»"•Knina platen« ▼ (otoTlnL
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni ttevllk! Din l'M.
•  ..
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo fin obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za l/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	31.	januarja	1933.	Štev.	13.
Važna konfecenca UsmU intecescttioi/ v ž&ocHici asa 1*01
Za 170 AniiifaHW dinami/ do&iU ioni 4na*t{ JUsa, Ua v letu 1929
železna rezerva Slovenije za hude čase sta bila od nekdaj njen premog in les. Ce je bila konjunktura v industriji in trgovini slaba, je vendarle dohodek, ki ga je dajal premog, deloma to izgubo omilil, kajti s premogom je le prišel denar v deželo. V sedanji težki gospodarski krizi pa nas je zadela še ta nesreča, da je usahnila tudi železna rezerva, ki jo je dajal premog. Kakor je dokazala konferenca o nazadovanju dobav iz naših premogovnikov državnim železnicam, so padle lani vsled teh tanjših dobav samo delavske mezde za 70 milijonov Din, ali skoraj za poldrug ^lijon na teden. Teh 70 milijonov se Sloveniji pozna in sedanja gospodarska ter finančna stiska bi bila neprimerno manj težka, če bi moglo teh 70 milijonov oplajati slovensko gospodarstvo.
A tudi naša druga in še pomembnejša železna rezerva je usahnila, kakor je le prejasno pokazala sobotna konferenca o krizi naše lesne trgovine. Od nekdaj je bil gozd za našega kmeta ona rezerva, ki mu je tudi v naj hujši nesreči pomagala na noge. Gozd je bil za dobrega gospodarja, kakor je dejal konzul Hieng v svojem izvrstnem referatu, naravnost toliko, ko hranilna knjižica. Danes tudi ta hranilna knjižica ni več likvidna. Kajti lesna trgovina stoji, lesna produkcija pada in mesto za 250 milijonov deviz, smo dobili lani le za 80 milijonov. 170 milijonov manj dohodkov v enem letu od lesa — s tem je Jasno izražena vsa ostrost krize lesne tr8ovine. Obenem pa tudi vsa ostrost Sedanje gospodarske stiske, ko je odrekla tudi naša druga železna rezerva, ki je bila sicer vedno tako zanesljiva in izdatna.	.
Kupčija je padla, denar izseljencev je Postal, obrt nazaduje, dohodki od pre-ffli&ga in lesa pa so usahnili! To so konstatacije, ki glasno opominjajo, da mora veljati vsa skrb javnih delavcev samo in v prvi vrsti gospodarstvu in da morajo biti izključno gospodarska vprašaja na dnevnem redu! To tudi iz tega tehtnega drž. razloga, ker morajo pri takšnem stanju državni dohodki padati in naj bi se upeljala tudi cela vrsta novih davkov. Kadar usahnejo viri dohodkov, morajo pasti tudi dohodki davkov.
Vsaka konferenca gospodarskih krosov je doslej redno podala tako izčrpen baterijal, da je moral vsakdo priznati, da je tako in nič drugače. Kljub temu Pa se vendar ni mnenje gospodarskih ktQgov nikdar vpoštevalo tako, kakor bi bUo treba. Ni čuda, če potem tudi ni kriza popustila, kajti pot k rešitvi so Veano točno pokazali edino gospodarski krogi. Upamo, da bo imela sobotna konferenca v Zbornici več uspeha, kajti po svoji važnosti za vse blagostanje v banovini in zlasti še po svojem velikem socijalnem pomenu zasluži, da postane naravnost podlaga naše državne gospodarske politike.
In v omiljenje obupno težke lesne industrije bi se moglo tudi takoj nekaj ukreniti. Za organizacijo lesnih podjetij Se mora država zavzeti v večji meri, kakor sta to jasno dokazala odlična referata inž. Milana Lenarčiča in inž. Ko-bija. železniške tarife je takoj prilagoditi sedanjim potrebam naše lesne trgovine, kakor je neovrgljivo dokazal izčrpni referat tajnika Gorjupa. In še celo vrsto manjših ukrepov j« takoj izvesti, kakor je dokazal referat dr. Rekarja in poročila drugih zastopnikov lesnih strok. Pred vsem pa je treba pokazati dobro voljo, da se hoče vpoštevati
potrebe našega gospodarstva in da bo to moglo računati v sedanjih najtežjih časih na polno podporo vseh merodajnih
činiteljev.
Ne moremo odpraviti krize, ki je svetovnega značaja, pač pa jo moremo ublažiti, da bo za nas čim manj težka. S solidarnim delom, da vsi podrede svoje interese celoti, pa to moremo doseči. Toda celota mora biti tudi organizirana, ker desorganizirano gospodarstvo ni sposobno za nobeno aktivno in pozitivno delo.
Brez olepšavanja, ki je itak navadno le varanje samega sebe, je bila podana v soboto težka slika našega lesnega gospodarstva, pa tudi brez vsakega obupavanja in malodušja. Zato pa je bila tudi celotna konferenca vseskozi aktivna in
/lefeud konzula
Predvsem se zahvaljujem Zbornici za TOI iu ministru Mohoriču za sklicanje in temeljito pripravo te konference ter zastopniku naših železnic, gozdarskega ravnateljstva, novinarstvu in poslancu inž. Paherniku, da so se odzvali našemu povabilu.
Eden naših glavnih gospodarskih temeljev, naše gozdarstvo' in ž njim zvezana lesna trgovina in industrija so danes v najtežjem položaju. Več ko 70 let je ta stroka soodločevala o stabilnosti našega gospodarstva ter odločilno uravnavala življenjski
bo pozitivna za vse naše gospodarstvo, če bodo njeni predlogi tudi izvedeni.
Upamo, da se to vendarle zgodi!
*
Konference so se udeležili poleg številnih zastopnikov naših lesnih podjetij, industrij, trgovin in gozdnih posestnikov, članov Zveze slovenskih trgovskih združenj, Zveze industrijcev, zastopnikov Zbornice za TOI, še ti gospodje: nar. posl. inž. Pahernik, za železniško ravnateljstvo g. Gregorka in za gozdarsko ravnateljstvo dr. Božič.
Konferenco je otvoril v imenu zborničnega predsedstva minister n. r. Ivan Mohorič, pozdravil vse navzoče ter v daljšem govoru i-azložil pomen konference.
čcMftfr UitHCfA
standard najširših plasti našega naroda.
Zato zadeva kriza, ki jo preživlja naše gozdarstvo, ne samo neposredno prizadete, temveč upltiva globoko na vse naše gospodarstvo in na vse naše socijalne prilike.
Še leta 1929 sta nam dale lesna trgovina in industrija za izvoženi les iz Slovenije
deviz za približno 250 milijonov.
Ta dohodek je približno odgovarjal naravnemu prirastku ter tvoril stalno rento, na katero je lahko računal naš gozdni posestnik, trgovec, industrijalec in delavec.
Naš človek je smatral gozd kot najsigur-nejši objekt za investicijo razpoložljivega denarja in gozdni posestnik je smatral gozd za neke vrste hranilno knjižico, iz katere je lahko pri umnem gospodarstvu črpal stalne in izdatne obresti. Kajti kiljub krizam in fluktuacijam tudi v predvojni dobi je vendarle sledil razvoj cen neki ravni črti po določenem sistemu, ki pri mehkem lesu nikdar ni vseboval špekulativnih momentov. Vse to do leta 1930, ko se je začel razkroj cen, ki še danes ni ponehal.
Po triletni konstantni dekadenci smo pa prišli danes do tega, da znaša cena mehkega lesa povprečno samo še 40% predvojne zlate paritete. To dejstvo izključuje tako za gozdnega posestnika, kakor za trgovca in industrijalca vsako kalkulacijo, a uničuje tudi rentabilnost gozda. Če upoštevamo, da je velik del gozdne posesti v rokah malega posestnika, nam je jasno, da je padec lesnih cen ne samo materijalnega, temveč tudi eminentno socijalnega značaja.
