GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 9. FEBRUARJA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 7 SEMINARJI MIROLJUBNEGA SOŽITJA IN RAZUMEVANJA 0 WO Desetdnevni seminarji za profesorje in učitelje italijanskih šol ter za dijake višjih letnikov italijanske gimnazije v Kopru in Piranu — Predavatelji: strokovnjaki in najboljši predavatelji nekaterih vodilnih italijanskih univerz — Prepričali so se o resničnem izvajanju memoranduma — Sprejemi in prisrčna srečanja, izrazi simpatij in navdušenja — Poslej bo to vsakoletna praksa Se lani poleti se je porodila v rejo Jugoslovani predavatelje iz Mario Marcazzan, redni profesor riju, dr. Stelio Crise, pomočnik jugoslovansko-italijanskem me- liste, ki jo predložijo Italijani, in italijanske literature Univerze v višjega nadzornika za kniižničar-šanem odboru za manjšine zami- končno Benetkah, prof. Adriano Prandi, stvo v Trstu, prof. Lorenzo Frotta- sel, da bi veljalo vzpostaviti čvr- — seminarji bodo prvič v za- redni profesor arheologije Uni- rolo, docent bibliotekarstva na stejši most med matično deželo četku februarja 1962 v Kopru in verze v Bariju, in prof. Iginio Univerzi v Rimu, prof. Aldo Val-in pripadniki italijanske manjši- Piranu, bo pa to odslej vsakolet- Moncalvo, redni profesor zgodo- ione, docent za italijansko lite-„„ i:..: .. t „i vine in fii0z0fije na Liceju Dan- raturo na Univerzi v Leccu, in te v Trstu. Pozneje je prišlo v prof. Feruccio Ulivi, docent za raznih skupinah še osem preda- italijansko literaturo na Univerzi v Bariju. Ze samo izbor predavateljev je torej zagotovil visoko ne, ki živi v Jugoslaviji, ozi- na praksa, roma na Koprskem. Izrečena mi- Uradna otvoritev seminarja je sel je dobivala konkretnejšo ob- potekla ob običajni vljudni nav liko: naj bi bili to seminarji za italijanske učitelje in dijake s področja kulture. In stekli so uradni dogovori, oba zainteresirana partnerja sta imela lepe zamisli in koristne predloge. Brez vseh zapletljajev so se sporazumeli: — vsako leto ob polletnih počitnicah naj bodo obvezni deset- zočnosti številnih predstavnikov javnega, kulturnega in . šolskega življenja obeh narodnosti, ob izrekanju dobrodošlic in lepih želja za uspeh seminarja. Toda najbolj razveseljiv, ob tem je bil občutek, da je izza te zunanje oblike še mnogo več: iskreno obojestransko veselje zaradi takega srečanja, zavest, da to po- vateljev — prav tako renomirana dnevni seminarji za predavatelje meni še novi most pri zbliževa-na italijanskih šolah na jugoslo- n3u i» medsebojnem razumeva-vanskem ozemlju in prav tako nJu dveh sosednih narodov, desetdnevni obvezni seminarji za Koristna pobuda je tako v le-dijake srednjih italijanskih šol, tošnjih semestralnih počitnicah - program seminarjev določijo nenadoma oživela zaspane šolske jugoslovanske oblasti in upošte- hodnike iz spanja, toda m vzbu-vajo pri tem prioombe italijan- >B\a nejevolje, ker nihče m moškega partnerja, prav tako izbe- fiel uiti miku sreCanj z uglednimi univerzitetnimi profesorji in strokovnjaki, ki so s svetovljansko uglajenostjo zanesli med stare zidove mediteransko živahnost in pomeli s počitniškim razpoloženjem. In šele ko so začeli razgrinjati bogato kulturno zaklad- raven seminarjev, s seboj pa so (Nadaljevanje na. 5. strani) tJSKA ......................-...............- • ^ J,A ŽELEZNICO, KI BO POVEZOVALA ¿. SLOVENIJO Z MORJEM svojo besedo a Tovariši inženirji, tehniki, ekonomisti in gospodarstveniki — pohitite, da ne zamudimo priložnosti! Na VII. kongresu Ljudske mladine Slovenije v Kranju so razpravljali tudi o predlogu koprske delegacije, da bi leta 1963 začela jugoslovanska mladina z gradnjo koprske železniške proge. Kongres je to pobudo v celoti sprejel, hkrati pa zadolžil novo izvoljeni Centralni komite LMS, da tudi ta sklep kongresa posreduje kongresu LMJ, Id bo jeseni letos v Beogradu. Najprej naj omenimo, da bi lahko sodelovalo na tej delovni akciji okrog 25.009 mladincev in mladink iz vse Jugoslavije, kajti gre za zvezno mladinsko akcijo oziroma za prvo veliko delovišče po zaključku del na avtomobilski cesti Ljubljana— Djevdjelija. O pomembnosti železniške proge, ki bo povezala Koper z zaledjem, smo že mnogo pisali. Velja le pripomniti, da je potreba po tem komunikacijskem objektu iz leta v leto večja in da si končno ni moč brez njega zamišljati nadaljnjega razvoja koprskega pristanišča. Podatki kažejo, da bo znašal že letošnji promet v koprskem pristanišču okrog 300 tisoč ton; s tem pa je praktično tudi izčrpana zmogljivost kamionskega transporta. Seveda čaka zelo odgovorno delo gospodarstvenike in pro-jektlvo, ld bo morala v primeru, če bo mladini to veliko delo zaupano, pospešiti priprave za začetek del. Upravičeno tudi pričakujemo, da nc bo gradnje železniške proge potisnilo v ozadje vprašanje sredstev, kajti v vsakem primeru gre za investicijo splošnega jugoslovanskega pomena. Časa torej ni na pretek in odlašanje s pripravami za gradnjo proge bi pomenilo zapraviti ponudbo mladine, kajti leta 1964 bo imela jugoslovanska mladina svoje delovišče na trasi železniške proge Beograd—Bar, tako da je dejansko moč računati na pomoč mladine samo v letu 1963. Na našem okrajnem mladinskem vodstvu so nam zagotovili, da bo domača mladina začela s pripravljalnimi deli ob predvideni trasi takoj, ko bo vprašanje mladinske akcije dokončno rešeno. V pripravah bo vsekakor največ dela okrog ureditve brigadirskih naselij, ki naj bi jih bilo po dosedanjih predvidevanjih okrog deset. (bb) PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL PIRAN PRIPOROČA: Na razširjeni plenarni seji SZDL v Piranu je bilo v razpravi širokega kroga zastopnikov družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja težišče na predlogu letošnjega proračuna, '.Usklajevanje gospodarskega programa komune s predlogom proračunskih dohodkov in izdatkov, ki s 405 milijoni presegajo sprejemom, nad marsičim, * kar pri predvidene proračunske dohodke vas gledam. Zamisel seminarjev se 7a celih 55 Prof. MARIO MARCAZZAN, redni profesor italijanske literature na univerzi v Benetkah: — Presenečen in navdušen sem nad vašim prisrčnim mi zdi zelo posrečena in koristna za celih 55 milijonov dinarjev, narekuje izredno tenkočutno odmerjanje sredstev za posamezne postavke proračuna. Občinski odbor SZDL je s tem posvetovanjem dopolnil z bogatim gradivom in z vrsto predlogov delo obeh zborov ObLO, hkrati pa priporočil obema zboroma, da po IMATE NASO ROKO... Za spremembo tokrat malo med starejše poštarje. Stanko Sajn iz Knežaka pri Ilirski Bistrici je takšen mož. Osemin-petdeset let. Pa še nekaj: hkrati je primer, kako si morajo posamezni poštni uradi pomagati v pomanjkanju kadrov. Naš Sajn je namreč že upokojen in zdaj honorarno raznaša pisma, časopise, pakete, denarne nakaznice in kar je še takšnih reči po Knežaku, Baču, Sembijah in Koritnicah, na še v zaselek Tabor mu zaide noga. Srečali smo se v Koritnicah minulo soboto. Cil in živahen, da mu tisti kilometri vsak dr,n kar ne pomenijo še prevelikega napora, se je vseeno rad odzval vabilu in se z nami pripeljal nazaj v Knežak. Pravzaprav pa smo bili kar kmalu znanci: sin Jože, učitelj in slikar, je že večkrat obogatil strani Slovenskega Jadrana s svojimi ilustracijami, drugi sin pa jc gimnazijec v Kopru. Pogovarjali smo se o naši akciji za razširitev lista. — Za zdaj jih vsak teden raznosim enainšestdeset. Kmečkih glasov pa še štiri več. Toda zdaj smo dobili naročilnice, tam nekje se smehlja lepa nagrada s tem v zvezi... Pa ne slede na to: Jadran imajo ljudje radi — je pripovedoval tovariš Sajn. — Zda.i bomo pomagali še mi, pa bo f'o. je prostora zanj po naših hišah ... rb nico, ki so jo prine?li s seboj: slušatelji so jim sledili z napeto imena uglednih italijanskih uni-pozornostjo, prav posebno pa so verz: prof. Carlo Tagliavini, red-še prisluhnili ob razlagi sodobne- ni profesor jezikoslovja Univerze ga dogajanja in vrenja v itali- v Padovi, prof., Ento Greco, do-janskem kulturnem življenju. cent italijanske literature na Uni- Ze med prvimi gosti ob otvo- verzi v Rimu, prof. Antonio Pira- r______ _______ _____ ritvi so bili štirje predavatelji malli, docent italijanske literatu- ponovni temeljiti proučitvi "pred seminarja: prof. Guido RispoU, re na Univerzi v Bologni, prof. laganih proračunskih izdatkov in direktor Zavoda za ljudske in Silvio Pasquazi, docent italijan- dohodkov poskrbita za to, da bo šolske knjižnice v Rimu, profesor ske literature na Univerzi v Ba- predlog prišel kar najprej' v najširšo obravnavo občanov. Tako RAZVOJ TURIZMA V PIRANSKI OBČINI OD LETA 1955 zbrana mnenja in predlogi široko zasnovane razprave v obliki tribune aktualnosti, sej krajevnih organizacij SZDL in njenih sekcij, sej družbenih organizacij in društev ter zborov volivcev nudijo jamstvo, da bodo proračunska sredstva razdeljena zares pravilno in demokratično. Najprej se velja ustaviti ob nekaterih vzrokih, ki so letošnji celotnega dohodka v počitniških predlog. Poračuna povečali v pri-domovih. Ce prištejemo še to - ™erjaJ* Z„ lanskoletnim za celih i,™ „„ „„ „ i „ 50 odstotkov. Ob ugotavljanju za kar pa so na razpolago samo teh dejstev je treba 0^enitiJve£_ aseomn 0Kvirni' ^ pa «okoncnl podatki miiijonsice izdatke za nekatere sobah, v campu in 1124 v hotehh "kaVor^^^lHonnv Hn ? skupne službe obalnih občin' kot Najmanj so se torej v tem ob- < f 343 bilijonov dinar- na primer skupni zdravstveni in dobju povečale hotelske kapa- e.V' letai961 ,?a ze Preko 882 Ji11" socialni varstveni center, , , r Innnnv nin Tr 7iicGhnom r. ____;___j________.. citete. Na področju piranske občine je bilo leta 1955 registriranih nem sektorju je od 330,612,000 din v letu 1955 narasla na preko 632 joni dinarjev presega lanskoletne stopnjo prometnega davka malo-izdatke kar za 24 odstotkov, prodajne trgovine, predlog o Predlog plenuma SZDL, da naj 2-odstotnem povečanju ' promet-posebna komisija ObLO temeljito nega davka na živila, večji davek analizira predvsem najbolj ohlap- na alkoholne pijače, predlog o ne predloge proračuna, pogoje o enotni turistični taksi 120 din v združevanju sorodnih funkcij sezoni in 60 din dnevno pred državne uprave itd., bo treba sezono in po njej itd. uresničiti še pred širšo razpravo Razširjena komisija, ki bo ime-občanov, kajti mnogo laže bo na la hudo odgovorno nalogo, zni-primer tolmačiti predlog proraču- žati predlog proračuna za 40 do na za šolski sklad, ki zajema sko- 50 milijonov dinarjev, nikakor ne raj tretjino celotnega predloga bo smela zastopati različnih kri-proračuna. Visoki izdatki za šol- terijev pri utemeljevanju prora-stvo so utemeljeni sicer tudi s čunskih izdatkov na primer za povečanjem osebnih dohodkov družbene organizacije in društva, prosvetnih delavcev, toda občani saj je praksa pokazala, da je do-piranske komune bodo še raz- sedanje finančno prehudo utes-pravljali o predlogu o vsklaje- njevanje usodno oviralo delo teh vanju oskrbnine v otroškem vrt- družbenih institucij. Možnosti za cu in v internatu, šolnini v dotok novih proračunskih sred-glasbeni šoli in v ostalih vzgojnih stev pa so očitno bolj kot kdaj-ustanovah z ekonomskimi cena- koli doslej podrejene skupnim mi. prizadevanjem občinskega odbo- ^Utemeljeno razlago bodo obča- ra in gospodarskih organizacij, ni nedvomno zahtevali tudi za da v okviru ekonomskih pogojev predlog o povečanju dopolnilne- najdejo vse gospodarske rezerve, ga proračunskega prispevka na kajti precenjevanje virov, ki jih osebne dohodke od 7,5 na predla- obetajo posebni ekonomski ukre-ganih 10 odstotkov, da ne ome- pi — nove obdavčitve itd. — po-njamo posebej predvidenih po- menijo slabo uslugo za sološni sebnih ekonomskih ukrepov, kot napredek komune in za njenega je na primer predlog za višjo slednjega člana. (bb) 1549 turističnih ležišč, od tega milijonov din v letu 1961, pri če- 1037 v hotelih in 512 v počitniških domovih. V sedmih letih se je število registriranih ležišč povečalo na skupno preko 6000, od česar je preko 4000 ležišč v počitniških domovih, 722 v zasebnih mer pa ni vračunana realizacija Predsednik republike Josip Broz-Tito se te dni mudi na zasebnem jem in njegovimi sodelavci pa je imel razgovore o perečih medna- S temi kapacitetami je bilo leta 1955- doseženih skupno 117.225 registriranih prenočišč, lansko leto pa 432.722, kar je torej približno 400-odstotno povečanje. Leta 1955 je bilo med navedenimi samo 52.747 prenočitev inozemskih gostov, lansko leto pa že nad 152 tisoč, torej skoraj 300 % več. Ce se upošteva, da so se kapacitete, ki pridejo v poštev za inozemskega gosta, povečale v tem času vključno z zasebnimi sobami in campom komaj za okrog 82%>, je očito, da je napredovanje veliko. Tudi realizacija v gostinstvu kaže velik napredek. V družbe- LOKEV PRI DIVAČI Občinski odbor SZDL Sežana in uredništvo »Slovenskega Jadrana« vabita vse občane na prvi javni razgovor o temi »VSE OKROG TOVARNE V LOKVI« Razgovor bo v petek, 9. februarja, ob 19. uri zvečer v Lokvi. lijonov dm. V zasebnem gostin- s finansiranjem teh služb je stvu se je v istem obdobju pove- povezan tudi predlog proračuna čala od 39 na 83 milijonov din. za državno upravo, ki s 96 mili- obisku v Združeni arabski repu- rodnih vprašanjih in izmenjal bliki. Njegov prihod so prisrčno mnenja o nadaljnjem poglablja-pozdravili prebivalci Kaira in drugih mest, ki jih je doslej že obiskal. S predsednikom Naser- «m««!