257
Dopisi.
Iz Zadra 1. avg. (Prihodnjemu deželnemu zboru) bode 16 slovanskih poslancev brž v prvi seji predlagalo nasvet, da se reši dalmatinsko vprašanje, to je, s §¦ 65. ogersko-hrvaške sprave od 8. novembra 1868. leta bojo zahtevali združbo Dalmacije z Hrvaškim, ker to je „trojedna kraljevina", in po tej z Ogerskim, in da prva stopinja v to združbo naj je ta, da dalmatinski poslanci ne grejo več v državni zbor dunajski. — Škof Knezevičje bil cel mesec v Kotru, al nikoli si ni upal iz mesta iti na deželo; če je na večer šel po mestu, spremljalo ga je 6 policajev. Ker je nasprotoval vpeljavi slovanskega jezika v kance-
lije, šole in javno življenje, in je v dunajskem državnem zboru glasoval za obsedni stan na Ceskem, za občno vojno dolžnost, za to, da Dalmacija ostane pri Čislajtaniji itd., ga slovanski narod tako sovraži, da se ne sme med njim pokazati. Zato je opustil namenjeno vizitacijo, Kotar zapustil in se v Zadar podal.
Iz Istre 8. avg. U. Gr. (Koledar vIstran") bode kakor poročilo iz Kopra v „Novicah" list 21. julija t. 1. govori, zaspal — zaspal bode zavoljo pomanjkanja duševne pomoči, kajti vrednik razun dveh vrlih bogoslov-cev in prečastitega porečkega škofa nima nobenega pomočnika. — Mar to ni dovoljne pomoči? Astronomični del naj g. R. iz drugih koledarjev prepiše, pomočniki naj pa vsak svoj nauk zapišejo — in kar je tudi treba, naj ne manjkajo podobe svetnikov (kakor so se pogrešale v lanskem), da bo podoben kranjski pra-tiki ali zagrebačkemu šoštaru, in gotovo se bode lahko spečal. Sicer pa po koledarčeku samem se Istran ne bode probudil. Osnovajte mu časopis, časopis kakor so „Novice", če tudi na pol manjši, in videli boste, kako se bo omika širila! Premislite: Kdo je vzrok, da se je slovenski narod probudil, in sedaj tako možato naprej korači? „Novice"! Niso li vsi slovenski časniki od ponižne „Domovine" do ponosnega „Sloven-skega Naroda" vsi sinovi „Novic"? Slavni slovenski možaki pa — kdo jih je probudil, da so do take veličine dospeli, da se jim ves slovanski svet čudi? Ni davno, kar mi prijatelj iz Mostara (Ercegovine) piše: „Radujem se značajnosti slovenskih prvakov i o napredku naroda, da je medju svemi jugoslavjanskimi narodi do prva stupnja izobraženosti dospeo". Vsemu temu po-četku i srečnemu napredku povod dale so „Novice". Kdo more to tajiti? Zato pa nastopimo ta izgled tudi „Slovani, koji u Istri bivamo, sdružimo se, osnovajmo našemu spijočemu narodu časopis u razumljivoj hrvaščini"; probuditi če se, vremenom, — na sve strane izobraziti, ter slomiti lance, kojimi ga sada himbeni lahun veže.   Rodoljubi javite se!