Posebno še, če upoštevamo, koliko delavnih moči je zaposlenih pri gozdarstvu, pri lesni trgovini in 'industriji. Sirovo računano odpade na sečnjo, spravljenje lesa iz gozda, na delavske mezde in transport lesa do kolodvora približno 30% prodajne vrednosti. Od 250 milijonov, ki smo jih dobili leta 1929 za les, je torej šlo nič manj ko 75 milijonov samo za manuaino delo.
Kako izgleda vse to danes? V letu 1932 smo dobili za izvoženi les
največ 80 milijonov Din.
Na podlagi preje navedene kalkulacije odpade torej na delavstvo le še 24 milijonov, na gozdarstvo in trgovino pa 56 milijonov, dočim je prejelo to še leta 1929 75, odnosno 175 milijonov. Te številke govore dovolj jasno.
Gotovo je, da bo potisnjen, če traja to stanje še nekaj časa, življenjski standard prebivalstva v izrazito gozdarskih predelih Slovenije, kjer ni industrije ali drugih zaslužkov, na tisto stopnjo, na kateri so živeli naši predniki pred otvoritvijo želes-nic. Ne moremo se čuditi, če se pri tako silnem padcu zaslužka razvija zlasti v obr mejnih krajih tihotapstvo, tam pa, kjer ta izhod ni mogoč, da postaja sol in petrolej že luksuz.
Izpad 170 milijonov dohodkov
je za Slovenijo tem težji, ker ni za ta ia-pad nobenega nadomestila. Upoštevati pa je nadalje, da ostane denar, ki ga dobi Slovenija od lesnega izvoza, doma in ta oplaja vse druge panoge trgovine in industrije in v veliki meri tudi naše denarstvo. Slovenska lesna trgovina je bila glavni dobavitelj deviz za uvozno trgovino in industrijo, obenem pa, kar se danes prav posebno vidi, tudi važen regulator za likvidnost naših denarnih zavodov.
Nastane vprašanje, če si moremo pomagati. Da bi v veliki meri ublažili krizo, je po mojem mnenju izključeno. Kriza lesnega gospodarstva ni samo pri nas, temveč po vsem svetu
kriza konzuma.
Dokler se ne dvigne splošni svetovni konzum lesa, ne moremo računati na zboljšanje. Če bi se pa zopet enkrat dvignil; konzum lesa, nam ne bi dosti škodil niti tak pojav, kakor je bil sovjetski dumpingj ki danes že zavija na druga pota, kakor to kažejo zadnji zaključki ruske lesne industrije z Anglijo. Tudi Rusija si ne m<)r^ več dovoliti luksuza, da bi prodajala
(fovac hUMstea HtoUauca
V svojem govoru je naglasil, da ima konferenca nalogo, da postavi program dei za niz gospodarskih akcij, ki so potrebne, da se v tej za našo banovino gospodarsko tako važni panogi položaj poboljša in lesna kupčija znova poživi. Vprašanja, ki jih je v ta namen razmo-trivati, se dele v dva dela, v ukrepe, da se uredi privatna inicijativa in ponudba in v ukrepe administrativnega značaja. Vsa ta razmotrivanja je zbornica razdelila v štiri referate, ki bodo dali temelj za nadaljnje razgovore.
Slovenskemu lesnemu gospodarstvu je položaj tako otežen s tem, da je pri vsaki akciji skoraj da Izoliran. Interesenti v drugih banovinah nas ne poznajo in tudi ne priznavajo. Na anketah, ki so se vršile drugje, so se merodajni gospodje čudili, ko so čuli naše številke. To je razumljivo že zaradi tega, ker je naša gozdna posest razdeljena na tisoče malih posestev, tako, da je naše lesno gospodarstvo razdeljeno v drobce, ki vsak sam zase malo pomeni, kot celota pa predstavlja obseg, ki daje našemu gospodarskemu položaju brez dvoma v izdatni meri svoje obeležje in značaj eminentnega življenjskega faktorja za našo banovino. Zaradi tega je nujno potrebno, da se strnemo in formiramo v enoto, ker nas bo sicer velik val gospodarske depresije strl. Pri nas je položaj tem težji, ker imamo državna gozdna posestva, ki se upravljajo od strani upravnih oblasti, ki imajo naravno dve srci in gledajo naše težnje skozi prizmo interesov državnih gozdov. Pred Narodno skupščino je načrt novele zakona o gozdovih, ki naj prilagodi zakonite predpise izpremenjenim prilikam. Novelo razmotriva poseben odbor, v katerem je iz naše banovine poslanec inž. Pahernik, ki kot gozdni posestnik in industrij ec dobro pozna naše težave. Zato je tem važnejše, da se je potrudil v našo sredo,
da neposredno čuje tudi naše želje in
potrebe.
Pretečeno leto se je vršil niz mednarodnih gospodarskih konferenc, na katerih se je razpravljal položaj lesne stroke. V časopisju poročila o teh konferencah niso bila izčrpna, ker se marsikaj, in mogoče baš to, kar je najvažnejšega, ni moglo objaviti, dasi je za praktičnega gospodarja zanimivejše, da bi zvedel tudi obeležje in notranje nagibe raznih ukrepov. Zaradi tega je zbornica naprosila inž. Lenarčiča, ki se je teh konferenc udeležil, da o njih re-ferira.
Važno je tudi vprašanje organizacije izvoza, o katerem bo poročal zbornični svetnik inž. Kobi, ki se že dolgo vrsto let bavi, da spravi red v našo lesno trgovino. Pri nas se pojem konkurence velikokrat napačno tolmači, kar povzroča gospodarstvu veliko škodo. Treba bi bilo več discipline in enotnosti tudi v krajih, kjer primanjkuje kruha. Iz svojega volilnega sreza mu je znano, da se je zaslužek za gozdno delo znižal za eno tretjino, kar gotovo ne more biti v skladu s primernim plačilom. V ostalem opozarja minister Mohorič na razne ne-dostatke v šumskem gospodarstvu, ki nastajajo nedvomno od administrativnih oblasti in je zaradi tega važno, da, je navzoč tudi zastopnik administrativne uprave, da sliši kakšne želje ima gospodarstvo v tem pogledu.
Razmotrivanja konference naj gredo preko kritike do tega, da konkretiziramo svoje težnje in predloge. Samo v eni konferenci bo skoro nemogoče izvršiti docela to nalogo. Zato je Zbornica pripravljena, da skliče za razmotrivanje posameznih detajlnih vprašanj še posebne konference, ki naj zaključijo priprave za sestavo programa dela za poživitev našega lesnega gospodarstva.
vsako ceno, tudi ona mora gledati na to, da nekaj zasluži.
Poglejmo si razne trge, ki pridejo ža izvoz slovenskega lesa v poštev.
Francoski trg in naš lesni izvoz.
Pred kratkim je doiločila Francija nove lesne uvozne kontingente in pri tej priliki so se čule iiz vrst naših lesnih eksporterjev zelo pikre opazke, ker je dobila Jugoslavija skoraj najmanjši kontingent. Največjega je dobila Finska, Avstrija za približno šestkrat več ko Jugoslavija in to kljub temu, da je naša vlada pravočasno poslala posebnega delegata, načelnika Piljo, da izposluje povišanje kontingentov. Toda tudi ta intervencija je bila brezuspešna. Da pa se zadeva prav presodi, je treba upoštevati, da vlada ne določi kontingentov kar tja v en dan, ampak po zaslišanju svojih zainteresiranih uvoznikov. Naravno je, da ti zahtevajo uvoz tistega lesa, na katerega so vajeni oni in njih odjemalci. Jaz razumem, da uvoznik ne more svojim odjemalcem vsiljevati jugoslovanskega lesa, če so ti vajeni na les finske provenience, ki je po svoji strukturi in uporabi čisto drugačen kakor naš les. Tudi Avstrija ima v tem oziru prednost, ker ima skoraj samo smreko, ki jo moremo dobavljati mi v kvaliteti, kakor jo zahteva Francija, de iz nekaterih predelov Slovenije.
• Izvoz v Alžir.
V Alžiru smo nasprotno dobili največji kontingent. Bojim se pa, da bo ostal ta kontintgent neizrabljen, kakor lansko leto. Ta tako bogata kolonija preživlja danes težko krizo in kupi le to, kar sproti potrebuje in še to v malih količinah. Isto velja za vso severno Afriko.