® M.w ■fis A - ? : nju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in ZAR. Predsednik Tito bo s soprogo obiskal več pomembnejših gospodarskih in kulturnih središč Egipta ter v vrsti predvidenih razgovorov z državnimi voditelii ZAR nroučeval možnosti za več sodelovanja med neangažiranimi državami kakor tudi možnosti za okrepitev odnosov teh držav do drugih, ki so vključene v razne bloke. Te dni pa je predsednik Tito dobil uradno povabilo, nai obišče tudi Sudan, vendar za sedaj še ni bil objavljen datum njegovega potovanja v to prijateljsko afriško državo. naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! rzredno zanimivih predavanj v času seminarjev za italijanske profesorje, učitelje in dijake so se udeležili večkrat tudi gostje. Na sliki vidimo goste pri predavanju prof. Marla Marcazzana z Univerze v Benetkah, ko je govoril o realizmu v Italijanski literaturi. V prvi vrsti sedijo med drugimi tudi generalni konzul v Kopru Guido Zecehin, tajnik OLO Koper in tajnik Mešano komisije za manjšinska vprašanja Crt Koleno, svetnik za šolstvo OLO Koper Miloš Stergar, predsednik Sveta za šolstvo OLO Pulja Vinko Jurcan in ravnatelj Italijanske gimnazijo v Kopru in vodja seminarja prof. Miroslav Zekar DR. MARIJAN BRECELJ V KOPRU NA POSVETU O BLAGOVNEM PROMETU To sredo dopoldne je bilo na sedežu okrajnega ljudskega odbora v Kopru posvetovanja o blagovnem prometu in turizmu. Na posvetovanju, ki ga je vodil predsednik okraja Albin Dujc, je govoril o problematiki blagovnega prometa in turizma zvezni državni sekretar dr. Marjan Brecelj. Posvetovanja so se udeležili predstavniki treh obalnih komun ter predstavniki gospodarskih organizacij, trgovskih in gostinskih podjetij ter okrajne turistične zveze. Po štirinajstdnevnem- zaseda- sekretarja OZN U Tantom in tudi nju je Generalna skupščina OZN s predsednikom ZDA Kennedy- sprejela z 99 glasovi (razumljivo jem. Kakor poročajo iz Leopold- je,- da sta glasovali proti Španija vlila, so bivšega podpredsednika in Južnoafriška, unija in da se je vlade Gizengo prepeljali v neko Francija glasovanja vzdržala) taborišče ob atlantski obali. KJER SE DAJETA DVA Tovariš urednik! resolucijo, ki je temeljito obsodi- Po zaključku. VIII. kongresa hodiščni postaji v Piranu na Tar — avtobusnega postajališča. O umestnosti voznega reda v Pira-_ . . nu pa bi bilo škoda besed, kajti Za Potnike, ki vstopajo na iz- prepoini avtobusi najbolje doka- zujejo, koliko potnikov dan za čelu — po prometu. B. C., Koper, Vanganelska c. 21 V turistični poslovalnici Jadran turista v Piranu niso bili prav nič v zadregi zastran odgovora na vprašanje našega bralca. S to BILANCA OBMEJNE TRGOVINSKE IZMENJAVE lal portugalsko kolonialno politi- italijanske krščansko demokrat- tinijevem trgu na ta ali oni av- d^em'potuje na'tej ""rrtäcliC'Mar-kov ALngoli. S tem je Generalna ske vlade je dosedanji predsednik tob«®, ni prav nič zabavno ugi- s{kdo nedvomno s- precej'meša-skupščina priznala angolskemu vlade Fanfani podal ostavko svo- banje, kdaj človek pravzaprav , , „i,*,,*!.! ni; rnnrrhi vp are narodu prav ico do samoodločbe jega kabineta. Kakor je znano, se lahko računa na odhod v katero- ™ propagandni trik ki haibl ln neodvisnosti. je kongres zavzel za politiko le- koli smer. Stojalo za vozne rede, "ipdnieaa notnika brez vrealeda Konferenca, v Punti del Este pa vega centra, se pravi, naj bi v ali bolje - zastekleno okence na ^^IJr^^j^ je-proglasila režim Fldela Castra prihodnje v večji meri sodelovali kovinskem ogrodju je povsem, pripravil do tena da se bo ob-m1 njegovo politiko za nezdruž- pri upravljanju drža.ve tudi so- prazno domala že poldrugi me-. l'n ,iet„„i¡',, nn?in. Ijivo s medamerišklm sistemom, etalisti. Predsednik republike sec. Nič čudnega torej, če Še tako SCJ ker so ««di Stični de -Zato je bila Kuba izključena iz Gronchi se je v začetku tega potrpežljivi državljani izgubljajo , , ¿„„r„Ap„„ni „n novem na-Organizaclje ameriških držav, tedna posvetoval z voditelji raz- živce, ko je treba po to kratko laVCl 9ra3 U i v° novem na Pri tem je zanimivo ugotoviti, da nih strank zaradi sestave nove informacijo v turistično posloval-so nekatere največje države la- vlade, katere mandatov bo brez nico, ki je oddaljena od postaja-, tinske Amerike glasovale proti dvoma Fanfani. lišča vsaj sto metrov. Malo sicer amer\ški politiki represallj, ki Veliko pozornost je v zadnjih za turista, ki pase po Piranu mo-naj bi zadele Kubo po njeni iz- dneh vzbudil predlog Sovjetske poče samo svojo radovednost, nl-ključitvi iz OAD. zveze o sprejetju Zahodne Nem- kakor pa ni prijetno zaradi tega Položaj v Kongu še vedno ni člje, Nemške demokratične repu- »sprehoda« zamuditi avtobus na popolnoma jasen. Zadnje vesti blike in- Zahodnega Berlina v Or- službenem potovanju, kot se je omenjajo možnost preosnove ganizacijo združenih narodov, to zgodilo ondan meni. kongoške vlade in to prav v ča- Bonnska vlada pa je odločno pro- Vsekakor bi bilo zanimivo zve- su, ko je kongoškl premier Adula ti temu predlogu, o čemer neka- deti, zakaj so se v Piranu odpo- prav nič zabavno turistično ugan-zapropil OZN za izdatnejšo voja- t.eri sodijo, da gre pri tem za vedali tej lepi navadi, po kateri ko v Piranu pa je takole: poslo-ško pomoč, da bi .»ohranil red v dosledn o zcLviTCLiije uTGclttVQ 7167TI- je vozni ved pvihodov in odhodov vainica Jadran-turist je nekai dni dr Savi«. Adula se je trikrat sestal škega problema na načelih OZN avtobusov nepogrešljiv rekvizit pred novim letom naročila v de-z vršilcem dolžnosti generalnega in mednarodnega prava. slednjega — vsaj pomembnejšega lavnici pri »Slavniku« pleskanje kovinskega ogrodja oziroma sto-^ jala za vozni red avtobusov. Lepo, kajne! Toda pri »Slavniku« so dojeli to naročilo le preveč v smislu »turistične« usluge: račun za pleskanje stojala, za kar so v najboljšem primeru porabili pol kilograma modrega laka, je znašal celih 53.000 (!) dinarjev. Medtem ko teče pravda okrog tega slanega računa — prvi, vztrajajo Poleg malega osebnega obmej- Celotni promet, katerega so pri pasivnost v iznosu 978,482.000 di- vinskega 'ogrodjapostrgati drugi nega prometa z Italijo, o kate- izvozu in uvozu opravila na naši narjev. Tako • je ta ' trgovina še „g n¡g"mani trmasto nezagovar-rem smo na podlagi uradnih po- strani ttvozno-izvozna podjetja povečala že tako pasivno trgo- -j™ svoiega računa — nepouče-datkov že ugotovili, da je bil lani Imex, Fructus in Vino Koper v vinsko bilanco redne izmenjave nim potnikom zares ne kaže drn-za nas visöko pasiven, saj je zna- Kopru, Jadran v Sežani, Delama- Jugoslavije z Italijo. gega kot da se bodo obračali še šalo število prehodov naših dr- ris in Riba v Izoli, Primorje-eks- Kazalo bi podrobneje proučiti nadalje neposredno na turistično žavljanov na italijansko stran port v Novi Gorici, Agroimpex seznam blaga, ki smo ga uvozili poslovalnico Sicer pa _ pustimo nad 800.000 več ko italijanskih k Buje in Intercommerce Umag, z v tej izmenjavi, k¿f bi verjetno gasu mopioče pa se bosta obe nam, imamo tudi še poseben ob- italijanske pa tamkajšnja poob- ugotovili, da smo uvozili marši- strani Ve sporazumeli — vsaj tja mejni trgovinski promet. Uteme- laščena uvozno-izvozna podjetja, kaj, kar ne bi bilo res nujno, ali do^glavne turistične sezone Ijen je na posebni pogodbi med je torej zajel v izvozu v Italijo ne bi mogli dobiti doma v vsaj Jugoslavijo in Italijo in ni vštet skupaj 5.901,612.000 dinarjev, v približni kvaliteti. Ob taki uvozni v redne kontingente trgovinske "vozu iz Italije k nam pa 6 mi- politiki bi nemara lahko za pre-izmenjave po meddržavni trgo- b'jard 880,094.000 dinarjev. Celot- cej milijonov znižali pasivnost ali vinski pogodbi. Ce si ogledamo, na bilanca izkazuje na ta način celo dosegli ravnotežnost. R. kako se je ta obmejni trgovinski promet razvijal v preteklem letu, STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE BORCEV NOV moramo ugotoviti, da je bil za nas prav tako visoko pasiven, Uredništvo §E OKROG TELEVIZIJE Tovariš urednik! V dnevnem časopisju sem že večkrat bral pritožbe televizijskih naročnikov z »mrtvega področja« (Piran, Portorož, Lucija in Sečovlje) .' o tem,: da ■ plačujejo • visoko naročnino za\ program, ki ga ne morejo videti. Med prizadetimi Podatki pa, katere je objavila Banca dTtalia,. od -katere, jih po-vzems^no po borznem kurzu 70 par. za liro, navajajo naslednje številke: iz koprskega in bujske- ga obmejnega pasu smo izvozili Organizacija. Zveze borcev si je govskem šolskem centru v Novi sem, tudi. jaz. Ko sem si nabavil lani v Italijo, praktično v Trst, v preteklem letu zadala nalogo, Gorici. televizijski aparat, sem bil glo- blaga v vrednosti 3,950,920.000 di- pomagati svojim članom pri nji- Tečaj v Izoli je zbornica orga- tl?ico razočaran: z Nanosa ni bilo narjev, istočasno pa smo uvozili hovem strokovnem izobraževanju, nizirala za osebe z obalnega pod- pa sem irnenit.no videl v ta pas iz Ttalije blaga v vred- tako da si Pridobijo ustrezno ročja in je trajal dva- meseca po italijanski program, Toda kje naj nosti 4.924,901 000 dinarjev kar stopnjo kvalifikacije z opravlja- štirikrat na teden s skupnim šte- dobim program italijanske televi-pomeni, da smo uvozili za 895 nJem strokovnih izpitov. vilom 160 ur pouka. Obisk tečaja Zl^e? Nekateri so mi svetovali, milijonov 980.000 dinariev blaga Mnogi aktivni udeleženci NOB ^ bil zelo dober, saj- so preda- se naročim na Slovenski Ja- r: dran, ki »menda« objavlja razen več, kakor smo ga-izvozili. Iz go- aktivisti in člani Zveze borcev van,ia vedno obiskovali vsi pri- f d, moaram riškega obrne nega pasu pa smo namreč za delovna mesta katera .1avl-lenl kandidati. Tudi rezultati Programa tudi program .,. ., ,.. , . , . . I,dI , . «klovna mesid, luiu-d k , .Vnitov vi «n hili nri 9* italijanske televizije. Takoj sem uvozili v italijanski obmejni pas, zasedajo, še nimajo potrebne «onemn izpitov, lu sodili odl ¿6. ^ ^ ¿let praktično v Gorico, blaga v vred- usposobljenosti ali pa jim manj- f naročnino za Slovenski Jadran. nosti 1.950.691.000 dinarjev, uvo- kajo le dokumenti oziroma pri- «eset prav dobrin, deset dobun žili pa istočasno v goriški pas, znanje o potrebni stopnji stro- , zadostni — potrjujejo, da si praktično v Novo Gorico, blaga kovne izobrazb. S^S bodo v «.« «menda, z. ta list ne velja. Za področje koprskega okraja pra].sj na delovnili mestih lahko An ne woc objavljati pro- grama italijanske televizije? Ko uprava TV v Ljubljani ne bo le pobirala visoke naročnine, amvak enem mesecu prejemanja ted-lika pa moram žal ugotoviti, da v vrednosti 1.955.192.000 dinarjev. Bilančna pasiva znašajo tako v je Okrajna trgovinska zbornica- uspešno uporabili našo škodo 4,501.000 dinarjev, v Kopru doslej organizirala že tri *": \ ' . kar pa je v primerjavi s pasivi tečaje: dva za kvalifikacijo na , ,Izpit za visokokvaluiciranega v trgovini v koprsko - bujskem Vajenski šoli v Izoli in Gorici in delav<:a.— trgovskega poslovod-okraju kar malenkost. tečaj za visoko kvalifikacijo v tr- ~ 12 koprskega okraja uspeš- no opravilo 38 kandidatov in le 5 oseb ima popravni izpit iz enega predmeta. Skupni rezultati tečajev iri' izpitov kažejo, da je Okrajna trgovinska zbornica v celoti izpolnila svojo nalogo, saj je več koti 70 nas bo osrečila s svojimi oddajami, tudi mi ne bomo več obračali svojih anten proti zahodu! ■Tože Tavželj, Sečovlje 77 IZ POSTOJNE potrebna bi bila predavanja o bokbi proti fašizmu obisk tržaške kpi _ . , „ . . osebam omogočila in pripomogla Vse krajevne organizacije Zveze Saclj^Tpf1'v^Sl do strokovne usposobljenosti! za borcev NOB na Postojnskem so Na zadnji seji tržaškega občinskega ijani je imela razgovore s predstav- delovna mesta, kl Jih zasedajo. Že imele redne občne zbore. Ude- Sal^kakrT z0 organiziranjem ^etat^ ^ečjfhlo^S ™P°fnjaino. bo zbornica ležba je bila nadvse zadovoljiva predavanj za orisanje fašizma in bor- skih organizacij po Sloveniji bivšim borcem- in aktivistom tu- in zato SO bile razprave o dose- be proti njemu. Po njegovem mne- di v bodoče posvetila vso skrb in danjem delu kakor tudi o prihod- ziaUBtrmiadiniedki'ajnoj3raln? elementi Prešernova proslava pozornost in jim -s prirejanjem njih nalogah živahne in plodne. zastruDijajo z' iaf.no propagando. Na Slovenska prosvetna zveza bo pri- ustreznih tečajev, seminarjev, in Zadnji zbor članov ZB na Po- njegovo vprašanje je tržaSki podžu- redila v nedeljo popoldne Prešernovo . predavanj vsestransko pomagala stojnskem pa je bil minulo ne- pan dejal, da bo ta predavanja orga- proslavo, na kateri bodo sodelovali pri niihovem narlalinipin cl-vn- rlpHn w pnclnini l--w c-^ niziral kulturno-umetniški krožek ln združeni moški zbori z Goriškega, ' 3 „nadaljnjem stlO- Cleljo v Postojni, kjer se je zbralo da bodo tudi finančna sredstva za- mešana zbora Iz Opčln in tamburaškl Kovnem izobraževanju m napre- 300 članov mestne organizacije gotovljena. Predavanja se bodo zače- zbor s Proseka in Kontovela. dovanju. D, Čižmek Zveze borcev, la predvidoma v marcu. tr55acani zbrali nad milijon lir Nabiralna akcija Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Dalmaciji je bila te dni zaključena. Skupno so Tržačani zbrali 1,074.300 lir, na Goriškem pa 75,000 lir. vidali sprašuje Poslanec Vittorio Vidali je poslal ministru za prosveto pismeno vprašanje, če bodo veljali predpisi o natečajih za vzgojiteljsko usposabljanje, ki veljajo na italijanskih šolah, tudi za učitelje, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim Jezikom na Tržaškem in Goriškem. Urejuje uredniški odboi. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-dašUJa. Izhaja vsak potek. Izdaja ,CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170 ln 291. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 800 din. za inozemstvo 2.200 ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun G02-11-1-181 pri podružnici NB -Koper. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek in kllšeli tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne ČZP Ljudska pravico LJubljana. Pogled Izolčanov, predvsem tistih, ki želijo udomačiti turizem tudi v tem obmorskem kraju, je bil že lep čas usmerjen na idealno razgledno točko Loreč, ki s svojo višino dominira nad morjem in mestom. Strm vzpon na glavni cesti med Izolo in Stru-njanom, kjer v poletnih mesecih hrope v obeh smereh dnevno stotine vozil tujih in domačih motoriziranih nomadov, prav prijetno ublaži ta prehodna višinska točka, kjer so pred dnevi začeli z gradnjo sodobnega gostinskega objekta. Prvotna zamisel, da bi zgradili na tem mestu nokolikanj boljšo gostilno s folklornim obeležjem, se je razrasla v velik načrt, po katerem bodo z investicijo blizu sto milijonov dinarjev s pospešenimi deli že letos julija predstavili tujim in domačim gostom lepo restavracijo s kanaci-teto najmanj 240 sedežev: 50 sedežev v restavraciji, ostalo pa na lepo urejeni terasL LOREC NAD IZOLO V LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI Bi m,a Ob restavraciji se bo nekako v začetku druge polovico polletja bohotil, že smotrno urejen avto-camplng s kapaciteto okrog 400 avtomobilov. Vsekakor gre za načrtno, delo, kajti avtocamp bo nedvomno pomemben sestavni del te turistične točke. Vendar s tem še niso zajete vse postavke obsežnega načrta, ki obeta1 Izoli afirmacijo tudi na področju turizma. Sicer pa — kdo ne bi razumel in hkrati podprl njihove pobude, saj je znano, da se od motoriziranih kolon letovi.ščarjev le malokdo odloči za stransko cesto v Izolo, ki je bila vsa leta zgolj prehodna točka turistov, In zato je Loreč nad Izolo toliko 'pomembnejši in vsakdo, ki pozna to mikavno razgledno točko, bo 'rad nntrdil. da se Izolčani niso ušteli, ko so se odločili še za drugo fazo gradbenih del. Namreč za motel, ki bo dvignil v. očeh vseh turistov vrednost tega bodočega zatočišča motoriziranih nomadov. Vendar tudi to ni vse: nad.cesto, ki bo povezovala restavracijo z glavno prometno žilo, bodo zgradili nadvoz, ki bo s pridom služil domačinom in okoličanom, na katere računajo predvsem v zimskem času, in seveda vsem, ki bodo parkirali na lepo urejenem parkirnem prostoru onstran ceste. Naj omenimo še skrb snovalcev togn načrta za ljubitelje romantičnega okolja: stopnišče s ploščadmi, ki bo ljubiteljem peš-lioje skrajšalo pot do morja. Tako je prav: investitorji, ki nastopajo s svojim deležem v zaporedju — zvezni in republiški sklad 50 oziroma 25 odstotkov, ■ostalo izolska komuna — niso pozabili tudi na zaposleno osebje, ki bo Inhk o imelo v veliki meri zaslugo za afirmacijo te turistične točke. Zgradili bodo namreč več stanovanj za zaposlene, tako da bi zares težko našli vrzel v tem široko zasnovanem načrtu. (bb) P?