Iz Trsta 9. avg. (Nove homatije.) Bodi Slovenec ali katoličan, nisi varen druhali lahonske — tega smo se prepričali spet v nedeljo 1. dan t. m. popoldne, ko je „katoliško društvo", ki šteje že okoli 2000 družbenikov, imelo svoj prvi občni zbor. Ne le, da so „kul-turci" nove ere na vogalih nabita povabila v ta zbor dali trgati z zidov ali jih ostudno pomazati, kjer jih zavoljo visočine odtrgati niso mogli, se je liberalizem dalje kazal tudi v tem, da društvo ni moglo dvorane dobiti, kjer bi bilo zborovalo, dokler se ni prevzvišeni škof dr. Legat usmilil in društvu dvorano v svoji hiši v ta namen prepustil. Ko je slišala druhal različne baze, da bo zbor popoldne, privrela je pred škofovo hišo, in kdor je šel noter, bil je z žvižganjem in za-bavljicami sprejet. Priteklo je nekoliko civilnih policajev na stražo, al tudi te so nabunkali razsajalci. Kmalu pride vojaška policija na pomoč, ktera je vgra-bila čez 30 glavarjev in je zapodila trume, da so bile ulice saj toliko proste, da so po končanem zboru mogli škof, predsednik društva podmaršal baron Marenci in družbeniki iz škofije v bližnjo cerkev starega sv. Antona. Vendar je tu bila velika gnječa hudobnih zijalcev. Ranjen je bil pri tej priliki en policaj na očesu in en otrok, kteremu na glavo je z 3. nadstropja neke hiše okrožnik (t&lar) padel, ki je bil namenjen policaju, ki je poleg njega stal. Kakor „Triest. Ztg." piše, je že 16 razsajevalcev po pravilih ukaza od 1854. leta obsojenih v policijski zapor na 4 do 14 dni in začasno so izpuščeni, ako se pritožijo zoper razsodbo. Ako bi se bilo kaj tacega kje drugej zgodilo, ne vem potem, kar smo dozdaj iz Kranjskega brali, ali ne bi bila preiskava trajala tedne in mesece in da bi se bila sodba
258
hudo glasila. Lahom so srečnejši, in čudili se boste, da 3. dne t. m. je imel mestni zbor izvanredno sejo in sklenilo se je, da se podd c. kr. deželnemu glavarstvu sporočilo o teh dogodbab, ktero pravi, da je vlada katoliško društvo preveč podpirala (!) ter se pregrešila zoper liberalna državna pravila (ti možaki hočejo tedaj svobodo le zase!) in da so se policaji do nagajalcev in gledalcev nepostavno obnašali (!). Iz tega se jasno vidi, da se naše mestno starešinstvo ni nič naučilo od lani, a tudi nič pozabilo. Kamo jadramo?! — „Primorec" je po ces. gosposki ustavljen, zato ker ni kavcije od-rajtal, ki jo gosposka zahteva od njega zato, ker v „Primorcu" in „Slov. Primorcu" vidi le en in edin list, po takem pa po njenem mnenji list ni oproščen kavcije. Iz Celja 9. avgusta. — „Verfassungstag" je tedaj včeraj po Savini splaval — requiescat in pace! Od tega shoda, ki je bil izprva oklican za javni shod, tedaj za to, kar so tabori, pa se je v nedeljo skrčil na zaprti zbor v „klošterskem vrtu", se pač more reči: „parturiunt montes, nascitur ridiculus mus", to je, „gora se je napenjala, a porodila je miš". Tu se je prav očitno pokazalo, da program tak, ki nasprotuje resolucijam, ki jih je velikanska večina slovenskega naroda na taborih naših sklenila, nima prostora na zemlji slovenski, milo neb6 nima strehe za take sklepe, ki izvirajo od stranke, ki nima srca za potrebe naroda slovenskega in nima čutja za pravice njegove. Namesti taborišča pod prostim nebom, kamor je slobodno pripuščen prihod vsacemu kakor pri slovenskih taborih, so se stisnili v ograjen vrt in dovolili vhod le takim, ki so pajdaši one stranke, za ktero je veliko hrupa, pa malo volne. Naš slovenski narod pa še pogledati ni hotel v to ograjo. Kar je tedaj v tej ograji sklenjeno bilo, ni druzega nič nego sklepi nemške ali nemškutarske peščice. Privzeli so si sicer en voz delalcev iz bližnje tvornice in en voz delalcev iz kranjskega Zagorja, ki so v tej igri predstavljali „slovence", pa si udinjali se ve da tudi enega govornika „aus dem Volke"; al že to kaže, da jih več niso mogli vloviti ali da se jim je denarja škoda zdelo, da niso več tacih „nemških slovencev" angažirali. Sploh je celjski „verfassungstag" prav reven bil; silno vabljena Ljubljana je dala malo deležnikov ustavovercev; iz Gradca itd. bilo je neki pripravljenih 13 vagonov, v kterih se je pa pripeljalo kak ih — 43 osebic. Dežman, ki nikoli ne spregovori slovenske besede v deželnem zboru, je prišel pridigo vat — v drugo deželo. Zakaj si ne upa v kranjskem taboru pred narod stopiti, to že sam dobro ve\ Iz vsega tedaj, kar se je godilo v nedeljo vklošterskemvrtu, se vidi, da so si ustavoverci sami trobili v ušesa: „Ophelia gen' in's Kloster"! Povem naj še, da je v Celji ta dan zelo dišalo po velikem „rajhu", kajti vihrale so nemške zastave in ena bila je cel6 — pruska!