Grška in Španija.
Dosti se je svoj čas izvozilo lesa v Grčijo in Španijo. Toda Grčija je danes v ekonomskem razsulu in je zato omejen nakup uvoznih predmetov na minimum. Vsled težkih političnih razmer pa je tudi pravna sigurnost silno padla. Pri takšnih razmerah ni mogoče forsirati prodaje, ker je ri-ziko mnogo večji, kakor pa bi mogel dati event. mali uspeh.
Tudi s Španijo ni trgovanje lahko. Španija uvozi od nas največ bukovine in je v pogledu kvalitete zelo občutljiva. Zato se more prodati samo les, ki po svoji struldu-' ri in kvaliteti popolnoma odgovarja. Tudi s poslovanjem s Španijo ni lahko, ker je Španija napram Jugoslaviji visoko pasivna ■in je zato težko dobiti kompenzacij za nameravani kliring. Tega srno čisto po nepotrebnem sami izzvali, ker smo blokirali španska dobroimetja v Jugoslaviji, ki so znašala le majhen del tega, kar znašajo naše terjatve v Španiji.
Egipt in Palestina.
Važni tržišči v Sredozemskem morju sta tudi Palestina in Egipt. V Egiptu dominira že desetletja koncern, ki ima ozko zvezo z rumunsko industrijo. Napraviti je mogoče samo od časa do časa kakšno kupčijo, ker ima koncern velika finančna sredstva in ostro reagira na vsak poizkus udejstvovanja na tem trgu. Palestina kupuje le najslabše rumunsko blago po cenah, ki so za nas naravnost nemogoče. Vsi poizkusi, da bi prodali na tem trgu večje količine, so se (izjalovili, zlasti še, ker nimamo lastne paroplovne zveze, temveč smo navezani na tržaški Lloyd, čegar prevozninska tarifa je za nas prohibitivna, to je za 10 odstotkov dražja ko za druge države. V tem oziru bi bilo nujno pričeti tarifna pogajanja, da se ta prohibitna tarifa odpravi.
Sicer pa je treba reči, da je konzum na vseh teh trgih zelo padel, ponekod pa povečujejo težave še razorane politične prilike ali pa valutarne težave. Tako igra veliko vlogo tudi padec angleškega funta. Kakor za Angleža, tako je tudi za angleškega kolonista funt vedno le funt, ki je zanj polnovreden. To dejstvo ovira v veliki meri trgovanje preko Sueza.
Prodajne možnosti na vseh teh trgiih torej niso velike. Čisto nemogoče je forsirati prodajo tam, kjer zaenkrat ni prave potrebe za naš mehki les. Res si je Slovenija iv povojni dobi pridobila marsikateri trg in če bi se vrnili količkaj normalni časi, bi se Slovenija tudi na oddaljenejših področjih z uspehom udejstvovala.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je in ostane
Italija naš največji in najnaravnejši odjemalec.
iVzemimo samo tesane trame. Teh izvažamo iz Slovenije mnogo tisoč vagonov na leto. Za ta izdelek je Italija, če izvzamemo
Grško s primeroma malo količino, naš edini odjemalec. Isto velja za konično rezani les, ki ga še danes v razmeroma velikili količinah izdelujejo naše kmetske vodne žage. Bukove testone in slabejšo bukovino moremo prodajati samo v Italijo. Skoraj ena tretjina 'vseh lesnih izdelkov Slovenije je prilagodena potrebam in zahtevam italijanskega trga in se v nobenem primeru ne more translormirati v smislu potreb drugih tržišč, ki imajo glede kvalitete lesa in tehniških pogojev vse druge zanteve. Ne preostane nam torej nič drugega, ko da si brez ozira na vse drugo ohranimo ta trg.
Velikega poanena je bila za nas mednarodna lesna konferenca meseca decembra v Milanu, ki sva se je udeležila z inž. Lenarčičem, kajti tam smo videli, kakšna je za nas situacija na italijanskem trgu. Italijanski delegati so nam v privatnem razgovoru odkrito povedali, da je naša pozicija, kar se tiče lesa, v nevarnosti, ker jih sili velika dispariteta v trgovinski bilanci, da eventualno revidirajo stališče napram našemu lesnemu izvozu. Opozarjali so na Avstrijo, napram kateri so aktivni in izjavili, da je cilj njihove vlade izenačiti ne samo napram Jugoslaviji, temveč tudi napram drugim državam vsaj do gotove mere pasivnost bilance. Zato mora Jugoslavija od njih več kupovati, ali pa morajo oni nakup v Jugoslaviji primerno omejiti, 'tako bi morala plačati račun zopet le slovenska lesna industrija, ker 'velika napaka bi bila mislili, da je Italija na vsak način navezana na naš les.
V informacijo naj še omenim, da je Rusija v treh letih popetorila svoj izvoz v Italijo. Tudi če se vrnejo normalne razmere, moramo s tem računati, da bo Rusija naš trajni konkurent na italijanskem lesnem trgu.
Jugoslavija, ki je še leta 1930 izvozila v Italijo 500.000 ton, je padla v letu 1931 na iiOo.OHO ton. Statistika za leto 1932 pa izkazuje za razdobje januar—september samo še 260.000 ton. Ta padec je v veliki meri šel na račun slovenske lesne industrije.
Kakšen je položaj.
Če torej reasumiramo, pridemo do teh rezultatov. Težka lesna kriza ni danes več samo posledica nadprodukcije, temveč krize konzuma, ki izvira iz splošne krize svetovnega gospodarstva. Mi te krize sami ne moremo rešiti, dni jo moremo samo ublažiti s tem, da si ohranimo stare odjemalce. Skušati moramo, da se po možnosti prilagodimo njihovim željam glede kvalitet in kondicij in da ne rušimo njihovega notranjega trga z brezglavo konkurenco navzdol. Francija je baš zaradi prevelike in brezglave ponudbe na zahtevo svoje nacijonal-ne lesne trgovine in industrije uvedla kontingent, da s tem zaščiti lastni trg pred derouto. Na milanski konferenci pa so italijanski delegati izjavili — in v tem smislu je bila tudi sprejeta resolucija — da hočejo za vsako ceno zaščititi svojo domačo lesno trgovino in industrijo, s tein da preprečijo prevelik dotok blaga po nizkih cenah. Iz tega sledi, da moramo za vsako ceno preprečiti, da ne pride naš les na italijanski trg po cenah, ki bi rušile cene italijanske produkcije, ker bi s tem izzvali protiukrepe*, ki bi imeli za naš lesni izvoz najtežje posledice.
Generalni tajnik, minister Mohorič: Zahvaljujem se g. konzulu za njegov lepi in stvarni referat, ki je vzet iz praktičnega življenja. Zlasti pa še za njegovo slikovito in nazorno očrtanje našega -položaja na mednarodnem lesnem trgu. Prosim g. inž. Lenarčiča, da poda svoj referat o mednarodni organizaciji lesne trgovine.
pregled mednarodnih lesnih organizacij.
Stalni odbor lesne produkcije, industrije in trgovine s sedežem na Dunaju je ustvarjen in to je centralna zveza vseh organizacij. Ta odbor vodi deloma organizatorno delo za ustanovitev organizacij, ki naj čuvajo lesne interese posameznih držav, deloma pa daje direktive v svrho centralne prodaje. Gilavni cilj pa je — in to je tudi svrha vseh v odboru združenih organizacij — kontrola eksporta.
V Rumuniji obstoji sindikat producentov mehkega lesa. V sindikatu pa so le največji producenti, ker v Rumuniji niso našli te srečne oblike ko mi, da bi z zadrugami pritegnili tudi najmanjše produ' cente. Sindikat uživa vso podporo vlade.
Na Češkoslovaškem je ustanovljena češkoslovaška ilesnoprodajna centrala, okoli katere se bodo grupirale tudi zasebne organizacije lesnih producentov.
Poljska ima že od preje svojo lesno kontrolo.