*3 sa ' Ce bi se lani poslovanje v sežanski zobni ambulanti ne bilo končalo z deficitom (izgubo oziroma primanjkljajem), bi se nemara nečedne razmere še nadaljevale Toda ob _tako živahnem in nepretrganem »prometu« v zobni ambulanti bi se tudi najbolj preprosta glava vprašala: taksen promet m vendar konec leta izguba? Dokler je vodil zobno ambulanto dr. Sramel ni bilo ob koncu leta deficita. To da misliti. Sicer, pa zakaj bi plesali okoli vrele kaše? Sezimo brez ovinkov naravnost v Skl°Na zaslišanju so zobozdravnica zobne ambulante, zoboteh-nica in instrumentarka izpovedale, da so se dogovorile, kako se bodo v ambulanti »na primeren način okoriščale«. Najsi Kakorkoli nizamo in obračamo motive za takšen dogovor, se ni^rnoč izogniti vtisu, da jih je v to zavedla želja (najmileje rečeno) po visoldh, še višjih dohodkih-in zaslužkih. In vendar so znašali povprečni mesečni dohodki zobozdravnice 80.000 dinarjev, zobotehnice in instrumentarke pa od 40 do 60 tisočakov. Premalo za Sežano? ... i Razgovor z desetinami in desetinami pacientov polagoma, toda popolnoma jasno odstira zaveso, kako so stvari potekale po tem »dogovoru treh«. V ambulanti so zobozdravstvene storitve zavarovancem zaračunavali Zavodu za socialno zavarovanje, razen tega pa so zavarovanci še iz svojega žepa dopla-čevali (eni več, drugi manj) za-storitve. Da ne bo nesporazuma: možni so primeri zobozdravstvenih storitev, ki jih zavarovancem plača Zavod za socialno zavarovanje, kar pa je čez to, gre na račun pacienta. Ce pacient n. pr. želi specialno storitev_ itd. V redu. Toda zneski, ki -jih iz svojega plačajo zavarovanci, bi morali biti evidentirani kot dohodek ambulante. Ob pregledu ,pa se je izkazalo, da o mnogih teh zneskih ni ne duha ne sluha. Bili so pač osebno razdeljeni po »dogovoru treh«. Doslej je že nad 30 pacientov izpovedalo, da so storitve plačevali »še posebej«. . - ^ . - - . --.i V ambulanti je, tako vsaj nedvoumno dokazujejo izpovedi ljudi, močno cvetela tudi zobozdravstvena služba »na lastno pest«, torej zobozdravstvene storitve nezavarovancem. Teritorij za te storitve je bil obširen, daleč čez meje sežanske ko-.mune. A tudi iz Trsta je prihajalo precej »zobobola« v sežansko ambulanto. Kako je ta praksa potekala, ni mogoče opisovati. Kako so se te storitve zaračunavale in plačevale, je zadeva zase, ki jo bo treba razčistiti. Med zaslišanimi privatnimi pacienti je n. pr. neka pacientka -iz. Šmarij pri Sežani, ki je znosila v ambulanto okoli 30.000 din. S- potrpežljivostjo se bo dalo precej teh stvari razčistiti, popolnoma vsega pa verjetno niti ne. Prizadete priznavajo sicer določene zneske, ki so si jih razdelile, do zadnje pare pa menda v tej zadevi ne bomo prišli na čisto. Težka bo v tem primeru presoja, kako kvalificirati posamezna dejanja, kot n. pr. uporabo ambulante za takšen način zobozdravstvene prakse, kako kaže račun uporabe materiala, kako je z materialom, ki je prihajal iz Trsta itd. Popolnoma nemogoče je razumeti zobotehnico, ki je že ob primeru bivšega zobozdravnika v Divači sodoživljala podobno polomijo v divaški zobni ambulanti. Takrat je bila sicer oproščena, medtem ko se je zobozdravnik, pogojno obsojen, lepo umaknil, kakor vedo povedati V Divači, v Tržič. Ali divašlca »šola« ni nič zalegla? K razmeram v sežanski zobni ambulanti je vsekakor treba dostaviti še naslednje: Ne gre samo za to, kako je potekal in se materialno uveljavljal »dogovor treh«. Ta plat bo bolj ali manj razčiščena, ko bodo končane vse poizvedbe, opravljeni nadrobni pregledi in zadeva finančno dokumentirana. Razmere in praksa v sežanski zobni ambulanti so značilne tudi še po nečem drugem, kar so posebno grajali občani na zborih volivcev in sestankih SZDL. Kar zaporedoma se -namreč oglašajo' občani, zlasti zavarovanci, ki niso in niso mogli »priti v ambulanti na vrsto«. Govoril sem s tovarišico, -ki se je v ambulanti prijavila /zastran zob 5. já-nuaTja .1961, a do. danes še ni prišla na vrsto, 'kljub temu, da se je bila neštetokrat javila in moledovala ter celo poslala pismeno urgenco. Resda so križi in težave z zobozdravstveno službo malone povsod, ker je hudo obremenjena in čakanje tako rekoč neizogibno. Toda, če ljudje čakajo po celo leto in sploh ne pridejo na vrsto, to da misliti. Ob takšnem primeru se da malone upravičeno postaviti domneva, da je bil sam sistem dela takšen (pridobitniški), da je postavljal občane v neenakopraven položaj. Zastran tega in sploh zaradi vsega, kar se je dogajalo v ambulanti, pa je naravnost nemogoče razumeti lahkotnost in naivnost, ki veje iz zagovora in opravičevanja treh prizadetih, češ: »Saj to ni nič posebnega, to se vendar dogaja povsod.« (ž) Bognedaj da bi od vsega začetka kdorkoli stvar krivo razumel. Popolnoma in od vsega srca se strinjamo, da se učenci, ko pridejo v šolo, čedno preobujejo v copate. Koliko lepše in bolj zbrano je potlej v šoli, kakor bi bilo, če bi učenci po razredih in hodnikih cokljali v vsakdanjem obuvalu. Kajpada: ne strinjamo pa se s tem, da nekega dne tej in Jej učenki »izginejo«. copate, kakor se je bila dogodilo na sežanski osemletki. Iskali so in povsod pretikali za copati. In končno so staknili učenko, ki je segla po tujih copatih. Zastran teh nesrečnih copat je nastal na šoli hrup, ki je segel čez šolski prag. In po Sežani so tu in tam koj začeli šušljati. V šoli pa. so stvari potekale, kakor pač potekajo ob takšnih primerih. Najprej zasliševanje, potlej priznanje. Kaj zdaj? Kaj z učenko, ki je segla po tujih copatih? Bilo je 11. decembra 1961: Ta dan je imel sejo občinski svet za šolstvo. (Seveda ne zastran tistih šolskih copat.) Ali na seji navzočega upravitelja osemletke so vendarle v zvezi s šušljanjem po Sežani, da bodo za tisto nesrečno učenko segli po najostrejši kazni, opomnili, da bi bila izključitev proti postavi. Toda še taisti večer se je sešel učiteljski zbor. Dneuni red: takojšnje ukrepanje .proti učenki. Kako je potekala razprava, ne vemo. Vemo pa, da je slednjič prišlo do »bojneaa glasovanja«. S 14. proti 7, tako nekako, je bilo izglasovano, da za deklico na sežanski osemletki ni več prostora ter bo morala na »prešolanje«. Upraviteljstvo je poskrbelo v dogovoru z divaškim upraviteljstvom, da pojde učenka na »prešolanje« v Divačo. ' Deklica je ostala doma. 'Namesto nje je prišel v šolo oče, »Tako je sklenjeno,« so mu povedali in ga skušali potolažiti, čes da so za deklico poskrbeli, da ne bo ostala brez šole. Nazadnje so mu celo izdali pismeno potrdilo o sklepu večine učiteljskega zbora. Doma je napisal pritožbo proti sklepu večine učiteljskega zbora, o pritožbi je potlej razpravljal šolski odbor, oddelek za splošne zadeve in družbene službe ObLO pa je upravitelju osemletke poslal pismeno obrazložitev da je sklep nezakonit, naj ga razveljavi ter naj učenko pokličejo v šolo, Niti to niti več ustnih intervencij Upravnega organa m zaleglo. Upravitelj je vztrajal pri svojem. Dnevi in tedni so tekli vse do seje Sveta za šolstvo, ki je o zadevi razpravljal ter končno razveljavil sklep večine učiteljskem zbora. Hrup se polagoma pomirja. Učenka, kl je v šoli prvič zagrešila hudo re c, je zamudila, dober mesec pouka. In? kn^rni- da Zal<0n V ČJCn?' ki govori 0 wstah ukrepov in kazni proti ucencem, predvideva kot zadnje »prešolanje«. Toda v sežanskem primeru je treba najprej ugotoviti da je šel upravitelj z večino učiteljskega ZbL ndL dnkbLga in pravnega organa za šolstvo, mimo njiju pri sto.jnostUnvloge. Niti sen i posvetoval s šolskim odborom ki je o 'adevi razprav j al šele na pritožbo očeta in kl jè izrekel mnenje ma v primeru s tistimi copatami, upoštevaje vZ okolTZ îê ne (tla V "T 11" î?m" teh medsebojnih odnosih (Sola — šolski oobor — občinski svet za šolstvo) ki jih uma- E28S°,^ pravnm^ed i c a- konitost sklepa večine učiteljskega zbora ru " '"n. konkrelnm prime- ZZÚXo jsssss ssa-ssts^ - % S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V POSTOJNI v © i © Zbor proizvajalcev ObLO Po- vov, čigar pravilniki so bili v Etojna je na sobotni seji razprav- razpravi. ljal o nadaljnjih šestnajstih pra- Po prečitanju poročila, ki ga je vUnikih o delitvi čistega in istem sestavila posebna komisija za družbenega standarda z delom v pokritih gredah, da bi pravočasno pripravili sadike. Ce bo vreme ugodno, jim plan ne more zatajiti OB RAZPRAVAH O PRAVILNIKIH ZA DELITEV ČISTEGA IN OSEBNIH DOHODKOV NA HRPELJSKEM POBOTANJE »Jadran« v Postojni, ni uzakonil Na seji je bilo hkrati večkrat s pravilnikom in niti sporočil sta- poudarjeno, naj kolektivi takoj, lišča o priporočilu zbora, ki pra- bodisi na osnovi priporočil zbora vi, da naj kolektivi okvirno de- ali na lastno iniciativo, začnejo lijo sredstva, ki jih namenijo za izpopolnjevati in vsebinsko bo- lastne sklade, v takšnem razmer- gatiti pravilnike, če nočejo, da ju: 70 odstotkov za razširjeno re- bodo postali mrtvi instrumenti produkcijo, 15 odstotkov za stan- ali celo cokla v uresničevanju dard podjetja in preostalih 15 od- delitve dohodka po delu v vsak- stotkov za nadaljnji razvoj obče danji praksi. Številu pravilnikov o delitvi oseb- pregledam "aj^Hzo pravilnikov T družbenega standarda v komuni, Na sobotni seji je bil zboru pro- nih dohodkov v gospodarskih or- notranji delitvi, so odborniki in Udeleženci seje so hkrati ugo- izvajalcev predložen tudi podro- ganizacijah postojnske občine, drugi udeleženci seje živahno po- tovili, da o priporočilih, ki jih ben pregled doslej sprejetih pra- Seji so prisostvovali tudi člani segli v razpravo. Ugotavljajoč, da naslavlja zbor proizvajalcev pod- Jimikov v postojnski občmi. Med predsedstva ObSS Postojna ter je že noj:ekel enomesečni rok od- jetjem, razpravljajo pretežno za štirimi kolektivi,• ki do 1. febru- Na vrtnarskem obratu Kmetijskega kombinata v izon so letos za dva meseca predstavniki delovnih kolekti- kar je zbor proizvajalcev pripo- zaprtimi vrati le organi uprav- ga §e ftucff^m^?^ S" ML? ¿ffiTiS* ¿Seii.foiSSttSfS^tSSSilS __:__ ročil šestim kolektivom, naj raz- ljanja, namesto da bi o njih pred- aeiavo, je tudi Jamska restavra- zorait. sedaj hite - —- '--'--■ - merja delitve ter druge pomanj- pisno razpravljali najprej celot- clJa v Postojni. A. Miklavčič kljivosti v sprejetih pravilnikih ni kolektivi ter se Drvi izrekli o dopolnijo odnosno izpopolnijo, so umestnosti priporočil, odborniki vprašali, kako se pri- ' Zbor proizvajalcev je na sobot-poročila izvajajo. ni seji nadalje razpravljal tudi o Predsednik ljudskega odbora vsebinskih in formalnih pomanj-Adolf Gerželj jim je pojasnil, da Hiivostih v sprejetih pravilnikih. Te dni je Zvezni izvršni svet d05516.1 kljub preteku zakonitega Medtem ko o nravilnikih Ljudske sprejel odlok o pobotanju dolo- . 3 še "°beno od šestih PodietH kina Zarja, perutninar- čenih dolgov in terjatev med go- sP?ročll° zboru svojih stališč, zavMa »Kras« Neverke in spodarskimi organizacijami. Od- "i^atiJg®,daJ"«' «» kolektiv, ra- KZ Postojne ter Pivka ni imel Te dni je imel zbor proizva- Komisija, ki je poročala o no- delitve čistega in osebnega do-lok v tem smislu je bil napovedan ometa »x\anos« in kavarne pripomb, je izglasoval nrmoročila jalcev hrpeljske občine prvo sejo tranji delitvi dohodka v gospodar- hodka, vendar pa imajo nekatere že lansko leto in smo predvide- ' ~ ■ različne vsebine za tale nodietja: v tem letu. Obravnaval je poro- skih organizacijah, je v svoje po- pomanjkljivosti. Nobeno izmed vali, da bo tudi že konec lanske- vreme p°dlet.ie »Javormk« v čilo o notranji delitvi dohodkov ročilo zajela samo štiri gospo- podjetij ni predvidelo sklada za ga leta sprejet skupno z nekate- za Cas od s. do ig. n. 1962 Pivkl' «anos Postojna, Tobak Po- gospodarskih organizacij, realiza- darske organizacije: KZ Žabnik, kadre, čeravno nima nobeno rimi drugimi odloki, katerih na- v tem časovnem razdobju lahko st.°^na' Transavto Postojna, Grad- cijo družbenega načrta za leto trgovsko podjetje Timav, gostin- strokovnjakov na prebitek. men je zlasti urediti kreditno- ^ Juf' S-®, 'I"3-. kra!evna pekarna 1961, predlog o združitvi manjših sko podjetje Jadran in podjetje KZ Zabnik-Kozina ie za vsa monetarne odnošaje v našem go- s^sIb^^oplej^temUratSre13 in ^a. gostisči Snežnik in Pri lov- obrtnih delavnic in podjetij v eno za rezanje In predelavo lesa Je- deovna mesta določila fiksne po-spodarstvu. s tem v zvezi W tudi otoplitev v ^ 'Jna. Fotoservis Postoina, samo podjetje ter poslušal poro- ka. Ugotovila je, da so pravilniki sta°ke Osebnih dohodkov od Odlok, o katerem govorimo, pa Mmorlu b° ^os oRa delavnica Plvka čilo o delu in ugotovitvah komi- v bistvu dobri in da predstavlja- gj» «to «SS Osefni dohodki brez dvoma ni med najvažnejšimi dostojna. sije za pomoč opekarni v Obrovu. jo napredek pri uveljavljanju v upravi predstavljajo le 18,67 na področju urejanja omenjenih itj» Dn«,rrm odstotka celotnih osebnih dohod- PRAVIJO PROIZVAJALCI K STANJU NA KMETIJSKEM KOMBINATU KOPER kov. V pravilniku je stimulacija zagotovljena le za finančni uspeh ekonomske enote in KZ kot celote, ni pa meril za ocenjevanje uspeha dela in prizadevnosti posameznih delavcev. Glavna napaka v pravilniku o delitvi čistega in osebnega do- odnošajev in sploh na področju našega gospodarstva. Pričakujemo le, da bo prinesel nekoliko več jasnosti in da bo v prvi ursti vsaj delno odvil zamotan klobčič, ki mu pravimo medsebojno kreditiranje. Ko bodo gospodarske organizacije medsebojno pobotale dolgove in terjatve, nastale do 31. decembra 1961, in ki so nesporne pa tudi neporavnane, se sorazmerja v denarnih odno-šaiih bistveno ne bodo spremenila, samo znižali se bodo saldi medsebojnih dolgov in terjatev do višine tistih, ki bodo tako pobotani. Odlok predvideva, da mora biti postopek pobotanja izvršen preko banke, in sicer v času od 20. februarja do 8. marca letos. Tehnične podrobnosti za izv.janje odloka bo predpisala Narodna banka in do danes niso znane. Brez dvoma bo potrebno pohiteti tako z izdajo predpisa kot navodil in postopka, če naj bi bilo vse izvedeno v omenjenem roku. Prizadetim gospodarskim organizacijam ni useeno, če se pravočasno pripravijo na izvršitev predpisa. posebno še, ker pade v čas, ko morajo urejati m.nono druni.h vprašanj, med njimi zlasti tista v zvezi z zaključnimi računi. V Km.etijski kombinat, ki se razteza površinsko v vseh treh obalnih komunah, smo v desetih letih vložili ogromna družbena sredstva in v to zemljo zakopali obilo truda in znoja Po desetih letih pa še vedno ' " " i, k; „..-x i i j t. hodka gostinskega podjetja Ja- S?lol^Čf^L31.', dTaJlí° n?°.rain0_p0sa,dlti med T1"81? bre" dran je v tem, da določa, naj se ES1 ^ 1 marf" Sk0Vih "Tdov r,etaS°> £eprav vsa sredstva norabijo za osebne «i tt,*-U * -7 . . , . KaJ spiememlo, ko bo ekonomska smo predobro vedeli, da bomo z dohodkp in da l^hko dplavelri ZJ,*t J liT^J^J^LtV.^ f™ta dobiIa syoja_zakonita dolo- zaščitnimi škropivi uničili ta pri- svet delav.ki napovedovali načrtovalci, strokovnjaki med njimi celo visoko 5 "u • 7, . fln,1 SKroplvl ™n ta -Dn" svet po potrebi določi višino kvalificirani. Na posameznih površinahgloboZpreora^h si kStin?e?S mesec Vo ^ ZelerlJ.avf- sm° se sredstev za sklade. S tem pa je sicer v zadniih dveh tr»h «„ ll* j/toooreo preoranm, se kajti pretekli mesec, ko so delav- sicer morali ukloniti, toda v bo- ogrožena "razširiena renrodukeiia zaan^in dveh, treh letih ze kaze dobra rodnost v vino- ci načeli razpravo o osnutku pra- doče želimo, da bo naš glas tudi ° razširjena reprodukcija gradih in nasadih zgodnjega sadja v glavnem"'breskev"'Na vilnTv-mV Q°Ce Qa1 00 ,naS ,glaS, tucU in obstoj podjetja. Delovna me- nekaterih posamezni potršinah,t'sč pfaTtako Se mtS ve^na ' postavk ^zgrSen^ ^ * P°d°bmh ^ ^ sta 50 oce^vali po toCkah' To jonske naložbe, pa je že popolnoma očitno, da bo treba neka- osnovi tere kulture opustiti ali pa so jih že morali. V taistem hipu —V Ljubljani so sestavljali T'"xY""V i, • . „ _ , seveda ni jasno, na. čigave rame bo padlo breme vloženih osnutke naš^h sLoupravnih in °brata ^ žlovek dobi vtis, da so skladiščnika in pomivalke Oseb- družhenih »»^t»,, Ar„ ua „„ .. ------■ , - ? bdinuupidvnui in Vsaj tukaj gospodarji položaja na ni dohodki delavca so odvisni * pa so opravili površno; n. pr. Na upravnem sedežu izolskega enako so ocenili delovno mesto družbenih sredstev. Ne da bi se spuščali v presojo, na kakšen gospodarskih nrednisov mmpctn "^J. "-"^J 6^youarji ijoiu«uja na m uunuuiu ueiavca- so oavism ^ ....... - ak hektar i?S?svoph dvainpetdesetih hektarih od finančnega uspeha obračunske obisku ekonomskih enot posameznih obratov, da so delavci in delavke način bo rešeno to hudo breme,, ki pritiska na vsak hektar da bi to bil rezultat našega skup- neKiarin oa ima zemlje kmetijskega kombinata, ugotavljamo ob svojem obisku nega dela na kombinatu Seveda zeml;,lse- Lep pisamlskl Prostor enote ln ne od ekonomske enote. ™ „ ___-»t- ^ , , z velikansko železno blagajno, na Vse pristojnosti so ostale Dri ni bilo nič s sprejetjem teh pred- njej zloženi fascikIij mape samoupravnih organih, tako da je prepolni delovne volje in vneme. To je sicer za dobro gosvo- pisov, kajti našo ekonomsko" eno- TT"* 4 x. darnost .na tako razsežnem kmetijskem posestvu eden izmed 'k, želimo postaviti zare^na trdne ~+T°rem po?treSl niti najbolj dragocenih pogojev. Vse pa kaže, da delovni Ijuaie temelje ustrezne naTim Doeoiem 2 T™, podatko1? splosneSa _ z «so to vnemo niso v obdobju delavskega samoupravljanja - se Vene^^ spodarskega značaja. Knjigovod- mogli za dober ekonomski razvoj kmetiiskeaa komhinntr, nr ^rL stvo str°g° centralizirano na Izoli, naročilca grmade salonitnih -------------„i?