 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 5 10 14 17 18 40 18 2 124 BABICA 1 6 10 17 BOLNIČAR 1 1 2 SKUPAJ 29 68 124 138 122 169 144 21 1 816 Tabela 2. Zaposleni v patronažnem varstvu SLOVENIJE po poklicni skupini in po starostni skupini, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) DMS skupaj ZT skupaj 140 121 124 116 120 109 101 100 80 58 60 46 40 24 28 19 14 18 20 20 10 5 2 1 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 Slika 3. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Iz slike 3 je razvidno, da je 18,3 % predstavnic iz skupine DMS starih med 50. in 54. letom starosti,r 17,8 % pa med 40. in 44. letom. Na tretjem mestu je starostna skupina DMS med 55. in 59. letom starosti s 17,2 %. 8 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Starost zaposlenih po izobrazbi in statističnih regijah je prikazana v prilogi 4, prilogi 3 in prilogi 5. Kar 32 % vseh zaposlenih ZT v patronažni dejavnosti Slovenije sodi v starostno skupino med 50. in 54. letom. Na drugem mestu je z 20 % starostna skupina med 55. in 59. letom, sledi starostna skupina med 40. in 44. letom in predstavlja 13 % vseh zaposlenih ZT v patronažni dejavnosti Slovenije. DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA ORGANIZATOR DELA SOCIALNI DELAVEC PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE DIPL. BABICA MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 Slika 4. Starostna struktura DMS zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, po dejanski poklicni skupini in po petletnih starostnih skupinah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Bolj podrobno starostno strukturo predstavnic skupine DMS, ki smo jih v analizi združili na osnovi izobrazbe in delu, ki ga v praksi izvajajo, smo po posameznih poklicnih skupinah prikazali v sliki 4. Na enak način smo v sliki 5 prikazali strukturo zaposlenih, ki smo jih v analizi združili v skupino ZT. Med vsemi zdravstvenimi tehniki, ki so zaposleni v patronažni dejavnosti Slovenije, jih je največ v starostni skupini med 50. in 54.letom. Podatki kažejo, da je kar 94 % vseh zaposlenih babic v patronažni dejavnosti že bilo starih 50 let (slika 7). 9 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE BABICA BOLNIČAR NEGOVALEC 100% 5 10 14 1 1 1 6 10 2 90% 17 80% 40 18 70% 60% 18 50% 40% 30% 20% 10% 0% <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 5 . Starostna struktura ZT zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, po poklicni skupini in po petletnih starostnih skupinah, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Slika 6 prikazuje vse zaposlene v patronažni dejavnosti Slovenije, ki so stari 50 let in več, po statističnih regijah. Podrobnejši podatki o starosti zaposlenih po poklicnih skupinah in po upravnih enotah posameznih statističnih regij, so prikazani v poglavju ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE PO STATISTIČNIH REGIJAH. Povprečna starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije je po poklicnih skupinah prikazana v prilogi 6. 10 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 SLOVENIJA 41 % Obalno - kraška 60 % Goriška 43% Notranjsko - kraška 57% Gorenjska 36% Osrednjeslovenska 39% Jugovzhodna Slovenija 47% Spodnjeposavska 58% Zasavska 39% Savinjska 41% Koroška 32% Podravska 34% Pomurska 43% 0 10 20 30 40 50 60 70 Slika 6 . Delež zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, ki so stari 50 let in več po statističnih regijah, februar, 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) % starih 50 let in več 120,0 100,0 100,0 94,1 80,0 71,7 60,0 49,2 40,0 20,0 22,9 25,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 D V O S P D M ZT BA BN M M R O R IP A S S G C O L G .D .D F . . . B E E Z Z A N L L V Slika 7. Delež zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, ki so stari 50 let in več po poklicnih skupinah, februar, 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov BPI (NIJZ16) 11 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Koncesije v patronažnem varstvu Slovenije 50,0 45,5 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 22,1 22,2 20,0 18,8 15,7 16,7 15,0 9,8 9,7 10,0 5,9 2,9 4,8 5,0 2,2 0,0 Po Po Koro Sav Za Sp Ju Os G N G Ob m d s o g redn ore otr oriš a u ra in a d o ln rs v šk jska vs n vzh n an k o k s a k jep jes jska js a - a ka a o o d k k s lov o a n - ra v a k š s Sl e k k n ra a a ov s š e k k n a a ija Slika 8. Delež koncesij med zaposlenimi v patronažnem varstvu po statističnih regijah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 1% ORG DEL 4% ZT 49% DMS 46% VMS Slika 9. Zaposleni s koncesijsko pogodbo v patronažnem varstvu Slovenije, po poklicni skupini, februar 2014 (deleži) 12 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V patronažnem varstvu Slovenije opravlja delo 14 % zaposlenih na osnovi koncesijske pogodbe, med njimi je 56 DMS oziroma 13 % glede na vse zaposlene DMS, 52 VMS ali 25 % na vse zaposlene VMS. Med koncesionarji je tudi en ORG DEL in pet ZT (slika 9). V spodnje posavski statistični regiji (SR) opravlja patronažno dejavnost slaba polovica vseh zaposlenih na osnovi koncesijske pogodbe. Med njimi izstopajo DMS, saj jih ima koncesijo kar 58 % glede na vse DMS v regiji. Sledijo jim VMS s 50 % koncesij glede na vse VMS zaposlene v patronažni dejavnosti regije (slika 8). V SR opravlja patronažno dejavnost 29 koncesionark, v zasavski štirje, v gorenjski 18, v obalno kraški pet, in v jugovzhodni Sloveniji osem koncesionark. Podrobnejši prikaz izvajalcev patronažne dejavnosti s koncesijsko pogodbo po poklicni skupini, po številu in po statističnih regijah prikazuje slika 10. št koncesij DMS št koncesij VMS št koncesij ORG DEL št. koncesij ZT 18 16 16 14 11 12 10 10 10 9 9 7 8 6 6 5 6 4 4 3 4 2 3 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 Po Po Koro Sav Za Sp Ju Os G N G Ob m d s g or o or a od ov re tra aln u rav in v e iš rs ška js s n d n jepo zh n js n ka o ka s ka ka ka od jes ka jsko - k s lov raška av na - k s Sl e k n ra a ov s š e ka ka nija Slika 10. Število zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije s koncesijsko pogodbo po poklicni skupini in po statistični regiji, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov- BPI (NIJZ16) 13 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Specializacije v patronažnem varstvu Slovenije Po podatkih je med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenje samo 10 (1,2 %) oseb, ki so opravile specializacijo iz zdravstvene nege. Po številu močno izstopa podravska SR oziroma Upravna enota (UE) Maribor, kjer je po podatkih zaposlenih šest oseb, ki so opravile specializacijo iz patronažne zdravstvene nege. V osrednjeslovenski SR sta zabeleženi dve specializaciji, in sicer ena iz gerontološke-zdravstvene nege in ena iz porodniško- ginekološke zdravstvene nege. Po ena specializacija iz patronažne zdravstvene nege je tudi v patronažni dejavnosti UE Koper oziroma v obalno kraški SR, ena v UE Celje oziroma v savinjski SR. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije Preskrbljenost prebivalcev je izračunana glede na zatečeno stanje oziroma glede na izobrazbo in dejanske aktivnosti, ki jih zaposleni v patronažnem varstvu izvajajo. Tako smo ločeno prikazali preskrbljenost prebivalcev z DMS in ZT (glej opomba). Slika 10 prikazuje za koliko prebivalcev posamezne SR skrbi ena DMS. V patronažnem varstvu Slovenije je strokovni normativ za DMS v povprečju prekoračen za 22 %. Rezultati kažejo na velike razlike med regijami. Tako ena DMS v obalno kraški SR skrbi za dobrih 26 % več prebivalcev od slovenskega povprečja oziroma je obremenjena s 54,4 % več prebivalci kot jih predvideva strokovni normativ. V zasavski SR ena DMS skrbi za 45 % več prebivalcev kot predvideva strokovni normativ, v savinjski pa za 40 % več kot to določa strokovni normativ. Tudi naslednje SR precej odstopajo od strokovnega normativa: pomurska za 34 %, osrednjeslovenska za 27 % in podravska za 22 %. Nasprotno pa imamo statistične regije, kjer se DMS po številu pripadajočih prebivalcev zelo približajo strokovnemu normativu oziroma ga niti ne dosežejo (- 9,9 %Koroška), medtem ko so spodje posavska, gorenjska in goriška SR z zaposlovanjem zgolj DMS vzpostavile idealen strokovni normativ za DMS. 14 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 4000,0 3859,9 3625,2 3516,4 3500,0 3372,1 3186,6 3049,4 3059,2 2968,9 3000,0 2910,1 2704,6 2649,1 2507,5 2500,0 2253,1 2000,0 1500,0 P P K S Z S J O G N G O o o or a a p u S m d v s S s o ot o b L a o g l o r r r a O u r oš in v d o v e e ra iš l V r a j n v dn n k n s v k s s j z e j nj a o E k s a k k e h n j s s N a k a o e k - a a po ij d s a k k IJ s a n l o r A a ov - a v a k š s e k k ns r a a a k š a ka Slika 11 Število prebivalcev na DMS zaposleno v patronažnem varstvu po statističnih regijah Slovenije, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov- BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve V primerjavi s preskrbljenostjo z DMS je popolnoma nasprotna preskrbljenost prebivalcev z ZT v patronažni dejavnosti Slovenije, o čemer priča slika 12. Prav v nobeni SR ni dosežen strokovni normativ glede števila prebivalcev na enega ZT. Še najbližje sta zasavska SR, ki v 45 % presega strokovni normativ, in pomurska, ki presega strokovni normativ za 48 %. Razumljivo je preskrbljenost prebivalcev z ZT identična neustreznemu zaposlovanju predstavnikov iz omenjene poklicne skupine, kar je predstavljeno v poglavju o kadrovski strukturi zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije. Razlike o preskrbljenosti prebivalcev z ZT po upravnih enotah in po posameznih statističnih regijah so prikazane v prilogi ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE PO STATISTIČNIH REGIJAH. 15 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 80000,0 67994,7 70000,0 59501,0 60000,0 50000,0 47503,0 40000,0 36050,0 30000,0 20000,0 14641,0 17460,7 14397,3 12929,5 14042,2 9293,5 7250,3 8610,5 10000,0 7376,4 0,0 P P Ko S Z S Jug O G No G O S o o avi as p sr o o b mu d r o S r t r alno L r o av lo o edn e r iš O av š n d a r j n vz venij n n ka V sk ka s ska ska ka je j h E jes ska jsk - NIJA a p o k o d o sa a r n lo - aš vens k v a ka sk raš a ka ka Slika 12. Število prebivalcev na zdravstvenega tehnika zaposlenega v patronažni dejavnosti po statističnih regijah Slovenije, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov- BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve Zanimala nas je, kakšna je dostopnost prebivalcev do storitev patronažne dejavnosti v Sloveniji, zato smo izračunali tudi preskrbljenost prebivalcev na vse zaposlene v patronažnem varstvu ne glede na izobrazbo (slika 13). Povprečna preskrbljenost prebivalcev z zaposlenim v patronažni dejavnosti Slovenije je po vseh statističnih regijah presenetljivo blizu kadrovskemu normativu za DMS (2500 prebivalcev). SR jugovzhodne Slovenije za slabih 11 % presega republiško povprečje v številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti, nato sledi obalno-kraška, ki presega republiško povprečje za slabih 6 % in osrednjeslovenska za 3,7 %. 16 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Nasprotno so pod republiškim povprečjem v številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti v koroški SR in spodnje posavski za 16%, v pomurski za 8,3 % in v zasavski za 4,2 %. Pod republiškim povprečjem v številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti so tudi v podravski in notranjsko-kraški. Slika 13. Število prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti po statističnih regijah Slovenije, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov- BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve Trenutna razhajanja med številom zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije in številom, ki ga opredeljuje strokovni normativ Na osnovi strokovnega normativa trenutnega števila zaposlenih in števila prebivalcev smo ugotovili, da v patronažnem varstvu Slovenije v letu 2014 primanjkuje 419 oseb, od tega 150 17 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 DMS in kar 269 ZT. Rezultati kažejo, da so potrebe po DMS regijsko različne, medtem ko je pomanjkanje ZT prisotno prav v vseh SRin v vseh patronažnih varstvih (slika 14). V koroški SR število zaposlenih DMS presega strokovni normativ, hkrati pa imajo v celotni regiji zaposlena zgolj dva ZT. Med najbolj kadrovsko podhranjene SR sodi obalno-kraška, saj ji primanjkuje 35 % DMS glede na strokovni normativ in 42 % ZT. Tudi zasavski SR primanjkuje približno 31 % DMS in prav toliko ZT. Savinska SR bi potrebovala dodatnih 29 % DMS in 46 % ZT, pomurska bi dosegla strokovni normativ, če bi zaposlila dodatnih 26 % DMS in 32 % ZT. Jugo O N S v s o p zh r tra o O o e d d d n b S n n nj j a L j e sk lno O P P e a S s G o V om o Za p S l d K a o o l ov - G - E ra oroš v s s o re k k N urs i a a v e ra o r I v n v v e ns n r a J s js s s n js š iš š A k k k k k k i k k k k k a a a a a a ja a a a a a 50,0 +3,2 0,0 -7,6 -2,7 -4,6 -12,2 -5,4 -0,1 -9,0 -3,0 -7,5 -3,6 -9,0 -9,4 -12,4 -15,8 -23,3 -24,0 -25,5 -21,8 -30,1 -39,6 -37,8 -50,0 -46,7 -71,3 -100,0 -150,0 -150,5 -200,0 -250,0 -268,8 -300,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 14. Manjkajoče število zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in po zdravstvenih regijah, februar, 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov- BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve Starost prebivalcev po občini in upravni enoti običajnega prebivališča 18 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Med poglavitne naloge patronažnega varstva sodi skrb za ranljive prebivalce, kamor sodijo tudi starostniki. Zato nas je zanimal delež starejše populacije po občinah in upravnih enotah, saj je delovanje patronažne dejavnosti vezano na teritorialno območje s pripadajočo populacijo. Za posamezne statistične regije, upravne enote in občine smo izračunali delež prebivalcev, starih 0–14let, delež starejših od 65 let in delež prebivalcev, starih 80 let in več. Tako smo določili indeks staranja prebivalcev. Izkazalo se je, da je v regijah z visokim indeksom staranja tudi slaba preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi priloga 2 (slika 18). V zasavski SR je bil sredi leta 2013 delež starih, 65 let in več 18,6 %. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa je bil 13 %. Indeks staranja je znašal 143, kar pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, v zasavski SR prebivalo 143 oseb, starih 65 let in več. Pri tem naj omenimo, da je bilo med populacijo, starih 65 let in več, v zasavski regiji kar 28,4 % starih 80 let in več. Tudi pomurska SR ima višji delež starejših nad 65 let (18,2 %) od deleža prebivalcev med 0 do 14 let (13,1 %). V starostni skupini 65 let in več je kar 26,4 % oseb starih 80 let in več. Sledita podravska in obalno kraška SR z relativno visokim deležem prebivalcev starih 80 in več (slika 19). V goriški SR je bil sredi leta 2013 delež prebivalcev starih 65 let 18,6 %, medtem ko je bil v starostni skupini 65 let in več odstotek starih 80 let in več (29,6 %) najvišji v Sloveniji. Za vse občine in upravne enote Slovenije smo naredili posnetek stanja o številu oseb znotraj starostne skupine 65 let in več, ki so stari 80 let in več(priloga 2). Rezultati so pokazali, da je največ prebivalcev starih 80 let in več v goriški (29,9 %), notranjsko kraški (29 %) in zasavski (28,4%) SR. Nad slovenskim povprečjem (26,4 %) so vse ostale SR, razen podravske, savinjske in koroške, ki imajo najnižji delež osemdesetletnikov v starostni skupini prebivalcev 65 in več (Slika 19). 19 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 150,0 135,6 143,0 133,3 139,0 130,0 121,2 130,8 118,4 124,6 106,0 118,1 110,0 112,0 111,7 105,1 90,0 70,0 50,0 Slika 18. Indeks staranja prebivalcev po statističnih regijah Slovenije, 1. julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve % 65+ % 80+ v skupini prebivalcev starih 65+ 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 P P K S Z S J O G N G O S o o o a a p u L m d r v s g s o o o b a o o r r t r a O u r o in v d v ed e ra iš ln V r a š j n n k E s v k s s j z n j n a o k s a k k e h j s js N a k a k - a a p o e I o d s a k k JA s lo o r a n v - a v a e k š s … k k n ra a a sk š a ka Slika 19. Delež starih 80 let in več med prebivalci v starostni skupini 65 let in več v Sloveniji leta 2013, po statističnih regijah Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve 20 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Demografski podatki kažejo, da se bo delež starostnikov med prebivalci hitro povečeval, kar posredno pomeni, da se bo povečal tudi delež starejših pacientov v patronažnem varstvu. Ocenjujemo, da se bo posledično povečal tudi obseg dela v patronažni zdravstveni negi. Trenutna kadrovska zasedenost, kjer prevladujejo (83 %) DMS, se bo z novonastalimi potrebami po zdravstveni negi na domu težko kosala. RAZPRAVA Število zaposlenih in poklicne skupine izvajalcev patronažne zdravstvene nege v Sloveniji Med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije je zastopanih 10 različnih poklicnih skupin, pri čemer ima 83 % zaposlenih višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Mednje sodi sedem različnih poklicnih skupin, ki v praksi kompetentno opravljajo delo DMS (opomba). Skupina zdravstvenih tehnikov je med zaposlenimi zastopana v 17 % in jo sestavljajo zdravstveni tehniki, babice in bolničarji. Rezultati so pokazali, da so po statističnih regijah velike razlike v številu in strukturi zaposlenih v patronažni dejavnosti. Tako imamo statistične regije, kjer imajo v patronažnem varstvu regije zaposlena zgolj dva oziroma tri ZT. To so notranjsko kraška SR, goriška, gorenjska in koroška. Glede na strokovni normativ je po podatkih sedanje razmerje med DMS in ZT neustrezno in nikakor ne v skladu s stališči stroke. Po strokovnem normativu naj bi bilo razmerje dva proti ena v korist DMS, namesto sedanjih 4,7:1, kot je povprečje za Slovenijo. Razmerju med DMS in ZT, kot ga je opredelila stroka patronažne zdravstvene nege, se v povprečju najbolj približajo zasavska, obalno-kraška in pomurska SR. Vendar je treba omeniti, da je prav v pomurski SR izrazito neskladje med povprečnim razmerjem DMS in ZT v regiji po upravnih enotah. Za regijo je razmerje 2,2 DMS na enega ZT, kar je zelo blizu strokovnemu normativu, ki ga zagovarja stroka. Natančnejša analiza je pokazala, da