Iz Ormuža na Štajarskem. (Tabor.) Spet je mati Slovenija doživela srečen dan. Blizo 9000 domoljubov je poveličalo tabor naš v nedeljo. Prišle so deputacije mnozih Čitalnic s zastavami, posebno mnogo rodoljubov iz Hrvaškega, pa tudi iz druzih krajev. Milo smo pogrešali društva „Sokola", ktero je le eden nadomestoval. Kazun toček, ki so bolj zadevala krajne zadeve, povdarjal je sopet ta tabor slovenski na meji hrvaški potrebo zedinjenja Slo vencev v eno kro-novino avstrijsko*), vpeljavo slovenskega jezika v šole in urade in napravo slovenskega vseučilišča. Vse te resolucije, kakor tudi razprave o odgojevanji slovenske mladine so bile soglasno
*) Le  čakajte Ormužci,   da  Vas nas Pa j k   zarad ,,zedinjenja Slovencev" ne toži za ^Hochverratherje'*!                               Vred.
in z velikim navdušenjem sprejete. Ker je bil isti dan „Verfassungstag" v Čelji, je bil slovesni protest zoper vse sklepe, ki jih ta „tag" na slovenski zemlji o Slovencih naredi brez Slovencev, z gromovi-timi dobro-klici sprejet. — Govorniki so bili dr. Pe-tovar, prvosednik tabora, dr. Razlag, dr. Vošnjak, dr. Zarnik, vrednik Tomšič in Bo ž. Raič. Tabor, na prijaznem mestu napravljen, se je od konca do kraja vršil v najlepšem redu.
Iz Idrije 8. avg. — N&rodna zavest se v našem mesticu vedno bolj razcveta. Čitalnica naša, ki narodno omiko v prvi vrsti pospešuje, napravi danes v nedeljo 8. avgusta pri lepem vremenu narodno veselico na pristavi g. Leskovca. Ako bode vreme neugodno , prestavi se ta prijetna zabava na prihodnjo nedeljo. Da bodo bralci „Novic" videli, da idrijske „be-sede" niso prazne igrače, marveč lepo vredjene, okusne, izobraževalne in spretnemu slovenskemu narodu primerne veselice, pošljem vam danes, predrage „Novice", le program današnje zabave, obljubim pa, da vam obširen njen popis prihodnjič naznanim.