žL.,reil3?Keg* „K°™bj.nata prihodnost kombinata tovariš upravi> je prizadeto dejala evi- ploSS, katerih uporabnost in ko- dentičarka. Tole lahko pogledate! rist za posestvo je še danes ugan- Na mizi leži popisan list pa- ka. Da, mape in naročilnice. In pirja z naslovom: Finančni rezul- evidentičarji. Brez jasnega pre- tati po liulturah za leto 1960(!). gleda nad gospodarjenjem za vse Da, to je vse, kar so lahko zve- proizvajalce. Pa le ne gre drugače. Vsaj se- še tako, da je moral trak- obrata I. s svojim pre- luknjanim hladilnikom na pot v . , .. , f - -------- n« — naKo — in da to ni bilo ---- Vx "«J ««a nauanu.ie: — uim Don ute- mehanično delavnico kombinata drugih odnosajev v gospodarstvu, pričakujejo, da beseda o gospo- naiboiiP L ° "IJlv l m kaj-, ne',Potem ^eljujem naročila, tem manjši so z dodatnim denarjem (iz skupne Ko je bilo doslej možno prosto- darjenju in samoupravljanju ne "a^bolie1 ~ sjno zvedeli si tudi ne bomo pustih soliti pa- izdatki. Letos se na primer želi- blagajne, kajpak') da je postre- voljno pobotanje, smo večkrat bo samo beseda, ampak da bodo takole bezn° !ele Pred nedavnim meti, kaj in kako naj delamo., mo znebiti vseh zalog gel mojstrom z l trom bollšeM naglašali, da bi bilo potrebno mogli poslej, povezani v posa- ~vs„e„ ^ odločno zavzel za svoje Tako so na primer na upravi od- Živela birokracija' Kam si pri- Nujnost usluge ie nTmreč moč vsaj za ureditev starih medseboj- mezne ekonomske enote, tudi re- stahsce mladl dela^c. ločno vztrajali pri zahtevi, da peljala, denimo na oSu II v Stopi« edtaote tako nih razmerij predpisati prisilno snično svobodno gospodariti v _______•__ pobotanje. Slišati je bilo pred- lastnem in v interesu družbene log, da bi se ustanovil poseben skupnosti. kompenzacijski zavod, ali pa da Težko je na5eti besedo na naj. bt ena izmed bavk^ prevzela tudi bolj boleči točki. Toda Milan ta- posel. Toda splosno je mnenje Brečevič, eden izmed najbolj da pomeni odlok le prvi korak marljivih delavcev na tem obra-naprej m da moramo pričako- tu, zagovarja prvi svoje stališče: ttlJf Z°d/°i]U razv°zla?."-W - Želimo, da bi se naše ekonom- klfltlIa: ske enote gospodarsko kar naj-nja zlasti ptedpise o ureditvi dol- prej osamosvojile. Se pravi, več gov, ki jih dolguje negospodar- besede pri upravljanju neposred-stvo gospodarstvu. Višina teh pa nim proizvajalcem.. . (Nadaljevanje na 10. strani) spričo centralistične uprave priložiti tudi svoje odločilne demo- Vesel kratične besede. Sicer pa naj kmetijski delavci o tem sami tj- * j u • , , spregovorijo. ° lem sami Kot da bere pomisleke prisot- nih o večji osamosvojitvi eko- V strunjanski dolini, kjer ima dva skupna sestanka, kjer smo S.0I?}fkih enot' de Breševič: — izolski obrat I svoje nove bresko- navadno lahko slišali nekaj šte- Kollkor mi je znano, se nam naj- ve in trsne nasade, delavci in de- vilk, nasvetov in ukazov ljudi z man^ sPlača živinoreja. Ce bi bila deli tudi proizvajalci na tem (bbl / FINANSIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZA VA ROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV dosega 300 milijard, in ker so sredstva v večini primerov zamrznjena pri politično teritorialnih enotah, bo treba v ta pro-blem poseči popolnoma drugače, ^t^J-rT^ AveseLon} če ga hočemo rešiti. Napovedani °tlk ttlstlh dvanajst ie, da bo tudi to vprašanje, ki hj0n0V lnvestlclJ' s katerimi bistveno vpliva na naše kreditno Kot iskra preskoči beseda na sogovornika Antona Gregoriča: — Ko smo se ondan z našim delovodjem Milanom Veselom te- mi- so Te dni razpošiljajo občinske upravo obremenjeni naši breskovi nasa- za dohodke plačilne naloge za akon- prl 9,860 , S°sPcf.. ; se b0 pobral samo v I. tromesečju zavarovanca, v našem okraju pa samo hodka, .... - ... ---- .... Setka. lotnšnjraa leta Tako lahko bosta Še ostali dve tretjim letos, medtem ko Je premija v znesku....... J u , nasada začeli vračati vloženi de- 2-soo dinarjev na gospodarstvo samo prPdvUlevamn. da bomo v pri- nar in trud b J hk . akontacija ter bo moral okrajni IJud- hod.nie dosenli večio disciplino v *mo na zeleni w?i skl odbor dolo6it1, kaIt0 50 b0 ta - ____________„_ finančnem pos^vaniu ao°riodar- Ji--« premija plačevala, to Je ali bodo pla- LRS 3,412 dinarjev, v koprskem okra st.va in neaospodo.rstvn. in dn nam Mladega Romilda Fermo očitno ^IL^s.Lk^?-tiiskltproiz^a3alci.ena' J" ,pa 4'18„?lna,r3ev- Pri te«m pa 50 .__, . , .... ' . : V 5,,i: -„L,: TT„v. . , ' u -U1-L-, Ko premijo, ali bo ta odvisna od ve- znatne razlike 5o na območju posais potrebno le vred'ti kar zuil. nekal več. kako po najbližji likostl posestva, ali se bo plačevala meznlh občin v našem okraju, kar Je je neurejenega iz prejšnjih let. potl dohiteti ostale gospodarske P° številu družinskih članov, ali de --------- ■ - ■ — 2.GGG dinarjev. Kmetijstvo v našem okraju bo z Prav tako so razlike pri Izdatkih, odvajanjem 2,7 Vi prispevkom prispe- Tako so znašali v letu 19G0 izdatki na valo za kritje omenjene zgube le ca. enega kmetijskega zavarovanca v desetih letih nad 700 milijonov dinarjev). In vseh teh pridobitev smo deležni vsi državljani. Menim, da bi bilo treba te sestanke -Ž1- organizacije, ki so S samouprav- loma en in deloma na drug način l.ian.iem Že daleč nrpd niimi- _ !-Pd.' Za 1?rltle potreb sklada Je tre- bo kritih iz republiškega sklada. Prav gotovo Je taka obremenitev naSih kmetijskih gospodarstev občut- S^e^JT^S01051^" ga 56 Prav°zaradl ^g°a le "upraTni^oS izdal omenjeni sklad. sklada 0 teh vp^j^ & večkrat re- 25 milijonov din, ostalih 49 milijonov Re bolj popestriti. Razčistiti bi morSl vprašanje vloge kmetijskega proizvajalca pri organizaciji zdravstvene službe. Ali ni kmetijski proizvajalec življenjsko zainteresiran za to, da je naša zdravstvena služba kvalitetna in da ostaja v mejah naše finančne zmogljivosti? Kmetijski proizvajalec Ijanjem ze daleč pred niimi- _ l,ptV Za 1?rlt3e potreb sklada Je tre- Zaradi razširitve in podražitve sno razpravljal. Se več, ta razprava ... „ ^ Doslpi 5rnn impll „a i J' ";, lz naslova Premije zbrati v letu zdravstvene službe so sicer deficitni Je prišla že na občinske odbore SZDL £lan ,svetov zdravstvenih zavodov, uosiej smo imen na leto največ 1962 ca. lOG milijonov dinarjev, kar vsi okrajni skladi v LR Sloveniji, in pričakovati je, da bo šla navzdol kJer Polnopravno odloča o delovnih . , . _____r\rn o-r i »n i Vi r» Tdriircttronili do osnovnih organizacij SZDL ter na Pripadniki postojnske garnizije JLA so priredili minuli ponedeljek v Kulturnem domu v Postojni zabavno glasbeni večer. Več kot 600 obiskovalcev te uspele prireditve je navdušeno in odkritosrčno pozdravilo nastopajo-če in marsikdo si je mislil: »Ali ne bi bilo prav, če bi klubska sekcija postojnske Svobode prire- mm v;- *■• n; programih, o cenah zdravstvenih sto same1 "zbore* k7nTtîjskïhJ p"roi*ivajaîcev" ^tey, daje soglasje k pravilniku o .___V . . J ..K .. i. rleHf.vî nQAlirtïh rlnllnrllínv. nliravTinv.l lal nekatere variante, s katerimi bodo njegovi člani stopili pred kmetijske ^•rv^-oj™ ker končno bodo morali le-tl odločiti, v■ :. 1 v kakšni obliki bodo to premijo pla-v čevall. Upravni odbor sklada je izde M IMtu Itmuiljsnb MIIT^ ïfrï proizvajalce ter so bodo pogovorili nIKa 1CQ- delitvi osebnih dohodkov, obravnava predloge, pripombe In opozorila državljanov glede dela zavoda, odnosov zdravstvenih delavcev do bolnikov, daje predloge za imenovanje uprav- o teh vprašanjih. Nobenega dvoma nI, da bo okrajni ljudski odbor, ko bo o tem sprejel dokončni sklep, upošteval predloge kmetijskih proizvajalcev. V vsem dosedanjem našem razlaga- V to plat svojih pravic se naši kmetijski proizvajalci le nekam oprezno spuščajo. Razumemo, da so ta vprašanja često zapletena, vendar se bo treba z njimi seznaniti. Po naših občinah so zdravstveni zavodi, za poslo- nju pa smo obravnavali vprašanje vanje katerih ne prispevajo samo in- samo z ene plati, to Je, kaj zavarovanec dft, nismo se pa vprašali, kaj dustrijski In drugi delavci, pač pa čedalje bolj tudi kmetje. Zato bo zavarovanec za to dobi, ali Ce gremo morala sorazmerno s prehajanjem teh dila takšne'večere tudi V drugih B^čevifi nfa^da11^^S?»« £VtlPI,Kte6a kmetijskega kombinata Romild Fermo, Anton Gregorlč in Milan naseljih postojnske občine?« °Vl6 praViJ°' da *e Vl°žen dcnar v ^^ospfdarTem oMio^obrestorati^6^^1 naSad1' v tem °koIJu mora dobrln' šo dalje: kaj je že dobil ln kaj bo 5c dobil. V tako omejenem sestavku pa je to t"~'-o povortaf.1. TitrJi ni to n,?',-.cn tc^a članka. O tem bi morali bremen na kmetovalce rasti pri njih tudi zainteresiranost za poslovanje teh služb. . . . BOGOMIL BITE2NHC GOSPODARSKE AKTUALNOSTI NA HRPELJSKEM O O O Preteki; teden je zasedal zbor predlog združitve treh obrtnih portnega traku za prenos opeč- cev dokaj visoko in neproporcio-prolzvajalcev Občinskega ljud- podjetij v eno podjetje. Gre za nih korcev na sušilnico ter pod- nalno. Kolikor bodo opekarni Skega odbora v Hrpeljah m v Kovaško-kolarsko-mehanično de- stavkov za korce. Navedene zagotovljena investicijska sred- šcsturni razpravi pretresel gospo- lavnico, obrat Lame in zasebno manjkajoče investicije so nujno stva v višini 68,958.000 dinarjev, darsko stanje občine na podlagi kovinsko obrt Srečka Pahorja, povezane z nemotenim procesom bo lahko pričela meseca marca z ocenjene realizacije občinskega Novo podjetje bo poslovalo v pro- proizvodnje. Za upravno poslopje redno proizvodnjo. Zbor proizva-družbenega plana za preteklo le- štorih sedanjega obrata Lame v je bilo predvidenih 9,668.000 di- jalcev priporoča, naj bi komisija to. v osmih gospodarskih pano- Hrpeljah, ustrezno povečanih in narjev. Vrednost do sedaj izvrše- za pomoč opekarni nadaljevala s gah je bilo planiranega celotnega opremljenih. Posebno pozornost nih del na tem objektu je 4 mili- svojim delom do končne režitve dohodka 2 milijardi, 664 milijo- je zbor proizvajalcev posvetil no- jone dinarjev. Zaenkrat zaradi navedenih problemov, nov 464 tisoč dinarjev, dosežene- vi opekarni v Jezerini pri Obro- pomanjkanja sredstev urejajo le Obravnavali so tudi poročilo 2 mi]*iardl> 240 milijonov, vu. Ta objekt predstavlja v orga- pisarniški, prostor. ■ komisije za sestavo pravilnikov •L72. «soč dinarjev, ah 84.1 °/o. nizmu občinske ekonomike pod- Vrednost proizvodnje bi po do- o notranji delitvi dohodka gospo-Najnižji odstotek realizacije izka- jetje, ki so mu zagotovljene za- datnem investicijskem programu darskih organizacij. Te pravilni-zuje industrija (58,6%), najvišji nesljive eksistenčne perspektive, znašala letnih 133,870.000 dinar- ke so doslej predložili v potrditev pa gostinstvo (119,6 °/o). V kmetij- Doslej je bilo vloženih v gradnjo jev, od tega bi ostalo za sklade gostinsko podjetje JADRAN, stvu je bil izpolnjen letni plan s opekarne 253 milijonov 366 tisoč podjetja okrog 17,500.000 dinar- JELKA, TIMAV in KMETIJSKA 100,3«/«, V obrti s 95%. Ob upo- dinarjev. Za dokončno dogradi- jev. Opekarna, ki bo pričela po- ZADRUGA. V bistvu so ti pravil-stevanju objektivnih ovir v indu- tev in opremo je potrebno še slovati z nastopom pomladi, je za niki dobro sestavljeni vendar jih stnji ki zaradi pomanjkanja 68,958,000 dinarjev. V tem znesku letošnje leto izdelala plan proiz- bodo morala podjetja ponekod sredstev nI mogla izvesti predvi- je zapopadenih nekaj računov za vodnje, v katerem je zajeta izde- vskladiti z zakonitimi predpisi in demh investicij, je povprečni od- že izvršena dela. Ti neplačani ra- lava zidakov votlakov, stropnih jih donolniti tako, da bo v njih stotek realizacije plana zadovo- čuni znašajo okrog 52 milijonov elementov in strešnikov. Vred- bolj določeno izraženo načelo o u*i Za nadaljnje razviJanje dinarjev, ostalih 16 milijonov pa nost celotne proizvodnje v letu plačilu po učinku dela. Zbor pro-občmskega gospodarstva spodbu- je potrebno za tlakovanje 1.600 1962 je predvidena na 100,400.000 izvajalcev priporoča, naj pravil-ji., • • kvadratnih metrov prostora pri dinarjev. Predvidena je zaposli- nike o delitvi dohodka v podjet- jp0 ,-u anahzi stat)Ja v naravnih sušilnicah, dalje za na- tev 48 delavcev in 12 uslužben- jih najprej obravnavajo v eko-spodarskih organizacijah so od- bavo rezalne mize, elevatorja za cev. Število uslužbencev je v od- nomskih enotah in pred celotnim borrukl med drugim proučili dviganje premoga k pečem, trans- nosu na število zaposlenih delavr kolektivom, šele nato naj ga gospodarska organizacija predloži SEŽANSKI ZBORI VOLIVCEV O SPREMEMBAH OBČINSKE DAVČNE POLITIKE H © W ES-a ~ tj v potrditev. Prav tako je bilo sprejeto priporočilo, naj se prično v podjetjih že sedaj pripravljati na volitve v delavske svete, da bodo lahko do roka (30. april) opravljene. Glede ureditve gostinskega obrata VIDEZ v Kozini za množično prehrano, odborniki priporočajo, naj pride ta za-deva še pred sejo občinskega Na zborm vobvcev so občani dali soglasje za povečanje občinskega davka na alkoholne ljudskega odbora. Vprašanja pijače, industrijsko blago in na osebne dopolnilne dohodke delavcev in uslužbencev, od- obrata družbene prehrane ne ka-ločno Pa zavrnili predlog o uvedbi občinskega davka na živila SraSočf^Š? fapSenfc brez lastnega gospodinjstva. V sežanski komuni že lep čas nja, da bi 15 % obremenitev do- občutljivostjo volivci dokazovali, Na seji so bili navzoči tudi po-trudoma obračajo na občinskem polnilnih dohodkov delovnih lju- da bi ta davščina sprožila upra- vabljeni predstavniki gospodar-Ijudskem odboru strani in po- di že prehudo zarezala v življenj- vičeno in tudi neupravičeno po- skih organizacij in samoupravnih glavja v predlogu letošnjega pro- sko raven občanov. Zastran pred- dražitev živil ter tako naravnost organov, ki so s sodelovanjem računa. Ne gre in ne gre, Nove loga o povišanju občinskega dav- udarila po vsakdanjem življenj- v razpravi prispevali k reševanju oristoinosti (sodišče, kataster. R40 ka pristojnosti (sodišče, kataster, 840 ka na prodajo industrijskega od skem standardu, invalidov, posamezne službe TNZ) 4 na 8%, ki so ga volivci sicer pa za 25 °/o povečani proračun za sprejeli, pa je moč reči, da so prosveto napovedujejo v primer- morda šli volivci le nekoliko pre-javi z lanskimi izdatki še za 120 lahko mimo problematike bla-milijonov več