so razmere po upravnih enotah pomurske SR zelo nasprotujoče. Tako je v patronažni dejavnosti Upravne enote Ljutomer zaposlenih več ZT (5) kot DMS (2), zato je razmerje 0,4 DMS na enega ZT. Nasprotno pa v Upravni enoti Murska Sobota sestavljajo negovalni tim 4,4 DMS in en ZT. Tudi v UE Izola imamo zaposlene štiri ZT in samo dve DMS. V UE Logatec je v patronažni dejavnosti zaposleno enako število DMS kot ZT (3). Tudi v UE, kot 21 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 so Lendava, Laško, Šentjur pri Celju in Piran, je število ZT skoraj enako številu zaposlenih DMS, saj je imajo razmerje od 1,3 DMS:1ZT do 1,5 DMS:1ZT, v korist DMS. Da so v patronažnem varstvu Slovenije res velike razlike v strukturi zaposlenih govori podatek, da imajo v UE Tržič zaposlenih osem DMS, čeprav bi jih glede na število prebivalcev potrebovali zgolj šest. Ob tem je treba poudariti, da v patronažnem varstvu UE Tržič nimajo zaposlenega ZT. Podobno je tudi v patronažnem varstvu UE Postojna, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Ravnah na Koroškem, Krškem, Vrhniki, Tržiču, Sevnici in v patronažni dejavnosti UE Tolmin. Očitno so problem prevelikega števila prebivalcev na zaposlenega oziroma problem preobremenjenosti reševali z dodatnim zaposlovanjem DMS. Tako kadrovanje je v nasprotju s smernicami stroke, ker taka kadrovska zasedba ne dovoljuje delitve dela znotraj negovalnega tima v patronažni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so razlike v strukturi in številu zaposlenih po upravnih enotah še mnogo večje kot po statističnih regijah (priloga 2). Glede na vse upravne enote Slovenije je 30 % takih, kjer v patronažni dejavnosti nimajo zaposlenega ZT. Samo v patronažni dejavnosti Upravne enote Ilirska Bistrica in Sevnica je razmerje DMS:ZT ustrezno negovalnemu timu, ki ga je oblikovala stroka. Da so povprečni rezultati za statistično regijo lahko zavajajoči, nam dokazuje primer upravnih enot pomurske SR. Iz rezultatov je razvidno, da se kadrovanje v patronažni dejavnosti ni opiralo na strokovne smernice in statistične kazalnike. Na neustrezno kadrovsko politiko v patronažnem varstvu Slovenije smo na IVZ/NIJZ opozorili že leta 2010 (http://www.nijz.si/podatki/evidenca- patronazne-zdravstvene-nege). Že takrat smo ugotovili neustrezno razmerje med DMS in ZT (4 DMS/1 ZT), ki pa se je do leta 2014 še poslabšalo. V primerjavi z letom 2010 se je število ZT zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije dodatno zmanjšalo, in sicer z 166 na 143, medtem ko se je število DMS povečalo iz 654 na 673 zaposlenih. Ocenjujemo, da je tako velik razkorak v razmerju med DMS in ZT še dodaten dokaz, da se je v preteklosti kadrovalo tudi brez upoštevanja strokovnih smernic in normativov. Stroki patronažne zdravstvene nege so strokovne smernice poleg demografskih podatkov in zdravstveno statističnih kazalnikov pomembna podlaga za načrtovanje politike kadrovanja, saj je delovno okolje patronažnih medicinskih sester vezano na terensko območje s pripadajočimi prebivalci. Stroki priporočamo, da naj bodo navedeni parametri izhodišče za kadrovanje v prihodnosti. Vodje patronažnih dejavnosti naj zavzamejo aktivnejšo vlogo pri zaposlovanju bodočih kadrov. Njihova naloga je, da pravočasno ukrepajo in sodelujejo pri oblikovanju razpisnih pogojev. Kriteriji za zaposlitev morajo biti v skladu s smernicami in 22 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 določili stroke patronažne zdravstvene nege, saj so za samostojno delo na terenu poleg ustrezne izobrazbe zelo pomembne tudi delovne izkušnje in primerna usposobljenost. Starost zaposlenih v patronažni dejavnost po poklicnih skupinah Med zaposlenimi v patronažni dejavnosti so najstarejše socialne delavke, ki so v povprečju stare 56 let. Sledijo jim babice, ki so v povprečju stare 54 let, in višje medicinske sestre s povprečno starostjo 53 let. Zdravstvenim tehnikom, ki so povprečno stari 47 let, sledijo organizatorji dela s povprečno starostjo 46 let. Med najmlajše sodijo diplomirane babice, ki so v povprečju stare 34 let in magistrice zdravstvene nege s povprečno starostjo 39 let. Povprečna starost DMS, profesoric zdravstvene vzgoje in bolničarjev negovalcev je 43let. Po statističnih regijah je starost, zaposlenih v patronažnem varstvu zelo različna. Zaposleni v patronažni dejavnosti obalno kraške, notranjsko kraške in spodnje posavske SR so vsekakor najstarejši v Sloveniji in krepko presegajo slovensko povprečje (41 %). Očitne so tudi razlike med posameznimi upravnimi enotami. Vsekakor je treba omeniti, da je v nekaterih Upravnih enotah, kot denimo Krško, Ilirska Bistrica, Izola in Mozirje, delež zaposlenih, ki so že bili stari 50 let in več, zelo visok in presega 83 %. Tesno jim sledijo Upravne enote Sežana, Idrija, Piran in Škofja Loka, kjer je delež zaposlenih v patronažni dejavnosti starejših od 50 let večji od 70 %. Ugotovitev, da je povprečna starost zaposlenega v patronažnem varstvu Slovenije 46 let in da je kar 41 % vseh zaposlenih že dopolnilo 50 let starosti, je pomembna za pravočasno načrtovanje zaposlovanja in usposabljanja bodočih kadrov v patronažni dejavnosti, tako poklicne skupine DMS kot že sicer podhranjene skupine ZT. Pri tem ni nezanemarljiv podatek, da so med najstarejšimi v patronažnem varstvu Slovenije prav predstavniki poklicnih skupin, ki po merilih stroke ne sodijo v negovalni tim. Izvajanje patronažne zdravstvene nege na osnovi koncesijske pogodbe Po podatkih je v patronažnem varstvu Slovenije zaposlenih 114 koncesionark. Ugotavljamo, da so koncesije za izvajanje patronažne zdravstvene nege regijsko zelo različno zastopane. Tako je v spodnje posavski SR med izvajalkami patronažne dejavnosti skoraj polovica koncesionark. Nekoliko nad republiškim povprečjem so še podravska, zasavska, gorenjska 23 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 in obalno-kraška SR. Po eno koncesijo imamo v goriški SR (ena VMS), koroški (ena DMS) in notranjsko kraški (ena DMS). Kar 96 % koncesionark ima visoko ali višjo izobrazbo, samo štiri % koncesij v patronažnem varstvu Slovenije je podeljenih ZT. Delež koncesij se je v patronažni dejavnosti Slovenije v primerjavi z letom 2010 povečal za dve odstotni točki. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije in specializacije iz patronažne zdravstvene nege Po podatkih je med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije zanemarljivo malo predstavnic z opravljenim podiplomskim izobraževanjem s področja patronažne zdravstvene nege. Kljub temu da stroka v smernicah navaja, da specifično in odgovorno terensko delo zahteva še dodatno usposobljenost DMS oziroma klinično specializacijo s področja patronažne zdravstvene nege. Če odmislimo dve specializaciji z drugega strokovnega področja zdravstvene nege, je v patronažnem varstvu Slovenije vsega skupaj le osem specialistk patronažne zdravstvene nege. Prepotrebno izvajanje izobraževanja - klinična specializacija iz patronažne zdravstvene nege - je že nekaj let zaustavljeno. Dostopnost prebivalcev Slovenije do storitev patronažne dejavnosti Rezultati analize o preskrbljenosti prebivalcev z osebjem zaposlenim v patronažnem varstvu Slovenije so pokazali, da je število prebivalcev na patronažno medicinsko sestro po statističnih regijah zelo različno. Še večje razlike so po posameznih upravnih enotah, ki so prikazane v poglavju ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE PO STATISTIČNIH REGIJAH. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti je adekvatna zaposlenosti po poklicnih skupinah. V povprečju je preskrbljenost prebivalcev z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažni dejavnosti Slovenije dobra,v nekaterih regijah je število prebivalcev na DMS celo manjše kot ga predvideva strokovni normativ. Vendar je treba omeniti regijske razlike in razlike po upravnih enotah glede števila prebivalcev na DMS zaposleno v patronažni dejavnosti. V povprečju ena DMS skrbi za 590 prebivalcev več kot določa strokovni normativ. Med SR, kjer je strokovni normativ za DMS najbolj presežen, sodijo obalno kraška, zasavska in savinjska. 24 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Popolnoma drugače je s preskrbljenostjo prebivalcev z ZT, saj je preskrbljenost prebivalcev s storitvami ZT v patronažni dejavnosti Slovenije zelo slaba. V nobeni od SR število prebivalcev na enega ZT ni niti blizu strokovnemu normativu za ZT, čeprav je ZT član negovalnega tima patronažne zdravstvene nege. Po podatkih je strokovni normativ za ZT ustrezen samo v patronažni dejavnosti UE Trbovlje, Sevnica in Lendava (priloga 2). Zatečeno stanje in dobljeni rezultati potrjujejo, da v patronažnih varstvih posameznih SR niso zaposlovali ZT ali pa zgolj sporadično. Mednje sodijo patronažna varstva naslednjih statističnih regij: goriške, gorenjske, koroške in jugovzhodne. S problematiko neustrezne kadrovske strukture je bila patronažna stroka seznanjena že v preteklosti, vendar se na to ni odzvala in ustrezno ukrepala. Ugotovili smo, da se je v primerjavi z letom 2010 preskrbljenost z DMS v patronažni dejavnosti Slovenije v povprečju izboljšala, medtem ko se je preskrbljenost z zaposlenimi ZT dodatno poslabšala. (http://www.nijz.si/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege) Ugotovitev, da je preskrbljenost prebivalcev z (vsemi) zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije zelo blizu strokovnemu normativu za DMS posredno potrjuje trend zaposlovanja v preteklosti, to je enostransko zaposlovanje predstavnic poklicne skupine DMS. Neskladje med številom zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije leta 2014 in strokovnim normativom Rezultati so pokazali, da bi bilo treba v posameznih patronažnih varstvih Slovenije delno okrepiti poklicno skupino DMS, nasprotno pa je povsod močno izraženo pomanjkanje ZT, kar je posledica neustreznega zaposlovanja omenjene poklicne skupine v preteklosti. Da bi se približali strokovnemu normativu, bi se moralo v patronažnem varstvu Slovenije število DMS v povprečju povečati za 18 % oziroma dodatno bi se moralo zaposliti 150 DMS. Veliko večje je neskladje med dejanskim številom zaposlenih in številom potrebnih ZT v vseh patronažnih varstvih Slovenije, zato je nujno potrebno povečati število zaposlenih ZT, saj jih je po podatkih premalo kar 65 % in bi jih bilo treba glede na strokovni normativ dodatno zaposliti še 267 . Vsekakor je treba omeniti regijske razlike, saj se v določenih SR že vrsto let zaposlujejo izključno DMS, kar ni v skladu s smernicami stroke, niti ni racionalno, saj storitve v okviru kompetenc ZT izvajajo bolj izobražene in zato dražje DMS. Da bi podkrepili oceno trenutno potrebnega kadra v patronažnem varstvu, smo v analizi prikazali demografske značilnosti prebivalcev po posameznih občinah in upravnih enotah. 25 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Osredotočili smo se predvsem na delež starostnikov, saj povečan obseg starostnikov na določenem geografskem območju neposredno vpliva na vsebino delovanja tamkajšnjega patronažnega varstva. Podatke o kadrovski strukturi in številu zaposlenih v patronažni dejavnosti smo po občinah in upravnih enotah primerjali s starostno strukturo prebivalcev, ki tam prebivajo. Ugotovili smo, da je v upravnih enotah z visokim deležem starostnikov med prebivalci večinoma tudi nezadostna preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti. Patronažna stroka ne sme zanemariti te ugotovitve, saj smatramo, da starostniki že zaradi fizioloških sprememb in specifičnih potreb, potrebujejo več osnovne zdravstvene nege, za kar je v negovalnem timu patronažne dejavnosti v pretežni meri kompetenten zdravstveni tehnik priloga 2. Dinamika staranja prebivalstva je zelo hitra, kar je treba upoštevati pri oblikovanju strategije zaposlovanja v patronažnem varstvu. Zgolj ocenjujemo, da bo potreba po osnovni zdravstveni negi zaradi demografskih sprememb v prihodnje še bolj izražena. Ob tem je treba omeniti vse večje težnje po izvajanju dolgotrajne in paliativne zdravstvene nege v domačem okolju. Kar pomeni, da bo treba v patronažnem varstvu zaposliti več ZT, ki so kompetentni za izvajanje osnovne zdravstvene nege. Delovanje patronažne dejavnosti je odvisno in neposredno pogojeno s potrebami populacije določenega geografskega območja. Staranje prebivalstva prinaša v patronažno zdravstveno nego drugačne potrebe, zato smo s prikazom deležev starejše populacije po občini bivanja in upravni enoti skušali utemeljiti oceno potrebnih zaposlitev, izpostavili bi poklicno skupino ZT. Samo s popolno kadrovsko zasedenostjo in popolno sestavo negovalnega tima, kot ga določajo smernice stroke, bo mogoče izpeljati vertikalno delitev dela, ki je nujno potrebna za obvladovanje spremenjenih razmer v patronažnem varstvu. 26 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 POVZETEK Vsekakor je potrebno omeniti, da je posnetek stanja zaposlenih v patronažnem varstvu odraz kadrovanja iz preteklosti. Ugotavljamo, da je bilo zaposlovanje premalo načrtovano, brez spremljanja zdravstveno-statističnih in demografskih kazalnikov ter brez upoštevanja potreb prebivalcev. Pomanjkljivo upoštevanje strokovnih smernic se odraža v neustreznem razmerju med diplomiranimi medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege. Dobljeni rezultati kažejo, da imamo v patronažnem varstvu Slovenije neenotne in neenake razmere. Med najpomembnejše ugotovitve sodijo:  velike regijske razlike med zaposlenimi v patronažni dejavnosti, tako po številu kot po starosti in strukturi poklicnih skupin,  v povprečju je število zaposlenih DMS zelo blizu predvidenemu strokovnemu normativu, vendar so opazna regijska odstopanja,  po vseh statističnih regijah v patronažnem varstvu močno primanjkuje tehnikov zdravstvene nege,  dostopnost prebivalcev do storitev patronažne dejavnosti je adekvatna številu in sestavi zaposlenih glede na poklicno skupino, kar pomeni, da je preskrbljenost z DMS neprimerno boljša kot preskrbljenost z ZT,  starostna struktura zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije kaže, da bo potrebno zaradi upokojevanja v naslednjih desetih letih krepko ojačiti število zaposlenih,  potrebno bo dodatno zaposlovanje DMS tako zaradi upokojitvenega odliva kot zaradi približevanja strokovnemu normativu, še predvsem na tistih lokacijah, kjer je že sedaj opazno pomanjkanje DMS,  trenutno pomanjkanje ZT se bo v naslednjih letih zaradi upokojevanja zaposlenih še dodatno povečalo, kar je še posebej potrebno upoštevati,  zaposleni iz poklicnih skupin, ki po strokovnih merilih ne sodijo v patronažni negovalni tim, so med najstarejšimi in se jih lahko po upokojitvi nadomesti s predstavniki iz deficitarnih poklicnih skupin,  potrebna je ponovna strokovna presoja ustreznosti obstoječega kadrovskega normativa,  strategija kadrovanja naj temelji na objektivnih podatkih, potrebah prebivalcev in obremenitvah patronažnih medicinskih sester,  pri kadrovanju naj se upošteva tudi geografska specifičnost, oziroma razlike v dostopnosti, oddaljenosti in razširjenosti opredeljenih geografskih območij, 27 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014  patronažna dejavnost Slovenije je obremenjena s starajočo se populacijo, ki neposredno vpliva na vsebino delovanja. Ugotovitev, da se bo spreminjala starostna struktura prebivalcev in da se bo večal delež starostnikov, je relevantna in za patronažno stroko strateškega pomena. Tudi zaradi tega se bo stroka morala opredeli glede zaposlovanja in vključevanja tako ZT kot bolničarja negovalca v izvajanje patronažne zdravstvene nege. Predlagamo, da naj stroka ponovno prouči sestavo negovalnega tima in primernost strokovnega normativa, natančno mora tudi določiti razmerje med poklicnimi skupinami. Pravočasno je treba oblikovati strategijo zaposlovanja zaradi upokojitvenega odliva zaposlenih in naraščanja deleža starajoče se populacije. Pri oblikovanju strategije zaposlovanja se ne sme prezreti vsesplošnega trenda o zagotavljanju dolgotrajne in paliativne zdravstvene nege na domu. Nujno je, da odgovorne patronažne medicinske sestre zavzamejo aktivnejšo vlogo pri zaposlovanju bodočih izvajalcev patronažne zdravstvene nege in tako na lokalnem nivoju sooblikujejo sestavo negovalnih timov, za katere so odgovorne. Za področje patronažnega varstva je potrebno dopolniti nabor aktivnosti in kompetenc tudi za poklicno skupino ZT in bolničarja negovalca. Ocenjujemo, da bi z vključitvijo ZT v negovalni tim dosegli razbremenitev DMS in posredno delitev dela v patronažni dejavnosti. Z ustreznim številom ZT bi zagotovili večjo učinkovitost, saj bi se DMS pretežno ukvarjale s preventivno dejavnostjo, kar bi dvignilo nivo kvalitete dela. Z reorganizacijo oziroma delitvijo dela bi patronažna dejavnost delovala tudi bolj racionalno in ekonomsko bolj učinkovito. Samo načrtovana in argumentirana kadrovska krepitev bo omogočila, da se bo patronažno varstvo uspešno soočilo z novimi izzivi, ki jih prinaša hitra dinamika staranja prebivalcev. Le z ustrezno in premišljeno kadrovsko okrepitvijo bo moč doseči pravično, strokovno in geografsko enako dostopnost prebivalcev Slovenije do storitev patronažne dejavnosti. Opomba: DMS: v analizi skupina DMS vključuje predstavnice/ke poklicnih skupin: diplomirane medicinske sestre, magistrice zdravstvene nege, višje medicinske sestre, profesorice zdravstvene vzgoje, diplomirane babice, organizatorji dela in socialni delavci. 28 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 ZT: v analizi skupina ZT vključuje predstavnice/ke poklicnih skupin: vse zaposlene s srednjo zdravstveno izobrazbo, babice in bolničarja negovalca. Viri: 1. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom, Ministrstvo za zdravje, 2006 2. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008−2013 3. Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020 4. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, št. 23/05-prečiščeno besedilo. 5. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 100/05- prečiščeno besedilo. 6. Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/2000, 67/2001, 33/2002 37/2003, 117/2004 in 31/2005. 7. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Uradni list Republike Slovenije št. 3/98 s spremembami in dopolnitvami. 