V Avstriji se je ustanovil »Holzbeirat«
pri trgovinskem ministrstvu. Njegovi statuti so že sprejeti in sedaj je trgovinsko ministrstvo naprošeno, da to namero izvede tudi parlamentarno. »Holzbeirat« bo potem stalni lesni sosvet trgovinskega ministrstva in bodo v njem organizirane vse lesne organizacije posameznih dežel. Vrhovna organizacija vse lesne trgovine bo tako Holzbeirat.
Prednosti teh organizacij so velike. Tako je češkoslovaška dosegla uspehe na Ogrskem, Avstrija na Ogrskem in v Franciji ter Italiji, s katerimi je sklenila posebne pokrajinske dogovore. Tudi Poljska je dosegla v Franciji lepe uspehe. Finska je že preje ustanovila svoj lesni koncern in prodaja danes vse iz prve roke, prav tako tudi Švedska, dočim je v Rusiji sploh monopol za lesno trgovino. Samo naša država še nima takšne organizacije.
Imamo sicer centralni odbor jugosloven-ske drvarske privrede, ki pa se je sestal samo enkrat. Najbolje še dela zveza lesnih producentov Dravske banovine. Ta odbor je sklenil, da delegira v Stalni odbor na Dunaju dva člana in sedaj tudi plačuje določenih 2000 šilingov na mesec. A to je tudi vse, kar se je dosedaj naredilo. In da se je tako malo naredilo, je sramota za nas vse. Kajti delegatom je treba dati potrebno moč, da bodo mogli res z uspehom zastopa-
Hehetat i*t&. M
Vsi, ki se udejstvujejo v obsežnem poslovanju lesnih tržišč, so občutili stalno naraščajočo potrebo solidarnega skupnega dela gospodarskih skupin, ki imajo skupen interes. Ves razvoj gospodarskih prilik je pritiskal vse bolj in bolj ravno v lesni stroki na to, da se pride do odločilnih mednarodnih ukrepov.
Prve podlage za tako solidarno delo v idealnem smislu so bile rezultati lesnih konferenc v Lyonu, Rimu, Bratislavi, Varšavi v juliju 1931 in v Parizu v juliju 1981.
Odločen preokret v smeri organizatorne realizacije pa je prinesla
konferenca ekspertov v Ženevi,
ki jo je sklicalo Društvo narodov. S tem je Društvo narodov poudarilo ogromen pomen gozda in lesa v mednarodnem prometu in konferenca je pokazala, da je rešitev obeh teh problemov v mednarodnih dogovorih, s katerimi se naj spravi v sklad ponudba s povpraševanjem po lesu.
Da se to izvede, je treba mnogo napornega mednarodnega dela, kakor'tudi mnogo organizatornega dela doma, v okviru vsake države in zato take stvari ni mogoče speljati kar hitro — na vrat, na nos.
Pomemben pa je bil zaključek ženevske konference že zato, ker ni dosedaj nobena lesna konferenca pokazala izrazite skupne volje tako izvoznih ko uvoznih dežel.
Postavljena je bila zahteva, da se na novi konferenci, ki se naj vrši na Dunaju, ukrene vse potrebno za izvedbo skladnosti med ponudbo in povpraševanjem. V resnici je tudi ta konferenca sklenila, da se ustanovi stalen mednarodni odbor, ki bo skrbel za ureditev lesnih tržišč. Ta stalni odbor je bil potem, ko so vse dežele preštudirale pravila tega odbora, na vse zadnje tudi ustanovljen in je danes oni aparat, ki omogoča stalen in prijateljski razgovor med deželami, ki so interesirane na lesu.
Sedaj se vpraša,
kaj imamo mi od tega?
Ustvarili smo si urad, brez katerega bi bili enotni zaključki med državaini-konku-rentinjami nemogoči. S pomočjo tega stalnega mednarodnega odbora bnmo v sporazumu z našimi državami odjemalkami določili, koliko lesa sme priti v prihodnji dobi na trg. Od tako urejene ponudbe pričakujemo, da bo cena za les zrastla na ono višino, ki bo odgovarjala produkcijskim stroškom in primernemu dobičku.
Seveda pa so takšne dalekosežne odredbe mogoče le, če si ustvarijo države izvoznice potrebne organizacije izvoznikov, ki bodo mogle garantirati svojim sopogodbe-nikom iz drugih držav, da ne bodo na ško-
tona- JUnaccua
do drugih več izvažale, kakor pa je dogovorjeno.
Nato je podal inž. Lenarčič referat o akciji dunajskega Stalnega mednarodnega odbora lesne produkcije, industrije in trgovine v Italiji. To delo stalnega pododbora (C. I. B.) v Italiji je zlasti realno za nas in zato je tudi referat inž. Lenarčiča vzbudil največje zanimanje.
Akcija C. I. B. v Italiji.
Italijanski lesni trg je že par let pod pritiskom najhujše meunaroilne konkurence, pod vplivi najostrejšega dumpinga in pro-tidumpinga. V začetku so bili Italijani zadovoljni, ua postaja les vedno cenejši, kmalu pa so spoznali, da obstoje še drugi vidiki, po katerih je treba presojati interese lastnega trga. Predvsem je treba omeniti, da je ta veiik padec povzročil propast ali pa nerentabilnost vseh večjih firm in da je bula vsa italijanska nacijonalna produkcija lesa potisnjena v brezdelje. Vpliv teh dveh faktorjev se je pojavljal vedno močneje in cenen nakup lesa je postal za Italijane popolnoma brezpredmeten. Ita.lija je zato danes odločena, da ne sme biti torišče najhujše mednarodne konkurenčne borbe in da mora za vsako ceno zaščititi nacijo-nalno lesno produkci0o. Odločili so se zato, da v skrajni potrebi uporabijo tudi najradikalnejša sredstva. Nastal je tako načrt, da se uvede prohibitivna carina na uvoz lesa v višini 70 do 75 Lit na tono. Ta prohibitivna carina bi imela predvsem vpliv na izvoz iz dežel, s katerimi nima Italija vezanih carinskih postavk, kar bi seveda predvsem zadelo Jugoslavijo.
V Stalnem odboru na Dunaju je bila po-krenjena misel, da je treba po končanem notranje-erganizatornem delu odbora pričeti s praktičnim delom. Za nas najvažnejši trg, ki pride za tako delo v poštev, je Italija. Tako je prišlo po kratkih pripravah do konference, ki se je vršila v dneh 12. in 13. decembra 1932 v Milanu. Na tej konferenci je zastopala Italijo Confedera-zione nazionale fascista del Cominercio, oziroma njen Comitato tecnico dei legna-mi, izvozne dežele pa je zastopal C. I. B. Zastopane so bile poleg tega Avstrija, Češkoslovaška, Francija, Rumunija in Jugoslavija, dočim Rusija ni bila zastopana. Konference sva se udeležila za naše interesente g. konzul Hieng in jaz.
Zastopniki C. I. B. so povdarjali, da je njih cilj, da se z ureditvijo italijanskega tržišča doseže eksistenčna možnost nacijo-nalne produkcije lesa in ohranijo interesi starih dobaviteljev italijanskega trga. V ta namen so dežele, združene v Stalnem odboru pripravljene, da omeje svojo produkcijo in jo prilagode potrebam italijanskega
trga, ne da bi hotele kratiti ruskemu izvozu	I
ono limitirano mesto, ki mu gre. To for-	]
mulo so italijanski zastopniki toplo pozdra-	i
vili in prišlo je do soglasne resolucije, ki	1
v kritični presoji reprezentira soglasnost in ujedinjenje vseh interesov razen ruskih. Z ustvaritvijo skupne fronte pa je bilo omogočeno italijanskim zastopnikom, da vztrajajo na tem, da pristopijo k pogajanjem tudi Rusi.
Ureditev lesnega trga v omenjenem smislu mora nujno privesti do primernega zvišanja cen, kar more imeti za posledico, da i bodo tudi izvozniki onih dežel, ki trenotno še niso zastopani v C. I. B., skušali plasirati svoje blago v Italiji. Tu je zlasti misliti na Švedsko in druge severne dežele.
Zato je že od C. L B. pokrenjena akcija, da se pritegnejo po možnosti tudi te dežele k predvidenemu sporazu m u.