izdatkov. Kje najti govnega prometa. Med drugim ravnovesje med dohodki jn iz- utegne podvojeni občinski davek datki? na industrijsko blago sprožiti še večji odtok kupne moči iz komune, tako onkraj meje kakor tudi na relaciji proti Ljubljani. Prob- (ž) ' konkretnih vprašanj. Na zborih volivcev, ki so se kaj naglo zvrstili po vsej komuni, so občani ure in ure razpravljali o položaju, iz katerega je treba i6™ tembolj *a?1®t1fi ker ob-& J . ' cani ze sedaj ugotavljajo, da je cela vrsta blaga bolj poceni ne člani Ribiške družine Koper prvič njej ni bilo. Še večji je program najtrnajprimern;Tšo "pot! Ob teh J^J^M^ £ znorih volivcev je treba najprej načelno povedati, da so se ljudje s preudarkom in prizadetostjo lo- Da bi v Rižani zopet pomnožili ribe, je družina vložila vanjo že v prvem letu svojega delovanja več tisoč postrvi, pa tudi nekaj Preteklo soboto so se zbrali rakov jelševcev, katerih doslej v SEŽANSKI ODMEV NA DOPOLNILNI PRISPEVEK ZA KMEČKO ZAVAROVANJE samo onkraj meje, ampak tudi v na rednem občnem zboru. Druži- vlaganja za letošnje leto. Dalje bo Ljubljani. Zares škoda, da se no so ustanovili šele sredi lan- družina preiskala tudi zlasti še «k „rnvlo„ ft, o,. ljudje na zborih niso ob tej pri- skega leta in prevzeli v upravo gorenji del Dragonje in Drnice, VrsJri T" ložnosti odločneje povprašali po tekoče in stoječe sladke vode na da bo ugotovila, kakšne ribe bi Krsm spremembi občinske davčne vzrokih> 2akaj tolikšne razlike v območju treh obalnih občin. Ves mogli v njih gojiti. Prav tako bo politike, zlasti še ob poostritvi, se cenah, kako je s samo trgovino čas prej je vladalo — z izjemo vložila ribe v obe umetni jezeri, je namreč treba z največjo odgo- jtd. Upoštevati je namreč treba, dela Rižane — v teh vodah ne- vanganelsko in kubedsko, brž ko vornostjo_ povprašati predvsem ¿a prehud odtok kupne moči ute- kako brezpravno stanje. V spod- bosta urejeni in napolnjeni z vo- po posledicah, ki jih bo spreme- gne povzročiti kaj nevšečne eko- njem delu Rižane, v Dragonji in do. Člani so opravili pri čiščenju njena davčna politika prinesla v n0mske Posledice v notranjem Drnici so si ribe prisvajali krivo- Rižane in urejanju jezov mnogo življenje komune. In prav v tem življenju komune. lovci, ne da bi kdo skrbel za vla- prostovoljnih delovnih ur in so bili zbori volivcev kar najbolj Kakor je bilo pričakovati in ganje mladic. Pbsledlca je bila, sprejeli za letos sklep — 30 de- odprti, _ sproščeni tako, da niko- iiaii0r se dogaja v mnogih komu- da so postale skoraj prazne. Od- lovnih ur na člana. Končno so mur ni bilo treba zase hraniti nah, tako so volivci in občani tu- slej smejo loviti le organizirani sklenili ustanoviti še skvaristično svojega mišljenja, svojih predlo- ¿i v sežanski komuni z vso odloč- športni ribiči in družina uvaja sekcijo, ki bo pripravila mimo gov in pobud. Med upravičenimi nostjo zavrnili uvedbo 2 % davka strogo nadzorstvo nad krivo- drugega načrt za javni akvarij pomisleki navajamo predvsem na živila. Tu so s prav posebno lovom. v Narodnem parku Rižana. osnovno ugotovitev, da se na rame komune v hitrejšem tempu vale najrazličnejše pristojnosti in službe, kot pa se dviga njena materialna osnova, iz katere bi se dalo brez bolj ali manj občutnih posledic za življenjsko Taven občanov globlje zajemati sredstva za uravnovešen občin- ... . ' , , , . _ „ . , . , , . ' ski proračun. Ko so v sežanski komuni po dokazali, da na tako počeznji in zahtevo po tem, da naj pri od- vaseh in naseljih ljudje zaslišali administrativni način vendar ne meri dopolnilnega prispevka ne Poudariti je treba, da so ljudje prve glasove o dopolnilnem pri- gre odmerjati dopolnilnega pri- obvelja toga, administrativno do- pa vseh zborih volivcev dali'so- spevku za kmečko zavarovanje, spevka, pač pa bi moral Zavod ločena počeznina, ampak da je glasje za povišanje občinskega niso vedeli, kakšen bopravzaprav za socialno zavarovanje celotno treba vsaj zastran poglavitnih raz- davka na alkoholne pijače od 7 prispevek, kolikšen in kako bo vprašanje življenjsko in ekonom- ločkov med posameznimi kmečki- na 10 %. Pri predlogu glede dav- posamezna kmečka gospodarstva sko proučiti. Na nobenem zboru mi gospodarstvi zadevo nemudo- ka na osebne dopolnilne dohodke obremenjeval. Šele na zborih vo- ni bilo primera, da bi kmečki za- ma proučiti v vsej komuni ter delavcev in uslužbencev so se livcev so izvedeli za predlog, po varovanci ne razumeli, da je tre- gele nato določiti dopolnilni pri- zedinili na največ 10 %, čeprav je katerem naj bi kmečka gospo- ba prispevke primerno uravno- spevek po kategorijah kmečkih zakonito možna obremenitev do darstva prispevala v dopolnilni vesiti z izdatki, ki nastajajo za gospodarstev. Delo v tem smislu 15 /o, in sicer s pridržkom, da prispevek pavšalno premijo po vse zdravstvene storitve v krneč- ne bo težko In zamudno, ker so m»n?+J£ed?t1V1a- 10 °,bre" 10'000 dinar^ev' razen te®a pa še kem zavarovanju. Odločno pa so podatki o različnosti in značilno- memtvijo izključno v sklad za po 2,7 Vo na katastrski dohodek se postavili proti pavšalni odme- stih kmečkih gospodarstev zbrani soisivo. j.u so Din volivci mne- za kritje lanskega primanjkljaja ri, in sicer popolnoma upraviče- ter jih je treba samo še ustrezno DOPISUJTE V loge o prvi (četrtletni) akontaciji posameznimi kmečkimi gospo-na dopolnilni prispevek v pavšal- darstvi. Z drugimi besedami po-nih zneskih po 2500 dinarjev. vedano: obremenitev naj bi bija Z zborov volivcev najprej to: diferencirana vsaj tako, da bi bi-povsod so se volivci izrekli proti le postavljene kategorije kmeč-počeznji (pavšalni) obremenitvi z kih gospodarstev, upoštevano tu-enako premijo na vsa gospodar- di družinsko stanje ter število stva, Z utemeljenimi razlogi so pridobitno sposobne delovne sile na posameznih kmetijah. 1 IV.v »Ml t- i mš^^vm i 'K. " : .;.■: M ...... si 1 ¿»Ti mtpg... ^Sivp JafTi k M I 2lvaHno razkladanje ta nakladanjo v Isoprskom pristanišču V sežanski komuni je okoli šest tisoč kmečkih zavarovancev na 2093 gospodarstvih. Ekonomska moč in pridobitnost med posa-lifšll meznimi gospodarstvi je tako različna, da jo je moč ugotoviti že na prvi pogled. So pa tudi številni primeri, ki naravnost, kriče proti počeznini (pavšalu). Tako je ¡pse*-! V komuni 663 kmečkih gospodar-: stev z enim samim članom, na-■ vadno že starejšim, torej z mini-•Sgip1 rnalno pridobitno delovno spo-sobnostjo. Pogostni so tudi pri-\ j meri, ko je kmetija sicer eko-^kH nomsko močnejša in z razmeroma ;rr?w] številnimi družinskimi člani, ven-^fS *iar pa ima največ po dve sno-^obni delovni sili, ob njih pa ko-lico otrok. To se pravi, da bi bilo treba za odmero dopolnilnega nrisnevka upoštevati tudi sesta-vo družino. In tako so na zborih volivcev ljudje kar zapored z utemeljenimi razlogi postavljali POSTOJNSKIH DESET MINUT SINDIKATI ZBORUJEJO , Smo v sezoni rednih letnih občnih zborov sindikalnih podružnic. S predsednikom ObSS Postojna Stanetom Murkovičem sva se bežno pomenila o glavnih značilnostih dosedanjih zborov. Tovariš Murkovič, v zadnjih tednih je imelo 21 od skupnih 63 sindikalnih podružnic v občini svoje redne letne zbore. Kolikih ste se udeležili in kako ocenjujete vsebino njihovega dela? . Prisostvoval sem osmim sestankom. Vsi kolektivi razpravljajo predvsem o problemih notranje delitve in notranjih odnosov, razpravo o zaključnih računih poslovanja v letu 1961 pa so načrtno prepustili zborovanjem ekonomskih enot. Na mnogih občnih zborih, ki predstavljajo v primeri z lanskimi korak naprej, sta v ospredju kritičnih razprav tudi vloga in opravljeno delo samih podružnic. 1 m . mK V čem vidite napredek letošnjih zborov? Predvsem v številni udeležbi, v povečanem številu disku-, tantov in v neprimerno kvalitetnejših razpravah. Kateri zbor Vam je bil doslej po vsebini razprav najzanimivejši? Težko se je odločiti. Osebno sem bil morda najbolj zadovoljen ob razpravah v Kmetijski zadrugi v Pivki, kjer so govorili o odnosih med ekonomskimi enotami, o delitvi dohodka, o strokovnem izobraževanju delavcev in podobno. Zelo dober zbor so imeli tudi železničarji in prosvetni delavci. Kako kolektivi ocenjujejo svoje pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov? Prav pravilniki ter odnosi, ki se zrcalijo iz njih, so na mnogih zborih v ospredju debat. Sindikalni podružnici ŽTP in Strojne postaje v Postojni sta na primer ostro in kritično obsodili postopek, da je delavski svet sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov brez predhodnih razprav v kolektivu. V zadnjem času se ob razpravah o pravilnikih mnogo govori o življenjskem minimumu. Kaj pravijo o tem sindikalne podružnice? Na mnogih zborih in drugod med sindikati se je izkristaliziralo mnenje, da delavec z osebnim dohodkom, ki ne dosega vsaj petnajst tisoč dinarjev, ne more kriti osnovnih življenjskih stroškov. Mar člani sindikata na sestankih govore o problemih družbenega standarda v komuni? Vsekakor in to zelo pogosto. Zal se vse razprave preveč osredotočajo k skrbi za rast osebne življenjske ravni.,Na zborih' v Postojni so na primer govorili o družbeni prehrani, vendar konkretnih predlogov, kako problem rešiti in kje zbrati potrebna sredstva, ni bilo. Kolektivi se namreč za sedaj še težko odločajo, da bi v skupni fond za napredek družbenega standarda namenili kakšen dinar. A. Miklavčič RAZGOVOR O KLUBU IN NEKOLIKO TUDI O ŠPORTU Klubi so nova in privlačna oblika ljudskoprosvetnega, zabavnega in vzgojnega delovanja, tako da je prav zanimivo slišati, kaj pomenijo tistim, ki so njihovi stalni obiskovalci. Za mnenje sem pobarala IVANA MEJAKA, vajenca Radio-tehnike v Postojni: — Kaj vas v klubu najbolj privlačuje? — Dobri televizijski programi, seveda, kadar so. Najraje gledam po televiziji igre, — žal pa so tako redke — in šport. — Najbrž se tudi sami ukvarjate s športom? — Včasih sem bil vnet košarkar, zdaj pa se bolj vnemam za jadralno letalstvo. Gotovo veste, da naš Aero-klub v Postojni dobro dela, le denarja imamo premalo. — Košarki pa ste dali kar slovo? — S tovariši ugotavljamo, da naše športne organizacije nazadujejo. Včasih so bili postojnski košarkarji visoko na lestvici, potem so izpadli iz republiške lige, šele zdaj so se spet vključili. Pozna se, da se je v njihove vrste vključilo pred kratkim veliko navdušene mladine. _ — Vrniva se spet h klubu. Vodja kluba, tovariš Lojze Baje, mi je rekel, da ste med najbolj rednimi in resnimi obiskovalci. Torej vas gotovo privlačuje še kaj več kot samo televizija. — Tu se sestanemo prijatelji, beremo časopise, se pogovarjamo, pretresamo najnovejše dogodke'doma in po svetu. To smo v, glavnem vajenci in dijaki gimnazije. Preberemo vse časopise in potem se pogovarjamo. Toda po mojem je to še vse premalo, ti razgovori bi morali biti bolj organizirani, takole oblika .med predavanjem in razgovorom. Pri tem bi nam morda lahko pomagali prosvetni delavci, pa tudi dijaki višjih letnikov. — Kaj še pogrešate v klubu? — Po mojem bi lahko uvedli še nove oblike. Rekli boste, da je to moj poklic, toda prepričan sem, da ne bi ustregli samo meni, če bi organizirali radioamaterski kotiček v klubu. Podobne kotičke sem videl na Štajerskem, — hodim namreč v Vajensko šolo v Maribor, in povsod se dobro obnesejo. Dogovarjali smo se pa že, da bi bilo mogoče urediti tak kotiček v novih prostorih, ko bo dograjen Kulturni dom. — In samo še kratko vprašanje: kaj bi najbolj pogrešali, če kluba ne bo več? — Časopise in revije. Preberem vse, kar je v klubu. — Hvala, tovariš Ivan, in upam, da boste eden izmed organizatorjev radioamaterskega krožka v novih klubskih prostorih. 2 L vm, « ' Pepetov Pope je od presenečenja kar otrdel, izpraznil je žilce žganja in olajšano zavzdihnil: »Konec sveta?! Kar tako na vsem lepem, glej si hudirja. In ravno danes smo delili dobiček, no, tistih nekaj jurjev se žepa ravno ne prime, pa vendarle ... Saj pravim, to prekleto življenje. Pa se nisi zmotil, Tinče?« Njegov pajdaš, ki je pazno vlekel na ušesa tisto o delitvi dobička, je sočutno odkimal: »To je tako gotovo kot podražitev žganja, saj si že slišal za tisto svinjarijo, ne? Moja stara mi že dva dni ne kuha, Venomer leta po cerkvah in romarskih poteh. Še name se je spravila z nekakšnim očiščenjem ali nekaj podobnega. Na drl sem jo, naj vsaj toliko gleda, da ne bi šol v krtovo deželo s praznim že- lodcem. Tisto o koncu sveta bo pa držalo, saj je pisalo v časopisih in tudi tržaški radio je o tem nekaj omenil.« Pepe si ni dal dvakrat reči. Nekaj časa je strmel v mizo, potem pa dejal: »Ga bova pa na ta rovaš še en liter. Naj gre vse k hudiču! Prekleto življenje!« Sotrpina sta vedela še marsikaj povedati o tem piškavem življenju in o tem, kako imenitno bi se obneslo kakšno društvo za uničevanje alkohola. Menda ne bi imeli seje, ki ne bi bila sklepčna. Na konec sveta sta skoraj povsem pozabila. »No, bo kaj s tistim litrom?« ie nestrpno zagorlrnjal Tino. Pritegnil je tudi Pepe in šele nato so ie prikazal natakar s svojo krščeno kapljico v rokah. »Kaj pa nergata,« se je ob- regnil, »saj bo tako in tako konec sveta.« Nestrpna vinska bratca sta zazijala, potem pa vedela veliko povedati o propadanju morale gostinskega osebja, o občečloveškem prepadu itd. V tistem zgodnjem času novega dne, ko se praznijo hrami častilcev alkohola, se je luna skrila za oblak. Tinče in Pepe sta se opotekala po poti domov. Nenadoma pa — jarek, »Auuu! Moja rebra!« Nesrečni Pepetov Pepe je omahnil v razkopani jarek za kanalizacijo. Svoj krik pa je dvignil še bolj presunljivo, ko mu ie na glavo čofnil še Tinče Zlemnač, Kmalu pa je vdano zastokal: »Prav si imel, Tinče, s tistim vesoljnim polomom. Se je že začelo ...« ,'Stev. 7 -^februarja 1962 _»SLOVENSKI JADRAN«__Stran S _ KULTURA m PRQSVETA it KULTURA m PROSVETA & KULTURA iN PKOSVETA itr KULTURA SN PKOSVETA * KULTURA IN PROSVETA it KULTURA iN P ZA ClM TESNEJŠE STIKE MANJS INE S KULTURO MATIČNE DEŽELE (Nadaljevanje s 1. strani) Imeli italijanski predavatelji še razni didaktični material, kakor so dokumentarni filmi, diapozitivi, gramofonske plošče z recitacijami znanih umetnikov in druge aparature sodobnega pouka. Ni čuda, da so zbudili seminarji živahno zanimanje širše javnosti in ne samo ozko tistih, katerim so bili neposredno namenjeni. Ob odmorih med predavanji je prihajalo do spontanih srečanj in kar deževala so povabila italijanskim gostom, naj bi predavali v raznih krožkih v Pulju, Rovinju, na Reki, skratka povsod, kjer ži- MI/J ii m% srni» .Vi. m. - sWPPiilP' " '"â^^M^fXl^ ■■■ ~~ ....... IIS BÉzÊBM ..IT. ^ GOSTOVANJE NA KOROŠKEM ... , , . , , . . _ .ii V Mestnem gledališču v Celovcu bo nastopil ta teden ansambel Vili, lcako dosledno izvajamo pri £ ljubljanske opere v okviru kulturne izmenjave med Koroško ln Slove-nas načelo enakopravnosti vseh % nijo. Uprizorili bodo Verdijevo opero »Nabucco« in Kozinovo opero S1É m i jWÊm ■■•'t;; ïiiîsA vijo pripadniki italijanske manj- Posnetek z enega izmed predavanj za učitelje in profesorje italijanskih šol Šine. Rade volje SO se odzvali, pri nas v poslopju Italijanske gimnazije v Kopru. Seminar jo trajal 10 dni kolikor cn 1p 71-nnrfli v Ea-su polletnih počitnic. Predavatelji iz Italije, med njimi znana imena vo- „ v ; , .. v ,b, :, dilnih italijanskih univerz, so uporabljal) tudi sodobna didaktična sredstva, Enega takih šolskih premorov an bi udeležencem seminarja čimbolj približali bogato Italijansko kulturo, m.-— --1 __i.T_ ____^ „ _____i.