29 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE PO STATISTIČNIH REGIJAH Zaposleni v patronažnem varstvu pomurske statistične regije Rezultati analize so pokazali, da je bilo februarja 2014 v patronažni dejavnosti pomurski SR zaposlenih 51 oseb iz petih različnih poklicnih skupin. Med zaposlenimi je bilo 29 DMS, pet VMS, en SOC.DEL., 13 ZT in trijeBA. V analizi smo pod DMS prikazali še VMS in socialno delavko. Skupini ZT smo priključili tudi babice. Kakšna je zastopanost zaposlenih glede na poklicno skupino, je v % prikazano v sliki 20. Število zaposlenih v patronažni dejavnosti po posameznih upravnih enotah regije in po poklicni skupini, prikazuje tabela 3. Razmerje med zaposlenimi DMS:ZT je v povprečju za regijo primerno, vendar so velike razlike po upravnih enotah regije (priloga10). 6% 25% DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA SOCIALNI DELAVEC 57% TEHNIK ZDR. NEGE 2% BABICA 10% Slika 20. Zaposleni v patronažni dejavnosti pomurske SR po poklicnih skupinah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 30 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 GORNJA MURSKA Naziv poklicne skupine SKUPAJ RADGONA LENDAVA LJUTOMER SOBOTA DIPL.MED.SESTRA 4 5 2 18 29 VIŠJA MED. SESTRA 1 1 3 5 SOCIALNI DELAVEC 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 1 4 5 3 13 BABICA 1 2 3 SKUPAJ 7 10 7 27 51 Tabela 3. Zaposleni v patronažni dejavnosti pomurske SR po poklicnih skupinah in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Med zaposlenimi jih ima 68,6 % višjo oziroma visoko strokovno izobrazbo in 31,4 % srednjo zdravstveno izobrazbo. Po podatkih v pomurski SR nihče od zaposlenih v patronažni dejavnosti nima opravljene specializacije iz patronažne zdravstvene nege. Naziv poklicne skupine <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 3 6 5 4 4 4 2 1 29 VIŠJA MED. SESTRA 1 4 5 SOCIALNI DELAVEC 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 2 1 2 1 4 3 13 BABICA 1 2 3 SKUPAJ 5 7 5 6 6 11 10 1 51 Tabela 4. Zaposleni v patronažni dejavnosti pomurske SR po poklicni skupini in po starostni skupini, februar, 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V pomurski SR tri osebe opravljajo patronažno dejavnost na podlagi koncesijske pogodbe, kar predstavlja 5,9 % delež glede na vse zaposlene v patronažni dejavnosti regije. V UE Lendava sta zaposleni dve DMS koncesionarki, kar predstavlja 20 % glede na vse zaposlene v patronažni dejavnosti UE Lendava. V UE Murska Sobota je zaposlena ena DMS, ki opravlja patronažno dejavnost s koncesijsko pogodbo, kar je 3,7 % glede na vse zaposlene v UE Murska Sobota. Po podatkih je bilo v patronažnem varstvu pomurske SR 43 % zaposlenih že starih 50 let in več. Med njimi je sedem DMS, pet VMS, ena SOC. DEL, sedem ZT in dva BA (tabela 4). Največ zaposlenih je starih med 50. in 54. letom (22 %) in med 55. in 59. letom starosti (20 %). V prilogi 10 so prikazani zaposleni po starostnih skupinah in po upravnih enotah pomurske SR. Starost zaposlenih po izobrazbi prikazuje slika 21. 31 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 DMS skupaj ZT skupaj 8 7 7 6 6 6 5 5 5 4 4 4 3 3 3 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 21. Zaposleni v patronažni dejavnosti pomurske SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutne številke) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Rezultati so pokazali, da je po upravnih enotah preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu pomurske SR zelo različna (slika 22, priloga11). Preskrbljenost po poklicnih skupina kaže, da so se DMS v UE Murska Sobota uspele približati normativu, ki ga določa stroka, to je 2500 prebivalcev na eno DMS. V ostalih upravnih enotah je število prebivalcev na DMS močno preseženo. Med vsemi najbolj izstopa UE Ljutomer, kjer je po podatkih v patronažni dejavnosti zaposlenih več ZT kot DMS. Ravno nasprotno je v UE Murska Sobota, kjer po številu močno prednjačijo DMS, hkrati pa je zaposlenih premalo ZT. Odraz taki kadrovski strukturi je različna preskrbljenost prebivalcev. Po upravnih enotah regije kadrovska zasedenost glede na poklicno skupino ne ustreza razmerju, ki ga določajo strokovne smernice. Povprečni podatki o kadrovski zasedenosti v patronažni dejavnosti pomurske SR dajejo drugačno, zavajajočo podobo. Razmerje po upravnih enotah regije je prikazano v priloga 2. V povprečju je v regiji razmerje 2,2 DMS na enega ZT. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se preskrbljenost z vsemi zaposlenimi v patronažni dejavnosti (2314 prebivalcev na zaposlenega) približa kadrovskemu normativu za DMS, kar kaže na trend zaposlovanja v preteklosti (glej priloga 11). 32 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS število prebivalcev na 1 ZT 12000,0 11303,8 10164,0 10000,0 9024,5 8000,0 5781,5 6000,0 4065,6 3854,3 3609,8 4000,0 2569,0 2000,0 0,0 GORNJA RADGONA LENDAVA LJUTOMER MURSKA SOBOTA Slika 22. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti pomurske SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Upoštevajoč kadrovski normativ, smo ugotovili, da v posameznih upravnih enotah primanjkuje tako DMS kot ZT. Izjema je le UE Ljutomer, kjer število zaposlenih ZT presega strokovni normativ. Rezultati so pokazali, da v patronažni dejavnosti pomurske regije primanjkuje skupaj 19, 8 oseb, od tega 12,2 DMS in 7,6 ZT. 33 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 GORNJA RADGONA LENDAVA LJUTOMER MURSKA SOBOTA 2,0 +1,4 1,0 0,0 -1,0 -0,6 -0,6 -2,0 -2,1 -3,0 -3,1 -3,3 -4,0 -5,0 -5,2 -6,0 -6,3 -7,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 23. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti pomurske SR, preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16);Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Slika 24. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah pomurske SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 34 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 V priloga 11 je prikazana starost prebivalcev po občini in upravni enoti bivanja. Ločeno smo prikazali delež starih od 0 do 14 let in delež prebivalcev starejših nad 65 let. V regiji je v povprečju delež prebivalcev od 0 do 14 let 12,9 %, medtem ko je delež prebivalcev starih 65 let in več 18,3%. V starostni skupini 65 let in več je v regiji kar 26,4 % prebivalcev starih 80 let in več. Rezultati kažejo, da je indeks staranja v pomurski SR nad nacionalnim povprečjem in relativno visok. Visok je tudi delež prebivalcev, starih 80 let in več, vendar je po posameznih občinah oziroma upravnih enotah različen. Tako je indeks staranja v občini Hodoš 293,9 in v občini Šalovci 216,4, medtem ko je v občini Črenšovci le 97,4. Slika 24 prikazuje indeks staranja prebivalcev pomurske SR po upravnih enotah. Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu pomurske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali tudi podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, še posebej zato, ker je delež starostnikov po upravnih enotah regije višji od republiškega povprečja. S potrebnimi podatki trenutno ne razpolagamo. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru nadgradi, saj ocenjujemo, da bo zaradi starajoče se populacije, potreba po zdravstveni negi na domu v prihodnje še bolj izražena. 35 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu podravske statistične regije Po podatkih BPI IVZ 16 je bilo februarja 2014 v patronažni dejavnosti podravske SR zaposlenih 131 oseb iz sedmih različnih poklicnih skupin. Med zaposlenimi je bilo 79 DMS, 23 VMS, trije ORG. DELA, en SOC. DEL., 17 ZT, šest BA in dva BN (slika 25, tabela 5). V analizi smo pod DMS združili DMS, VMS, socialne delavke in organizatorje dela, ki zavzemajo 81 % delež glede na vse zaposlene, 19 % zaposlenih predstavljajo ZT. V skupino ZT smo združili zdravstvene tehnike, babice in dva bolničarja negovalca. 1% 5% 13% 1% 2% 18% 60% DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA ORGANIZATOR DELA SOCIALNI DELAVEC TEHNIK ZDR. NEGE BABICA BOLNIČAR Slika 25. Zaposleni v patronažni dejavnosti podravske SR, po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V podravski regiji smo iz analize izločili dve osebi (ena DMS in en ZT), ker sta zaposleni v domu starejših občanov in ne v sklopu patronažne dejavnosti (priloga 1). Po podatkih ima v regiji šest medicinskih sester opravljeno specializacijo iz patronažne zdravstvene nege, in sicer v UE Maribor. V podravski SR izvaja patronažno dejavnost 29 oseb na podlagi koncesijske pogodbe, kar predstavlja 22 % delež glede na vse zaposlene v patronažni dejavnosti regije. Med koncesionarkami podravske regije je šestnajst DMS, devet VMS, en ORG. DEL in trije ZT. V UE Lenart so tri koncesionarke, dve DMS in en ZT. V Ormožu delujeta dve koncesionarki (po ena DMS in VMS), v Ptuju so tri koncesionarke (ena DMS in dva ZT). V Slovenski Bistrici 36 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 deluje pet koncesionark, od tega sta dve DMS in tri VMS. V Mariboru opravlja patronažno dejavnost 10 koncesionark, sedem DMS in tri VMS. V UE Pesnica in Ruše izvajajo patronažno dejavnost izključno koncesionarke, in sicer v Pesnici ena DMS in 1ena ORG. DEL., v Rušah pa po dve DMS in VMS. Delež koncesionark glede na vse zaposlene v patronažni dejavnosti upravne enote prikazuje slika 26. % koncesij 120 100 13 13 31 80 43 50 60 100 100 40 20 0 LENART ORMOŽ PTUJ SLOVENSKA MARIBOR PESNICA RUŠE BISTRICA Slika 26. Delež koncesij v patronažni dejavnosti podravske SR, po upravnih enotah februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) SLOVENSKA Naziv poklicne skupine LENART ORMOŽ PTUJ MARIBOR PESNICA RUŠE BISTRICA SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 6 2 13 6 49 1 2 79 VIŠJA MED. SESTRA - 1 5 6 9 2 23 ORGANIZATOR DELA - - 2 1 3 SOCIALNI DELAVEC - - 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 5 2 8 17 BABICA - 6 6 BOLNIČAR - 2 2 Skupna vsota 7 4 23 16 75 2 4 131 Tabela 5 . Zaposleni v patronažni dejavnosti SR Podravska po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 37 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Naziv poklicne skupine 01-<29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 1 15 15 15 13 12 9 80 VIŠJA MED. SESTRA 1 7 2 4 6 2 22 ORGANIZATOR DELA 2 1 3 SOCIALNI DELAVEC 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 2 1 2 7 2 2 1 17 BABICA 1 5 6 BOLNIČAR 1 1 2 Skupaj 1 17 17 27 24 19 22 4 131 Tabela 6 . Zaposleni v patronažni dejavnosti podravske SR po poklicni skupini in po starostni skupini, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) DMS ZT 30 24 25 20 16 16 16 15 15 15 10 8 7 5 3 3 3 2 1 1 1 0 0 01-<29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 27. Zaposleni v patronažni dejavnosti podravski SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Po podatkih je bilo februarja 2014 41 % zaposlenih v patronažni dejavnosti že starih petdeset let in več. Glede na poklicno skupino je med njimi dvajset DMS, dvanajst VMS, pet ZT in šest BA. Kar 21 % vseh zaposlenih sodi v starostno skupino med 40. in 44. letom starosti. 38 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS št.evilo prebivalcev na 1 ZT 25000 20000 19159 16748 15000 13806 10488 10404 10000 8953 5583 5000 3835 3193 2984 3712 2407 0 LENART ORMOŽ PTUJ SLOVENSKA MARIBOR PESNICA RUŠE BISTRICA Slika 28. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti podravski SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1. julij 2013 Starost zaposlenih v patronažni dejavnosti podravske regije po poklicnih skupinah in po starostnih skupinah je prikazana v tabeli 7. Starost zaposlenih v patronažni dejavnosti po UE pa prikazuje priloga 12. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti je po upravnih enotah podravske regije zelo različna (slika 28, priloga 13). Razlike so očitne tudi v številu prebivalcev na zaposlenega po poklicni skupini. Po podatkih se patronažna dejavnost v UE Mariboru teritorialno prekriva z upravnima enotama Ruše in Pesnica, zato ti rezultati niso najbolj objektivni. Preskrbljenost prebivalcev z vsemi zaposlenimi v podravski SR je relativno dobra in je blizu normativa, ki je predviden za poklicno skupino DMS (2447,5). V povprečju ena DMS v regiji skrbi za 3049,4 prebivalca, en ZT pa za 12929,5 prebivalcev, kar je 2,6-krat več od predvidenega normativa za ZT. 39 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 SLOVENSKA LENART ORMOŽ PTUJ BISTRICA MARIBOR PESNICA RUŠE 4,0 +2,3 2,0 0,0 -2,0 -1,7 -2,3 -2,3 -1,9 -4,0 -2,8 -3,0 -3,7 -3,2 -4,2 -6,0 -8,0 -6,3 -10,0 -9,6 -8,8 -12,0 -14,0 -16,0 -15,4 -18,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 29. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti podravske SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Razmerje med DMS in ZT je v podravski SR neustrezno. Kakšno je razmerje po občinah oziroma po upravnih enotah regije je prikazano v prilogi 13. Ob upoštevanju kadrovskega normativa za posamezno poklicno skupino smo ugotovili, da je podravska regija kadrovsko podhranjena. Rezultati so pokazali, da v patronažni dejavnosti podravske SR primanjkuje skupaj 62,9 oseb, od tega 23,3 DMS in 39,6 ZT. Koliko DMS in ZT primanjkuje po posameznih upravnih enotah regije je nazorno prikazano v sliki 29. Izjema je patronažna dejavnost UE Maribor, ki ima presežek DMS med zaposlenimi, hkrati pa je zaposlenih premalo ZT. Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu podravske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, saj je delež starostnikov po upravnih enotah regije višji od nacionalnega povprečja. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato tako izvedene projekcije ni bilo mogoče realizirati. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru nadgradi, saj ocenjujemo, da bo zaradi starajoče se populacije potreba po zdravstveni negi na domu v prihodnje še bolj izražena. 40 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Slika 30. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah podravska SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij, 2013 Delež prebivalcev, starih od 0 do 14 let, in delež starejših od 65 let za podravsko SR je prikazan po občinah in upravnih enotah v prilogi 13. V starostni skupini 65 let in več je kar 24,9 % starih 80 let in več. Rezultati kažejo, da je indeks staranja v podravski SR nad nacionalnim povprečjem in je relativno visok, vendar je po posameznih občinah oziroma upravnih enotah različen. Kot je razvidno iz slike 30, ki prikazuje indeks staranja prebivalcev podravske SR po upravnih enotah, po številu starejših v regiji izstopa UE Maribor. 41 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu koroške statistične regije Po podatkih je bilo v patronažni dejavnosti koroške SR zaposlenih 34 oseb s petih poklicnih skupin. Razmerje med zaposlenimi po poklicnih skupinah je prikazano v sliki 31. V patronažnem varstvu koroške SR sta zaposlena le dva ZT. Visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo ima kar 94 % zaposlenih. DMS, VMS, socialno delavko in diplomirano babico smo v analizi uvrstili v skupino DMS. Zastopanost zaposlenih po poklicni skupini in upravni enoti koroške SR je prikazana v tabeli 9. 6% 6% 3% DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA 24% SOCIALNI DELAVEC 62% DIPL. BABICA TEHNIK ZDR. NEGE Slika 31. Zaposleni v patronažni dejavnosti koroške SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Po podatkih nihče med zaposlenimi v patronažni dejavnosti koroške SR nima opravljene specializacije iz patronažne zdravstvene nege. V UE Radlje ob Dravi opravlja patronažno dejavnost ena DMS na podlagi koncesijske pogodbe. To je tudi edina koncesionarka (2,9 %) v patronažni dejavnosti koroške SR. Februarja 2014 je bilo 32,4 % zaposlenih v patronažni dejavnosti regije že starih 50 let in več. Med njimi je največ VMS (8) ter po ena DMS, SOC. DEL in ZT ( priloga 14). 42 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 RADLJE Naziv poklicne OB RAVNE NA SLOVENJ Skupaj skupine DRAVOGRAD DRAVI KOROŠKEM GRADEC DIPL. MED. SESTRA 7 6 8 21 VIŠJA MED. SESTRA 1 5 2 8 SOCIALNI DELAVEC 1 1 DIPL. BABICA 1 1 2 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 2 SKUPAJ 3 8 12 11 34 Tabela 9. Zaposleni v patronažni dejavnosti koroške SR po poklicni skupini in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) DMS ZT 10 9 9 8 8 7 7 6 5 4 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 32. Zaposleni v patronažni dejavnosti koroške SR po petletnih starostnih skupinah in izobrazbi, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Med zaposlenimi v patronažni dejavnosti regije je največ starejših v UE Ravne na Koroškem. V starostni skupini med 55. in 59. ter med 60. in 64. letom starosti je dobrih 58 % vseh zaposlenih v upravni enoti Ravne na Koroškem (priloga 14). Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi DMS v patronažni dejavnosti regije je nižja kot jo predvideva strokovni normativ priloga 15. Tako ena DMS v regiji skrbi za 2253,1 prebivalca. 43 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Rezultati so pokazali, da so v patronažni dejavnosti regije zaposlene 3,2 DMS več kot jih določa veljavni normativ. Nasprotno pa so tako v regiji kot v upravnih enotah pomanjkljivo zaposleni ZT in jih v regiji primanjkuje (12,4) (slika 33, 34). Razmerje DMS:ZT je glede na strokovni normativ v regiji neprimerno (priloga 15). število prebivalcev /1 DMS* št.evilo prebivalcev /1 ZT** 30000 25383 25000 20000 16192 15000 10000 5000 2996 2313 2308 1958 0 DRAVOGRAD RADLJE OB DRAVI RAVNE NA SLOVENJ GRADEC KOROŠKEM Slika 33. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti koroške SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1. julij 2013 44 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT RAVNE NA DRAVOGRAD RADLJE OB DRAVI KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 3,0 +2,4 2,0 +0,8 1,0 +0,5 0,0 -1,0 -0,6 -2,0 -1,8 -2,2 -3,0 -4,0 -4,1 -4,3 -5,0 Slika 34. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti koroške SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Značilno za koroško SR je pomanjkljivo kadrovanje ZT, ki se vleče iz preteklosti. Za objektivno in natančno oceno kadra v patronažnem varstvu koroške SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali tudi podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato tako izvedene projekcije ni bilo mogoče realizirati. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. V sliki 35 je prikazan indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah regije. 45 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Slika 35. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah koroška SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Povprečni indeks staranja v koroški SR ne odstopa od nacionalnega povprečja (slika 35). Razmerje med starostno skupino od 0 do 14 let in starejših od 65 let je bilo sredi leta 2013 po posameznih upravnih enotah regije precej različno. Tako je v UE Slovenj Gradec na 100 oseb, mlajših od 15 let, prebivalo 98 starejših od 65 let, medtem ko je v UE Ravne na Koroškem na 100 mlajših od 15 let prebivalo 137 oseb, starih 65 let in več (priloga 15). Delež starih 80 let in več je najvišji v UE Dravograd, sicer pa primerljiv z nacionalnim povprečjem. 46 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu savinjske statistične regije Po podatkih je bilo v BPI IVZ 16 (zapis februar 2014) v patronažni dejavnosti savinjske SR zabeleženih 113 oseb. S podrobnejšo proučitvijo smo ugotovili, da v patronažno dejavnost (VZD 510) ne sodi 11 oseb, ker ne izvajajo patronažne zdravstvene nege, zato smo jih iz nadaljnje analize izločili. Izključili smo dva fizioterapevta in enega delovnega terapevta, ker ne izvajata patronažne zdravstvene nege in nista člana negovalnega tima v patronažni dejavnosti. Prav tako smo izločili zaposlene v Zdravilišču Laško (tri DMS in štiri ZT) in eno DMS iz doma starejših občanov v Štorah. V analizi smo tako upoštevali 102 osebi, ki v praksi dejansko izvajajo patronažno zdravstveno nego priloga 1. Med zaposlenimi je bilo 43 DMS, 26 VMS, po ena SOC. DEL. in DIPL. BA., tri MAG. ZN in 28 ZT. Razmerje zaposlenih po poklicni skupini je v odstotkih prikazano v sliki 35. V patronažni dejavnosti regije ima 73 % zaposlenih visoko oziroma višjo in 27 % srednjo izobrazbo. V analizi smo pod DMS prikazali vse DMS, VMS, socialno delavko, diplomirano babico in magistrice zdravstvene nege. DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA 27,5 42,2 SOCIALNI DELAVEC DIPL. BABICA 2,9 1,0 MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 1,0 25,5 TEHNIK ZDR. NEGE Slika 35. Zaposleni v patronažni dejavnosti savinjske SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Število zaposlenih v patronažni dejavnosti po posameznih upravnih enotah regije in po poklicni skupini prikazuje tabela 11. Po podatkih ima v savinjska SR v UE Celje ena oseba med zaposlenimi opravljeno specializacijo iz patronažne zdravstvene nege. 47 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 SLOVENSKE ŠENTJUR PRI ŠMARJE PRI POKLICNA SKUPINA CELJE LAŠKO MOZIRJE KONJICE CELJU JELŠAH VELENJE ŽALEC DIPL.MED.SESTRA 7 4 1 4 4 5 7 11 VIŠJA MED. SESTRA 10 5 2 2 5 2 SOCIALNI DELAVEC 1 DIPL. BABICA 1 MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 3 TEHNIK ZDR. NEGE 8 3 3 5 9 SKUPAJ 26 7 6 9 7 12 22 13 Tabela 11. Zaposleni v patronažni dejavnosti savinjske SR po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V savinjski SR opravlja patronažno dejavnost 10 oseb na podlagi koncesijske pogodbe, kar je devet % glede na vse zaposlene v patronažnem varstvu regije. Koncesije za patronažno dejavnost so zabeležene le v UE Slovenske Konjice in Žalec. V Slovenskih Konjicah 67 % od vseh zaposlenih v patronažni dejavnosti deluje s koncesijsko pogodbo, med njimi so štiri DMS in dve VMS. V UE Žalec so zaposlene štiri koncesionarke (31 %), in sicer tri DMS in ena VMS. Naziv poklicne skupine <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Skupaj DIPL.MED.SESTRA 3 5 12 8 7 6 2 43 VIŠJA MED. SESTRA 4 2 8 12 26 SOCIALNI DELAVEC 1 1 DIPL. BABICA 1 1 MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 1 2 3 TEHNIK ZDR. NEGE 3 2 4 4 2 9 3 1 28 Skupaj 6 8 17 18 11 24 17 1 102 Tabela 12. Zaposleni v patronažnem varstvu savinjska SR po poklicni skupini, po starostni skupini, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Po podatkih je bilo v patronažni dejavnosti savinjske SR 41,2 % zaposlenih že starih 50 let in več. Med njimi je osem DMS, 20 VMS, ena SOC. DEL. in 13 ZT. Največ, to je 24,%, vseh zaposlenih sodi v starostno skupino med 50. in 54. letom in med 40 in 44. letom starosti (18 %). Starost zaposlenih po izobrazbi in po starostnih skupinah za celotno regijo je prikazana v 48 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 sliki 36. Starost zaposlenih po poklicnih skupinah je prikazana v tabeli 12, po upravnih enotah pa v prilogi 16. V prilogi 17 je prikazana preskrbljenost prebivalcev regije z vsemi zaposlenimi v patronažni dejavnosti in starost prebivalcev po upravni enoti bivanja. DMS skupaj ZT skupaj 16 15 14 14 14 13 12 10 9 9 8 6 6 4 4 4 3 3 3 2 2 2 1 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 36. Zaposleni v patronažni dejavnosti savinjski SR po petletnih starostnih skupinah in izobrazbi, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 49 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS št.evilo prebivalcev na 1 ZT 9000 7959 8000 6638 7000 6475 5935 6000 4979 4987 5000 4451 4625 4000 3537 3452 2726 3240 3000 2566 2000 1000 0 CELJE LAŠKO MOZIRJE SLOVENSKE ŠENTJUR PRI ŠMARJE PRI VELENJE ŽALEC KONJICE CELJU JELŠAH Slika 37. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti savinjski SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1. julij 2013 Slika 38. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti savinjske SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1.julij 2013 50 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Iz rezultatov je razvidno, da tako v regiji kot po upravnih enotah število prebivalcev na eno DMS in na enega ZT presega kadrovski normativ (slika 37). Kadrovsko podhranjenost v patronažni dejavnosti regije po posameznih upravnih enotah in po poklicni skupini prikazuje slika 38. Rezultati so pokazali, da v patronažni dejavnosti savinjske SR primanjkuje skupaj 54,1 oseba, od tega 30,1 DMS in 24,0 ZT. Slika 39. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah savinjske SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Slika 39 prikazuje zastopanost populacije, starejše od 65 let, v razmerju s prebivalci, starimi do 15 let. Razlike po upravnih enotah so precejšnje - tako je v UE Slovenske Konjice na 100 mlajših od 15 let 91 starih 65 in več, v UE Laško pa kar 132. Indeks staranja v savinjski SR kot tudi delež starih 80 let in več sta pod nacionalnim povprečjem. Po visokem deležu oseb, starih 80 let in več, izstopata UE Mozirje in Laško (glej priloga 17). Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu savinjske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov. S podatki trenutno ne razpolagamo, zato tako izvedene projekcije ni bilo mogoče realizirati. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. 51 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu zasavske statistične regije 33,3 38,9 DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA TEHNIK ZDR. NEGE 27,8 Slika 40. Zaposleni v patronažni dejavnosti zasavske SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Razmerje zaposlenih glede na poklicno skupino je prikazano v sliki 40, tabela 14 pa prikazuje zaposlene po poklicni skupini in upravni enoti. V patronažni dejavnosti zasavske SR ima 67 % zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo. Povprečno razmerje med DMS in ZT glede na strokovni normativ je za regijo ustrezno in znaša 2:1 v korist DMS. Natančnejši pregled strukture zaposlenih po posameznih upravnih enotah pa pokaže, da so razmerja po upravnih enotah regije različna in močno odstopajo od strokovnega normativa. Na primer v UE Hrastnik je razmerje 4:1 v korist DMS, v UE Trbovlje je 1,7 DMS:1 ZT, v Zagorju ob Savi pa 1,5 DMS:1 ZT (priloga2). V zasavski SR opravljajo patronažno dejavnost štiri VMS na osnovi koncesijske pogodbe, in sicer v UE Zagorje ob Savi tri VMS in ena v UE Hrastnik. Glede na vse zaposlene v zasavski SR predstavljajo koncesionarke 22,2 %. Po podatkih v regiji nihče od zaposlenih nima opravljene specializacije iz patronažne zdravstvene nege. 52 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 ZAGORJE Skupna Naziv poklicne skupine HRASTNIK TRBOVLJE OB SAVI vsota DIPL.MED.SESTRA 3 4 7 VIŠJA MED. SESTRA 1 1 3 5 TEHNIK ZDR. NEGE 1 3 2 6 Skupna vsota 5 8 5 18 Tabela 14. Zaposleni v patronažni dejavnosti zasavske SR po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V prilogi 18 je prikazana starost zaposlenih po petletnih starostnih skupinah po izobrazbi in po upravnih enotah. Naziv poklicne skupine <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 Skupaj DIPL.MED.SESTRA 1 1 3 2 7 VIŠJA MED. SESTRA 1 4 5 TEHNIK ZDR. NEGE 1 2 2 1 6 SR ZASAVSKA 1 1 1 3 5 2 5 18 Tabela 15. Zaposleni v patronažni dejavnosti zasavske SR, po poklicni skupini in po starostni skupini, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-BPI (NIJZ6) 53 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število DMS število ZT 5 4 4 4 3 3 3 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 Slika 41. Zaposleni v patronažni dejavnosti zasavske SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Dobrih 39 % vseh zaposlenih je že bilo starih 50 let in več. V povprečju so zaposleni v zasavski SR stari 47 let. DMS so v povprečju stare 42 let, VMS 55 let in ZT 47 let. O številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti po občini bivanja govori priloga 19. Po upravnih enotah so opazne razlike glede obremenjenosti zaposlenih. Tudi sicer v zasavski SR DMS v povprečju za 45% presegajo strokovni normativ. Kljub temu da so v patronažni dejavnosti Slovenije ZT v zasavski SR najbližje strokovnemu normativu, pa en ZT v regiji skrbi skoraj za polovico (45 %) več prebivalcev kot to določa normativ (slika 42). Število prebivalcev na ZT v UE Trbovlje je najmanjše v patronažni dejavnosti Slovenije in edino najbližje strokovnemu normativu. Tako kot v večini drugih SR v Sloveniji je tudi v zasavski SR povprečje v številu prebivalcev na vse zaposlene v patronažni dejavnosti zelo blizu strokovnega normativa na DMS. Glede na strokovni normativ bi morali v zasavski SR dodatno zaposliti 8,1 osebo, od tega 5,4 DMS in 2,7 ZT, kar pomeni, da bi se morali kadrovsko okrepiti za 31 % (slika 43). 54 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na1 DMS št.evilo prebivalcev na 1 ZT 12000 9713 10000 8451 8000 5629 5634 6000 4000 3378 2428 2000 0 HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE OB SAVI Slika 42. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti zasavske SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1. julij 2013 HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE OB SAVI 0,5 +0,1 0,0 -0,5 -0,4 -1,0 -0,9 -1,5 -1,4 -1,8 -2,0 -2,5 -3,0 -3,5 -3,8 -4,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 43. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti zasavske SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu zasavske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o 55 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, saj je delež starostnikov po upravnih enotah regije višji od nacionalnega povprečja. S potrebnimi podatki trenutno ne razpolagamo, zato tako izvedene projekcije ni bilo mogoče realizirati. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. Delež prebivalcev, starih do 15 let, in delež starih 65 let in več po občini in upravni enoti bivanja v zasavski SR prikazuje priloga 19. Zasavska regija je imela sredi leta 2013 najvišji indeks staranja med statističnimi regijami v Sloveniji (143). V UE Trbovlje je na 100 prebivalcev mlajših od 15 let, prebivalo 162 oseb starejših od 65 let, v UE Hrastnik pa 159 (slika 42). Povprečni delež prebivalcev starih 80 let in več je bil znotraj starostne skupine starejših od 65 let 28,4 % kar je nad nacionalnim povprečjem. Glede na to, da je regija obremenjena s starostniki, je to treba upoštevati pri kadrovski krepitvi in izbiri poklicnih skupin. Slika 44. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah zasavske SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 56 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu spodnje posavske statistične regije 15,2 3,0 DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA PROF. ZDRAVSTVENE 57,6 VZGOJE 24,2 TEHNIK ZDR. NEGE Slika 45. Zaposleni v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Struktura zaposlenih po poklicni skupini je prikazana v sliki 45 in v tabeli 17. V BPI IBZ 16 je pod VZD 510 v UE Sevnica prikazan en diplomirani delovni terapevt, ki smo ga iz analize izločili, ker ne sodi v negovalni tim in ne izvaja patronažne zdravstvene nege. Naziv poklicne skupine BREŽICE KRŠKO SEVNICA Skupna vsota DIPL.MED.SESTRA 6 8 5 19 VIŠJA MED. SESTRA 2 5 1 8 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 2 3 5 Skupna vsota 10 13 10 33 Tabela 17. Zaposleni v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Razmerje med DMS in ZT glede na strokovni normativ v spodnje posavski SR ni ustrezno, saj znaša 5,6:1 v korist DMS. V UE Krško opravljajo patronažno dejavnost zgolj DMS, saj v 57 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 sklopu patronažne dejavnosti nimajo zaposlenega ZT. V UE Brežice je razmerje 4:1, v UE Sevnica pa 2,3:1 v korist DMS. Povprečna starost zaposlenih v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR je 48 let. Med zaposlenimi so najstarejše VMS, ki so v povprečju stare 50 let, sledijo jim ZT, stari povprečno 49 let, DMS 47 let in PROF ZV 42 let. Starost zaposlenih po izobrazbi in upravnih enotah regije prikazuje priloga 20. DMS ZT 10 9 9 8 7 6 6 5 4 4 3 3 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 46. Zaposleni v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR po petletnih starostnih skupinah in izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Iz tabele 18 in iz slike 46 je razvidno, da je največ zaposlenih v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR v starostni skupini med 50.in 54. letom ter med 55. in 59. letom starosti. Zelo številčna ja tudi starostna skupina DMS med 40. in 44 .letom starosti. 58 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Naziv poklicne skupine <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 1 2 1 3 2 5 4 1 19 VIŠJA MED. SESTRA 2 1 4 1 8 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 1 2 2 5 Skupna vsota 1 3 1 6 3 11 6 2 33 Tabela 18. Zaposleni v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR po poklicni skupini in po starostni skupini, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V spodnje posavski SR je med vsemi zaposlenimi v patronažni dejavnosti največji delež (45,5 %) koncesionark v Sloveniji. V regiji opravlja patronažno dejavnost na podlagi koncesijske pogodbe 11 DMS in štiri VMS. % koncesij vsi zaposleni 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 61,5 50,0 20% 10% 20,0 0% BREŽICE KRŠKO SEVNICA Slika 47. Delež koncesij v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR po upravnih enotah februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Slika 47 prikazuje delež koncesij v patronažni dejavnosti glede na vse zaposlene po upravnih enotah spodnje posavske SR. 59 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS* št.evilo prebivalcev na 1 ZT** 14000 12143 12000 10000 8000 5820 6000 4000 3036 2190 2494 2000 0 BREŽICE KRŠKO SEVNICA Slika 48. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 V regiji je v povprečju število prebivalcev na eno DMS zelo ustrezno glede na strokovni normativ. Po upravnih enotah regije so opazne razlike, ki so nastale verjetno zaradi terenskega prehajanja občin med UE. Razen v patronažni dejavnosti UE Sevnica, je zaposlenost ZT v regiji neustrezna (priloga 2). 60 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 BREŽICE KRŠKO SEVNICA +1,6 2,0 1,0 0,0 0,0 -1,0 -0,5 -2,0 -1,7 -3,0 -2,9 -4,0 -5,0 -6,0 -5,7 -7,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 49. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR glede na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Glede na strokovne smernice in sestavo negovalnega tima v patronažni dejavnosti spodnje posavske SR primanjkuje devet ZT (64 %), zaposlenost DMS je primerna. Za objektivno in natančno oceno kadra v patronažnem varstvu spodnje posavske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, saj je delež starostnikov po upravnih enotah regije višji od nacionalnega povprečja. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. 61 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 index staranja 160,0 140,0 140,5 120,0 124,6 129,6 100,0 109,5 80,0 60,0 40,0 20,0 0,0 Sp B K SEVNI o RE RŠ d K n ŽI j C O ep 0 E C 6 A o - savska Slika 50: Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah spodnje posavske SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1.julij 2013 Delež prebivalcev starih do 15 let in delež starih 65 let in več po občini in upravni enoti bivanja v spodnje posavski SR prikazuje priloga 21. V primerjavi z nacionalnim povprečjem je bil v spodnje posavski SR sredi leta 2013 indeks staranja (124,6) višji od nacionalnega povprečja. V UE Brežice je na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, prebivalo 140 oseb, starejših od 65 let, v UE Sevnica 129, v UE Krško pa 109,5 (slika 50). Tudi delež prebivalcev, starih 80 let in več, je bil višji od povprečja v državi. 62 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu jugovzhodne statistične regije 2,0 5,9 DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA 41,2 DIPL. BABICA 51,0 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE Slika 51. Zaposleni v patronažni dejavnosti SR jugovzhodna Slovenija po poklicnih skupinah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Iz slike 51 in tabele 20 je razvidno število in kadrovska struktura zaposlenih v patronažni dejavnosti jugovzhodne SR. V regiji je bilo v povprečju razmerje DMS:ZT 16:1 v korist DMS. Od šestih UE regije je ZT zaposlen samo na dveh lokacijah patronažne dejavnosti (Tabela 20). NOVO Naziv poklicne skupine ČRNOMELJ KOČEVJE METLIKA MESTO RIBNICA TREBNJE SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 3 2 9 1 6 21 VIŠJA MED. SESTRA 4 5 2 10 4 1 26 DIPL. BABICA 1 1 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 1 2 3 SKUPAJ 7 8 3 21 5 7 51 Tabela 20. Zaposleni v patronažni dejavnosti SR jugovzhodne Slovenije po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Povprečna starost zaposlenega v patronažnem varstvu jugovzhodne SR je 48 let. Kar 47 % vseh zaposlenih je že bilo starih 50 let in več. Slika 50 in tabela 14 nazorno prikazujeta razporeditev zaposlenih po izobrazbi, starostnih skupinah in upravnih enotah. Dobra četrtina 63 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 zaposlenih jih je v starostni skupini 55–59 let, kar je pomembno za pravočasno in ustrezno planiranje kadrovanja. DMS ZT 14 13 12 11 10 9 8 8 6 5 4 2 2 1 1 1 0 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 Slika 52. Zaposleni v patronažni dejavnosti SR jugovzhodne Slovenije po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Med zaposlenimi v patronažni dejavnosti SR jugovzhodna Slovenija nihče nima opravljene specializacije iz patronažne zdravstvene nege. V regiji izvaja patronažno dejavnost osem koncesionark, kar predstavlja 16 % glede na vse zaposlene v patronažni dejavnosti regije. Med koncesionarkami so v UE Črnomelj dvema VMS in enim ZT, v UE Novo mesto pa ena DMS in štiri VMS. 64 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 UPRAVNA ENOTA 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 SKUPAJ ČRNOMELJ 2 1 1 3 7 KOČEVJE 1 2 1 4 8 METLIKA 1 1 1 3 NOVO MESTO 2 4 4 2 4 5 21 RIBNICA 2 2 1 5 TREBNJE 5 1 1 7 SKUPAJ 2 6 8 11 10 14 51 Tabela 21. Zaposleni v patronažni dejavnosti SR jugovzhodne Slovenije po petletnih starostnih skupinah in po upravnih enotah, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) število prebivalcev na 1 DMS* št.evilo prebivalcev na 1 ZT** 35000 32172 30000 25000 20000 17419 15000 10000 3386 5000 2637 2488 2791 2687 2925 0 ČRNOMELJ KOČEVJE METLIKA NOVO RIBNICA TREBNJE MESTO Slika 53. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti SR jugovzhodne Slovenije po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov- BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Preskrbljenost z DMS v regiji (2968,9) je v povprečju za tri % slabša od slovenskega povprečja (priloga 2), vendar je treba poudariti, da zaradi pomanjkanja ZT patronažno dejavnost v celoti izvajajo samo DMS. Ker ni ustrezne delitve dela, so DMS bolj obremenjene in je izvajanje preventivne dejavnosti okrnjeno. Podrobnejši prikaz dostopnosti prebivalcev jugovzhodne Slovenije do storitev patronažne dejavnosti po izobrazbi, občini in upravni enoti regije je prikazano v prilogi 22. 65 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Da bi se približali strokovnemu normativu, bi morali v regiji dodatno zaposliti 34,5 oseb, od tega 25,5 ZT in devet DMS. Primanjkljaj kadra po izobrazbi in po posameznih upravnih enotah regije prikazuje slika 54. NOVO ČRNOMELJ KOČEVJE METLIKA MESTO RIBNICA TREBNJE 2,0 0,0 0,0 -0,4 -0,3 -0,4 -2,0 -1,2 -1,7 -2,5 -2,7 -4,0 -3,7 -4,1 -6,0 -6,7 -8,0 -10,0 -10,9 -12,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 54. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti SR jugovzhodne Slovenije preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Za regijo je značilno kronično pomanjkanje ZT, ki se vleče še iz v preteklosti. Za objektivno in natančno oceno kadra v patronažnem varstvu jugovzhodne SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov. S temi podatki trenutno ne razpolagamo. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. 66 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Slika 55. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah SR JUGOVZHODNA SLOVENIJA SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1. julij 2013 V prilogi 22 smo po občini bivanja in upravni enoti prikazali starostno strukturo prebivalcev. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah regije prikazuje slika 55. Indeks staranja za regijo je bil v sredini leta 2013 (105,1) in nižji od republiškega povprečja. Najstarejši prebivalci v regiji so bili v UE Kočevje, kjer je delež prebivalcev, mlajših od 15 let, znašal 13,7 %, delež prebivalcev, starejših od 65 let, pa 17,4 %. Glede na razmerje med številom prebivalcev, starih 65 let in več, in številom oseb, mlajših od 15 let, je v UE Kočevje na 100 mlajših od 15 let prebivalo 127 starejših od 65 let .V UE Ribnica (21,3) in UE Kočevje(28,8) je bil v starosti skupini 65 let in več delež tistih, ki so stari 80 let in več, visok, najvišji je bil v občini Loški potok in je znašal kar 36,1 %. Po podatkih v UE Ribnica prebiva veliko starostnikov, vendar pa v patronažni dejavnosti upravne enote ni zaposlenega ZT, ki naj bi bil nepogrešljivi član negovalnega tima v patronažnem varstvu. 67 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu osrednjeslovenske statistične regije 1,9 DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA* 1,4 15,9 1,4 ORGANIZATOR DELA 0,5 0,5 SOCIALNI DELAVEC 52,2 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE DIPL. BABICA 26,1 TEHNIK ZDR. NEGE BABICA Slika 56. Zaposleni v patronažni dejavnosti osrednje slovenske SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR je bilo v letu 2014 zaposlenih 207 oseb. Zaposlene sestavlja 8 poklicnih skupin (slika 56). V analizi smo v skupini DMS (82%) združili: diplomirane medicinske sestre, višje medicinske sestre, organizatorice dela, socialne delavke in diplomirane babice. V Upravni enoti Domžale, smo odšteli eno VMS, ker je v BPI IVZ 16 , zapis februar, 2014, pomotoma prikazana dvakrat (glej priloga1). Predstavnice poklicnih skupin s srednjo zdravstveno šolo in babice v analizi kadrovske mreže za osrednjeslovensko SR tvorijo skupino ZT (18 %). Tabela 23 prikazuje zastopanost zaposlenih v patronažni dejavnosti regije po poklicni skupini in upravni enoti. Povprečno razmerje DMS:ZT za osrednjeslovensko SR je 4,6:1 v prid DMS, kar ni v skladu s strokovnim normativom, je pa blizu slovenskemu povprečju. V patronažnih dejavnostih po upravnih enotah regije so velike razlike v zaposlenosti ZT. V UE Kamnik in Vrhnika v patronažni dejavnosti nimajo zaposlenega ZT, v UE Domžale in Grosuplje imajo 68 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 zaposlenega po enega ZT. Nasprotno so v UE Logatec zaposleni ZT in DMS v enakem številu. Razmerje med DMS in ZT po upravnih enotah, je prikazano v prilogi 2. Naziv poklicne skupine DOMŽALE* GROSUPLJE KAMNIK LITIJA LJUBLJANA LOGATEC VRHNIKA Skupaj DIPL.MED.SESTRA 10 8 8 4 69 1 8 108 VIŠJA MED. SESTRA* 9 2 4 1 33 2 3 54 ORGANIZATOR DELA 1 1 SOCIALNI DELAVEC 1 1 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 2 1 3 DIPL. BABICA 1 1 1 3 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 29 2 33 BABICA 2 1 1 4 Skupaj 20 12 12 8 137 6 12 207 Tabela 23. Zaposleni v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR po poklicni skupini in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) DMS ZT 35 33 31 32 30 27 25 23 20 15 12 9 10 10 8 6 7 5 5 2 2 0 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 57. Zaposleni v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 69 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 39 % zaposlenih v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR je že bilo starih 50 let in več. Povprečna starost zaposlenega je 45,5 let. V sliki 58 je prikazana povprečna starost zaposlenih po poklicni skupini . Po podatkih imata v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR dve zaposleni specializacijo iz zdravstvene nege, in sicer ena iz gerontološke zdravstvene nege, druga pa iz porodniško ginekološke zdravstvene nege. UPRAVNA ENOTA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ DOMŽALE* 0 0 3 6 3 5 3 0 20 GROSUPLJE 0 1 3 3 3 1 1 0 12 KAMNIK 2 0 3 1 0 2 4 0 12 LITIJA 0 0 5 0 1 0 2 0 8 LJUBLJANA 7 5 24 24 20 36 16 5 137 LOGATEC 0 1 0 3 1 0 1 0 6 VRHNIKA 0 5 1 1 1 1 3 0 12 SKUPAJ 9 12 39 38 29 45 30 5 207 Tabela 24. Zaposleni v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR po petletnih starostnih skupinah in po upravnih enotah, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Naziv poklicne skupine<29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ DIPL.MED.SESTRA 9 9 29 18 20 18 4 1 108 VIŠJA MED. SESTRA* 11 7 14 18 4 54 ORGANIZATOR DELA 1 1 SOCIALNI DELAVEC 1 1 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 3 3 DIPL. BABICA 1 2 3 TEHNIK ZDR. NEGE 2 8 6 2 12 3 33 BABICA 4 4 SKUPAJ 9 12 39 38 29 45 30 5 207 Tabela 25. Zaposleni v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR po petletnih starostnih skupinah in po poklicnih skupinah, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 70 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 povprečna starost 57 60 52 52 55 50 42 44 45 40 35 30 20 10 0 DIPL V O S ZD DIPL T BA I S Š R O E E JA G CIA R H BI .ME S V A N T ME DE A PR ZG . B CA R N L V IK ZDR. S O A D.S A L I N O T D. A ZA I DE F JE V BI . CA E T E S O L N T R A E N R V E A E G C E Slika 58. Povprečna starost zaposlenega v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR po poklicni skupini, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V regiji opravlja patronažno dejavnost na osnovi koncesijske pogodbe 20 zaposlenih, kar predstavlja 9,7 % delež glede na vse zaposlene v patronažnem varstvu regije. Koncesijo opravlja po 10 DMS in 20 VMS. Po podatkih je ena DMS koncesionarka v UE Grosuplje. V UE Ljubljana ima koncesijo po devet DMS in devet VMS. V UE Vrhnika je med izvajalci patronažne dejavnosti ena VMS koncesionarka. Glede na kadrovski normativ je v regiji v povprečju število prebivalcev na ena DMS preseženo za 27,5 %. Po UE so razlike v preskrbljenosti prebivalcev z DMS velike (slika 59). Zaposlenost ZT v regiji ni v skladu s strokovnim normativom. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti je odgovarjajoča kadrovski strukturi in zasedenosti po posameznih UE. Vsekakor so razmere najbolj kritične v patronažni dejavnosti UE Domžale in Grosuplje (priloga 23). 71 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS št.evilo prebivalcev na 1 ZT 60000 56484 50000 39467 40000 30000 20000 10270 11745 4565 10000 2973 3588 2916 3423 3293 4565 2016 0 0 Slika 59. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Podrobnejši prikaz dostopnosti prebivalcev osrednjeslovenske SR do storitev patronažne dejavnosti je po izobrazbi, občini in upravni enoti regije, prikazano v prilogi 23. Glede na strokovni normativ v regiji v primanjkuje 118 oseb, od tega 47 DMS in 71 ZT. Natančnejši prikaz manjkajočega kadra po poklicni skupini in upravni enoti je prikazan v sliki 60. 72 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 DOMŽALE GROSUPLJE KAMNIK LITIJA LJUBLJANA LOGATEC VRHNIKA 5,0 +2,3 +0,3 0,0 -5,0 -2,0 -3,6 -4,8 -2,2 -2,1 -2,5 -4,8 -10,0 -6,9 -7,0 -10,3 -15,0 -20,0 -25,0 -30,0 -35,0 -33,9 -40,0 -40,5 -45,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 60. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti osrednjeslovenske SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu osrednjeslovenske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. Osrednjeslovenska SR je imela sredi leta 2013 indeks staranja 106 in je bil nižji od slovenskega povprečja (118,1). Največ starejših prebivalcev je bilo po podatkih v UE Ljubljana (slika 61). Na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, je v UE Ljubljana prebivalo 118 oseb, starih 65 let in več. Priloga 20 prikazuje tudi starostno strukturo prebivalcev po občini in UE. V občini Horjul in Velike Lašče je bil delež starih nad 80 let največji, vendar pa v patronažni dejavnosti, ki pokriva geografsko območje omenjenih občin, ni zaposlenih dovolj ZT, ki naj bi bili nepogrešljivi člani negovalnih timov v patronažnem varstvu. 73 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Slika 61. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah osrednjeslovenske SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 74 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu gorenjske statistične regije 3% 1% 1% DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA 38% DIPL. BABICA/BABIČAR 57% TEHNIK ZDR. NEGE BABICA Slika 62. Zaposleni v patronažni dejavnosti gorenjske SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V patronažni dejavnosti gorenjske SR ima 96 % vseh zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo. V skupino DMS smo združili DMS, VMS in diplomirane babice. Slabe štiri % predstavljajo ZT s srednjo zdravstveno izobrazbo oziroma dva ZT in ena babica. Povprečno razmerje DMS:ZT za gorenjsko SR je 25,7:1 v prid DMS, kar nikakor ni v skladu s strokovnim normativom in je najslabše v patronažnem varstvu Slovenije (priloga 2). 75 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 ŠKOFJA Naziv poklicne skupine JESENICE KRANJ RADOVLJICA TRŽIČ SKUPAJ LOKA DIPL.MED.SESTRA 7 18 11 4 6 46 VIŠJA MED. SESTRA 3 12 3 10 2 30 DIPL. BABICA/BABIČAR 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 2 BABICA 1 1 SKUPAJ 12 31 15 14 8 80 Tabela 27. Zaposleni v patronažni dejavnosti gorenjske SR po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Od petih UE regije imajo samo v patronažni dejavnosti UE Radovljica zaposlena dva ZT in v UE Jesenice eno babico. V UE Tržič imajo zaposlenih osem DMS, čeprav bi jih glede na število prebivalcev potrebovali samo šest (priloga 24). Ob tem pa je treba poudariti, da v patronažnem varstvu nimajo zaposlenega ZT. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0,0 23,3 12,5 42,9 0,0 0% JESENICE KRANJ RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA TRŽIČ Slika 63. Delež koncesij v patronažni dejavnosti gorenjske SR po upravnih enotah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 76 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Slabih 19 % zaposlenih v patronažnem varstvu gorenjske SR opravlja dejavnost na osnovi koncesijske pogodbe. V UE Jesenice in Tržič se patronažna dejavnost izvaja izključno v sklopu javnega zavoda. Med koncesionarkami je šest DMS in devet VMS (slika 63). Po podatkih v patronažnem varstvu gorenjske SR nihče od zaposlenih nima opravljene specializacije iz patronažne zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenega v patronažni dejavnosti Gorenjske je 46 let. VMS in BA so v povprečju stare 53 let, povprečna starost ZT je 50 let, medtem ko so DMS v povprečju stare 42 let. Najmlajša med zaposlenimi je DIPL BA, ki je stara 35 let. DMS ZT 18 17 16 14 14 13 13 12 10 10 8 6 4 4 4 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 64. Zaposleni v patronažni dejavnosti gorenjske SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V patronažni dejavnosti gorenjske ena DMS v povprečju skrbi za 2649 prebivalcev, kar je za 13 % manj kot je slovensko povprečje. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi je po UE zelo različna, od UE Tržič, kjer je število DMS večje kot jih predvideva normativ (dve DMS več kot določa normativ), pa do UE, kjer ZT sploh ni ali pa so zastopani v premajhnem številu (slika 65, tabela 27, priloga 2). 77 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 UPRAVNA ENOTA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ JESENICE 1 2 3 2 2 2 12 KRANJ 9 6 6 5 3 2 31 RADOVLJICA 2 3 1 2 4 1 2 15 ŠKOFJA LOKA 2 2 6 4 14 TRŽIČ 1 2 3 2 8 SKUPAJ 2 4 13 15 17 14 11 4 80 Tabela 28. Zaposleni v patronažni dejavnosti gorenjske SR po petletnih starostnih skupinah in po upravnih enotah, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) POKLICNA SKUPINA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ DIPL. MED. .SESTRA 2 4 12 11 11 5 1 46 VIŠJA MED. SESTRA 3 6 8 10 3 30 DIPL. BABICA/ 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 2 BABICA 1 1 SKUPAJ 2 4 13 15 17 14 11 4 80 Tabela 29 . Zaposleni v patronažnem varstvu gorenjske SR po poklicni skupini po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Natančnejši pregled zaposlenih in preskrbljenost prebivalcev po občinah in UE regije je prikazan v priloga 21. 78 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS* št.evilo prebivalcev na 1 ZT** 35000 31099 30000 25000 20000 17561 15000 10000 5000 2827 2692 2509 2992 1888 0 JESENICE KRANJ RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA TRŽIČ Slika 65. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti gorenjske SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 JESENICE KRANJ RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA TRŽIČ 4,0 +2,0 2,0 0,0 -0,0 -2,0 -1,4 -4,0 -2,3 -2,8 -3,0 -6,0 -5,2 -5,0 -8,0 -10,0 -8,4 -12,0 -14,0 -16,0 -18,0 -16,2 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 66. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti gorenjske SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 Glede na strokovni normativ v regiji v primanjkuje 42,4 osebe, od tega pet DMS in 38 ZT. Ob tem naj dodamo, da je regija obremenjena s prebivalci, ki so bili že stari 80 let in več, kar 79 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 običajno pomeni večjo potrebo po osnovni in dolgotrajnejši zdravstveni negi in oskrbi na domu. Natančnejši prikaz manjkajočega kadra po poklicni skupini in upravni enoti je prikazan v sliki 66. Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu gorenjske SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi. Za gorenjsko SR je značilno izrazito pomanjkanje ZT in je odraz neustreznega zaposlovanje ZT v preteklosti. Slika 67. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah gorenjske SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Gorenjska SR je imela sredi leta 2013 indeks staranja 111,7 in je bil nižji od slovenskega povprečja (118,1). Največ starejših prebivalcev je bilo po podatkih v UE Radovljica (slika 67). Na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, je v UE Radovljica prebivalo 138 oseb, starih 65 let in več. Med starostniki iz skupine 65 let in več jiih je bilo kar 28,3 % starih 80 let in več. V UE Škofja Loka je delež prebivalcev starih, od 0 do 14 let višji kot delež prebivalcev starih 65 in 80 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 več. Temu primeren je indeks staranja, ki je nižji od slovenskega povprečja. Ob tem pa moramo dodati, da je v skupini starih 65 let in več visok delež tistih, ki so stari 80 let in več, saj znaša 27,6 %. V prilogi 24 je predstavljena starostna struktura prebivalcev po občini in UE regije. 