Iz dolenske strani 6. avg. F. Ah. (Metelkova darila.) Večkrat sem že mislil, kako je to, da niti „No-vice" niti „Učit. Tovarš" več ne prineseta imen učiteljev, ki dobijo vsako leto Metelkova darila, namenjena onim, ki se v šoli posebno marljivo s slovenščino in sadjerejo pečajo in so tudi drugače pridni. Ako se ne motim, sta oba imenovana lista vsako leto svetu priobčila imena obdarovanih učiteljev, le kake dve leti morebiti ne izvemo o tem nič. To pa gotovo ni prav. Stvar je taka, da jo svet slobodno izve, zakaj bi tedaj ne bila očita? Ker že o Metelkovih darilih govorim, ne bo od več, da še to povem, kar sem sam cul sem ter tje (kajti moj posel je tak, da moram večkrat po naši ljubi domovini potovati) iz ust verjetnih mož, večidel pa od učiteljev samih, kako se imenovana darila delijo, in kako malo se je mnogokrat gledalo na prave zasluge obdarovanih, še manj pa na poslednjo voljo blagega darovalca. Pred nekolikimi leti je eno darilo dobil neki učitelj, ki je sicer priden, pa do ti-stihmal ni ne enega drevesca vsadil in ne enega cepil. Kako zdaj dela, ne vem, pa dosti je bilo, da je imel „visocega" prijatelja. Nek drug je sam pripovedoval, da je M. darilo zato dobil, ker mu je šla krava pod zlo! In lansko leto sta bila obdarovana učitelja iz kranjske Nemčije, na priporočilo dekana M. K. Ne rečem, da ta dva učitelja nista pridna in hvale vredna, al M. daril po moji misli nista zaslužila , kajti eden ne zna sam nič slovenskega, tedaj se s slovenščino pečati ne more, drugi je sicer Slovenec, pa, kakor sem iz gotovega vira izvedel, v njegovi soli slovenščina nima mesta, ali da noče ali znabiti da ne sme. Od obeh pa tudi vem, da za sadjerejo nič posebnega storila nista. Pravil mi je nedavno neki župnik, da je on tudi lansko leto svojega učitelja, čegar posebno skrb in delavnost za sadjerejo so tudi že „Novice" omenile, imenovanemu dekanu službeno in dvema višema gospodoma privatno priporočal, in poleg tega se je dekan imel priliko sam prepričati o resnici tega, kar mu je župnik poročil, a učitelj vendar — ni nič dobil. Kaj je bilo tega krivo, ne vem. To pa mislim , ko bi učitelj ne bil v vsem sposoben, da bi ga župnik priporočal ne bil. Znabiti, da se mu šteje to v greh, da je po naključbi učitelj popolnoma slovenske šole, kakor se znabiti šteje onima dvema učiteljema v posebno zaslugo, da so njune šole čisto nemške, ali da sta znabiti naročnika „Tagblatta", kar je menda dandanes za učitelje posebna zasluga. — Pravica zahteva,  da  darilo  dobi,  komur darilo gre!
Iz litijske okolice 5. avg. (Lov „Tagblattovcetu na glasove za trgorsko-obrtnijsko zbornico.) Težko sem
259
že pričakoval izvedeti, kako so se volitve izvršile za trgovsko in obrtnijsko zbornico, ker sem v „Novicah" bral, kako nasprotniki po deželi izkaznice pobirajo. Tudi v litijskem okraji so se od nasprotne stranke izkaznice od krčmarjev, rokodelcev itd. pobirale; po Smartnem pri Litiji se je posebno trudil za te izkaznice baron A., grajščak grmaški; ali jih je več ko 3, meni znane, nabral, namreč od enega kolarja, enega kovača in enega krojača, ne vem vam sicer povedati, to pa vem, da kovač in kolar sta se še potem izgovarjala, da bi baronu izkazknic ne bila izročila, ko bi bila vedela, da so to Nemci, za ktere je baron delal; brž ko ne, je pa to le prazen izgovor; vedela sta že, pa zamere sta se bala. — V Zagorji, kakor sem čul, je bil za to postavljen gosp. K. iz Zagorja, ki se zel6 rad vselej trudi za nemčijo , al vse njegovo delovanje ima malo vspeha; tako 1867. leta, ko so bile v Trebnem prve volitve deželnih poslancev in on je bil volilec, je celo pot v Trebno druge volilce nagovarjal na svojo stran, pa ves njegov trud bil je bob v steno; ravno tako se je sukal pri drugih volitvah, Čeravno še za vo-liJca ni bil izvoljen. Isto tako je tem mešetarjem tudi pri volitvi za trgovsko in obrtnijsko zbornico njihov trud po vodi splaval. Marljivo so nabirali izkaznice, pa jih zelo malo nabrali. DomaČim našim možakom pa ni bilo treba tacega truda, da bi bili sami po hišah hodili, ampak sami ljudje so jim radi izkaznice na dom nosili in jih za svet popraševali, ktere može naj volijo. Za tri spoštovane rodoljube jaz sam dobro vem, da se jim je stotin toliko izkaznic prostovoljno nanosilo, kolikor jih je Grmaški baron s svojim slugom nabral. — Zdaj se je spet prav očitno pokazalo, do kterih gospodov imajo ljudje po deželi več zaupanja, ali do tacih, ki se potegujejo za domačo reč, ali do tistih, ki se trudijo za nemškutarijo. Tagblattovci se zdaj saj ne morejo izgovarjati, da tudi oni niso imeli svojih agentov po deželi. Imeli so jih, imeli na kupe, in prav mnogovrstne baze, kakor slišimo, pa največ bericev. Naj si enkrat za vselej zapišejo za uho, da njihovi agenti po deželi ne opravijo nič, prav nič, čisto nič!