Jugoslovanska situacija na italijanskem trgu lesa je bila zelo neugodna, ker je njena trgovinska bilanca napram Italiji zelo aktivna, dočim je avstrijska pasivna, še 1 usodnejše pa je, da vlada v Italiji prepričanje, da nam manjka za normalne trgovske odnošaje z Italijo dobre volje. Mnenja so, da je močni češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo pripisati le spretni, Italiji nenaklonjeni agitaciji, ne pa resnično postoje-čim trgovskim potrebam. Srečna je bila za Jugoslavijo okolnost, da je prišla na konferenco v okviru C. I. B. in je s tem lažje ovrgla argumente, ki so se proti njej navajali. Skupnost s C. I. B. je povzročila, da ni bilo mogoče Jugoslavije separatno tretirati.
V najkrajšem času je pričakovati, da se bodo meritorno nadaljevale v Milanu začete razprave. Važno je, da dežele, ki izvažajo v Italijo les, v najkrajšem času ustanove potreben aparat, ki bo mogel jamčiti drugim pogodbenim državam, da se bodo točno izpolnjevale prevzete obveznosti. Tu je treba povdariti, da se v sosednih državah zelo gileda na to, da se to organ i-zaterno delo čim preje ustanovi.
Na milanski konferenci je kupec jasno izrazil svojo voljo, da ne mara prepoceni blaga, da mu je dovolj desorganizacije na njegovem trgu — in s tem je podana slika vse današnje situacije,
Nato je podal inž. Lenarčič kratek
ti interese našega lesnega gospodarstva; to pa jim bo mogoče le, če morejo kontrolirati aaš izvoz in jamčiti drugim organizacijam, da bodo točno izpolnjene obveznosti, ki so jih sprejeli. In da to še ni izvedeno, je največ krivda naših industrijalcev samih. v Naj se spomnim še težkoč, ki jih preživlja naše podjetništvo doma. Samo kratkovidnost nekaterih industrijalcev v južnih delih naše države je vzrok, da še danes nimamo one obligatorne in avtonomne organizacije našega lesnega izvoza, brez kakega je naše konferiranje po širokem svetu brez neposredne koristi za nas. Zato Pa se tem bolj zahvaljujemo ministru Mohoriču za njegovo dosedanjo inicijativo in skrb za naše lesne gospodarstvo. Javna zahvala, ki mu jo prinašam, naj mu bo v zadoščenje. Tej zahvali pa moram pridružiti še prošnjo, da nas v enaki meri podpira še naprej.
Svoj temeljiti referat je inž. Lenarčič zaključil z besedami: Danes se ne sme for-sirati podjetništva proti delavstvu, še manj pa se sme forsirati delavstvo proti podjetništvu, ki mora voditi najhujšo borbo za obstoj naše lesne trgovine, borbo kakršne ni mogoče poznala nobena generacija naših prednikov.
Danes se mora podrediti vse in vsakdo anemu najvišjemu cilju, da rešimo in ohra-
nimo naše lesno gospodarstvo, ki je za ves naš obstoj naj večje važnosti. To se da doseči le s podreditvijo posameznika splošnemu blagru in z združitvijo vseh narodnih moči.
*
Minister Mohorič se je nato v toplih besedah zahvalil inž. Lenarčiču za njegov odličen referat in povdaril, da moramo biti ponosni, če se je z ozirom na vse težkoče vsaj toliko doseglo. Hrvatje kot glavni izvozniki trdega lesa nimajo smisla za skupno delo z nami, ki izvažamo mehki les, in mislijo, da si lahko dovolijo čisto svojo politiko. V Bosni so na velikih lesnih podjetjih na vodilnih mestih večinoma tujci, ki nimajo ne razumevanja ne volje za skupno delo lesnih interesentov. Nekatera državna podjetja v Bosni pa izvajajo včasih naravnost dumping, da smo morali že večkrat proti njim nastopiti. Vse to preprečuje, da bi prišlo do solidarnega delovanja na lesnem trgu, a je tako sodelovanje pogoj vsakemu uspehu.
Tajnik zveze industrijcev g. Gorjup je nato poročal o lesni industriji in nujni reformi železniških tarif, inž. Joško Kobi pa o organizaciji lesnega izvoza. Oba temeljita referata moremo vsled pomanjkanja prostora priobčiti šele prihodnjič.
Hacodni	inž.	Pahernik
•le nato poročal
o noveli šumskega zakona.
G°zdni zakon ima namen, da varuje traj-Vrednost naših gozdov in je bil sklenjen e a 1929. Praksa pa je pokazala, da so . ekatera določila tega zakona neprimerna 1)1 da jih je treba spremeniti. V Ljubljani so s© ^e tudi izdelali predlogi za izpremem-ho zakona. Za sedanjo novelo gozdnega zakona pa je prišla pobuda čisto od druge strani. V južnih krajih zlasti vzbujajo nejevoljo določila zakona o gozdnih kaznih. Zato je poslanec Metikoš stavil predlog, da •se v tem pogledu go/xlni zakon spremeni. Jaz pa sem to priliko uporabil in pridobil posl. Metikoša za to, da se spremene tudi Jugi nedostatki zakona in da se izdela polj o na novela zakona. Za to misel sem pri-0 il tudi ministra Matico. Zlasti pa se prizadevam, da se spremeni § 56 o zaščitnih gozdovih, po katerem morajo imeti gozdni Posestniki od civilnih inženjerjev izdelane gospodarske načrte, ki bi veljali več, kakor pa je mogoče vreden ves gozd.
Potem gre za nekatere paragrafe o gozdni policiji in za večje pravice državnih uprav pri prodaji lesa. V južni Srbiji žele Posebno tudi to, da se izvede že enkrat
razmejitev parcel, ki so si jih nekateri prilastili v državnih gozdovih in si na njih postavili svoje hiše. Hrvatje pa zlasti žele, da se novelira zakon o imovnih občiuali, ker so danes od 11 imovnih občin samo tri aktivne.
Nato je poročal posl. Pahernik o stanju agrarne reforme, omenil ves njen križev pot, dokler se niso na konec imenovale začasne uprave pri ekspropriiranih gozdovih. Te uprave sedaj delujejo in posl. Pahernik je ostro zavrnil one ljudi, ki očitajo članom teh uprav narodno izdajstvo in slično. Poskrbljeno je, da bodo ti za svoje očitke odgovarjali na pravem mestu.
Končno je poročal posl. Pahernik o naših na Madjarskem zamrzlih terjatvah. Posebno iz Dravske doline in Pohorja je šlo od nekdaj po vodi in po železnici mnogo lesa na Madjarsko. Od tedaj imajo naši lesni producenti na Madjarskem še mnogo terjatev. Sedaj se je ustanovilo v Beogradu Jugoslovansko-madjarsko društvo, ki bo skrbelo za to, da s kompenzacijskimi posli omogoči plačilo teh terjatev. Na inicijativo ministra Mohoriča bi Madjarska dobavljala nam železniške tračnice in bi se s tem plačale naše terjatve.
S tem je bil informativni del konfe-rence zaključen in pričela se je debata o raznih aktualnih vprašanjih.
Posl. Pahernik je omenil, da bi se morale za Dravsko dolino uvesti iste železniške tarife, kakor so veljale za časa Južne železnice in sicer kakor veljajo za podaji Celje in Pragersko.
Nadalje omenja, da je velik vzrok krize ^ losni trgovini v tem, ker je danes vsak allko lesni trgovec. Nujno je potrebno, da Sa obrtna dovoljenja omeje in izdajajo le ^ninb ki so dovršili nižjo srednjo šolo in ■ imajo vsaj tri leta prakse.
G. Šribar iz Litije omenja, da je trgovina z ogljem čisto prenehala, od česar so ezko prizadeti vsi kraji od Litije do Laz.
zonetPa Se Je ŠB huiše&a’ ker ie cena oglju pravi Padla' Nadalje predlaga, da se odtod- * .i)reP°ved izvoza za kostanjev les in i izvozna carina na kostanjev les. inister Mohorič mu pojasni, da je prepovedan samo izvoz mladih kostanjev, ker se je svoje dni preveč sekalo mladih dreves. Zbornica pa bo oba njegova predloga Proučila.