81 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu notranjsko-kraške statistične regije 9,5 4,8 9,5 DIPL.MED.SESTRA VIŠJA MED. SESTRA TEHNIK ZDR. NEGE BABICA 76,2 Slika 68. Zaposleni v patronažni dejavnosti notranjsko-kraške SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) ILIRSKA Skupna Naziv poklicne skupine CERKNICA BISTRICA POSTOJNA vsota DIPL.MED.SESTRA 4 4 8 16 VIŠJA MED. SESTRA 1 1 2 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 BABICA 2 2 Skupna vsota 6 6 9 21 Tabela 31. Zaposleni v patronažni dejavnosti notranjsko-kraške SR po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 86 % zaposlenih v patronažnem varstvu notranjsko-kraške SR ima višjo oziroma visoko izobrazbo. Za to regijo je povprečno razmerje DMS:ZT 6:1 v prid DMS, kar ni ni v skladu s strokovnim normativom. Po UE so velike razlike v kadrovanju ZT. Izstopa UE Ilirska Bistrica z idealno sestavljenim negovalnim timom - razmerje dve DMS in en ZT. V UE Postojna so zaposlene 82 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 samo DMS, v UE Cerknica pa je razmerje 5:1 v korist DMS (priloga2).V UE Postojna izvaja patronažno dejavnost ena DMS na osnovi koncesijske pogodbe. Skupna Naziv poklicne skupine <29 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 vsota DIPL.MED.SESTRA 1 4 2 1 6 2 16 VIŠJA MED. SESTRA 1 1 2 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 BABICA 2 2 Skupna vsota 1 4 3 1 10 2 21 Tabela 32. Zaposleni v patronažni dejavnosti notranjsko-kraške SR po poklicni skupini in po starostnih skupinah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) DMS ZT 8 7 7 6 5 4 4 3 3 3 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 <29 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 Slika 69. Zaposleni v patronažni dejavnosti notranjsko-kraške SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Povprečna starost zaposlenega v patronažni dejavnosti regije je 47 let. Med zaposlenimi so v povprečju najstarejše BA 52let) in VMS 48 let, sledijo jim DMS s povprečno starostjo 46 let in ZT, ki ima 35 let. Kar 57 % vseh zaposlenih je bilo v letu 2014 že starih 50 let in več (priloga 25). Povprečno število prebivalcev na eno DMS v notranjsko-kraški SR je za slabih pet % nižje od slovenskega povprečja. Po UE regije so opazne razlike. Tako v UE Postojna število prebivalcev na DMS ne dosega strokovnega normativa,nasprotno je normativ presežen v UE 83 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Cerknica za 34 % in UE Ilirska Bistrica, kjer je strokovni normativ presežen za več kot 38 % (slika 70, priloga 26). Ob upoštevanju kadrovskega normativa bi bilo treba v notranjsko-kraški SR zaposliti še 10,4 osebe, od tega tri DMS in 7,5 ZT (slika 70). V UE Postojna je zaposlenih več DMS kot jih predvideva strokovni normativ, v sklopu patronažne dejavnosti pa nimajo zaposlenega ZT. število prebivalcev na 1 DMS* št.evilo prebivalcev na 1 ZT** 18000 16723 16000 14000 12000 10000 8000 6933 6000 3345 3467 4000 2421 2000 0 CERKNICA ILIRSKA BISTRICA POSTOJNA Slika 70. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti notranjsko- kraške SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1.julij 2013 84 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 CERKNICA ILIRSKA BISTRICA POSTOJNA 1,0 +0,3 0,0 -1,0 -0,8 -1,7 -1,5 -2,0 -2,3 -3,0 -4,0 -4,4 -5,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 71. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti notranjsko-kraške SR preračunano na veljavni normativ po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu notranjsko-kraške SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, saj je v regiji delež starostnikov višji od nacionalnega povprečja. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. Notranjsko-kraška SR je imela sredi leta 2013 indeks staranja 121,1 in je bil višji od slovenskega povprečja (118,1). Največ starejših prebivalcev je bilo po podatkih v UE Ilirska Bistrica (slika 72), kjer je bilo na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, 159 oseb, starih 65 let in več. V starostni skupini 65 in več je bilo kar 30 % oseb, starih 80 let in več. Regija ima relativno veliko prebivalcev, starejših od 80 let, v sklopu patronažne dejavnosti pa ima zaposlenega zgolj enega ZT. V prilogi 26 so predstavljeni deleži prebivalcev po starostnih skupinah (0–14 let in delež prebivalcev, starih 65 let in več ter delež starih 80 let in več v sklopu starostne skupine nad 65 let) po občini bivanja in upravni enoti regije. 85 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Slika 72. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah notranjsko-kraške SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve,1.julij 2013 86 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu goriške statistične regije 2,2 4,3 DIPL.MED.SESTRA 26,1 VIŠJA MED. SESTRA DIPL. BABICA TEHNIK ZDR. NEGE 67,4 Slika 73. Zaposleni v patronažni dejavnosti goriške SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) V patronažnem varstvu goriške SR ima 96 % zaposlenih višjo oziroma visoko izobrazbo (slika 73). V analizi smo pod DMS prikazali DMS, VMS in diplomirano babico. Za goriško SR je povprečno razmerje DMS:ZT 22:1 v prid DMS, kar nikakor ni v skladu s strokovnim normativom. Po UE regije pravzaprav ni velikih razlik v kadrovanju ZT, saj sta v celotni regiji zaposlena zgolj dva ZT (tabela 34). V UE Tolmin izvaja patronažno dejavnost ena DMS na osnovi koncesijske pogodbe. Omenjena koncesionarka opravlja patronažno dejavnost brez pripadajočega teritorialnega območja, o čemer smo predstavnice patronažne stroke opozorili že leta 2010. V patronažnem varstvu goriške SR nihče med zaposlenimi nima opravljene specializacije iz patronažne zdravstvene nege. 87 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 NOVA Naziv poklicne skupine AJDOVŠČINA IDRIJA TOLMIN Skupaj GORICA DIPL.MED.SESTRA 8 3 16 4 31 VIŠJA MED. SESTRA 1 2 4 5 12 DIPL. BABICA 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 1 1 2 Skupaj 9 7 21 9 46 Tabela 34. Zaposleni v patronažni dejavnosti goriške SR po poklicnih skupinah in po upravnih enotah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Povprečna starost zaposlenega v patronažni dejavnosti regije je 46 let. Med zaposlenimi so v povprečju najstarejše VMS (55 let) in ZT 51 let. Sledijo jim DMS s povprečno starostjo 43 let in DB, ki ima 35 let. Kar 44 % vseh zaposlenih je bilo v letu 2014 že starih 50 let in več (slika 74, tabela 35, priloga 27). DMS ZT 12 10 10 8 8 8 7 6 6 4 3 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 74. Zaposleni v patronažni dejavnosti goriške SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 88 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Upravne enote <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Skupaj AJDOVŠČINA 1 4 1 2 1 9 IDRIJA 2 4 1 7 NOVA GORICA 1 1 2 2 5 4 6 21 TOLMIN 1 3 1 1 2 1 9 Skupaj 1 3 8 6 8 9 10 1 46 Tabela 35. Zaposleni v patronažni dejavnosti goriške SR po starostnih skupinah in po upravnih enotah, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) število prebivalcev na 1 DMS* št.evilo prebivalcev na 1 ZT** 70000 58808 60000 50000 40000 30000 16724 20000 10000 2723 2787 2940 2107 0 AJDOVŠČINA IDRIJA NOVA GORICA TOLMIN Slika 75. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti goriške SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstvo za notranje zadeve 1.julij 2013 Povprečno število prebivalcev na ena DMS v goriški SR (2704,8) je za 11,6 % nižje od slovenskega povprečja. Tako v regiji kot po UE so glede števila prebivalcev na DMS blizu strokovnega normativa za DMS. V UE Tolmin imajo zaposleno 1,4 DMS več kot predvideva normativ, medtem ko ZT nimajo zaposlenega (slika 75). Ob tem naj opomnimo, da je to UE, ki obremenjena s starostniki in posredno z večjo potrebo po osnovni in dolgotrajnejši 89 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 zdravstveni negi in oskrbi. Natančnejši pregled zaposlenih in preskrbljenost prebivalcev po občinah in UE regije prikazuje priloga 28. Glede na strokovni normativ v regiji v primanjkuje 25,4 osebe, od tega 3,6 DMS in 21,8 ZT. Natančnejši prikaz manjkajočega kadra po poklicni skupini in upravni enoti je prikazan v sliki 76. AJDOVŠČINA IDRIJA NOVA GORICA TOLMIN 4,0 +1,4 2,0 0,0 -0,8 -0,7 -2,0 -2,3 -4,0 -3,5 -3,8 -4,9 -6,0 -8,0 -10,0 -10,8 -12,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 76. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti goriške SR preračunano na veljavni normativ po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstvo za notranje zadeve,1.julij 2013 Za objektivno in natančno oceno potrebnega kadra v patronažnem varstvu goriške SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, saj je v regiji delež starostnikov višji od nacionalnega povprečja. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato tako izvedene projekcije ni bilo mogoče realizirati. Predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. V regiji je prisotno izrazito pomanjkanje ZT, saj jih v preteklosti praktično niso kadrovali. Ob tem naj opomnimo, da je regija obremenjena s starostniki, kar običajno spremlja večja potreba po osnovni in dolgotrajnejši zdravstveni negi in oskrbi na domu. 90 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Goriška SR je imela sredi leta 2013 indeks staranja 130,8 in je bil višji od slovenskega povprečja (118,1). Največ starejših prebivalcev je bilo po podatkih v UE Tolmin (slika 77). Na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, je v UE Tolmin prebivalo 156 oseb0 starih 65 let in več. V občinah Tolmin (32 %) in Kobarid (32,2 %) je bil v starostni skupini 65 let in več delež, starih 80 let, med najvišjimi v državi. Kljub temu pa v patronažni dejavnosti UE ni zaposlenega ZT. Priloga 28 predstavlja starost prebivalcev v deležih (0–14, 65 let in več, 80 let in več), po občini in upravni enoti bivanja. 180,0 160,0 155,8 140,0 138,9 120,0 125,1 100,0 102,2 80,0 60,0 40,0 20,0 0,0 AJDOVŠČINA IDRIJA NOVA GORICA TOLMIN Slika 77. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah goriške SR, julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva rs - ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 91 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Zaposleni v patronažnem varstvu obalno-kraške statistične regije 2,4 28,6 DIPL.MED.SESTRA 38,1 VIŠJA MED. SESTRA DIPL. BABICA TEHNIK ZDR. NEGE BABICA 2,4 28,6 Slika 78. Zaposleni v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR po poklicnih skupinah, februar 2014 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) IZOLA KOPER PIRAN SEŽANA SKUPAJ Naziv poklicne skupine DIPL.MED.SESTRA 1 10 5 16 VIŠJA MED. SESTRA 1 3 4 4 12 DIPL. BABICA 1 1 TEHNIK ZDR. NEGE 4 5 3 12 BABICA 1 1 SKUPAJ 6 19 7 10 42 Tabela 37. Zaposleni v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR, po poklicni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 69 % zaposlenih v patronažnem varstvu obalno-kraške SR ima višjo oziroma visoko izobrazbo (slika 78). V analizi smo pod DMS prikazali DMS, VMS in diplomirano babico (tabela 37). 92 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Za obalno-kraško SR je povprečno razmerje DMS:ZT 2,2:1 v prid DMS, kar je zelo blizu strokovnemu normativu. Po UE so velike razlike v kadrovanju ZT (tabela 37). Tako imamo v UE Izola zaposleni samo dve DMS in štiri ZT (razmerje 0,5 DMS:en ZT). V UE Koper je razmerje 2,8 DMS:en ZT, v UE Piran je razmerje 1,3 DMS: enZT, v UE Sežana pa devet DMS:ena ZT. V UE Koper je razmerje DMS 2,8:en ZT. V regiji izvaja patronažno dejavnost sedem zaposlenih na osnovi koncesijske pogodbe, kar je 16,7 % glede na vse zaposlene v regiji. V UE Piran so med koncesionarji tri VMS, v UE Koper so med koncesionarji po ena DMS in ZT ter dve VMS (priloga30). V patronažnem varstvu obalno-kraške SR ima opravljeno specializacijo iz patronažne zdravstvene nege ena DMS. Upravne enote 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 SKUPAJ IZOLA/ISOLA 1 3 2 6 KOPER 3 3 2 3 6 1 1 19 PIRAN 2 3 1 1 7 SEŽANA 1 2 2 5 10 SKUPAJ 4 3 6 4 14 8 2 1 42 Tabela 38. Zaposleni v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Povprečna starost zaposlenega v patronažni dejavnosti regije je 49 let. Med zaposlenimi je najstarejša BA (55 let), sledijo VMS, ki so v povprečju stare 54 let in ZT 47 let. DMS so povprečno stare 45 let, DB ima 37 let. Kar 60 % vseh zaposlenih je bilo v letu 2014 že starih 50 let in več (slika 79, tabela 38, priloga 29). 93 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 DMS ZT 9 8 8 7 6 6 6 5 4 4 3 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 Slika 79 Zaposleni v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, februar 2014 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Povprečno število prebivalcev na eno DMS v obalno-kraški regiji (3859,9) je za 26 % večje od slovenskega povprečja. Preskrbljenost z DMS po UE je zelo različna, če izvzamemo UE Sežana, so po ostalih UE DMS preobremenjene. V UE Sežana se število prebivalcev na eno DMS skoraj približa strokovnemu normativu, vendar imajo v patronažni dejavnosti zaposlenega samo en ZT (slika 80, tabela 37). Nasprotno je v UE Izola, kjer je normativ popolnoma v neskladju s stroko. Število prebivalcev na eno DMS je kar za 5500 večje kot določa strokovni normativ. Nasprotno je z obremenjenostjo ZT, ki so v patronažni dejavnosti UE zastopani v večini, saj ne dosegajo niti predvidenega števila prebivalcev na enega ZT (slika 80, tabela 37). Tudi v UE Piran so DMS preobremenjene, saj je na eno DMS skoraj 2000 prebivalcev več kot določa normativ. So pa zato ZT zaposleni v patronažni dejavnosti UE zelo blizu strokovnemu normativu. V UE Koper so v patronažni dejavnosti preobremenjene tako DMS kot ZT in bi se morali kadrovsko okrepiti. 94 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 število prebivalcev na 1 DMS št.evilo prebivalcev na 1 ZT 30000 24780 25000 20000 15000 10664 10000 7976 5961 3988 3809 4471 5000 2753 0 IZOLA KOPER PIRAN SEŽANA Slika 80. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti obalno- kraške SR po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstvo za notranje zadeve, 1.julij 2013 IZOLA KOPER PIRAN SEŽANA 2,0 +0,8 1,0 0,0 -1,0 -0,6 -0,9 -2,0 -3,0 -3,2 -4,0 -4,4 -4,0 -5,0 -6,0 -5,7 -7,0 -7,3 -8,0 manjkajoče število DMS manjkajoče število ZT Slika 81. Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstvo za notranje zadeve,1.julij 2013 95 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 Glede na strokovni normativ v regiji primanjkuje 25,2 osebi, od tega 15,8 DMS in 9,4 ZT. Natančnejši prikaz manjkajočega kadra po poklicni skupini in upravni enoti je prikazan v sliki 81. Za objektivno in natančno oceno kadra v patronažnem varstvu obalno-kraške SR bi poleg strokovnega normativa in demografskih podatkov potrebovali še podatke o obremenjenosti zaposlenih v povezavi s starostjo pacientov, saj je v regiji delež starostnikov večji od nacionalnega povprečja. S temi podatki trenutno ne razpolagamo, zato predlagamo, da se z vzpostavitvijo posodobljenega beleženja v patronažnem varstvu projekcija potreb po kadru ponovi in nadgradi. Ob tem naj opomnimo, da je regija obremenjena s starostniki, kar običajno spremlja večja potreba po osnovni in dolgotrajnejši zdravstveni negi in oskrbi na domu (slika 82, priloga 31). Natančnejši pregled zaposlenih in preskrbljenost prebivalcev po občinah in UE regije je prikazan v prilogi 2. 180,0 160,0 156,9 140,0 120,0 135,3 135,8 125,1 100,0 80,0 60,0 40,0 20,0 0,0 IZOLA KOPER PIRAN SEŽANA Slika 82. Indeks staranja prebivalcev po upravnih enotah obalno-kraške SR julij 2013 Vir podatkov: Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 Obalno-kraška SR je imela sredi leta 2013 indeks staranja 133,3 in je bil višji od slovenskega povprečja(118,1). Največ starejših prebivalcev je bilo po podatkih v UE Piran (slika 82). Na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, je v UE Piran prebivalo 157 oseb, starih 65 96 Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, leta 2014 let in več, med njimi je bilo 27,9 % oseb starih 80 let in več. Visok delež starostnikov, starih 80 let, je bil zabeležen tudi v občini Izola (28,2 %). Priloga 31 predstavlja starost prebivalcev v deležih (0–14, 65 let in več, 80 let in več) po občini in upravni enoti bivanja. 97 PRILOGE Priloga 1 OBRAZLOŽITEV RAZLIKE MED ORIGINALNIM ZAPISOM BPI IVZ16, VZD 510 IN ZAPISOM PO OPRAVLJENI KOREKCIJI PREPOZNANIH NEPRAVILNOSTI Zapis: BPI IVZ16, februar, 2014, VZD 510; STATISTIČNE REGIJE: število zaposlitev v VZD510 01-Pomurska 51 02-Podravska 133 / 131 - 1xDMS -1xZT (Dom doo Lenart) 03-Koroška 34 04-Savinjska 113 / 102 - 1x fizioterapevt ,-1x diplomirani fizioterapevt, -1x delovni terapevt, (-4x ZT,-3xDMS Zdravilišče Laško), (-1xDMS DSO Štore) 05-Zasavska 18 06-Spodnjeposavska 34 / 33 v Sevnici izločimo 1x delovnega terapevta 07-Jugovzhodna Slovenija 52 / 51 v UE Trebnje izločimo 1x delovnega terapevta 08-Osrednjeslovenska 208 / 207/ v UE Domžale je 1x VMS prikazana 2x, zato jo odštejemo iz Mengša in je prikažemo samo v Trzinu. 09-Gorenjska 80 10-Notranjsko - kraška 22 / 21-1ZT(2 zaposlitvi po 0,5, upoštevamo samo 1zaposlitev) 11-Goriška 48 / 46 v Novi Gorici odštejemo 2x delovni terapevt 12-Obalnokraška 42 SLO = 835-19=816 98 OBRAZLOŽITEV RAZLIKE MED ORIGINALNIM ZAPISOM IN NAKNADNO KOREKCIJO (zapis: BPI IVZ16, februar, 2014, VZD 510;) Spodnje Jugovzhodna Osrednje Notranjsko Naziv poklicne skupine Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Gorenjska Obalno SKUPAJ posavska Slovenija slovenska - kraška Goriška - kraška 04-DIPL.MED.SESTRA / 47- 4 ZDRAVSTVENIK 29 80-1 21 7 19 21 108 46 16 31 16 441 06-VIŠJA MED. SESTRA / VIŠJI ZDR. TEHNIK 5 23 8 26 5 8 26 55 - 1 30 2 12 12 212 1-1! 08-VIŠJI FIZIOTERAPEVT 1 10-VIŠJI DELOVNI 1-1! 1-1! TERAPEVT 2 19-ORGANIZATOR DELA (OSTALE SMERI) 3 1 4 25-PROFESOR* 2 2 26-SOCIALNI DELAVEC 1 1 1 1 1 5 33-PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE* 1 1 2 36-DIPL. DELOVNI 1-1! TERAPEVT 1-1! 