Iz Iga 5. avgusta. — Imel bi Vam marsikaj poročati iz našega okraja. Ker pa slišimo, da deželni z bor namerava se ozreti na dogodbe v naši deželi poslednjega časa, opustimo premetavanje v časnikih, kjer človek tako vsega povedati ne more, če tudi je gola resnica. To pa vam z dobro vestjo naznanim, da naše ljudstvo je pametno in zmerno in nalašč nikjer ne zgreša postavne poti.
Iz Ljubljane. (Volitve). V zadnjem listu smo omenili, da so v kupčijsko in obrtnijsko zbornico izvoljeni bili z veliko večino od „Slovenije" priporočeni narodnjaki. Danes pa poročamo o tej volitvi natančneje: 410 trgovcev ima pravico voliti v trgovski oddelek in od teh se je postavno udeležilo volitve 236; obrtnikov, ki volijo v obrtnijski oddelek, je 11.190, udeležilo se jih pa volitve postavno 3906; v rudarski oddelek je imelo pravico voliti 24 volilcev, volilo pa jih je postavno le 5. Izvoljeni so v trgovski oddelek gg.: Jož. Debevec, z 168, Jan. Hartman s 226, J. Fabijan s 168, Jan. Jam še k s 168, Fr. Fortuna s 168, Vazilij Petričič s 167 glasovi. (Vtem oddelku so dobili kandidatje kon-stitucijskega društva: Baumgartner C. 67, Dreo A. 65, Gustav Stedrv 64, Treun Matevž 63 in Plautz Jan. 62 glasov). — V obrtnijski oddelek so bili izvoljeni gospodje: To ni e s Gustav s 3140, Sventner Jožef s 3188, Schreiner Matevž s 3137, Skale Pavel s 3137, Vrhove c Blaž s 3137, C ep on Anton s 3136, Perme Anton s 3133, Ničman Henrik s 3131 glasovi. (Od kandidatov konst. društva pa je dobil Korn Henrik 765,  Toman  Peter 765,  Debevec Franc 764,
Samasa Albert 763, Doberlet Franc 763, Legat Franc 761, Riester Simon 761, Wernig Tomaž 761 glasov). — V rudarski oddelek je izvoljen enoglasno gosp. bar. Mihael Zois. — Po takem trgovska inobrtnijska zbornica šteje razun omenjenih letos izvoljenih 15 odbornikov, še 9 druzih, prejšnje leto izvoljenih. Od teh so v trgovskem oddelku gospodje: Jožef Kušar, trgovec v Ljubljani, Andrej Lavrenčič, trgovec v Postojni, Matevž Pire, trgovec v Kranji in V. C. Supan (predsednik zbornice), trgovec v Ljubljani; — v obrt-nijskem oddelku gospodje: Jožef Blaž ni k, tiskar, Janez Horak (podpredsednik zbornice), rokovičar, France Mali, usnjar, in Jožef Strzelba, svečar v Ljubljani; — v rudarski oddelek je namesti umrlega gosp. Janeza Tomana, fužinarja iz Kamnegorice, poklican pl. Javornek, fužinar v Tržiču.