Dr. Vidic iz Kamnika pravi, da ga je frapiralo, da je dobila mala Avstrija šestkrat tako velik lesni kontingent v Francijo ko Jugoslavija, ki je vendar zaveznica Francije. Res je, da je naše blago včasih prihajalo na francoski trg tudi pod avstrijskim 'imenom, a vseeno se mu zdi naš kontingent premajhen.
Sploh ima občutek, da se mnogo premalo posluša gospodarskih krogov. V tem
potrjuje tudi dejstvo, da se hoče zvišati železniške tarife, v času, ko vse trpi od največjega pomanjkanja denarja. Jasno je, da povišane tarife zato ne morejo imeti onega efekta, kakor se pričakuje. Omalovaževanje gospodarskih krogov se vidi tudi iz tega, da so se povišale železniške tarife, še predno je bil zaslišan tarifni odbor. — Tajnik Gorjup: Le postranske tarife.
Minister Mohorič: Pri presoji naših od-nošajev s Francijo je treba upoštevati, da je Francija v naši izolaciji naš edini zaveznik. To moramo imeti vedno pred očmi. Sicer mnogo govori za odpoved trgovinske pogodbe s Francijo, ker je vsled kon-
tingentov padel naš izvoz v Francijo na eno četrtino, dočim je ostal francoski uvoz na isti višini. Toda v tem oziru so mnogo krive nase zene, ki kar nočejo pogrešati francoskih luksuznili predmetov, a te uvaža črancija v prvi vrsti. Pač pa bi mogli doseči nekaj, ce bi povdarjali, da ne moremo plačati svojih obveznosti v Franciji, če se ne poveča naš izvoz v Francijo.
Glede nam priznanih lesnih kontingentov je upoštevali še to-le: O kontingentih odločuje poljedelsko ministrstvo, ki pa je država v državi. l\laš les je pnliajal preje na francoski trg kot avstrijski, pa tudi kot italijanski. Statistike govore zato dostikrat proti nam, a Francozi so veliki birokrati. Vse to je vzrok, da za Francijo ni bilo mogoče doseči večjih kontingentov, dočim jih je bilo mogoče doseči za Alžir. So pa še druge težkoče. Tako določajo Francozi kontingente vedno sredi tromesečja, da uvoznik ni nikdar varen, da mu pri uvozu blaga ne poreko, da je kontingent že izčrpan. Poleg tega ovira uvoz v Francijo to, da dirigirajo Francozi uvoz dostikrat skozi postaje, ki so za nas čisto neuporabne. Tako se je moralo uvažati sadje skozi postajo visoko gori v Alzaciji.
Zbornični svetnik dr. Rekar: Vsa naša javnost in vlada ve, da je les v krizi, vse pa se je menda vrglo na to, da bo kriza še večja. Tako je železniško ministrstvo povišalo postranske tarife. Posebno občutno je to povišanje za blago, ki je le malo vredno. Za vagon drv, ki veljajo 1300 Din, je treba plačati na novo 30 Din za tehtanje, 22 do 52 Din pa za carinjenje, a drva že ne prenesejo niti sedanje režije.
Finančno ministrstvo je povišalo prometni davek 2% za 100 odstotkov, torej na 4%. Že sedaj -se ni nič zaslužilo, sedaj pa bi se moralo prodajati direktno v izgubo.
Ministrstvo za socijalno politiko je povišalo prispevek za nezgodno zavarovanje cd 6 na 7%, ko so že litak stroški za socijalno zavarovanje previsoki.
Ministrstvo za gozdove prodaja les na pol cm, kar povzroča, da se mora plačali več lesa, kakor pa se ga dejansko dobi.
Zastopnika železniškega ravnateljstva bi prosil, da se uslužbencem pojasni, da ni ves les, ki se izvozi, tudi čisti dobiček. Sploh bi morale železnice biti splošno prometno sredstvo, ne pa pridobitno podjetje.
Končno tudi ne gre, da velja vsak, kdor meri les in zapisuje številke, za duševnega delavca, ki ga je treba zavarovati pri pokojninskem zavodu.
Minister Mohorič: Vse te predloge bo Zbornica proučila in stavila potrebne ini-cijativne predloge.
Direktor dr. Božič pojasni, da je bilo do leta 1924 v veljavi celo centimetrsko merjenje, pozneje pa se je uvedlo pol-centimetersko. Dokler ne izide nova na-redba, ni mogoče nič storiti. Potreben in najbrže tudi uspešen pa bi bil v tem pogledu iniciativen predlog na ministrstvo.
Inž. Rudež vpraša, kaj je s španskimi terjatvami.
Konzul Hieng pojasni, da je krivda le na naši strani. Mi smo blokirali španska dobroimetja pri nas, nakar so Španci, da pridejo do svojega denarja, blokirali naše terjatve. Naših terjatev pa je za desetkrat več ko španskih in bi bilo zato samo v našem interesu, če čim preje izplačamo španske terjatve. Kakor mu je izjavil le-gacijski svetnik španskega poslaništva v Beogradu, ki je bil te dni pri njem, so Španci tako pripravljeni osvoboditi naše terjatve, kakor hitro dobe Španai svoj denar, ki je že nakazan pri Narodni banki. Toda nam ni mogoče pomagati, kakor je izjavil legacijski svetnik. Enaka pojasnila je podal tudi minister Mohorič, ki je še dostavil, da mu je bilo na njegovo opeto-vano intervencijo že izjavljeno, da je vsa stvar urejena in je on tudi v tem smislu poročal prizatietim strankam.
Tajnik Gorjup je mnenja, da bi bilo treba izdelati konkreten predlog, kako naj
nastopajo naši zastopniki pri centrali v
Zagrebu.
Konzul Hieng: Glede zagrebške centrale je skej)tičen, ker so slovenski interesi čisto posebni. Na vodilnih mestih v naši lesni industriji na jugu so večinoma Židje, ki -sploh nimajo nobenega interesa na skupnem delu. Oni nasprotno sabotirajo vsako skupno akcijo. Ti Židje so prava nesreča za nas. Iz naših denarnih zavodov so izvlekli milijone in milijone in potem odnesli ta denar v tujino. Zato je mnogo bolje, če se iz vseh obstoječih slovenskih lesnih organizacij ustanovi skupni odbor, ki bi razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih. Ta odbor je potreben tudi vsled tega, ker so posamezne naše organizacije sicer dobro in pridno delovale, a delale ena mimo druge, ker so dostikrat delale razlike med industrijskimi in trgovskimi podjetji. A gre le zato, da se blago dobro proda in ta komercijalen moment je odločilen. In na tem momentu naj tudi novi odbor zgradi svoje delo.
Minister Mohorič je dal nato ta predlog, kot najširši na glasovanje in je bil soglasno sprejet. Sinteza vsega našega lesnega gospodarstva naj postane ta odbor! Z zahvalo na vse prisotne za njih udeležbo in podane predloge je nato zaključil minister Mohorič to v vsakem pogledu uspelo in potrebno konferenco.
Trdno se nadejamo, da bodo pobude konference našle dober in realen odmev tudi na najbolj merodajnih mestih.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
UUBUANA
Veletrgovina špecerijskega tn kolonijalnega blaga, raenega eganja in špirita
TELEFON : 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe I
Naša trgovinska bilanca v letu 1932 aktivna
Po uradnih podatkih je znašal ves naš izvoz v decembru 254.191 ton v vrednosti 342-4 milijonov Din, to je za 7'4°/o po količini več ko 1. 1931 in za 10-37 °/o po vrednosti manj ko v prejšnjem letu.
Vse leto 1932 smo izvozili 2,398.239 ton blaga v vrednosti 3055-5 milijonov Din, to je za 925.177 ton in za 1745 milijonov Din manj ko v letu 1931.
Naš uvoz v decembru pa je znašal 87.032 ton v vrednosti 262 milijonov Din, to je za 1049 ton več in za 35 milijonov Din manj ko 1. 1931.