2 -2 4 39-DIPL. BABICA/BABIČAR 2 1 1 3 1 1 1 10 44-MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 3 3 50-TEHNIK ZDR. NEGE (TUDI ZD.TEH., 18-1 32- 4 SR.MED.SESTRA) 13 2 6 5 3 33 2 2 -1 2 12 130 55-BABICA 3 6 4 1 2 1 17 60-BOLNIČAR 2 2 SKUPAJ 51 133 34 113 18 34 52 208 80 22 48 42 835 SKUPAJ 51 131 34 102 18 33 51 207 80 21 46 42 816 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 99 Priloga 2. Starost prebivalcev po starostnih skupinah, indeks staranja, dejansko in potrebno število zaposlenih v patronažni dejavnosti po izobrazbi, razmerje med zaposlenimi po poklicni skupini, po upravnih enotah in statističnih regijah, februar 2014 (Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16, Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve) število index število število STATISTIČNE REGIJE % p rebivalce % % 80+ število število potrebnih manjkajoče število število število staranja potrebnih ZT manjkajoče prebivalcev razmerje vstarih 0-14 prebivalcev % 80+ glede na zaposlenih prebivalcev na DMS število zaposlenih prebivalcev VSEH UPRAVNE ENOTE (št.starih 65+*100 (1ZT/5000 število ZT na VSE DMS/ZT let starih 65let+ 65+ DMS 1 DMS (1DMS/2500 DMS ZT na 1 ZT zaposlenih / 0-14) prebivalcev) zaposlene prebivalcev) Pomurska 13,1 18,2 139,0 4,8 26,4 35 3372,1 47,2 -12,2 16 7376,4 23,6 -7,6 51 2314,2 2,2 08-GORNJA RADGONA 13,2 17,9 135,4 4,4 24,8 5 4065,6 8,1 -3,1 2 10164,0 4,1 -2,1 7 2904,0 2,5 22-LENDAVA 12,7 17,7 139,2 4,8 26,9 6 3854,3 9,3 -3,3 4 5781,5 4,6 -0,6 10 2312,6 1,5 29-LJUTOMER 13,9 18,8 135,1 5,0 26,5 2 9024,5 7,2 -5,2 5 3609,8 3,6 1,4 7 2578,4 0,4 36-MURSKA SOBOTA 12,9 18,3 141,5 4,9 26,8 22 2569,0 22,6 -0,6 5 11303,8 11,3 -6,3 27 2093,3 4,4 Podravska 13,2 17,9 135,6 4,4 24,9 106 3049,4 129,3 -23,3 25 12929,5 64,6 -39,6 131 2467,5 4,2 21-LENART 14,8 15,7 106,2 4,1 26,1 6 3193,2 7,7 -1,7 1 19159,0 3,8 -2,8 7 2737,0 6,0 39-ORMOŽ 13,9 18,2 130,3 4,6 25,6 3 5582,7 6,7 -3,7 1 16748,0 3,3 -2,3 4 4187,0 3,0 42-PTUJ 13,6 16,7 122,4 4,1 24,4 18 3834,9 27,6 -9,6 5 13805,6 13,8 -8,8 23 3001,2 3,6 50-SLOVENSKA BISTRICA 15,0 15,7 104,8 3,6 23,0 12 2984,4 14,3 -2,3 4 8953,3 7,2 -3,2 16 2238,3 3,0 64-MARIBOR 12,1 19,4 159,5 5,0 25,7 61 2407,1 58,7 2,3 14 10488,1 29,4 -15,4 75 1957,8 4,4 65-PESNICA 13,7 16,8 122,6 3,9 23,0 2 10404,0 8,3 -6,3 4,2 -4,2 2 10404,0 68-RUŠE 13,4 17,9 134,1 3,9 21,9 4 3712,0 5,9 -1,9 3,0 -3,0 4 3712,0 Koroška 14,3 16,9 118,4 4,1 24,0 32 2253,1 28,8 3,2 2 36050,0 14,4 -12,4 34 2120,6 16,0 07-DRAVOGRAD 14,6 18,3 126,1 5,1 27,7 3 2996,3 3,6 -0,6 1,8 -1,8 3 2996,3 43-RADLJE OB DRAVI 14,3 16,6 115,5 4,1 24,9 7 2313,1 6,5 0,5 1 16192,0 3,2 -2,2 8 2024,0 7,0 45-RAVNE NA KOROŠKEM 13,3 18,2 137,4 4,3 23,7 11 2307,5 10,2 0,8 1 25383,0 5,1 -4,1 12 2115,3 11,0 49-SLOVENJ GRADEC 15,3 15,1 98,1 3,3 21,7 11 1957,8 8,6 2,4 4,3 -4,3 11 1957,8 Savinjska 14,8 16,5 112,0 4,1 24,6 74 3516,4 104,1 -30,1 28 9293,5 52,0 -24,0 102 2551,1 2,6 03-CELJE 13,9 18,1 129,9 4,7 26,0 18 3537,3 25,5 -7,5 8 7959,0 12,7 -4,7 26 2448,9 2,3 20-LAŠKO 13,8 18,3 132,5 4,8 26,3 4 4451,3 7,1 -3,1 3 5935,0 3,6 -0,6 7 2543,6 1,3 35-MOZIRJE 15,0 17,8 118,4 5,1 28,9 6 2725,8 6,5 -0,5 3,3 -3,3 6 2725,8 51-SLOVENSKE KONJICE 15,8 14,4 91,3 3,2 22,3 9 2566,0 9,2 -0,2 4,6 -4,6 9 2566,0 52-ŠENTJUR PRI CELJU 15,5 15,6 100,8 3,7 23,5 4 4978,5 8,0 -4,0 3 6638,0 4,0 -1,0 7 2844,9 1,3 54-ŠMARJE PRI JELŠAH 15,6 16,4 104,6 4,3 26,2 7 4624,7 12,9 -5,9 5 6474,6 6,5 -1,5 12 2697,8 1,4 59-VELENJE 14,5 14,2 97,8 3,0 21,1 13 3452,3 18,0 -5,0 9 4986,7 9,0 0,0 22 2040,0 1,4 62-ŽALEC 15,0 17,1 114,2 4,0 23,2 13 3240,3 16,8 -3,8 8,4 -8,4 13 3240,3 Zasavska 13,0 18,6 143,0 5,3 28,4 12 3625,2 17,4 -5,4 6 7250,3 8,7 -2,7 18 2416,8 2,0 10-HRASTNIK 12,2 19,5 159,8 5,5 28,4 4 2428,3 3,9 0,1 1 9713,0 1,9 -0,9 5 1942,6 4,0 56-TRBOVLJE 11,9 19,3 162,2 5,3 27,3 5 3377,6 6,8 -1,8 3 5629,3 3,4 -0,4 8 2111,0 1,7 61-ZAGORJE OB SAVI 14,7 17,5 119,3 5,2 29,6 3 5633,7 6,8 -3,8 2 8450,5 3,4 -1,4 5 3380,2 1,5 100 število index število število STATISTIČNE REGIJE % p rebivalce % % 80+ število število potrebnih manjkajoče število število število staranja potrebnih ZT manjkajoče prebivalcev razmerje vstarih 0-14 prebivalcev % 80+ glede na zaposlenih prebivalcev na DMS število zaposlenih prebivalcev VSEH UPRAVNE ENOTE (št.starih 65+*100 (1ZT/5000 število ZT na VSE DMS/ZT let starih 65let+ 65+ DMS 1 DMS (1DMS/2500 DMS ZT na 1 ZT zaposlenih / 0-14) prebivalcev) zaposlene prebivalcev) Spodnjeposavska 14,1 17,6 124,6 4,8 27,2 28 2507,5 28,1 -0,1 5 14042,2 14,0 -9,0 33 2127,6 5,6 02-BREŽICE 13,5 19,0 140,5 5,2 27,3 8 3035,6 9,7 -1,7 2 12142,5 4,9 -2,9 10 2428,5 4,0 19-KRŠKO 15,0 16,4 109,5 4,3 26,5 13 2189,7 11,4 1,6 5,7 -5,7 13 2189,7 47-SEVNICA 13,6 17,6 129,6 5,0 28,2 7 2494,3 7,0 0,0 3 5820,0 3,5 -0,5 10 1746,0 2,3 Jugovzhodna Slovenija 15,3 16,1 105,1 4,3 26,9 48 2968,9 57,0 -9,0 3 47503,0 28,5 -25,5 51 2794,3 16,0 05-ČRNOMELJ 14,1 16,9 119,4 4,8 28,6 7 2637,3 7,4 -0,4 3,7 -3,7 7 2637,3 16-KOČEVJE 13,7 17,4 126,9 5,0 28,8 7 2488,4 7,0 0,0 1 17419,0 3,5 -2,5 8 2177,4 7,0 34-METLIKA 14,5 17,1 118,1 4,3 25,2 3 2791,0 3,3 -0,3 1,7 -1,7 3 2791,0 38-NOVO MESTO 16,2 15,5 95,5 3,9 25,2 19 3386,5 25,7 -6,7 2 32171,5 12,9 -10,9 21 3064,0 9,5 46-RIBNICA 15,1 17,3 114,6 5,4 31,3 5 2687,0 5,4 -0,4 2,7 -2,7 5 2687,0 57-TREBNJE 15,7 15,2 97,0 4,0 26,6 7 2925,4 8,2 -1,2 4,1 -4,1 7 2925,4 Osrednjeslovenska 15,3 16,2 106,0 4,4 26,8 170 3186,6 216,7 -46,7 37 14641,0 108,3 -71,3 207 2617,0 4,6 06-DOMŽALE 17,2 15,0 87,3 3,6 24,0 19 2972,8 22,6 -3,6 1 56484,0 11,3 -10,3 20 2824,2 19,0 09-GROSUPLJE 17,3 14,2 82,2 3,6 25,6 11 3587,9 15,8 -4,8 1 39467,0 7,9 -6,9 12 3288,9 11,0 15-KAMNIK 17,4 14,7 84,4 3,9 26,5 12 2915,8 14,0 -2,0 7,0 -7,0 12 2915,8 23-LITIJA 15,6 14,8 94,9 3,7 25,2 6 3423,2 8,2 -2,2 2 10269,5 4,1 -2,1 8 2567,4 3,0 24-LJUBLJANA 14,4 17,0 118,0 4,7 27,5 107 3293,0 140,9 -33,9 30 11744,9 70,5 -40,5 137 2571,9 3,6 30-LOGATEC 18,0 13,8 76,8 3,7 27,0 3 4564,7 5,5 -2,5 3 4564,7 2,7 0,3 6 2282,3 1,0 60-VRHNIKA 16,0 15,7 98,1 4,1 25,9 12 2016,3 9,7 2,3 4,8 -4,8 12 2016,3 Gorenjska 15,5 17,3 111,7 4,6 26,5 77 2649,1 81,6 -4,6 3 67994,7 40,8 -37,8 80 2549,8 25,7 14-JESENICE 13,9 18,0 129,5 4,6 25,6 11 2827,2 12,4 -1,4 1 31099,0 6,2 -5,2 12 2591,6 11,0 18-KRANJ 15,9 16,6 104,5 4,2 25,6 30 2692,4 32,3 -2,3 16,2 -16,2 30 2692,4 44-RADOVLJICA 14,3 19,8 138,2 5,6 28,3 14 2508,6 14,0 0,0 2 17560,5 7,0 -5,0 16 2195,1 7,0 53-ŠKOFJA LOKA 17,6 16,0 90,9 4,4 27,6 14 2991,9 16,8 -2,8 8,4 -8,4 14 2991,9 58-TRŽIČ 13,8 17,7 128,2 4,6 26,1 8 1888,3 6,0 2,0 3,0 -3,0 8 1888,3 Notranjsko - kraška 14,5 17,6 121,2 5,1 29,0 18 2910,1 21,0 -3,0 3 17460,7 10,5 -7,5 21 2494,4 6,0 04-CERKNICA 15,0 18,4 122,9 5,2 28,4 5 3344,6 6,7 -1,7 1 16723,0 3,3 -2,3 6 2787,2 5,0 12-ILIRSKA BISTRICA 12,5 19,9 158,9 6,0 30,1 4 3466,5 5,5 -1,5 2 6933,0 2,8 -0,8 6 2311,0 2,0 41-POSTOJNA 15,5 15,6 100,7 4,5 28,6 9 2421,4 8,7 0,3 4,4 -4,4 9 2421,4 Goriška 14,2 18,6 130,8 5,5 29,6 44 2704,6 47,6 -3,6 2 59501,0 23,8 -21,8 46 2587,0 22,0 01-AJDOVŠČINA 16,2 16,6 102,2 4,8 29,2 9 2723,1 9,8 -0,8 4,9 -4,9 9 2723,1 11-IDRIJA 14,5 18,1 125,1 5,5 30,5 6 2787,3 6,7 -0,7 1 16724,0 3,3 -2,3 7 2389,1 6,0 37-NOVA GORICA 13,6 18,9 138,9 5,5 28,9 20 2940,4 23,5 -3,5 1 58808,0 11,8 -10,8 21 2800,4 20,0 55-TOLMIN 13,2 20,6 155,8 6,5 31,3 9 2106,9 7,6 1,4 3,8 -3,8 9 2106,9 Obalno - kraška 13,2 17,6 133,3 4,7 26,9 29 3859,9 44,8 -15,8 13 8610,5 22,4 -9,4 42 2665,1 2,2 13-IZOLA/ISOLA 13,1 17,7 135,3 5,0 28,2 2 7976,0 6,4 -4,4 4 3988,0 3,2 0,8 6 2658,7 0,5 17-KOPER 13,7 17,2 125,1 4,4 25,5 14 3808,7 21,3 -7,3 5 10664,4 10,7 -5,7 19 2806,4 2,8 40-PIRAN 11,5 18,0 156,9 5,0 27,9 4 4470,5 7,2 -3,2 3 5960,7 3,6 -0,6 7 2554,6 1,3 48-SEŽANA 13,2 17,9 135,8 5,1 28,2 9 2753,3 9,9 -0,9 1 24780,0 5,0 -4,0 10 2478,0 9,0 101 SLOVENIJA 14,5 17,1 118,1 4,5 26,4 673 3059,2 823,5 -150,5 143 14397,3 411,8 -268,8 816 2523,1 4,7 Priloga 3. ZT, zaposleni v patronažni dejavnosti SLOVENIJE, po petletnih starostnih obdobjih in po statističnih regijah, februar 2014 Statistične regije <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 SKUPAJ Pomurska 2 1 2 2 6 3 16 Podravska 0 2 1 3 8 3 7 1 25 Koroška 1 1 2 Savinjska 3 2 4 4 2 9 3 1 28 Zasavska 1 2 2 1 6 Spodnjeposavska 1 2 2 5 Jugovzhodna Slovenija 1 1 1 3 Osrednjeslovenska 2 8 6 2 12 7 37 Gorenjska 1 1 1 3 Notranjsko - kraška 3 3 Goriška 1 1 2 Obalno - kraška 1 2 2 6 2 13 Skupna vsota ZT 5 10 14 18 20 46 28 2 0 143 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ16) Priloga 4. DMS, zaposlene v patronažni dejavnosti SLOVENIJE, po petletnih starostnih obdobjih in po statističnih regijah, februar 2014 Statistične regije <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 SKUPAJ Pomurska 3 6 5 4 4 5 7 1 35 Podravska 1 15 16 24 16 16 15 3 106 Koroška 2 7 9 3 1 1 8 1 32 Savinjska 3 6 13 14 9 15 14 74 Zasavska 1 1 3 3 4 12 Spodnjeposavska 1 2 1 6 3 9 4 2 28 Jugovzhodna Slovenija 2 5 8 11 9 13 48 Osrednjeslovenska 9 10 31 32 27 33 23 5 170 Gorenjska 2 4 13 14 17 13 10 4 77 Notranjsko - kraška 1 4 3 1 7 2 18 Goriška 1 3 8 6 7 8 10 1 44 Obalno - kraška 3 3 4 2 8 6 2 1 29 Skupna vsota DMS 24 58 109 121 101 124 116 19 1 673 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 102 Priloga 5 Zaposleni v patronažni dejavnosti SLOVENIJE po petletnih starostnih obdobjih in po statističnih regijah, februar 2014 (vsi skupaj) Statistične regije <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 SKUPAJ Pomurska 5 7 5 6 6 11 10 1 51 Podravska 1 17 17 27 24 19 22 4 131 Koroška 2 7 9 3 2 1 9 1 34 Savinjska 6 8 17 18 11 24 17 1 102 Zasavska 1 1 1 3 5 2 5 0 18 Spodnjeposavska 1 3 1 6 3 11 6 2 33 Jugovzhodna Slovenija 0 2 6 8 11 10 14 0 51 Osrednjeslovenska 9 12 39 38 29 45 30 5 207 Gorenjska 2 4 13 15 17 14 11 4 80 Notranjsko - kraška 1 0 4 3 1 10 2 0 21 Goriška 1 3 8 6 8 9 10 1 46 Obalno - kraška 0 4 3 6 4 14 8 2 1 42 Skupaj 29 68 123 139 121 170 144 21 1 816 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 103 Priloga 6. Povprečna starost zaposlenih v patronažnem varstvu SLOVENIJE po poklicnih skupinah, februar, 2014 povprečna starost 56 60 52 54 48 50 43 46 43 43 39 40 34 30 20 10 0 DIP V O S P DIP MA T B B IŠ R O R E A O L G CIAL O H B L .ME JA L G N N ME A V F . B ICA N ZG . . ZDR Z IK ZDR IČA A N D.S I N DR E D. S ZA I DE O BI JE G R CA A E T A E S O L V V A T E R A S S V R S DE V T T S A TR E . . N T A L C . A EGE Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Priloga 10 Zaposleni v patronažnem varstvu POMURSKE SR po izobrazbi, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 POKLICNA STAROSTNA SKUPINA UPRAVNA ENOTA SKUPAJ SKUPINA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 GORNJA RADGONA DMS 2 2 1 5 2 2 ZT LENDAVA 1 DMS 1 1 1 1 1 6 2 1 4 ZT 1 LJUTOMER 1 1 DMS 2 ZT 1 1 1 1 1 5 MURSKA SOBOTA DMS 2 4 1 1 3 4 6 1 22 ZT 1 3 1 5 SR PO MURSKA SKUPAJ 5 7 5 6 6 11 10 1 51  Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 104 Priloga 11 Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, delež starih 80 in več, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu POMURSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 % % število STATISTIČNA REGIJA % % 80+ glede število število število št.evilo število prebivalcev prebivalcev index prebivalcev UPRAVNE ENOTE prebivalcev na skupino zaposlenih prebivalcev z a poslenih prebivalcev VSEH starih 0-14 starih 65 let staranja na VSE razmerje OBČINE starih 80 + starih 65+ DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlenih let + zaposlene DMS/ZT 01-Pomurska 13,1 18,2 139,0 4,8 26,4 35 3372,1 16 7376,4 51 2314,2 2,2 GORNJA RADGONA 13,2 17,9 135,4 4,4 24,8 5 4065,6 2 10164,0 7 2904,0 2,5 Apače 13,4 16,6 124,3 4,0 24,0 Gornja Radgona 12,7 17,6 138,3 4,0 22,5 5 1715,2 2 4288,0 7 1225,1 2,5 Radenci 12,7 19,5 152,9 5,3 27,0 Sveti Jurij ob Ščavnici 15,2 17,2 113,5 4,9 28,4 LENDAVA 12,7 17,7 139,2 4,8 26,9 6 3854,3 4 5781,5 10 2312,6 1,5 Črenšovci 15,4 15,0 97,4 3,8 25,1 1 4052,0 2 2026,0 3 1350,7 0,5 Dobrovnik/Dobronak 13,8 18,8 136,3 5,3 28,2 1 1319,0 1 1319,0 Kobilje 12,9 18,5 143,4 4,9 26,6 Lendava/Lendva 10,9 19,8 181,1 5,4 27,4 3 3573,7 2 5360,5 5 2144,2 1,5 Odranci 15,4 15,5 100,8 3,1 19,7 Turnišče 13,2 14,9 113,4 4,1 27,7 1 3338,0 1 3338,0 Velika Polana 13,3 17,5 131,1 5,5 31,5 LJUTOMER 13,9 18,8 135,1 5,0 26,5 2 9024,5 5 3609,8 7 2578,4 0,4 Križevci 13,1 19,3 147,6 5,3 27,7 Ljutomer 14,1 18,8 133,7 5,2 27,8 2 5831,0 5 2332,4 7 1666,0 0,4 Razkrižje 14,3 16,8 117,3 3,5 21,0 Veržej 14,2 18,9 132,4 3,2 17,1 MURSKA SOBOTA 12,9 18,3 141,5 4,9 26,8 22 2569,0 5 11303,8 27 2093,3 4,4 Beltinci 14,2 16,5 116,0 3,9 23,8 3 2767,3 3 2767,3 Cankova 12,8 15,6 122,4 4,4 28,1 Gornji Petrovci 11,0 21,1 192,3 7,2 34,0 2 1068,0 2 1068,0 Grad 11,5 20,3 176,8 5,7 28,1 2 1108,0 1 2216,0 3 738,7 2,0 Hodoš/Hodos 8,8 25,9 293,9 7,7 29,9 Kuzma 14,5 16,8 116,2 5,0 29,7 Moravske Toplice 12,5 19,4 155,1 5,0 26,0 Murska Sobota 12,6 19,3 153,0 4,8 24,8 14 1370,6 3 6396,0 17 1128,7 4,7 Puconci 13,3 18,0 135,1 5,5 30,6 Rogašovci 13,7 15,4 112,9 4,8 31,2 1 3178,0 1 3178,0 2 1589,0 1,0 Šalovci 10,0 21,6 216,4 6,5 30,1 Tišina 14,1 15,8 112,6 4,1 25,7 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 105 Priloga 12. Zaposleni v patronažnem varstvu PODRAVSKE SR po poklicni skupini, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 UPRAVNA ENOTA 01-<29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ LENART DMS* 2 4 0 6 ZT* 1 1 ORMOŽ DMS 1 1 1 3 ZT 1 1 PTUJ DMS 8 3 4 1 2 18 ZT 1 1 2 1 5 SLOVENSKA BISTRICA DMS 2 2 1 1 2 4 12 ZT* 1 0 1 1 1 4 MARIBOR DMS 5 11 13 13 9 8 2 61 ZT 2 5 2 5 14 PESNICA DMS 2 2 ZT - RUŠE DMS 2 2 4 ZT - SR PODRAVSKA SKUPAJ 1 17 17 27 24 19 22 4 131 Opomba: LENART: 1x DMS* v Dom doo.-ne upoštevamo; 1x ZT* v Dom doo.-ne upoštevamo,SLOVENSKA BISTRICA: ZT*- pod poklicno skupino ZT smo prišteli 2x bolničar Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (nijz 16) 106 Priloga 13 . Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, delež starih 80 in več indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu PODRAVSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 107 število STATISTIČNA REGIJA % 80+ glede število število število št.evilo % prebivalcev % prebivalcev % prebivalcev število VSEH prebivalcev na UPRAVNE ENOTE index staranja na skupino zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev starih 0-14 let starih 65 let + zaposlenih VSE OBČINE starih 80 + starih 65+ DMS na 1 DMS ZT na 1 ZT zaposlene razmerje DMS/ZT 02-Podravska 13,2 17,9 135,6 4,4 24,9 106 3049,4 25 12929,5 131 2467,5 4,2 21-LENART 14,8 15,7 106,2 4,1 26,1 5 3193,2 1 19159,0 7 2737,0 5,0 Benedikt 17,5 11,9 68,1 3,0 24,8 Cerkvenjak 13,9 14,3 102,9 3,6 25,0 Lenart 14,5 17,0 117,2 4,6 27,0 5 1633,8 1 8169,0 6 1361,5 5,0 Sv. Trojica v Slov. goricah 12,4 16,0 128,7 4,2 26,5 2100,0 2100,0 Sveta Ana 15,3 14,9 97,5 3,9 26,4 0 Sveti Jurij v Slov. Goricah 15,1 16,7 110,7 4,0 23,9 0 39-ORMOŽ 13,9 18,2 130,3 4,6 25,6 3 5582,7 1 16748,0 4 4187,0 3,0 Ormož 14,1 18,0 128,1 4,6 25,4 2 6263,0 1 12526,0 3 4175,3 2,0 Središče ob Dravi 12,3 20,1 163,5 5,0 24,7 1 2110,0 1 2110,0 Sveti Tomaž 14,7 16,9 114,8 4,7 28,0 42-PTUJ 13,6 16,7 122,4 4,1 24,4 18 3834,9 5 13805,6 23 3001,2 3,6 Cirkulane 13,5 16,1 119,6 4,4 27,3 Destrnik 14,5 14,0 96,3 3,0 21,3 1 2582,0 1 2582,0 0,0 Dornava 13,9 14,0 100,7 2,9 20,9 Gorišnica 15,4 16,0 104,0 4,0 25,0 Hajdina 14,3 17,1 119,3 3,6 20,9 Juršinci 14,1 14,8 105,4 4,4 29,9 Kidričevo 13,4 18,0 134,4 4,8 26,4 1 6627,0 1 6627,0 Majšperk 13,9 17,8 127,8 4,6 25,9 12 331,7 12 331,7 Markovci 13,8 17,0 123,1 4,0 23,5 Podlehnik 11,2 15,2 135,7 3,0 20,0 Ptuj 13,3 18,6 139,5 4,4 23,7 5 4680,8 3 7801,3 8 2925,5 1,7 Trnovska vas 16,3 13,4 81,8 3,2 23,9 1 1348,0 1 1348,0 0,0 Videm 12,9 14,3 111,1 3,7 25,7 Zavrč 12,9 10,7 83,5 2,2 20,3 Žetale 13,7 16,2 118,6 4,9 30,0 Sveti Andraž v Slov.g oricah 14,0 12,5 89,3 4,0 31,7 50-SLOVENSKA BISTRICA 15,0 15,7 104,8 3,6 23,0 12 2984,4 4 8953,3 16 2238,3 3,0 Makole 13,9 16,2 115,8 3,2 20,1 5 407,4 5 407,4 Oplotnica 14,7 14,9 101,4 3,8 25,5 2 2014,5 2 2014,5 Poljčane 13,8 20,4 147,5 6,8 33,6 1 4556,0 1 4556,0 Slovenska Bistrica*(2x BN) 15,3 14,9 97,5 3,0 20,3 4 6297,8 4 6297,8 8 3148,9 1,0 64-MARIBOR 12,1 19,4 159,5 5,0 25,7 61 2407,1 14 10488,1 75 1957,8 4,4 Duplek 14,7 14,9 101,6 2,8 18,8 3 2248,7 3 2248,7 Hoče - Slivnica 14,2 17,5 123,1 3,5 19,8 1 11189,0 1 11189,0 Maribor 11,5 20,2 176,1 5,5 27,1 55 2025,0 14 7955,3 69 1614,1 3,9 Miklavž na Dravskem polju 13,7 18,4 133,8 3,5 18,8 Rače - Fram 14,6 15,6 106,8 3,4 21,6 2 3510,5 2 3510,5 Starše 14,2 17,8 125,6 4,8 27,1 65-PESNICA 13,7 16,8 122,6 3,9 23,0 2 10404,0 2 10404,0 Kungota 13,9 15,9 114,4 3,2 19,8 Pesnica 13,8 18,5 133,8 4,7 25,6 1 7554,0 1 7554,0 Šentilj 13,4 15,7 117,0 3,5 22,1 1 8467,0 1 8467,0 68-RUŠE 13,4 17,9 134,1 3,9 21,9 4 3712,0 4 3712,0 Lovrenc na Pohorju 13,8 17,3 125,3 4,1 23,9 1 3096,0 1 3096,0 108 Ruše 13,4 18,0 134,3 3,9 21,6 2 3610,0 2 3610,0 Selnica ob Dravi 13,0 18,2 140,2 3,8 21,1 1 4532,0 1 4532,0 Priloga 14. Zaposleni v patronažnem varstvu KOROŠKE SR po izobrazbi, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 POKLICNA STAROSTNA SKUPINA UPRAVNA ENOTA SKUPAJ SKUPINA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 DRAVOGRAD DMS 1 1 1 3 ZT 0 RADLJE OB DRAVI DMS 1 2 3 1 7 ZT 1 1 RAVNE NA KOROŠKEM DMS 1 1 2 1 5 1 11 ZT 1 1 SLOVENJ GRADEC DMS 3 4 1 1 2 11 ZT 0 SR KOROŠKA SKUPAJ 2 7 9 3 2 1 9 1 34 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 109 Priloga 15. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, delež starih 80+ in indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu KOROŠKE SR, po izobrazbi, februar 2014 % % % 80+ število STATISTIČNA REGIJA % število število število št.evilo prebivalcev prebivalcev index glede na število VSEH prebivalcev na razmerje UPRAVNE ENOTE prebivalcev zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev starih 0-14 starih 65 let staranja skupino zaposlenih VSE DMS / ZT OBČINE starih 80 + DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** let + starih 65+ zaposlene 03-Koroška 14,3 16,9 118,4 4,1 24,0 32 2253,1 2 36050,0 34 2120,6 16 07-DRAVOGRAD 14,6 18,3 126,1 5,1 27,7 3 2996,3 3 2996,3 Dravograd 14,6 18,3 126,1 5,1 27,7 3 2996,3 3 2996,3 43-RADLJE OB DRAVI 14,3 16,6 115,5 4,1 24,9 7 2313,1 1 16192,0 8 2024,0 7 Muta 14,4 15,4 107,4 2,9 18,9 1 3457,0 1 3457,0 Podvelka 13,5 16,9 125,2 4,6 27,3 Radlje ob Dravi 15,0 17,6 117,6 4,7 26,9 6 1051,8 1 6311,0 7 901,6 6 Ribnica na Pohorju 14,0 16,5 117,9 4,0 24,2 Vuzenica 13,7 15,2 111,3 3,9 25,3 45-RAVNE NA KOROŠKEM 13,3 18,2 137,4 4,3 23,7 11 2307,5 1 25383,0 12 2115,3 11 Črna na Koroškem 11,8 17,9 151,1 4,1 23,2 2 1736,5 2 1736,5 Mežica 13,3 18,8 141,3 4,8 25,7 1 3632,0 1 3632,0 2 1816,0 1 Prevalje 13,9 19,7 141,2 5,8 29,3 4 1703,5 4 1703,5 Ravne na Koroškem 13,3 17,3 130,2 3,3 19,4 4 2866,0 4 2866,0 49-SLOVENJ GRADEC 15,3 15,1 98,1 3,3 21,7 11 1957,8 11 1957,8 Mislinja 15,2 14,6 95,8 2,9 20,2 2 2333,0 2 2333,0 Slovenj Gradec 15,4 15,2 98,8 3,4 22,1 9 1874,4 9 1874,4 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 110 Priloga 16. Zaposleni v patronažnem varstvu SAVINJSKE SR po izobrazbi, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 POKLICNA UPRAVNA ENOTA SKUPINA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Skupaj CELJE DMS 1 4 2 3 4 4 18 ZT 2 2 1 2 1 8 LAŠKO DMS 1 1 2 4 ZT 2 1 3 DMS MOZIRJE 1 3 2 6 ZT DMS SKOVENSKE KONJICE 3 3 1 1 1 9 ZT ŠENTJUR PRI CELJU DMS 1 1 1 1 4 ZT 2 1 3 ŠMARJE PRI JELŠAH DMS 1 3 1 2 7 ZT 2 2 1 5 DMS VELENJE 1 2 1 3 2 4 13 ZT 1 2 2 2 1 1 9 ŽALEC DMS 4 3 3 3 13 ZT DMS 3 6 13 14 9 15 14 74 SR SAVINJSKA ZT 3 2 4 4 2 9 3 1 28 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 111 Priloga 17. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, delež starih 80 let in več, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu SAVINJSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) , Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 112 število % prebivalcev % % 80+ glede število število število št.evilo STATISTIČNA REGIJA % prebivalcev index število VSEH prebivalcev starih 0-14 prebivalcev na skupino zaposlenih prebivalcev z aposlenih prebivalcev UPRAVNE ENOTE OBČINE starih 65 let + staranja zaposlenih na VSE let starih 80 + starih 65+ DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlene razmerje DMS/ZT 04-Savinjska 14,8 16,5 112,0 4,1 24,6 74 3516,4 28 9293,5 102 2551,1 2,6 03-CELJE 13,9 18,1 129,9 4,7 26,0 18 3537,3 8 7959,0 26 2448,9 2,3 Celje 13,7 18,1 132,2 4,6 25,6 14 3476,8 6 8112,5 20 2433,8 2,3 Dobrna 14,6 14,6 99,7 4,4 30,0 2 1097,5 2 1097,5 0,0 Štore 13,1 20,2 153,5 6,0 29,9 0 Vojnik 15,5 17,8 114,9 4,4 24,9 4 2127,5 4 2127,5 20-LAŠKO 13,8 18,3 132,5 4,8 26,3 4 4451,3 3 5935,0 7 2543,6 1,3 Laško 14,1 18,5 131,6 5,1 27,3 3 4469,7 2 6704,5 5 2681,8 1,5 Radeče 13,0 17,7 135,4 4,1 23,3 1 4396,0 1 4396,0 2 2198,0 1,0 35-MOZIRJE 15,0 17,8 118,4 5,1 28,9 6 2725,8 6 2725,8 Gornji Grad 14,2 21,4 150,7 8,8 40,8 1 2650,0 1 2650,0 Ljubno 14,7 17,1 115,9 5,6 32,7 1 2645,0 1 2645,0 Luče 14,9 17,3 115,9 4,4 25,2 1 1514,0 1 1514,0 Mozirje 16,3 17,2 104,9 3,7 21,6 1 4098,0 1 4098,0 Nazarje 14,3 16,2 113,6 3,8 23,5 2 1312,0 2 1312,0 Rečica ob Savinji 15,0 17,6 117,3 5,1 29,1 Solčava 15,1 18,7 124,4 4,8 25,8 51-SLOVENSKE KONJICE 15,8 14,4 91,3 3,2 22,3 9 2566,0 9 2566,0 Slovenske Konjice 15,7 14,6 93,0 3,4 23,6 6 2406,3 6 2406,3 Vitanje 16,3 15,2 93,2 3,7 24,7 1 2267,0 1 2267,0 Zreče 15,8 13,7 86,6 2,5 18,3 2 3194,5 2 3194,5 52-ŠENTJUR PRI CELJU 15,5 15,6 100,8 3,7 23,5 4 4978,5 3 6638,0 7 2844,9 1,3 Dobje 16,1 16,1 100,0 3,5 21,8 Šentjur 15,5 15,6 100,8 3,7 23,6 4 4736,5 3 6315,3 7 2706,6 1,3 54-ŠMARJE PRI JELŠAH 15,6 16,4 104,6 4,3 26,2 7 4624,7 5 6474,6 12 2697,8 1,4 Bistrica ob Sotli 15,5 19,6 126,1 5,7 29,1 1 1404,0 1 1404,0 Kozje 14,2 18,4 129,4 5,1 27,5 2 1588,5 2 1588,5 0,0 Podčetrtek 15,5 16,3 104,7 4,7 28,7 1 3322,0 1 3322,0 Rogaška Slatina 15,1 15,6 103,2 3,8 24,2 3 3690,0 3 3690,0 Rogatec 15,1 14,6 97,2 3,4 23,4 1 3122,0 1 3122,0 0,0 Šmarje pri Jelšah 16,9 16,7 98,7 4,6 27,3 2 5139,0 2 5139,0 4 2569,5 1,0 59-VELENJE 14,5 14,2 97,8 3,0 21,1 13 3452,3 9 4986,7 22 2040,0 1,4 Šmartno ob Paki 15,1 14,3 94,3 3,6 25,1 1 3218,0 1 3218,0 2 1609,0 1,0 Šoštanj 15,3 15,9 103,9 4,5 28,1 2 4375,0 2 4375,0 Velenje 14,2 13,7 96,4 2,5 18,5 10 3291,2 8 4114,0 18 1828,4 1,3 62-ŽALEC 15,0 17,1 114,2 4,0 23,2 13 3240,3 13 3240,3 Braslovče 15,3 16,7 109,0 3,8 22,8 Polzela 15,9 18,1 114,0 5,1 28,1 Prebold 14,3 17,5 122,5 5,0 28,7 3 1684,0 3 1684,0 Tabor 14,9 16,5 110,5 4,1 24,6 Vransko 16,4 17,6 107,1 5,3 30,3 2 1326,0 2 1326,0 Žalec 14,7 16,9 115,1 3,3 19,5 8 2676,6 8 2676,6 113 Priloga 18. Zaposleni v patronažnem varstvu ZASAVSKE SR po poklicni skupini, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 POKLICNA UPRAVNA ENOTA SKUPINA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Skupaj HRASTNIK DMS 1 1 1 1 4 ZT 1 1 TRBOVLJE DMS 1 2 1 1 5 ZT 1 2 3 ZAGORJE OB SAVI DMS 1 2 3 ZT 1 1 2 SR ZASAVSKA 1 1 1 3 5 2 5 0 18 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16 Priloga 19 Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu ZASAVSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 število % 80+ glede število število število št.evilo število STATISTIČNA REGIJA % prebivalcev % prebivalcev % prebivalcev prebivalcev index staranja na skupino zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev na VSEH UPRAVNE ENOTE OBČINE starih 0-14 let starih 65 let + starih 80 + na VSE starih 65+ DMS na 1 DMS ZT 1 ZT zaposlenih zaposlene 05-Zasavska 13,0 18,6 143,0 5,3 28,4 12 3625,2 6 7250,3 18 2416,8 10-HRASTNIK 12,2 19,5 159,8 5,5 28,4 4 2428,3 1 9713,0 5 1942,6 Hrastnik 12,2 19,5 159,8 5,5 28,4 4 2428,3 1 9713,0 5 1942,6 56-TRBOVLJE 11,9 19,3 162,2 5,3 27,3 5 3377,6 3 5629,3 8 2111,0 Trbovlje 11,9 19,3 162,2 5,3 27,3 5 3377,6 3 5629,3 8 2111,0 61-ZAGORJE OB SAVI 14,7 17,5 119,3 5,2 29,6 3 5633,7 2 8450,5 5 3380,2 Zagorje ob Savi 14,7 17,5 119,3 5 29,6 3 5633,7 2 8450,5 5 3380,2 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 114 Priloga 20. Zaposleni v patronažnem varstvu SPODNJE POSAVSKE SR po poklicni skupini, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 STAROSTNA SKUPINA POKLICNA UPRAVNA ENOTA SKUPINA <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 SKUPAJ BREŽICE DMS 1 2 2 1 2 8 ZT 1 1 2 KRŠKO DMS 1 1 8 2 1 13 ZT 0 SEVNICA DMS 1 1 3 1 1 7 ZT 1 1 1 3 DMS 1 2 1 6 3 9 4 2 28 SKUPAJ ZT 0 1 0 0 0 2 2 0 5 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Priloga 21. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, delež prebivalcev starih 80 let in več in indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu SPODNJE POSAVSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 STATISTIČNE REGIJE % % % 80+ število % število število število št.evilo število prebivalcev prebivalcev index glede na prebivalcev UPRAVNE ENOTE prebivalcev zaposlenih prebivalcev z a poslenih prebivalcev VSEH starih 0-14 starih 65 let staranja skupino na VSE OBČINE starih 80 + DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlenih let + starih 65+ zaposlene 06-Spodnjeposavska 14,1 17,6 124,6 4,8 27,2 28 2507,5 5 14042,2 33 2127,6 02-BREŽICE 13,5 19,0 140,5 5,2 27,3 8 3035,6 2 12142,5 10 2428,5 Brežice 13,5 19,0 140,5 5,2 27,3 8 3035,6 2 12142,5 10 2428,5 19-KRŠKO 15,0 16,4 109,5 4,3 26,5 13 2189,7 13 2189,7 Kostanjevica na Krki 14,9 17,4 116,7 4,2 24,0 2 1208,0 2 1208,0 Krško 15,0 16,3 108,8 4,4 26,7 11 2368,2 11 2368,2 47-SEVNICA 13,6 17,6 129,6 5,0 28,2 7 2494,3 3 5820,0 10 1746,0 Sevnica 13,6 17,6 129,6 5,0 28,2 7 2494,3 3 5820,0 10 1746,0 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 115 Priloga 22. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, delež prebivalcev starih 80 let in več ter indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu JUGOVZHODNE SLOVENSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 STATISTIČNA število % 80+ glede število število število št.evilo REGIJA % prebivalcev % prebivalcev % prebivalcev število VSEH prebivalcev na index staranja na skupino zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev UPRAVNE ENOTE starih 0-14 let starih 65 let + starih 80 + zaposlenih VSE starih 65+ DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** OBČINE zaposlene 07-Jugovzhodna Slovenija 15,3 16,1 105,1 4,3 26,9 48 2968,9 3 47503,0 51 2794,3 05-ČRNOMELJ 14,1 16,9 119,4 4,8 28,6 7 2637,3 0 7 2637,3 Črnomelj 14,1 17,2 122,3 5,1 29,7 6 2438,2 6 2438,2 Semič 14,5 15,7 108,7 3,8 23,9 1 3832,0 1 3832,0 16-KOČEVJE 13,7 17,4 126,9 5,0 28,8 7 2488,4 1 17419,0 8 2177,4 Kočevje 14,0 16,9 120,8 4,9 28,8 6 2729,8 1 16379,0 7 2339,9 Kostel 9,9 27,2 273,4 8,2 30,3 1 644,0 1 644,0 Osilnica 9,6 23,5 244,7 6,3 26,9 34-METLIKA 14,5 17,1 118,1 4,3 25,2 3 2791,0 0 3 2791,0 Metlika 14,5 17,1 118,1 4,3 25,2 3 2791,0 3 2791,0 38-NOVO MESTO 16,2 15,5 95,5 3,9 25,2 19 3386,5 2 32171,5 21 3064,0 Dolenjske Toplice 14,7 16,1 109,2 4,4 27,1 Mirna Peč 17,1 13,1 76,4 3,6 27,3 Novo mesto 16,0 15,9 100,0 3,8 23,9 12 3023,8 1 36285,0 13 2791,2 Straža 15,8 14,6 92,5 3,4 23,6 Šentjernej 16,5 14,9 90,7 3,7 24,9 3 2302,7 3 2302,7 Škocjan 19,6 13,2 67,4 3,6 27,5 1 3224,0 1 3224,0 Šmarješke toplice 15,9 16,3 102,3 5,0 30,6 1 3224,0 1 3224,0 Žužemberk 16,1 15,1 93,6 4,4 29,1 3 1522,7 3 1522,7 46-RIBNICA 15,1 17,3 114,6 5,4 31,3 5 2687,0 0 5 2687,0 Loški Potok 14,0 20,7 147,2 7,5 36,1 1 1932,0 1 1932,0 Ribnica 15,1 16,2 107,0 4,9 30,6 3 3105,3 3 3105,3 Sodražica 15,6 18,7 119,9 5,5 29,3 1 2187,0 1 2187,0 57-TREBNJE 15,7 15,2 97,0 4,0 26,6 7 2925,4 0 7 2925,4 Šentrupert 13,7 14,8 108,2 3,4 22,7 Trebnje 16,3 15,0 92,0 4,3 28,8 7 1725,0 7 1725,0 Mokronog - Trebelno 16,1 16,4 102,1 4,4 26,6 Mirna 14,4 15,2 105,1 3,2 21,0 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 116 Priloga 23. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu OSREDNJESLOVENSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 STATISTIČNA REGIJA % % % 80+ število % število število število št.evilo število prebivalcev prebivalcev index glede na prebivalcev UPRAVNE ENOTE prebivalcev zaposlenih prebivalcev z a poslenih prebivalcev VSEH starih 0-14 starih 65 let staranja skupino na VSE OBČINE starih 80 + DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlenih let + starih 65+ zaposlene 08-Osrednjeslovenska 15,3 16,2 106,0 4,4 26,8 170 3186,6 37 14641,0 207 2617,0 06-DOMŽALE 17,2 15,0 87,3 3,6 24,0 19 2972,8 1 56484,0 20 2824,2 Domžale 17,0 15,0 88,1 3,5 23,1 10 3445,5 1 34455,0 11 3132,3 Lukovica 17,8 13,4 75,3 3,1 23,3 2 2774,5 2 2774,5 Mengeš 16,1 16,8 104,5 4,9 29,2 2 3738,5 2 3738,5 Moravče 19,0 12,9 68,2 3,2 25,0 2 2564,5 2 2564,5 Trzin 17,9 16,9 94,5 3,5 20,9 3 1291,3 3 1291,3 09-GROSUPLJE 17,3 14,2 82,2 3,6 25,6 11 3587,9 1 39467,0 12 3288,9 Dobrepolje 16,0 18,2 113,8 5,4 29,7 1 3938,0 1 3938,0 Grosuplje 17,9 13,6 75,7 3,4 25,3 5 3943,8 5 3943,8 Ivančna Gorica 16,9 14,0 83,3 3,5 24,6 5 3162,0 1 15810,0 6 2635,0 15-KAMNIK 17,4 14,7 84,4 3,9 26,5 12 2915,8 12 2915,8 Kamnik 16,8 15,1 90,2 4,2 27,5 12 2437,0 12 2437,0 Komenda 20,6 12,4 60,4 2,5 20,3 0 #DIV/0! 23-LITIJA 15,6 14,8 94,9 3,7 25,2 6 3423,2 2 10269,5 8 2567,4 Litija 15,5 14,4 92,8 3,2 22,3 6 2502,8 2 7508,5 8 1877,1 Šmartno pri Litiji 15,9 16,0 100,6 5,2 32,3 24-LJUBLJANA 14,4 17,0 118,0 4,7 27,5 107 3293,0 30 11744,9 137 2571,9 Brezovica 17,6 15,7 89,0 4,1 25,9 1 11620,0 1 11620,0 Dobrova - Polhov Gradec 18,5 15,7 84,7 3,6 23,3 2 3769,5 2 3769,5 Dol pri Ljubljani 18,9 13,4 70,7 3,0 22,5 Horjul 17,5 17,5 99,8 5,9 33,6 1 2909,0 1 2909,0 Ig 16,6 13,4 81,1 3,1 23,1 2 3508,0 2 3508,0 Ljubljana 13,7 17,4 127,2 4,9 27,9 90 3144,4 27 10481,2 117 2418,7 Medvode 15,7 18,0 114,6 5,0 27,9 6 2640,5 1 15843,0 7 2263,3 Škofljica 18,6 13,0 69,6 2,4 18,6 3 3248,0 3 3248,0 Velike Lašče 16,5 17,0 103,0 5,3 31,2 2 2120,0 2 2120,0 Vodice 18,9 13,6 72,0 3,3 24,5 2 2389,0 2 2389,0 30-LOGATEC 18,0 13,8 76,8 3,7 27,0 3 4564,7 3 4564,7 6 2282,3 Logatec 18,0 13,8 76,8 3,7 27,0 3 4564,7 3 4564,7 6 2282,3 60-VRHNIKA 16,0 15,7 98,1 4,1 25,9 12 2016,3 12 2016,3 Borovnica 14,9 15,7 105,4 4,1 26,2 Vrhnika 16,2 15,0 92,8 4,4 29,0 11 1503,9 11 1503,9 Log - Dragomer 16,4 18,8 114,3 2,8 14,7 1 3660,0 1 3660,0 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) in Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 117 Priloga 24. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu GORENJSKE SR, po izobrazbi, februar 2014 STATISTIČNA % % število % % 80+ glede število število število št.evilo število REGIJA prebivalcev prebivalcev index prebivalcev prebivalcev na skupino zaposlenih prebivalcev z a poslenih prebivalcev VSEH UPRAVNE ENOTE starih 0-14 starih 65 let staranja na VSE starih 80 + starih 65+ DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlenih OBČINE let + zaposlene 09-Gorenjska 15,5 17,3 111,7 4,6 26,5 77 2649,1 3 67994,7 80 2549,8 14-JESENICE 13,9 18,0 129,5 4,6 25,6 11 2827,2 1 31099,0 12 2591,6 Jesenice 14,2 16,7 117,4 4,2 25,3 9 2374,9 1 21374,0 10 2137,4 Kranjska Gora 12,0 21,9 183,0 6,0 27,3 1 5324,0 1 5324,0 Žirovnica 14,8 19,7 133,7 4,8 24,4 1 4401,0 1 4401,0 18-KRANJ 15,9 16,6 104,5 4,2 25,6 30 2692,4 30 2692,4 Cerklje na Gorenjskem 17,9 14,8 82,7 3,6 24,4 Jezersko 14,5 18,8 129,3 5,0 26,9 Kranj 15,3 16,7 109,7 4,2 25,3 30 1850,9 30 1850,9 Naklo 16,9 17,0 100,8 4,4 25,9 0 Preddvor 16,2 20,4 125,4 6,7 33,0 0 Šenčur 17,7 15,4 86,8 3,7 24,0 0 44-RADOVLJICA 14,3 19,8 138,2 5,6 28,3 14 2508,6 2 17560,5 16 2195,1 Bled 13,5 20,3 149,7 5,7 27,9 3 2723,7 1 8171,0 4 2042,8 Bohinj 13,9 21,1 151,0 6,7 32,0 2 2603,0 2 2603,0 Gorje 15,4 18,8 122,4 4,3 23,1 1 2874,0 1 2874,0 Radovljica 14,6 19,3 132,8 5,4 28,2 8 2358,8 1 18870,0 9 2096,7 53-ŠKOFJA LOKA 17,6 16,0 90,9 4,4 27,6 14 2991,9 14 2991,9 Gorenja vas - Poljane 20,8 14,0 67,5 4,1 29,1 2 3653,5 2 3653,5 Škofja Loka 16,6 16,5 99,1 4,3 26,2 7 3271,6 7 3271,6 Železniki 17,7 15,6 88,0 4,3 27,9 2 3394,5 2 3394,5 Žiri 16,9 16,9 100,1 5,3 31,4 3 1630,0 3 1630,0 58-TRŽIČ 13,8 17,7 128,2 4,6 26,1 8 1888,3 8 1888,3 Tržič 13,8 17,7 128,2 4,6 26,1 8 1888,3 8 1888,3 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 118 Priloga 25. Zaposleni v patronažnem varstvu NOTRANJSKO-KRAŠKE SR po poklicni skupini, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Poklicna Skupna UPRAVNA ENOTA skupina <29 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 vsota CERKNICA DMS 1 1 1 3 6 ZT 1 1 ILIRSKA BISTRICA DMS 1 1 2 4 ZT 2 2 POSTOJNA DMS 3 2 3 8 ZT 0 SR NOTRANJSKO- DMS 1 4 3 1 7 2 18 KRAŠKA ZT 0 0 0 0 3 0 3 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 119 Priloga: 26. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu NOTRANJSKO-KRAŠKE SR, po izobrazbi, februar 2014 STATISTIČNA % % % % 80+ število število število število št.evilo število REGIJA prebivalce prebivalce index prebivalce glede na prebivalce zaposlenih prebivalcev z a poslenih prebivalcev VSEH UPRAVNE ENOTE v starih 0- v starih 65 staranja v starih 80 skupino v na VSE DMS na 1 DMS ZT na 1 ZT zaposlenih OBČINE 14 let let + + starih 65+ zaposlene 10-Notranjsko - kraška 14,5 17,6 121,2 5,1 29,0 18 2910,1 3 17460,7 21 2494,4 04-CERKNICA 15,0 18,4 122,9 5,2 28,4 5 3344,6 1 16723,0 6 2787,2 Bloke 13,6 19,8 144,9 6,0 30,4 1 3168,0 1 3168,0 Cerknica 14,9 17,9 119,9 5,3 29,7 4 2817,0 4 2817,0 Loška dolina 15,7 19,4 123,3 4,6 24,0 1 3871,0 1 7742,0 2 2580,7 12-ILIRSKA BISTRICA 12,5 19,9 158,9 6,0 30,1 4 3466,5 2 6933,0 6 2311,0 Ilirska Bistrica 12,5 19,9 158,9 6,0 30,1 4 3466,5 2 6933,0 6 2311,0 41-POSTOJNA 15,5 15,6 100,7 4,5 28,6 9 2421,4 9 2421,4 Pivka 15,2 16,2 106,3 4,2 26,2 1 6044,0 1 6044,0 Postojna 15,6 15,4 98,5 4,6 29,6 8 1968,6 8 1968,6 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 120 Priloga 27. Zaposleni v patronažnem varstvu GORIŠKE SR po izobrazbi, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 poklicna <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Skupaj Upravne enote skupina AJDOVŠČINA DMS 1 4 1 2 1 9 ZT 0 IDRIJA DMS 2 3 1 6 ZT 1 1 NOVA GORICA DMS 1 1 2 2 4 4 6 20 ZT 1 1 TOLMIN DMS 1 3 1 1 2 1 9 ZT 0 DMS 1 3 8 6 7 8 10 1 44 Skupaj ZT 0 0 0 0 1 1 0 0 2 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 121 Priloga 28. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu GORIŠKE SR, po izobrazbi, februar 2014 % % % 80+ število STATISTIČNA REGIJA % število število število št.evilo število prebivalcev prebivalcev index glede na prebivalcev UPRAVNE ENOTE prebivalcev zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev VSEH starih 0-14 starih 65 let staranja skupino na VSE OBČINE starih 80 + DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlenih let + starih 65+ zaposlene 11-Goriška 14,2 18,6 130,8 5,5 29,6 44 2704,6 2 59501,0 46 2587,0 01-AJDOVŠČINA 16,2 16,6 102,2 4,8 29,2 9 2723,1 9 2723,1 Ajdovščina 16,1 16,3 101,5 4,6 28,2 5 3791,0 5 3791,0 Vipava 16,7 17,5 104,4 5,7 32,6 4 1388,3 4 1388,3 11-IDRIJA 14,5 18,1 125,1 5,5 30,5 6 2787,3 1 16724,0 7 2389,1 Cerkno 14,5 16,4 113,0 4,4 27,1 2 2393,0 2 2393,0 Idrija 14,5 18,8 129,9 6,0 31,8 4 2984,5 1 11938,0 5 2387,6 37-NOVA GORICA 13,6 18,9 138,9 5,5 28,9 20 2940,4 1 58808,0 21 2800,4 Brda 13,3 19,2 144,8 7,0 36,4 1 5734,0 1 5734,0 2 2867,0 Kanal 13,6 19,7 144,4 5,1 25,9 4 1411,0 4 1411,0 Miren - Kostanjevica 13,5 18,1 133,9 4,9 26,8 1 4835,0 1 4835,0 Nova Gorica 13,9 19,0 136,6 5,5 28,7 9 3548,7 9 3548,7 Šempeter - Vrtojba 12,9 18,7 144,9 4,7 25,2 5 1269,6 5 1269,6 Renče - Vogrsko 13,0 18,0 138,5 5,8 32,6 55-TOLMIN 13,2 20,6 155,8 6,5 31,3 9 2106,9 9 2106,9 Bovec 12,2 21,4 176,1 6,0 27,9 1 3195,0 1 3195,0 Kobarid 13,8 20,6 149,2 6,6 32,2 3 1396,3 3 1396,3 Tolmin 13,3 20,4 153,1 6,5 32,0 5 2315,6 5 2315,6 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 122 Priloga 29. Zaposleni v patronažnem varstvu OBALNO-KRAŠKE SR po izobrazbi, po starostni skupini in po upravni enoti, februar 2014 Upravne enote 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 SKUPAJ IZOLA DMS 1 1 2 ZT 3 1 4 KOPER DMS 2 3 1 1 5 1 1 14 ZT 1 1 2 1 5 PIRAN DMS 1 1 1 1 4 ZT 1 2 3 SEŽANA DMS 1 2 2 4 9 ZT 1 1 SKUPAJ DMS 3 3 4 2 8 6 2 1 29 ZT 1 0 2 2 6 2 0 0 13 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Priloga 30. Koncesije v patronažnem varstvu OBALNO-KRAŠKE SR po poklicni skupini in upravni enoti, februar 2014 STATISTIČNA število REGIJA število število % število število % število VSI % vseh število ZT % vseh UPRAVNE ENOTE DMS koncesij koncesij VMS koncesij koncesij koncesij koncesij zaposleni koncesij koncesij OBČINE 12-Obalno - kraška 16 1 6,3 12 5 41,7 12 1 8,3 42 7 16,7 IZOLA 1 1 4 6 KOPER 10 1 10,0 3 2 66,7 5 1 20,0 19 4 21,1 PIRAN 4 3 75,0 3 7 3 42,9 SEŽANA 5 4 10 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) 123 Priloga 31. Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let, delež prebivalcev starih nad 65 let, indeks staranja prebivalcev po občini bivališča in preskrbljenost z zaposlenimi v patronažnem varstvu OBALNO-KRAŠKE SR, po izobrazbi, februar 2014 STATISTIČNA % % % 80+ število % število število število št.evilo število REGIJA prebivalcev prebivalcev index glede na prebivalcev prebivalcev zaposlenih prebivalcev z a poslenih prebivalcev VSEH UPRAVNE ENOTE starih 0-14 starih 65 let staranja skupino na VSE starih 80 + DMS* na 1 DMS* ZT** na 1 ZT** zaposlenih OBČINE let + starih 65+ zaposlene 12-Obalno - kraška 13,2 17,6 133,3 4,7 26,9 29 3859,9 13 8610,5 42 2665,1 13-IZOLA/ISOLA 13,1 17,7 135,3 5,0 28,2 2 7976,0 4 3988,0 6 2658,7 Izola/Isola 13,1 17,7 135,3 5,0 28,2 2 7976,0 4 3988,0 6 2658,7 17-KOPER 13,7 17,2 125,1 4,4 25,5 14 3808,7 5 10664,4 19 2806,4 Koper/Capodistria 13,7 17,2 125,1 4,4 25,5 14 3808,7 5 10664,4 19 2806,4 40-PIRAN 11,5 18,0 156,9 5,0 27,9 4 4470,5 3 5960,7 7 2554,6 Piran/Pirano 11,5 18,0 156,9 5,0 27,9 4 4470,5 3 5960,7 7 2554,6 48-SEŽANA 13,2 17,9 135,8 5,1 28,2 9 2753,3 1 24780,0 10 2478,0 Divača 12,5 16,9 135,5 4,7 28,0 2 1948,0 2 1948,0 Hrpelje - Kozina 13,1 17,8 135,7 4,4 25,0 1 4303,0 1 4303,0 2 2151,5 Komen 13,6 18,8 138,1 5,7 30,1 2 1772,5 2 1772,5 Sežana 13,3 18,0 135,3 5,2 28,8 4 3259,0 4 3259,0 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov - BPI (NIJZ 16) Centralni register prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve, 1. julij 2013 124