____.l___ : „.. j „ : „ ______1 Jnl..,nr>n l-uHumniri irvnn It «r rvnnflilli narodov v naši družbeni stvar' nosti. Dodali bi lahko samo še željo, da bi postala zamisel seminarjev recipročna, to se pravi, da bi tudi naši ljudje onkraj meje lahko bolj začutili svojo povezanost z matično deželo in da bi v prav o/ takem duhu širokega razumevanja in prijetnega vzdušja spoznavali bogastvo naše kulture preteklosti in sedanjosti. V času trajanja seminarjev so ugledne italijanske goste sprejeli številni predstavniki javnega, političnega in kulturnega življenja, med nijmi tudi predsednik OLO Koper Albin Dujc in italijanski generalni konzul v Kopru Guido Zecchin. V Ljubljani pa so jih smo izkoristili za kratek razgo- posebno pa še dogajanje in smeri sodobnega kulturnega vrenja v matični , ' , : », • rprn,KijM~h domovini. Posebni seminarji so bili še za dijake višjih letnikov Italijanskih ^prejen^ predstav nn« rcpumiSKin vor. Prof. Maria Mareazzana smo vprašali, kaj sodi o pomenu takih seminarjev in kakšen vtis je dobil v teh bežnih dneh o nas in gimnazij v Kopru ln Piranu forumov. Z. L. lahko pohvalijo s čim takim. In potem so nam rekli, da vse to naši deželi. Odgovoril je tako ninčv primenz Univerzitetno prizadeto prijazno, da mu tisti knjižnico v Ljubljani. Težko ča- hip človek res ne bi prisodil, da ka™0' da bj Vldeh' ima za seboj že nekaj dni pre- .uP,am°' da Profesor Rispoh v davanj in intenzivnega razgovo- Ljubljani ni bil razočaran, ra z obiskovalci seminarja in go- IZ DELA DPD SVOBODA V POSTOJNI c! številnimi nast sti, in ne nazadnje, da se že ni naveličal odgovarjati novinarjem na podobna vprašanja: — Verjemite, presenetila me je zlasti prisrčnost, odkritost, s katero ste nas sprejeli. To smo živo nas,'Tmpa*irtudTza vedno* moč Upravni odbor DPD Svobode v zadnjo vojno in po njej. Pri teh Izjava ravnatelja Italijanske Postojni je sprejel na zadnji seji večerih, ki bodo zaradi svoje kva- gimnazije v Kopru in vodje teh pred dnevi izredno bogat pro- litete nedvomno še bolje obiskani seminarjev prof. Miroslava Že- gram dela društvenih sekcij za kot vsi dosedanji, bo sodelovala karja pa povzame v celoti velik letošnje leto. tudi glasbena sekcija društva, pomen teh seminarjev ne samo u Bogat program dela, ki ga del- Sd^SlKnSKri d obno ve s efoi g r o ^JKorev no že uresničujeta, sta si zadali nas amrak tudTza vedno mo5- rojstni dan« ter mladinsko igro. tudi klubska m pdbem ka sek- čutili na vsakem^ koraku. Vem, nejge uveljavljanje načel koeksi kaj pomeni področje, kjer se sti- stence_ Kar ¿a ie najvažnejše, ........--r--—--.---- nr,prptp )>T aqtnvki« Delo ie kata dve kulturi in dva jezika. Dredstavniki matične dežele so marca ali aprila, člani sekcije pa ce operete »Lastovka«. Delo _ je Cenim vaše orizadevanie za Dri- I n n Irn V* »-s troAlrAM li*/M*nlrii 11 fT/ hkrati skupno z oktetom priprav- napisal dirigent zoorov postojn- Kakor pravijo, se nameravajo z Clia> Pevci Pa se marljivo pri-obemi deli predstaviti javnosti že pravljajo na prvo izvedbo doma- Cenim vaše prizadevanje za pri- lahko na vsakem koraku ugoto-padnike naše narodnosti, ker vi- dim, da spoštujete resnično enakopravnost. Za mene je dokaz že samo knjižnica na tej šoli: to ni samo podedovan bogat fundus iz preteklosti, na teh policah so tu- hkrati skupno z oktetom priprav, ljajo zabavno glasbeni program, ske Svobode Josip Vošnjak, pre- IZŠLA JE 3. ŠTEVILKA Biltena odbora za posojilo za gradnjo šole s katerim bodo obiskali več dru- miera pa bo predvidoma konec žbenih klubov SZDL v naseljih marca. Naj omenimo, da se me-postojnske občine. šani pevski zbor Svobode pri- pravlja hkrati na koncert, ki ga Dramska sekcija se nadalje pri- bo konec marca priredil najprej V tretji številki Biltena, ki ga pravlja na izvedbo IV. in V. dela razpravi o letošnjih načrtih skle- skeTizdale Vs^sm^biU presene- izdaja odbor za zbiranje posojila ciklusa literarno glasbenih veče- nili" da bodo za "njihovo uresni- čeni priletno presenečeni ko za Sradnjo nove šole v Kopru be- rov, s katerimi bo podala prerez čitev potrošili nič manj smo' to ugotovili In vaša dežela? rem%daJ*J°nzd*}. vpi®ansega skozI slovensko književnost med milijonov dinarjev. Lepa je in vsi ste simpatični. P??°Jlla >167.400 dm. ,>Vecma 1 J - občanov, ki so v delovnem raz- Prof. Guido Rispoli je rekel v merju, so z zavestjo sprejeli to spontanem razgovoru, da obču- akcijo kot svojo,« piše v uvodnem duje naše knjižnice. Kot strokov- članku Rado Pišot-Sokol, pred-njak ima za to ostro oko pa tudi sednik odbora, velike izkušnje. Približno takole Zanimivi so podatki direktorja je govoril: podjetja »1. maj« Josipa Krama- — Vem, da je Koper majhno riča. Opisuje težave, ki jih je mesto in razveselil me je pogled imelo podjetje v času gradnje, ki na lepo urejeno in dobro založeno se je pričela že 8. novembra 1960. Ljudsko knjižnico. Naravnost fra- Glavne pomanjkljivosti so bile v pirala na me je s svojim boga- neizdelani tehnični dokumentaci-stvom Študijska knjižnica. Tudi ji, delo pa je zaviralo tudi po-v Italiji so redka mesta, ki se manjkanje finančnih sredstev in nekaterega gradbenega materiala. Premostiti bo treba še neka- kakor 8 (ma) »Ekvlnokcij«. PRIJAVILI SO DELA ZA »STERIJINO POZORJE« Za VIT, jugoslovanske gledališke igre v Novem Sadu »Stcrijino pozorje« so Je priglasilo 19 gledališč z 29. predstavami. Sest slovenskih gledališč je prijavilo 11 det. Vsa prijavljena dela bo pregledala posebna komisija, ki bo lzbraln najboljše predstave za osrednjo Jugoslovansko gledališko revijo. NAGRADA ZA DOBRICO COSIČA « Znani srbski književnik Dobrica Cosič Je prejel letos tradicional- % no nagrado beograjskega časopisa NIN za svoj roman »Deobe«. Za isto o delo Je prejel avtor že lani Sedmo-julljsko nagrado. Nagrado NIN je £ prejel Cosič tudi leta 1959, ln sicer za roman »Korenine«, c g UMETNIŠKA IZMENJAVA Z ROMUNSKO g Koncertna poslovalnica Jugokoncert v Beogradu je sklenila z ro- o munsko koncertno agencijo OST A pogodbo o zamenjavi umetnikov za g leto 1962 ln za prvo polovico 1963. Pogodba predvideva kulturno sode-© lovanje med Jugoslavijo in Romunijo in izmenjavo gostovanj številnih § umetnikov, o g UMRL JE PJER KRIŽANIC § Po daljši bolezni je umrl pretekli teden v Beogradu v 72. letu o starosti eden ustanoviteljev jugoslovanske karikature, znani akademski £ slikar Pjer Krlžanlč. Veliko popularnost in naklonjenost vseh jugoslo-5 vancklh narodov si Je pridobil Krlžanlč s svojo dolgo in plodno kariero g novinarja, karikaturista in slikarja. Med drugim je bil pred vojno $ urednik znanega zagrebškega polltlčno-satiričnega lista »Koprive«, v £ Beogradu je pozneje sodeloval kot urednik »Novega lista« in »Politike«, o bil pa je tudi ustanovitelj znanega beograjskega »Ošišanega ježa«. Svoje % napredno stališče je Križanič potrdil med drugo svetovno vojno, ko se O je aktivno vključil v narodnoosvobodilno borbo. 0 Od strica Pjera, kot so ga imenovali, so se na zadnji poti poslo-<> vili visoki državni funkcionarji, kulturni, javni ln družbeni delavci ter £ številni Beograjčani, ki so občudovali tega umetnika. S PLENUM SLOVENSKIH LIKOVNIKOV Na dvodnevnem plenumu v Mariboru so slovenski likovni umetniki X razpravljali o vrsti vprašanj, ki zanimajo širšo kulturno javnost, V sre- « dišču razprave je bilo vprašanje okrog postavitve novega Jakopičevega % paviljona v Ljubljani. V ta namen naj bi ustanovili poseben sklad. Slo- <► venski umetniki so se zavzeli tudi za neprekinjeni pouk v splošnih iz- x obraževalnlh šolah ln sklenili sestaviti posebno resolucijo. V kratkem <> bodo pripravili tudi predloge za ustanovitev društva prijateljev likovne 1 umetnosti. S JUGOSLOVANSKI UMETNIKI V TUJINI % Pod geslom »Velike nagrade grafičnih bienalov v Tokiu, Sao « Paolu in Ljubljani« je razstavljal grafik Rlko Debenjak v Bruslju. Riko % Debenjak in France Mihellč sta dobila sedaj povabilo, naj sodelujeta na domačega kulturno-prosvetnega živ- delu. — in zdaj vas petje zelo veseli? IJ^n3a; t . x, * , , ,. Njihovo tovarištvo naj vam - Zel°- Kad bl se uEll> da bi P°stal Ze ta skopi podatek v novinarski «„„i-i-. 4.„j„ „„„ pevec, beležnlcl pomeni, da bl veljalo pogle- llustrira samO droban, toda zgo- _ Imat0 dati, katere so tiste silnice v postojn- voren dogodek: v odmoru se je načrte? Vrniti se je bilo treba k vaji v zasilno urejeni sobi novega Kulturnega doma. Toplo pa je bilo le v tej sobi, zunaj pa burja in naletavajoče snežinke. Ko so po deseti url tistega večera hiteli proti domu Postojnčanl po za-mrzlem snegu, s privihanlmi ovratniki ln z rokami globoko v žepih, je oddrdral proti Hruševju moped. Mrzlo je njegova ostra luč parala temo c tpm u vvprf Zp kiušnp in čarala iz razrite ceste zemljevide s tem v zvezi že Kakšne de_el| w jm bQ morda neko5 osvojll in ljudski poslanec Ivan Regent skl komuni, ki odločajo v prid ama- oglasil predsednik zbora Dino predaval v Postojni o poglavjih ego smreki'se preprosto ne pusti- Borjančič in pozval vse, naj s. iz boja za socializem, Tovariš Re- jo vklenlli v formule in definicije, še podpišejo v knjigo, ki jo bodo po _ dent se je v svojih izvajanjih .manj v recepte, kljub temu pa Je pri- slali bolnemu tovarišu Jerneju mornar*lcor*Mlšlii sem'tudi največ zadržal pri zgodovinskem 5fkta°m°at"^.plsatl ln s51šati- Recimo: Cehovinu v liubliansko bolnišni- bl po končanem vojaškem, orisu in oceni boja tržaškega pro- letariata ter ondotnih delavskih Srečala sem ga v šestdeset- strank, o čemer bo v Postojni članskem mešanem pevskem zbo- predaval še enkrat. Zanimivo ru postojnske Svobode. Tistega predavanje, ki ga je v dvorani zbora, ki ga je glasbenik Josip Kulturnega doma poslušalo kakih Vošnjak s težaškim enoletnim de- 150 ljudi, je organizirala domača lom usposobil za samostojne in Ljudska univerza. (ma) dobre celovečerne koncerte. Bilo - F¿ še zelo konkretne: spomladi Peter. Kot pevec ali mornar? Ena med značilnostmi naše kulture, potopis srbskega pesnika in pisate- ki se je za njeno množičnost Izkazala lja Oskarja Daviča Črno na belem kot izredno učinkovita, je obenem tu- govori o deželah Zahodne Afrike, o dl zelo trdoživa: izdajanje poljudnih njihovem življenju v sedanjosti, o knjig ob koncu vsakega leta. Pri Slo vencih že celo stoletje izhajajo knjiž njihovem boju za neodvisnost in svobodo. v njem nastopa vrsta črnih Cehovinu v ljubljansko bolnišnico. Prepričana sem, da bo za Jerneja lep dan, ko bo prejel to knjigo. Toda hotela sem pisati o liku amaterja. Ko so mi rekli: iz Hruševja prihaja, večinoma peš, ne zamudi nobene vaje, mlad je in navdušen, sem vedela, da je pravi. Lik nepomirljivega amaterja, ki ga ni mogoče izraziti z matematično formulo, niti predpisati z receptom. Prijetno pa je o njem pisati. Kratko jo rekel, ko mi Je dal roko: — Peter Skcrjanc. — VI ste tisti slavni pevec Iz Hruševja? Povzel le lahkotni ton: — Kaj ž» veste, da smo v Ilrušov-,1u pivci? Potem bi tudi lahko vede- bom oblekel vojaško suknjo. — In boste peli koračnice? Verjetno no. Prijavil sem se v na to, da roku presedlal k trgovski mornarici, ker bl rad prišel v svet. Mikajo me tuji kraji. — Pevec ali mornar torej? — Bomo videli. Jutro je iz začaranih dežel razkrilo samo hudo poškodovano cesto, Petra je našlo na delovnem mestu pri odkupu mleka v kmetijski zadrugi v Hruševju. Toda lik prizadevnega in nemirnega amaterja je ostal. Zdenka Lovec Dr. Zivko Kostlfi: FIZIKA ZA KRA- jim krajem ln ljudem z visokih, rev- TEK CAS. V zbirki »Priroda'in lju- nlh, tolminskih hribov, ki jih s takš- dje« je nedolgo tega izdala Mladin- no ljubeznijo in posluhom znova ln ska knjiga prikupno knjigo srbskega znova opisuje. Tokrat nam pripove- znanstvenika-flzika. V njej na priku- duje zgodbo o pastirčku Matevžku, ki pen in-otipljivo jasen način kramlja služI pri tujem gospodarju, prlpove- o fiziki in nas hočeš nočeš potegne duje nam njegove stiske in nadloge, v čar te znanosti, brez katere bi ne Tudi v tej povesti je pisatelj z vsem bilo tega, čemur pravimo danes civl- srcem na strani svojih drobnih juna- ne zbirke, ki prinašajo slehernemu ljudi, ki z zaupanjem in trdnim pre- li, da so v tem drugI še bolj slavni bralcu „nekaj ln M dajejo popularizi- pričanjem zro v prihodnost; kljub kot jaz. Postala sem holj resna: — Tovariš Vošnjak ml jo rekel, da imate zelo lep pevski material. Kar ranju kulture med našim ljudstvom temu da je sedanjost huda in da jim svojevrsten pečat. Take izdaje pozna groze imperialistl in sovražniki iz Ie malo narodov, za majhne narode preteklosti, ne Izgubljajo poguma in lizacija XX, stoletja. Knjiga Je več kot primerna za šolske knjižnice, v njej obravnava avtor okoli 150 različnih fizikalnih poskusov in bo lahko služila na osemletkah kot priročnik pri pouku tehnične vzgoje. MARK TWAIN: ŽIVLJENJE NA MISISIPIJU. Ali poznate bolj prikup- pa je ta način širjenja lepe knjige odločnosti, Zato so se pesnikove oči pa me je še bolj razveselilo, da ste uuu zelo primeren. Te novoletne izdaje izognile folklori ln eksotičnostl in je med najbolj zvestimi pevci v zboru, „esa^ pisatelia od Marka Twahia? V .......... ........ ...... -- _______ -- seznanjajo ljudstvo z leposlovjem do- Davičo »vso svojo pazljivost osredo- V očeh se Je utrnila ponosna iskra: slovenščini ie izšlo *e Drece! nrevo*dov si najlaže in najbolje sami napra- mačih in tujih pisateljev, dajejo mu točeval samo na tisto v aktualnosti —Se nobene vaje nisem zamudil. niVovfh M Piia kratkim ie i7riala "»h k-rattim n.i ^ nnHiiHnnmanstvpna rlpla ln ntiriHn frnoan lrn^ co ™„ rr„/ii j„„„...,.„.. „„ "JUBOV1U OCJ. i rt-a KratKim je lzadUl kov, otrok, ki jim neizprosno življenje tako trdo in skopo reže vsakdanji kruh pa tudi pravico do brezskrbnega otroštva. Knjigo je izdala Mladinska knjiga, ilustriral pa jo je Ive Subic. Mladinska knjiga izdaja v svoji zbirki »Igra in delo« publikacije, ki so namenjene spretplm rokam. V knjižici »Model p 137« vas pouči, ka- poljudnoznanstvena dela in nudijo branje z vseh mogočih področij ustvarjalnosti človeškega duha. Prešernova družba, ki v dobi socialistične preobrazbe naše domovine na poljuden način približuje današnjemu človeku dosežke sodobne znanosti in tehnike ter mu prinaša kvalitetno leposlovje, opravlja svojo nalogo s polno odgovornostjo ln zavestjo, vendar črnega kontinenta, kar se mu je zdelo, da nosi v sebi prihodnost.