Vse leto 1932 smo uvozili 880.145 ton blaga v vrednosti 2859 milijonov Din ali po količini za 252.965 ton in po vrednosti za 1940 milijonov Din manj ko v letu 1931.
Naša trgovinska bilanca je torej bila v decembru aktivna za 79-6 (v decembru
1931 za 84-1) milijonov Din, v vsem 'letu
1932 pa 195-9 milijonov, dočim je bila v 1. 1931 samo za 0-6 milijonov Din.
Aktivna trgovinska bilanca je bila dosežena predvsem z izvozom v novembru in decembru. V glavnem smo izvozili lani isto blago, ko drugo leto.
V decembru smo izvozili pšenice za 8-6 milijonov, koruze za 44-5, fižola za 3'4, svežega sadja za 13-9, suhih češpelj za 10-3, tobaka v listih za 15-1, goveje živine za 8-9, svinj za 26-6, drobnice za 5-1, živine za 6-7, svežega mesa za 41-6, svežih rib za 3‘2, gradbenega lesa za 42-2, drv za 3-2, lesnih izdelkov za 1-6, cementa za 5-3, pločevinaste posode za 4-5 milij. Din itd.
V uvozu je izdelano blago seveda na j>rvem mestu. Tako smo uvozili bombažnih tkanin za 9-4, prediva za 24-9, volnenih tkanin za 4-7, volnenega prediva za 4-6, svilenih tkanin za 381, strojev, aparatov in orodja za 9-9, elektrotehničnih predmetov za 8-7 milijonov in razno koloni-jalno blago in polfabrikate.
wr. Pirčeva
slad
kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom.
Finančni odbor je v celoti sprejel proračun ministrstva £a vojsko in mornarico.
'la teden se bo delalo v Trbovljah samo dva dni na teden. Katastrofa slovenskih premogovnikov torej raste.
Opija smo uvozili 15.813 kil v skupni vrednosti 5-l milijona Din.
Angleška in francoska veleposlanika v Rimu sta zahtevala od italijanske vlade pojasnil zaradi tihotapstva orožja na Ma-djarsko.
‘ Francoski listi zahtevajo, da Madjarska orožje ali vrne v Italijo ali pa prejeto orožje uniči.
Francoski parlament je izrekel Boncour-jevi vladi nezaupnico zaradi njenega sanacijskega načrta, nakar je vlada odstopila. Sestavljena bo spet levičarska vlada.
General Schleicher je podal dcmisijo svoje Vlade, ker je predsednik Hindenburg odbil njegovo zahtevo, da sme razpustiti nemški parlament. Hindenburg je mnenja, da je mogoče s sedanjim parlamentom vladati.
Hitler je sestavil novo nemško vlado,
podkancelar je Papen, notranji minister Fnick, zunanji minister v. Neurath, minister za prehrano, gospodarstvo in kmetijstvo pa Hugenberg.
Obiščite automatični bulet
0 P A I - l> A M
Pri volitvah na Irskem je dobil De Va-lera 77 (prej 72) mandatov, Cosgrave 48 (57), centrum 11 (4), delavska stranka 8 (11) in neodvisna delavska stranka 1 (2) mandatov. De Valera ima absolutno večino 1 glasa, skupno z delavsko stranko pa trdno večino.
Frii nadomestnih volitvah v Budapešti je zmagal proti vladnemu kandidatu odločen opozičijonalec grof Hadik.
Japonsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da Japonska v slučaju izstopa iz Društva narodov ne bo vrnila mandatnih področij v TJihem oceanu, ker je dobila Japonska te zenuje kot vojni plen.
V ltumuniji so odkrili veliko vohunsko afero in je bila cela vrsta poštnih uradnikov,' aretirana.
V znak protesta proti »revolucijonar-uim< sklepom finančnega odbora so stopili v stavko pariški borzni senzali iu agenti.
Kemal paša se bo spomladi sestal s perzijskim šahom, da pride še do ožjega sodelovanja obeh mohamedanskih držav.
Inioijatorja lašistovskega puča v Brnu nadporočnik Kobrinek in trg. pomočnik Geidel sta prebežala v Makarsko in zahtevala pravico azila, ker da sta le politično Jiriva.
Konverzijo vseh notranjih posojil namerava izvesti grška vlada. Vsa posojila bi bila potem 5 odstotna in bi država na ta način prihranila 100 milijonov drahem na leto,
Ford je ustavil v vseh svojih delavnicah obrat in je s tem izgubilo 100.000 delavcev delo. Ford je zaprl svoje fabrike, ker je štrajkalo 6000 delavcev.
Za 85 milijonov mark (več ko poldrugo milijardo dinarjev) je bilo pri rajhovskih zasebnih zavarovalnicah prijavljeno v letu 1932 požarnih Škod.
Deficit češkoslovaških železnic bo za leto 1932 znašal 500 do 525 milijonov Kč.
Italija bo v tem letu elektrificirala poleg nekaterih manjših prog predvsem progi Milano—Reggio Calabria m Trst—
Torino.	.........
Hripa se v Angliji še vedno siri in je zbi rijo umrlo V zadnjem mesecu 4000 oseb.
Katastrofalni požar je v predmestju
Bombaya linlčil 300 hiš.
Bomba je bila TTiena na* hišo Silvestra,
pTljHtelfr~Mnssolinrlja in predsednika nju-
jorške organizacije mladih fašistov. Hiša je popolnoma uničena, vsi člani rodbine so ranjeni. Silvestro sam ob atentatu ni bil doma
V smislu člena 110. zakona o nepo-sretinm aavkin morajo narediti obcme vsako leto seznam aavuinn zavezancev ter ga poslati aavcni upravi, aa ga ta potem laiiko primerja z aoanmi uavc-mnu prijavami ter zamuanike eventualno pozove, aa svojo prijavo naknadno vioze, an pa da se jim davek kar uradoma preupise.
onih o&eo, ki imajo plačevati zgolj zemijarmo ali pa nism aavek izgraua-nnoj, m treba vpisovati v ta seznani, ker jih ima davčna uprava že tako v evidenci. 1-rav tako oapaue vpisovanje omn oseb, ki imajo vioge v uenarnin zavodih ter vživajo od njih obresti. Te oDresti so podvržene pač rentnemu davku, toda davek od njih se ne izterjuje individualno, temveč ga morajo denarni zavodi od oDresti kar odoiti in ob določenih terminih neposredno odpremiti na davčno blagajno. Isto velja tudi za uslužbenski davek, lega imajo odbiti sluzoodajaici pri vsakokratnem izplačilu plače ali mezde ter ga odpremiti potem v gotovini na davčno blagajno, odnosno ga plačati z davčnimi znamkami, ki se prilepijo in uničijo v knjižicah posameznih uslužbencev.
Po obstoječi praksi se vpis onih podjetij, ki plačujejo društveni davek tudi ne zahteva; saj imajo davčne uprave podatke gledč takih podjetij posebej v evidenci.
Vpisati je v ta seznam torej zgolj osebe, ki so zavezane pridobnini ali pa rentnim.
Kar se tiče pridobnine, je vpisati vse one osebe, ki izvršujejo kako obrt ali trgovino, oziroma sploh kak obrat ali podjetje z namenom, da pridobe z njim dohodek. Vpisati je med drugimi tudi potujoče agente in trgovske potnike, v kolikor niso ti samo v službi s stalno plačo. — Glede rentnine je pa vpisati vse one osebe, ki vživajo prejemke, ki niso podvrženi ne zemljarini, ne zgra-darini, ne pridobnini, ne društvenemu in ne uslužbenskemu davku. Med te prejemke spadajo n. pr. najemnine za premičnine ali za osebne pravice, obresti od posojil, v kolikor niso take obresti s kakim posebnim zakonom oproščene. Sem spadajo tudi najemnine za zemljišča, za vrtove v izmeri 500 m2. Obresti hranilnih vlog, kakor zgoraj navedeno, sem ne spadajo.
Razen teh oseb, ki so podvržene pridobnini ali rentnini je vpisati v občinski seznam zaradi davka na samce tudi še vse one osebe, ki so:
1. tuzemci, moškega spola, v starosti od 30 do 60 let, ter imajo obenem
2. kake službene prejemke v mesečnem znesku nad 2500 Din ali pa kako zemljišče, od katerega je plačevati na leto več kakor 1000 Din zemljarine.