—  (Gosp. Al. Herrman, sekcijski svetovalec pri minister stvu za uk, v Ljubljani.) Zadnje dni meseca julij3, Je g' Herrman ogledoval tudi ljubljansko pripravniško (preparandiško) šolo. Že to, da „Laibacherica" in „Tagblatt" nič ne sporočata o tem ogledu, kaže, da mu ta šola, ktero vodijo skoro sami „ustavoverci" in „liberalni" učitelji, ni bila nič kaj po všeči. Pa kako bi omenjena lista tudi mogla o svojih ljubljencih naznaniti kaj tacega, kar ni voda na njun mlin! Vljub temu molku je vendar brzo počil glas po mestu o tem, kar se je godilo ob prihodu Herrmanovem. Že to, da je gimnazijskega prof. Honig-a seboj pripeljal, osupnilo je vodjo in učitelje; skoro obstekleneli pa so, koga g. Herrmann naprosi, naj on pripravnike izprašuje iz zemljepisja in zgodovine, o kterih so izpraševalci kaj malo vedeli povedati. Debelo so pogledali učitelji, ko je g. Herrman učitelju verozakona veleval, naj pripravnike izpraševa iz katehetike, ktere so se dosle učili samo bogo-slovci. (Ta veleva meri menda na to, da ljudski učitelji po novem šolskem kopitu utegnejo učiti tudi krščanski nauk). Vrh tega je ministerski poslanec popolnoma zavrgel metodo, po kteri se v Ljubljani uči, zlasti menda metodo gosp. Lesjakovo, rekši, da je tej metodi do-kljenkalo že pred 20 leti. Tako pripoveduje govorica po mestu; kdor kaj druzega ve, naj pove, da popravimo, ako je kaj pomote o teh vrsticah.
—  (Nov način podučevanja in izpraševanja je iznašel gosp. Lesjak, začasni okrajni Šolski nadzornik). Star latinsk pregovor pravi: „nič se ne godi novega pod solncem". Da pa to ni res, dokazal je g. Lesjak pri skušnji z učiteljskimi pripravniki, kajti stavil je nemška vprašanja in učenci so mu odgovarjali slovenski; če kteri ni mogel izpeljati ali če je krenil na stran, popravljal ali pomagal mu je po nemški. Kaj tacega gotovo še ni bilo na svetu. Ali g. Lesjak misli prositi privilegije za to svojo iznajdbo , ali je hotel v djanji pokazati, kako se lahko najprej zadosti ravnopravnosti slovenskega jezika, ali pa pokazati stud do slovenščine in da zna tudi nemški, tega ne vemo. Morda nam g. Lesjak sam blagovoli razložiti korist in prednost novo-ernega podučevanjskega načina.   Prosimo!
—  („Mali slovenski pevec", zbirka dvoglasnih šolskih napevov, zložil Jo s. Levičnik, učitelj v Železnikih) se glasi snopeč 17 malih pesmic, ktere so ravnokar na svetlo prišle in so zložene za dva glasa, razun dveh (štev. 12. in 14.), ki ste samospeva. Za šolsko mladino so te pesmice prav pripravne; one ne segajo nikjer čez naravni obseg in zmožnost mladih grl in so melodične; izraz dvojnega glasa je povsod pravilno izpeljan. Po vsem tem tedaj moremo to zbirko na vse strani marljivega učitelja g. Levičnika narodnim ljudskim šolam z dobro vestjo priporočati. Cena — po 30 kraje. — je tudi tako majhna, da se povsod lahko seže
260
po tej pesmarici.   Dobiva se pri bukvovezu Gerberji v Ljubljani.
— (SchillerfestJ Po zadnjih volitvah strašno potrta srca nekoliko si olajšati, je „Tagblattovim" prijatlom dobro došel koncert na vrtu kazininem, da so mogli trikrat slišati „das deutsche Lied" (nemško pesem). Tudi mi, in morebiti še veliko bolj kot mnogo kričalcev po 3kratni ponovi „nemške pesmi", cenimo pesnika Schil-lerja; al slovesnosti, njemu na čast, so poslednja leta bolj demonstracije Tevtoniji, kakor pa pokloni slavnemu pesniku; saj pred letom 1848. se noben kazinar ni zmenil za čestitanje Schillerju. Nam je nek pošten Nemec sam pripovedal, da se mu je pri kazinskem „Schillerfestu" prav zel6 gnjusil razposajeni krik taci h ljudi, ki še prav nemški ne znajo! To je pač najbolja kritika nemškutarskim burkam.