« DrugI potopis — Ribe pojo v Uka-Jall — je delo poljskega pisatelja Ar-kadija Fiedler.ia in nas bo popeljal na bregove velikanske Južnoameriške reke Amazonke ln njenega pritoka Ukajall, v knjigi bomo potovali skozi pragozdove, skozi »zeleni pekel«, po veletoku ln njegovem brezkonč- Tudl v decembru no, ko Je bilo 20 Mladinska knjiga njegov potopis, ki kako napraviti »Parni stroj«. BRANKA JURCA: HIŠNIKOV DAN. z velikimi materialnimi^ žrtvami. hem porečju, spoznali bomo "vrsto ži- V letu 1962 bo Prešernova družba ,,nl1 1n ,H „k; vso močjo. zda.1. ko se je tranzit lesa skozi ogromne- skladovnice rezanega vostneje suši, kot n. pr. na ^ Reki ^ Koper šele začel odpirati, je do- lesa, ki se vrste na nasipu, ki ali v Ti^tu Medtem ko imata Na štirih hektarih površine, slej odpremljeni les šel v tranzit- ločuje pristanišče od usihajočega ^eka \n Trst tlk za seboj poboč- kolikor obsegajo lesna skladišča in nem izvozu v Grčijo, Tunis, Liba- Škocjanskega zaliva. Iz luke za- le> le Koper na odprti ravnici, na manipulacijski prostor, so v pre- non in na Ciper. Letošnji januar je bil v koprski Iuki posebno razveseljiv, saj je prinesel rekord: doslej največji promet v enem mesccu! Točno 200 ladij, med njimi mnogo čez-oceank, jc bilo v naši luki. V odstotkih izraženo: za skoraj 20 % več kot lanskega januarja! Toda povečanje prometa ni izraženo samo v primerjavi dospelih ladij in pripeljanega oziroma odpeljanega tovora v mesecu januarju letos in januarju 1961. Doslej tudi v drugih mesecih ni šlo skozi koprsko luko toliko tovora, kakor letošnjega januarja. Nad 30.000 ton blagovnega prometa v enem mesecu za razvijajočo se luko ni malenkost! Kakšne ladje so vplule v koprsko luko prejšnji mesec? Cezoceank je bilo 6! Od teh 1 piranske »Splošne plovbe«, 5 od drugih jugoslovanskih pomorskih prevoznih podjetij. Tujih cezoceank ni bilo. Ladij velike obalne plovbe je bilo kar 24, od teh 11 domačih in 13 tujih. Domače ladje velike obalne plovbe so bile iz Umaga, Reke, Malega Lošinja, Šibenika, Splita itd., tuje pa iz Izraela, Italije, Japonske, Grčije itd. Ladij male obalne plovbe je bilo tovornih 10, večinoma last Obalne plovbe iz Pirana, obrata Splošne plovbe. Potniških ladij je bilo 84 italijanskih in 69 domačih. Sem spadajo motorna ladja »Aleksa Šan-tie« ter parnika »Vettor Pisani« in »Monfalcone«, ki obratujejo na progah po Videmskem sporazumu, nadalje motorni ladji »Maribor« in »Mostar« ter parniki »Sinj«, »Kotor« in »Kornat«. Sled-' nji so bili v progah Koper—Reka, Koper—Zadar in Koper—Ulclnj. Poleg tega je bila v Kopru tudi motorna ladja »Orebid«, ki obratuje v mednarodni progi Trst—Pi-rej. Potnikov je bilo v januarju prepeljanih precej manj kakor običajno, ker je bilo vreme neugodno za potovanja. Vse ladje so prepeljale skupno 7400 potnikov. Na progah s Trstom skupno 6039, od tega števila samo naše ladje 4760 potnikov ali nad 78%! IZREDEN TOVORNI PROMET Odkar je ustanovljeno podjetje »LUKA KOPER«, še ni bilo tako velikega tovornega prometa v naši luki kot v januarju letošnjega leta, ko je bilo pretovorjeno 23.357 ton blaga (lani 21.2801). Največ je bilo tovora v uvozu 19.3391, sledi izvoz s 68841, nato razvoz s 1582 t in končno tranzit 552 t. Po vrstah blaga je bilo največ generalnega tovora 22.1031, sledi neobdelan in obdelan les 42251, dalje gradbeni material 8981, izdelki metalurgije 5211 in premog s 4101 ter na zadnjem mestu cement z' 200 tonami. Od vsega tovora preko luke je šlo 12.9501 blaga preko skladišč, 15.4061 pa direktno na prevozna sredstva.'Domače ladje so prepeljale 22.047 t ali 78% vsega tovora, tuje ladje pa 22% ali 63101 Razen splošnega povečanja tovornega prometa je značilen precejšen porast tranzita v primerjavi z lanskim letom, saj predstavlja pretovorjenih 5521 blaga v tranzitu skoraj ■ eno tretjino lanskoletnega tranzita skozi vse leto. poredoma odhajajo ladje z lesom v Izrael, Egipt, Grčijo in Anglijo. Napovedujejo pa se tudi že druga pota našemu lesu, ki pojde v svet skozi Koper. V zadnjih štirih letih je izvoz lesa skozi Koper naglo naraščal takole: POSLEDICE OBČINSKE TAKSE NA PRISTANEK RIBIŠKIH LADIJ V - □ "H Leto 1958 1959 1960 1961 1962 januar skupno Kubiki 348 11.118 33.202 48.176 8:80.0 101.644 Ribe so odločno predrago živilo! Ugotovitev ni nova, saj Povsem razumljivo je, da .se cenah", rib bi bil to. precej hud ribiške ladje na svojih, daljših • udarec za potrošnika, spremlja ta refren naš živilski trg lovnih relacijah ne morejo izog- „ ,/.. „ , že vrsto let. Tudi cene ribjih niti pristankom v tem ali onem -ff1"^. živilskega" kombinata konserv presegajo zmogljivost pristanišču — bodisi zaradi obno- »pelamaris« na Zvezni sekreta-večine potrošnikov — v nemajh- ve zalog za posadko, za dopolni- "at za . kmetijstvo m gozdarstvo, ni meri po zaslugi preprodajal- tev zalog tega ali onega - mate- da bl;se obrnorske komune odpo-cev, ki čestokrat nabijejo'na pro- riala itd; Za Vsak "dan pristanka' vedate pobiranju taks za "ribiške dajno ceno tovarne zneske, .ob v pristanišču bo treba torej od- ladJe;' je torej dvakrat utemelje-katerih bi se organi tržne in- šteti osem tisočakov. Za Delama- na: dodamo namreč še to, da V dobrih štirih letih je šlo sko- špekcije morali pomuditi bolj do- risovd ribiško floto, ki ima ' 26 nrkjer na svetu za" ribiške 'ladje, zi Koper nad 100.000 kubikov sledno in prizadeto. ribiških ladij, bi znašale luške dolge do 20 metrov, ne pobirajo našega domačega lesa. Največ rezane jelovine, nekaj trdega lesa, (bb) Kako pa bo s cenami rib v takse letno po povprečju pristan- luških pristojbin. odoče7 kov nblskih ladij v minulem letu precej zabojnih delov kot pol- u * skupno okrog 41 milijonov di- finalni izdelek ter precej lesne Zakon o izkoriščanju luk in narjev. galanterije kot finalni izdelek. Od pristanišč je prenesel poslovanje Vsota ni majhna in zaskrblje- leta do leta naraščajoči izvoz teh objektov v pristojnost ko- nost v Delamarisu, ki je glavni lesa, kakor ga prikazujejo števil- mun. Zdravo osnovo tega zakona, potrošnik rib, je vsekakor upra- ke, postaja tako očiten in čedalje ki prinaša decentralizacijo tudi vičena. Na drugi strani pa tudi ni pred nedavnim smo v našem tedni močnejši, da ni več nobenega našemu pomorskemu gospodar- moč prezreti interesov potrošni- ku opozorili na neodgovorno pisanje dvoma, da postaja Koper tudi po- stvu, pa so komune očitno dojele kov svežih rib. Kot vedno doslej v naš'b,Ustih o vprašanjih iz pomor- membna luka za izvoz lesa. Po tako rekoč samo z davčnega ¿ta- bi podražitev proizvodnih stro- boij'kričeče p^erlfbre^navldbevl! zaključkih in napovedih je priča- lišča, ko so z luškimi taksami škov, v tem primeru stroškov rov. Ker smo v zadnjih dneh v naših kovati, da se bo letošnji izvoz prizadele tudi ribištvo. Da gre za ulova rib, po stari praksi plačal listih spet 2asledni vrsto nerodnosti lesa v primerjavi z lanskim naj- hudo fiskalno tolmačenje tega za- potrošnik. Ce bodo komune gomonapfsau to^of nekES ifianj podvojil,, to se pravi, da kona, dokazuje podatek, da ko- vztrajale pri pobiranju taks tudi kretne primere, pojde letos skozi Koper okoli mune že pobirajo takse za ribi- za ribiške ladje, bi to pomenilo Dne 20. decembra .3961. Je maribor- 100.000 kubikov lesa in lesnih iz- ške ladje povprečno po osem ti- podražitev približno za 20 dinar- skl ,,Veeer<< napisal o francoski čez- delkov, ah okoli 50.0000 ton, če soč dinarjev dnevno. jev za kilogram rib. Pri sedanjih ir^k&^i&A1* V"?"oč računamo okroglo po 2 kubika na tono. Pristaniške oziroma luške .možnosti za izvoz lesa? Pravzaprav neomejene, če upoštevamo raz-sežni ravninski prostor, ki ob postopnem urejanju nastaja tik ob pristanišču. In prednosti izvoza Kibiške ladje v Izolskem pristanišču JUGOSLOVANSKO REČNO BRODARSTVO szenocetio ton in'je dolga okoli 350 m. Pri nenavadni, točnosti, da je 1,20 m daljša od angleške velikanke, preide »na okoli 350 m«. »France« je dolg 315 m in nekaj centimetrov' in kot tak najdaljša ladja na-svetu. Ce bi bil dolg 350 m, pa ne bi imel »samo« 67.000 ton, temveč precej nad 100.000 ton! Nadalje bi bilo zanimivo vedeti, kakšne tone misli pisec? BRT ali lztisnino? »Delo« je 28, decembra lani objavilo ln taki obtežbi razvije določeno hitrost? To bi bilo razumljivo in prav, toda konjske moči res niso odvisne od nosilnosti, temveč od stroja oziroma motorja. Navedeno število KM bi motorji lahko razvili pri mnogo manjši ali mnogo večji nosilnosti! Isti list tri dni pozneje piše pod naslovom »Največja, švicarska ladja«, med drugim: ». . . ladja »Breca\vglia« z nosilnostjo 8.500 ton. Največja ladja švicarske trgovske mornarice.•< V tem primeru je res šlo za največjo ladjo Švice, toda imenuje se »Bregaglia« in ima 18.500 ton nosilnosti, kar tudi ni malo! V prvi letošnji številki »Tovariša« v podpisu k sliki največje letalonosilke pod naslovom Novi rekorder: .. ladja .Queen Elizabeth' ni več največja potniška ladja na svetu. S svojimi 85.350 registrskimi tonami je nova ameriška letalonosilka kar za 8000 ton prekosila doslej največjo ladjo na svetu.« Pri vseh teh ugotovitvah je »Queen Elizabeth« še vedno največja potniška ladja na svetu, ameriška letalonosilka pa bo le za eno ničlo manj večja, kakor pa piše v »Tovarišu«, ker ima 34.550 BRT. Prav tako je zelo verjetno, da so navedene registrske tone mišljene bruto. . , . „ ? _ ... Se do nedavna je bilo »Jugoslovan- vani ladji sredstva brez obveznosti ta "i.0'?61"" , ad ev sko rečno brodarstvo« lz Beograda v vračanja, ki pa so bila, kakor vsa sliko, kako nakladajo apnenec na to- seonin SKlaaisC za les omogoča, privilegiranem položaju, da Je preje- druga, v teku lanskega leta prepisana vorno 4fdjo v Kanegri in naslednji ---------— — , , . ,,, podpis: »Podjetje Slovenija ceste je malo znatne kredite za gradnjo la- med sredstva — z obveznostjo vrača- rekonstruiralo kamnolom Kanegra ob dij brez obveznosti vračanja. To se "la na enak način kakor vsi drugi slovenski obali in montiralo trans^ je dogajalo, čeprav Je močno renta- krediti za investicije! Seveda, to reč- ^^kot^ilo^ikl^ajo^apnenl bilno ln posluje z velikimi dobički, nim brodarjem ni bilo prav in so čeve agregate na tovorno barko.« Ka- Tako je pred dobrim letom prejelo ustavili gradnjo prepotrebnih ladij! negra je, žal še vedno ob hrvaški . . . . . obali in ne ob slovenski, kaj pa naj denarna sredstva brez obveznosti vra- To vprašanje sedaj rešujejo in se bi bil apnenčev agregat, verjetno ne da bodo lahko žagarska podjetja v čedalje večji meri vozila rezan les tako rekoč izpod žag v Koper. S tem si bodo prihranila vse manipulacije okoli zlaganja lesa, ki stanejo najmanj 400 din na kubik. Razen tega si prihranijo svoj Skladiščni prostor oziroma ga toli- ianJa gradnjo dveh sodobnih mo- še ne ve, kako bo rešeno. Eno Je res: bomo tako kmalu zvedeli, ko sploh ne potrebujejo. In nadalj" tornlh potniških ladij za rečni pro- Cas Je bil, da se tudi rečno brodar- »j^urlnskf"^ nja bistveno važna prednost: met> Id sta akutno potrebni, saj smo stvo uvrsti med »navadna« podjetja vekU»LadjV za lov^a" klte^Med^d?u-Svež rezan les se v Kopru hitreje v tem pogledu danes na mnogo slab- in (ja Je odklenkalo privilegijem, ki gim piše tam tudi naslednje: »pri nočem kakor pa pred drugo svetovno jih je imelo, čeprav Je bilo visoko 11,50?, l,or? razvijejo motorji ■' - , . , A., j . , 6250 KM.,,? Kaj je hotel avtor s tem vojno. Gradnjo teh dveh ladij so za- aktivno! povedati? Morda to, da ladja pri taki upali beograjski ladjedelnici »Tito«. Imenovani potniški ladji naj bi bl-llj»«-" najsodobnejšega tipa z dvema mo- torjema in dvema propelerjema za 500 potnikov vsaka. Prostori za potnike obsegajo prostrane in udobne salone, rcstravracijo, kavarno, bar in zastekleno verando ter nekaj luksuznih kabin s posteljami ln potrebnimi sanitarijami. Hitrost v progi: 22 K'm/h. Ladji bi morali biti zgrajeni nekaj dni pred koncem leta 1961. Ladjedelnica »Uljanik« v Pu-lju bo v kratkem izročila zadar-skemu podjetju »Jugoslovenska tankerska plovidba« drugi »bulk-carrier«. tipa »Ljubija« (enak »Beli krajini« od »Splošne plpv-be«). Nadalje v tej ladjedelnici končujejo dva tramperja po 5100 to nosilnosti in en »bulk-carrier« s 24.000 tonami nosilnosti za Sudan. Ladjedelnica »Mosor« v Trogi-ru pa bo te dni izročila splitskemu podjetju »Jadranska slobod-na plovidba« novo motorno ladjo BELA KRAJINA je 29. januarja priplula v Houston. BIHAC je 3. februarja odplul v Ploče. BLED je 2. februarja odplula s tovorom iz Kopra proti ZDA, BOHINJ je 1. februarja odplula iz Genove . proti Napoliju, Palermu, Solunu, Splitu in Benetkam ter bo 17, februarja prispela na Reko, BOVEC razklada v severnoameriških pristaniščih. DUBROVNIK je 20, januarja odplula iz Emrtna proti Barletti in Anconi ter 3. februarja plula skozi Gibraltar. GORANKA Je 28. Januarja priplula v Jokohamo ter bo 10. februarja odplula z Japonske proti pristaniščem na zahodni obali ZDA. GORENJSKA je prispela 30, januarja v Lattakijo, od koder bo odplula v Ravenno. KOROTAN je 1. februarja prispela v Genovo, od koder nadaljuje pot proti Trstu in Reki. LJUBLJANA je 4. februarja prispela v Ploče. MARTIN KRPAN je 4. februarja prispel v Ravenno. PIRAN 1e v prirtar.išču Baton Rouge. POHORJE je orisnela 27. januarja v pristanišče Tuapse. ROG ie 31. januaria prispela v Piran. TRBOVLJE je 1. februarja odplula iz Karačija proti Bonvbayu, I-Iong Kongu in Japonski. ZELENGORA Je 2. februarja odplula lz jokohame proti Avstraliji. Toda rok Je minil ln o ladjah ni ne duha ne sluha. Dopisnik beograjske »Politike« se jc za zadevo zanimal pri upravi rečnega brodarstva, pa nI mogel ničesar izvedeti, ker so na njegova vprašanja odgovarjali, da jc to tajnost, o kateri se ne sme pisati. Vztrajni novinar pa se nI dal kar tako, temveč je šel dalje. V sekretariatu za promet in zveze ZIS so bili dostopnejši in so na njegovo vprašanje povedali, da o kaki tajnosti ni niti govora! Zadeva z gradnjo potniških ladij za potrebe našega rečnega potniškega prometa je kaj enostavna in taka, da lahko prav vsi vedo o njej! Zakaj neki, bo vprašal začudeni bralec? Zelo preprosto. Imenovano podjetje Jo svoJCas prejelo za imeno- »Bela krajina«, največja Cczoceanka plransj. to nekatere cestc 11 do 30 Krat preobremenjene, Je naraščanje števila nesreč počasnejše, kot Je povečanje prometa. Medtem ko se Je promet lani povečal za okrog 20 odstotkov v primerjavi 7 letom l!>co, Je bilo nesreč v tem obdoblu 33 odstotkov manj. Vseh nezgod Je bilo 315, terjale po so 2! življenj, 203 hudo ln 11') laže poškodovanih, a materialna škoda se Je približala 100 milijonom dinarjev. Ob teli ugotovitvah Je okrajna komisija za vzgojo In varnost v cestnem prometu minuli teden razpravljala o posledicah, ki Jih povzroča večanje ccstnega prometa In o priporočilih za ureditev cert ter za nadaljnjo prometno vzgojo občanov. Stanje cest Je ponekod zelo slabo (Križišče Ankaran—Ribana, Senožeče—Postojna, »ALMIRA«, alpska modna Industrija Radovljica, zaposli za svoj obrat v Novi Gorici RACUNOVODJO Pogoji: popolna srednja šola z najmanj 5-lctno prakso na takem ali sorodnem delovnem mestu. Nastop službe možen takoj. Ponudbe poslati na upravo podjetja v Radovljici. Krvavi potok—Gradišče) In predvidenih 200 milijonov dinarjev /a vzdrževanje vseh cest I., II. In III. reda Jo vsekakor premalo. Zato bo treba poiskati nove vire dohodkov, ki bodo namenjeni Karno rekonstrukciji sedanjih cest. Drug pereč problem Je disciplina v Javnem prometu. Kljub ugotovitvi, da jc bilo lani število prometnih nezgod nekoliko manjše, "kot Je bilo predlanskim, Je še vedno okrog 70 odstotkov vseh nezgod povzročila neodgovornost voznikov ali pešcev. Tudi ocenitev krivde je pred občinskimi sodniki za prekrške neenotna. Nekateri kaznujejo enako dejanje z ukorom, drugi z. zaporom. Raz.cn tega še ugotovitev, da nazaduje tovarištvo na cc-stl. Zato naj bl avto-moto društva, združenje šoferjev in avtomelianlkov, vnesli v svoje učne programe tudi predavanja o tovarištvu na cesti, o obzirnosti do drugih korlstnlkov cest In o nudenju prve pomoči ponesrečenim. Komisija Je bila tudi mnenja, naj bl zajel pouk o cestno-prometnl vzgoji kar največ šolske in celo predšolske mladine in naj bl v letošnjem letu v večji meri kot doslej širili preventivno dejavnost med šolarji ln delovnimi kolektivi. Najbolj neprijetna pa Je bila ugotovitev, da vprašanje varnosti povečanega cestnega prometa rešujemo vse preveč z ugotavljanjem dejanskega stanja ln vso premalo s konkretnimi akcijami. Prisebnost jih je obvarovala Kaj pravijo drugod jgLAgl EKONOMSKI ODNOSI NA TRGU »Ekonomski odnosi na trgu naj urejujejo odnosi med proizvodnjo ln potrošnjo.