Lani je mestno načelstvo v Ljubljani zahtevalo pa popis prav vseh oseb, ki so plačevale katerikoli davek ali same, ali pa katerim se je odtegoval davek po službodajalcih.
Cele skladovnice papirja, za katerega bi se bil denar lahko kako drugače porabil, so se kopičile pri mestnem načelstvu in romale potem k davčni upravi, ki ni vedela potem z njimi kaj napraviti.
Ali je letos v Ljubljani kaj drugače?
Mestni uslužbenci razdeljujejo hišnim gospodarjem po več popisnih pol za vsako stranko, celo za dekle in hlapce, neglede na’ to, ali spadajo stranke in njih uslužbenci med one, ki jih je treba res popisati!
Popisati je treba samo osebe, ki so zavezane pridobnini, rentnini ali pa davku na samce, čemu torej popisne pole za vse one uslužbence, ki notorično ne bodo plačevali davka na •samce (ženske, moški oženjeni ali pa v starosti pod 30 ali nad 60 let, ali pa sploh za vse one številne uslužbence, ki nimajo mesečno več kot 2500 Din službenih prejemkov)?
Ali ni škoda denarja za popisne pole in škoda za čas in razburjenje, ker
nikdo ne vč, koga in kaj je vpisati? Na popisnih polah je rečeno, da jih imajo izpolniti samo osebe, ki so zavezane pridobnini, rentnini ali samskemu davku. Koj spodaj v 4. odstavku poduka je pa navedeno, da jo ima izpolniti vsak, ki jo dobi, če se ga morda tudi ne tiče. In to polo bo dobila vsaka dekla, vsak hlapec, sploh vsak uslužbenec, če tudi nima z davkom na samce nič opraviti!
Na rdečih listkih je izrečno povedano, da mora popisno polo vsak davčni zavezanec izpolniti z navedbo priimka, imena in poklica, popolnoma izpolniti pa jih Imajo samo oni, ki morajo plačati pridobnino itd. čemu ti listki? Ali je z njimi odstavek 4. navedenega poduka mogoče preklican? To bi bilo treba bolj jasno povedati! Kaj je pa dalje davčni upravi s tem ustreženo, če zapišem na popisno polo morebiti: »Marija Bizjak, služkinja«? Plačevati nima ta služkinja ne pridobnine in ne rentnine in tudi samskega davka ne, ker je stara šele 25 let, ker nima mesečno 2500 Din službenih prejemkov in ker ni moškega spola!
V interesu davčnih zavezancev prosimo mestno načelstvo ali pa davčno upravo, naj zadevo uredi in naj takoj jasno pov6, kaj sme in mora zahtevati.
Vsak hišni posestnik naj da popisne pole samo vsem onim osebam, ki stanujejo v njegovi hiši in
1. izvršujejo v njej ali pa kje drugod kako podjetje, ki je podvrženo pridobnini, ali pa ki uživajo
2. kake prejemke, od katerih morajo plačevati rentnino, dalje onim osebam, ki imajo
3. plačevati samski davek od službenih prejemkov ali pa od svojega lastnega zemljišča, od katerega plačujejo več kot 1000 Din osnovne zemljarine.
Pod točko 3. spadajo samo oni tuzemci moškega spola, ki imajo službenih prejemkov več kot 2500 Din na mesec, so še samci in so stari več kot 30 in manj kot 60 let. — če se najde v vsej Ljubljani moški neoženjen posestnik v starosti od 30 do 60 let, ki bi imel toliko zemlje, da bi plačeval osnovnega davka več kot 1000 Din na leto, ima hišni lastnik popisno polo tudi njemu izročiti, da jo izpolni, ker bo moral ta posestnik zemljišča plačati od dopolnilnega davka k svojemu zemljišču res tudi samski davek.
če izjavi hišni lastnik, da ni v njegovi hiši nobenih oseb, ki bi imele plačevati pridobnino, rentnino ali samski davek, naj to tudi zadostuje.
Že v 24 urah ■>»
klobuke itd. Skroht •
in STetlolika srajce, ovratnike In maniete.
Pere. suii. monca in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenbur»ova ml. 6.
Telefon it 31-71.
OBČNI ZBORI.
»Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blag. v Ljubljani ima občni zbor v nedeljo, dne 12. februarja ob 9. v posvetovalnici Zbornice za TOI.
III. redni občni zbor delničarjev firme Rude in kovine bo v sredo, dne 15. februarja ob pol 11. v sejni sobi tvrdke, Masa-rykova 12. Delnice je treba najmanj šest dni pred občnim zborom položiti pri Kre' ditnem zavodu za trgovino in industrijo ' Ljubljani.
ŽITNI TRG
Iz Novega Sada poročajo, da je imela pšenica pretekli teden vseskozi krep o tendenco. Cena je do konca tedna poskočila na 235 Din franko baške postaje. Čeprav se ne ve točno, kako velike so pri nas zaloge pšenice, vendar se misli, da ne bo treba uvažati tuje pšenice. Koruza pa se je proti koncu tedna nekoliko pocenila. Zelo pa se je dvignilo povpraševanje po otrobih, lci so se podražili za 20 Din. Cena vseh drugih pridelkov je ostala neiz-premenjena.
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic
v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. L ponudbe glede dobave 800 zvitkov brzino-merilnih trakov; do 6. februarja t. 1. pa' glede dobave stekel za paromere, šip, cevk in nalučnikov. (Pogoji so na vpogled 1 pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakauj sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe | glede dobave 35 komadov žarnic in lO.OOf kilogramov portland-cementa.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. februarja t. ‘1. ponudbe | glede dobave 600 komadov žarnic.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede do- , bave 1000 komadov pil za žage, 2000 kg ; katrana in 200 kg bele kovine.
Direkcija drž. rudnika Zenica-sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave brtvila.
KlliilE
VSVimtrlrJlO
a(i
najScfidmjk KIliARNAITDEU
11UBUJANADALMAJIN0VA13 ———W/>
Konkurzi in poravnave
Konkurz o imovini tesarskega mojstra Steinerja Antona v Ljubljani se odpravlja, | ker je bila razdeljena vsa masa.
Ker je trgovec Premelč Ivan v Zagorju umaknil predlog za sklenitev prisilne poravnave, se odreja prodaja v maso spadajočih premičnin na javni dražbi, ki bo dne I 6. februarja ob 10. v Zagorju v hiši 152.
Uvedeno je poravnalno postopanje o ; imovini mizarskega mojstra Draga Bahu-na in Neže Bahun na Jesenicah. Poravnalni sodnik dr. Bregar, poravnalni upravnik dr. Aleš Stanovnik. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kranjski gori dne j 4. marca ob 10. Rok za oglasitev do 26. fe- j bruarja.
Potrjuje se poravnava Surovinske zadruge čevljarjev v Celju proti temu, da se | prednostne terjatve plačajo v celoti, ostali upniki pa dobe 70 °/o kvoto, plačljivo v 16 obrokih.
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 28. januarja objavlja med drugim uredbo o samostalni upravi drž. monopolov Jugoslavije, popravek v seznamu kV' matskih in turističnih krajev, rasne ob' jave iz »Službenih novin«, razglase sodišč in uradov ter razne objave.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Torek, 31. januarja: Carjevič Aleksej. — Red D.
Sreda, 1. februarja: ob pol 17. Ciciban. — Prireditev otroškega odra društva »Svobode«. — Izven. Globoko znižane cene. Ob 20.: Dopust na Francoskem. — Rpd Sreda.
Četrtek, 2. februarja: ob 15.: Voda. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20.
Torek, 31. januarja: Madame Butter!ly. — Red C.
Sreda, 1. februarja: Viktorija in njen hu-zar. — Izven. Globoko znižane cene. Četrtek, dne 2. februarja, ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: La Bohfeme. Gostuje tenorist g. Josip Rijavec. — Izven.
Motvoz Grosuplje
domaS slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d- d.
Grosuplje pri Ljubljani
1
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Za Trgovako-industrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.