• Jc v razgovoru dejal podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal. Povod za ta razgovor Jc dalo informacija o novih, višjih ccnah v potniškem avtobusnem prometu za 30 odstotkov v republiškem okviru, kar Jc objavil tudi naš list. Ta novica, kot navadno take stvari, ki neposredno zanimajo in prizadenejo človeka, Jc imela svoj odmev med našimi brsvel. ' »Kal mislite, tovariš podpredsednik, o novih ccnah?« »Ml smo proti cenam, ki so določene na tak način, smo proti takemu dogovarjanju. Čeprav gre pri tem le za priporočilo podjetjem, ima to svoj monopolni značaj. Mislim, da bi se tudi v avtobusnem prometu — kot povsod — moral1 oblikovati cone na osnovi ekonomskih odnosov — na trgu. A te so lahko za vsako podjetje drugačne. Sem za konkurenco med podjetji. Zakaj ne bl 511 na primer r.a licitacijo prog: vozni red, cen? Itd. Kdor bl nudil boljše pogoje, bl imel prednost. Dogovarjanje za cene med podjetji pa ni na mestu.« l.MV-u I Ksllli: NOVA »KLOVNA ZV.M.A KOLEKTIVA NOVOMEŠKE INDUSTRIJE MOTORNIH VOZU, Ilanc? Je prišel na Jugoslovanske ceste najnovejši Izdelek novomeške Industrllr motornih voz.'!: kamionet IMV-U'>'i Kurir«, plod dvoletnega dela domačih konstruktorjev. »Kurir« je najsodobnejše ekonomično vozilo za hiter transport blaga v medmestnem ln mestnem prometu. Odlično bo nadomestil težke kamione In vprc.'na vozila, ki se morajo počasi umakniti Iz mestnega promet«. Nosilnost: 1250 kilogramov, na .vrčia brzina Ki km na uro. Mo'.yr ima JJ KM, na 100 km pa porabi 10 In pol litra goriva (mešanico 1 : <0 ali 40 litrov bencina na 1 liter olja). Kabina je Izredno udobna ln ogrevana, pri konstrukciji pa so upoštevali vse dosedanic izkušnjo podjetja 1MV v Novem mestu. In še pre-rcnočrnlr: Izredno uc'dna nabavna cena — 1,9"." 0C0 dinarjev. .............išsmdM^ POIIANA CUNJA V nekem epskem gostinskem lokalu :-e Je prelomil teden pripetilo nekaj takega, kar v. 'kakor slabo vpliva r.a Človekovo prebavo. Neki gost Jc namreč naročil poreljo pohanlh rib. med katerimi Je Ocz fns naletel na nenavadno «ribo . ki r.e p'.ava tam, kjer plavalo ribe, pač pa, ki plava v kuh'.iV«kem porv.lvalnlku. H:la je torej cunja za pomivanje posode!, toda vendarle ne čir.to navadna, vsakdani«, nehigienska ali celo ogabna cunja. Ne. Bila le pohana cunja v družbi pohanlh rib! Vprašanje Jc seveda, kako je mogoče cunjo zamenjati :a ribo! No, ici vemo, da Je oboje spclt-Jto, pač 3oK> 'lahJio. V skladišču vnetljivih tekočin v tovarni TOS v Hrpeljah je bilo minulo soboto 11 sodov visoko oktantskega bencina In večje količine nttrolaka. Skladiščnik Branko Mlekuš Je točil bencin. In kot pravi, mu Je iz žepa padel vžigalnik, ki Je povzročil požar. Ogenj mu je ožgal obraz, ln se Je moral zateči v izolsko bolnišnico. K sreči Jc do nezgode prišlo v dopoldanskem času, ko so bili prisotni tudi drugI delavci tovarno. Njihovi prisebnosti se velja zahvaliti, da nI prišlo do hujše eksplozije, ker so požar takoj pogasili z ročnimi gasilnimi aparati. Ta primer ponovno kaže, da je treba biti do skrajnosti previden pri manipuliranju z lahkovnetljiviml tekočinami ln da morajo Imeti podobna skladišča primerno zračenje. OGENJ V KROJAŠKI DELAVNICI v krojaški delavnici Kajfef v Kidričevi ulici v Kopru Je v sredo, 31, januarja popoldne, nenadoma Izbruhnil nevaren požar, ki Je povzročil OBVESTILO Odsek za notranje zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Koper obvešča vse lastnlke-uporabnlke motornih ln priklopnih vozil na območju Občinskega ljudskega odbora Koper, da bo podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1962 po naslednjem razporedu: I. MOTORNA KOLESA — V dneh od 0. do 12. februarja od evld. tablice KP-10-001 do KP-10-S50, od 13. do 20. februarja od evld, tablice KP-10-6S1 do KP-12-150, od 21, do 23. februarja od evld. tablice KP-12-151 dalje. II. OSTALA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA — v dneh: od n. do 12. februarja od evld. tablice KP-10-01 do KP-17-00, od 13. do 20. februarja od evld. tablice KP-17-01 do KP-28-40, od 21. do 28. februarja od evid. tablice KP-23-41 dalje. Prometna dovoljenja podaljšujemo na Titovem trgu št. 3 vsak delovni dan med 0. ln 14. uro, razen v sredah, ko Jih podaljšujemo med 8. ln 12. ter 14. In 18. uro. Opozarjamo lastnlke-uporabnlke motornih In priklopnih vozil, da bomo podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 19« zaključili 20. 2. 19(12, Vsi tisti lastniki motornih ln priklopnih V07.ll, ki do tega dne iz kakršnihkoli razlogov ne bodo podalj-šall veljavnosti prometnega dovolje-nia za leto 1902, morajo evidenčne tablice in prometno dovoljenje deponirati. Iz pisarne Odseka za notranje zadeve ObLO Koper ne ve, znano Je le, da "Je v vseh primerih botrovala neprevidnost. Tako ie 27 letošnjih požarov napravilo več kot milijon dinarjev Škode na 192 hektarih mladih nasadov, ki so bili z. muko z..vajeni na kraških planotah. Vsekakor Jc to žalostna ugotovitev in ob njej bl se veljalo temeljito zamisliti ter o tem reCl besedo tudi na zborih proizvajalcev ln zborih volivcev. RAZPIS Komisija za uslužber.ske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Piran razpisuje po 33. in 164. členu zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta: 1. gradbenega inšpektorja — za območje občin Koper, Izola in Piran. 2. referenta za gradbene in komunalne zadeve. Pogoj: srednja tehniška šola ali popolna srednja šola s 3-letno upravno prakso. 3. referenta za premoženjskopravne zadeve. Pogoj: pravna fakulteta. Zagotovljeno: ad 1. družinsko stanovanje ad 3. samska soba. Plača po predpisih Z,TU s po-ložajno plačo in posebnim conskim dodatkom. Zaželeno znanje Italijanščine. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 31. člena ZJU in pogoje po tem razpisu, naj vlože kolkovane prošnje z opisom dosedanjega dela komisiji v 15 dneh od* dneva objave. Komisija za uslužbenske zadeve Minuli leden so bili povzročitelji in žrtve ptometnlh nesicč motoristi, med njlmt večina takšnih, ki so tik pred karambolom preveč pogumno pogledali v kozarec. O vinjenosti pri Ladu Delostu iz Knežnka sicer ne bl mogli govoriti, o njegovi skrajni lahkomlšl jenostl pa več. 7. motornim kolesom se Je peljal, čeprav nt bil vešč šoflranja, ker še nima vozniškega dovoljenja, skozi Kncžak in trčil v osebni avtomobil svojega sovašeana. K sreči ni bilo hujših posledic trčenja. Za sedaj še nI ugotovljeno, kaj Je bil vz.rok. da Je DJuio Kolarlč iz. Pirana zadel pri Piranu z mopedom- v obcestni kamen in se laže poškodoval. Slabše sta se odrezala minulo soboto Anton LMe ln Jože šajn. Ule jc V vinjenem stanju vozil motor proti Trebčanom pri Ilirski Bistrici ln zaradi neprimerne hitrosti obležal s so-vozačem ob cesti. Oba so prepeljali v reško bolnišnico. Vinjen Jc bil tudi Albin Slmčič iz. Briškega, ko je na mopedu v nedeljo vozil Rafaela 2ak-lja. Pri Studenem se je spustil" po klancu navzdol 7. neprimerno hitrostjo in se zaletel v kup gramoza. Slmčič In Zakclj sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico zaradi hujših poškodb. Na križišču pri Ankaranu Jc v nedeljo podrl osebni avtomobil motorista Karla Pcčarlča iz. Pobegov, ker verjetno zaradi vinjenosti ni pravočasno nakazal spremembe smeri vožnje. Pečarlču so po padcu nudili zdravniško pomoč in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Skoda na avtomobilu ln na motorju je ocenjena na okrog 100 tisoč dinarjev. Minuli torek so bile kar tri prometne nesreče, vendar bi lahko bile posledice hujše, če ne bl imeli vozniki sreče In dobršne mere prisebnosti. Po glavni cesti skozi Strunjan je vozil z. osebnim avtomobilom Franc Šiško iz Ljubljane: predenj je nenadoma skočil pes-ovčar, last Jožeta So-siča Avto, na katerem jc bila po trčenju ocenjena škoda za okrog 50 tisoč dinarjev, Je psa ubil. Pri Ilirski Bistrici pa se Je odtrgala gosenica traktorju. Zato Je traktor zadel v drevo in se prevrnil. Traktorist 1e ostal nepoškodovan, na traktorju pa Je okrog 150 tisoč dinarjev škode. 1 I 1 1 X j : I > : C-4 • 1 c : r i S i o : > 1 ! i U O Z i i! v> h- i * i S £ i H • > Vi ; 2 i Z M : > 5 • C : O i v> W j a H n K j < i r ?! j J > t 1 1 1 I i 1 l N > O »—' H H O ' > H £ Tfl r o <3 H cn P S <■4 > G 58 > 2 > d T) O u> P ÍH > H 2 > Znamka ¡ za i IS din i I SLOVENSKI JADRAN KOPER Cankarjeva ul. 1 r -C '-.y.Z okrog 400 tisoč dinarjev škode. Pod krojaško mizo Jc namreč bil prižgan kuhalnik ln njegova toplota Je prišla v stik s parketnim loščllom, s katerim je bila namazana lesonitna plošča mize. Poleg mize pa je bila steklenica bencina. Zato Je v slabo zračeni delavnici prišlo do eksplozije in do ognja, ki Je bil na srečo takoj poga-Sen. Ob tej priložnosti jc bilo ugotovljeno, da marsikateri obrtnik, ki pri svojem delu uporablja lahkovnetljlve tekočine, ne upošteva osnovnih varnostnih predpisov ln tudi ne zavaruje .svojega blaga pri DOZ. 27. In 30. januarja ter 1. ln 2. februarja so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli: DELAM AR IS: Alojzija Barlčlč, Ll-bera Bcrnetlč, Roža Brajlvka, Zvon-ko Grahek, Marija Ivančič, Pavla Jazblnšek, Angel Jerebica, Savo Kapelj, Colcstina Krajcer, Rozallja Magajna, Lucljan Nemec, Vida Petelin, Branko Sila, Milena Slamič. GOSPODINJI: Kozi Sutlovlč, Vida Rožnik. GRADBENIK: Lojzka Llpovšek, Marija Pantč, Teodor Stegovec, Drago Ugrln, inž. Ivan Uran, Marija Uran, Filip Vičič, Jožica Zavlšič. KROJ IZOLA: Franc Bcrtonccl. MF.HANOTEHNIKA: Justina Ambro-žlč, Aldo Antonac, Nilo Candldo, Vida Blažlna, Mirjam Budlhna, Stane Jenko, Marija Kobal, Elda Mahne. Bruna Mljač. Stanka Požar, Hermlna Reja, Franko Slama, Roman Slekovce, Jožefa Stipančlč, Ivan Tomažič, Irena Vidmar. PIVOPROMET IZOLA: Anton Jenko. TURIST IZOLA: Franc Mavrlč. TOMOS KOPER: Marjan PodvrSlč, Danilo Savarln. Po 10., 13., 14. In 16. členu zakona o flnansiranju in gradnji stanovanj (Ur.' list FLRJ št. 47,'59) ter po VIII. poglavju pravil Stanovanjskega sklada občine Koper RAZPISUJE STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOPER po sklepu XI. redne seje upravnega odbora z, dne 2. II. 19G2 IV. NATE C A J za posojila za adaptacijo stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Koper. 1. Na tem natečaju daje Sklad posojila do skupnega zneska 10,000.000 din, ki bodo na razpolago v letu 1962. 2. Posojila po tem natečaju se bodo odobravala gospodarskim organizacijam in ustanovam, stanovanjskim skupnostim, hišnim svetom ln fizičnim osebam v naslednjih pogojih: a) najdaljši rok vračila Je 15 let, b) najnižja obrestna mera Je 1,5 ■/« letno, c) najnižja lastna udeležba Je 10 •/• od predračunske vrednosti adaptacije oziroma popravila. 3. Prosilec mora v prošnji navesti: a) Ime, priimek oz. firmo In naslov prosilca, b) znesek posojila, ki ga rabi, c) višino udeležbe, ki jo nudi, č) rok vračila posojila, d) vrsto popravila ln predračunsko vrednost, c) obrestno mero, ki Jo nudi. 4. Prošnji mora prosilec priložiti: a) predračun stroškov s točnim opisom del, b) za večje adaptacije potrjen načrt In gradbeno dovoljenje c) hišni sveti in stanovanjske skupnosti potrdilo o višini dohodkov hiše ter stanje Sklada za hišna popravila, č) osebe v delovnem razmerju potrdilo o višini mesečnih prejemkov in eventualno prepovedi na plačo. 5. Prosilec Je dolžan vplačati garancijski znesek kot varščino na tekoči račun Sklada 602-11-367-04-226 v višini 2'm (dva promila) od višino Ilcltlranega zneska najkasneje do 21. marca 19G2. Varščino izgubi prosilec v korist Sklada, če odstopi od ponudbe. C. Prednost pri posojilu bodo imeli prosilci: a) ki nudijo najvišjo udeležbo b) najkrajši rok odplačila c) največjo obrestno mero č) Id k prošnji predložijo potrdilo gradbene inšpekcije o nujnostih popravila. 7. Prošnje z. vso dokumentacijo morajo prosilci vložiti v zapečateni kuverti, opremljeno z vidno oznako »IV. NATEČAJ ZA POSOJILO«, Stanovanjskemu skladu občine Koper, Vojkovo nabrežje ali po pošti na poštni predal 1GG. Zadnji rok za vlaganje prošenj Jo 7. april 1902. 8. Prošnje, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov in prilog, so ne borlo obravnavale. 9. O Izidu natečaja ho vsak udeleženec obveščen s pismeno odločbo najka-snejo do 30. aprila 19G2. STANOVANJSKI SKLAD OIJCINE KOPER VABILO Nadzorni odbor Društva ekonomistov in gospodarstvenikov Koper vabi na predavanje tov. Draga Potočnika o temi: EVROPSKA EKONOMSKA INTEGRACIJA IN JUGOSLAVIJA ki bo 13. februarja 1962 ob 16. uri v mali dvorani gledališča v Kopru, — Po predavanju pa bo izredni občni zbor društva. — Vabimo vse stare in nove člane društva! Nadzorni odbor ROJSTVA OD 29. JANUARJA DO S. FEBRUARJA. 19G2 V koprski porodnišnici so rodile: Danica Zltko Iz StoriJ — dečka, Lucija Jurlšcvlč iz, Izole — dečka, Marija Stolfa Iz Sežane — dvojčka, Stellna Boltcrstaln Iz. Roč — dečka, Marija Blščan Iz Portoroža — dečka, Albina Capuder Iz Kopra — deklico, Marija Kozjek iz. Parccaga — deklico, Eda Vuklč iz Izole — deklico, Marija Ra-Spolič iz, Buzcta — dečka, Neva Ni-kollč iz. Kozine — deklico. Ljubica Pruhcr iz Dekanov — deklico, Vilma Hrovotln Iz Artviž — dečka, Olga Sokllč Iz Sečc — dečka, Angela Ma-ranclna Iz. Kopra — dečka, ZIvka Ar-gentl Iz Škofij — dečka. V POSTOJNI: Marija Turk Iz. T.oike police — deklico, Jožefa Podboj Iz. Postojne — deklico, Lidija Milost iz. Grgarja — deklico. Helena Miška iz. Nove Gorice — dečka, Avguština Fal-dlga lz. Postojne — deklico, Marta Likar Iz Tomaja — dečka, Jožefa Tavžclj lr. Slivnice — deklico, I.idila Cerne iz. Razdrtega — deklico, Zofija Meden lz. Selšček — dečka, Angela Zbogar lz Banjšlce — dečka. Cirila SlnlgoJ iz. Malih ZabelJ — dečka. Jožefa Knafelc lz. Ilirske Bistrice — deklico, Olga Koradln lz Nove Gorice — deklico, Frančiška Grželj lz. VolC — dečka, Marija Avsec Iz. Planine — dečka. Katarina Nlmac Iz. Su-Saka — dečka, Frančiška Guštln Iz. Pivke — dečka, Pavla Cuk 1z Postojne — dečka, Marija Prunk Iz. Dolnjih Vrem — deklico, Antonija Rosa Iz. Podnanosa — deklico, Marta Ušaj Iz. Renč — dečka, Marija Ambrožič lz Nove Gorice — dečka, Marija Klu-car lz Begunj — dečka. Silvestra B.i-Jec lx Podkraja — deklico, Ivanka Novak iz. Vipave — dečka, Asta Sila iz Postojne — dečka. Helena Suslč Iz Rožne doline — dečka. POROKE V KOPRU: Marija Dcbcrnardl, delavka 17. Gažona, ln Ivan Plačko, tesar lz. Avstralije; Graeijela Peroša, delavka iz Kopra, In Claudlo Fontanot Iz Kopra; Marija Migltč, uslužbenka lz. Kopra, in Nijaz. Smajlagič, šofer lz. Kopra, V POSTOJNI: Marija Marlnšck, natakarica iz. Bukovja, in Franc Bizjak, kmet lz. Zaloga. V ILIRSKI BISTRICI: F.Jvira Frank, pletilja Iz Topolca, ln Jože Slonet, trgovski pomočnik iz Tabora; Jožica Poropat, delavka lz Ilirske Bistrice, ln Bektaš Mustafa, delavec iz. Ilirske Bistrice. Avgusta Novak, gospodinja iz Dolnjega Zemona, in Alojz Delčlč, delavec lz. Dolnjega Zemona. Ivanka Cetin. gospodinja iz. llarlj, ln Jožo Hrvatln, kmet iz. Sluroda, UMRLI V KOPRU: Franc Rcnko, star Bl let, iz Prema. Rozallja Doz, stara 24 let, iz Marinčičev, Anton Sergaš, star 77 let. iz Kampela, Friderik Jurlč, star 51 let, Iz Pirana, Roža Auber, stara 71 let. iz Snlare. V ILIRSKI BISTRICI: Ivan Kone-fiabo, sin r i'0 let, iz Z-irečJa, Rudolf Korče. • v.r 78 let, lz Ilirske Bistrice, Kar! i na M^iiv! 'an. stara 71 let, iz Unča, Jože Saftlfi, star 55 let, lz DolenJ pri Jelšanah. V SFZ\NI: Jožefa Skapln, stara 67 let. Iz T",'>"a. Marllo Orel. stara 76 let lz K«""M. Pcnato Mlhallf, star 34 let. Ir. T" ' '■>'-.. V I". ' ivan Borbo, star 70 let, lz Baredov. Po 10., 43., 41. ln 16. členu zakona o flnansiranju in gradnji stanovanj (Ur. list FLRJ št. 17/59) ter po VIII. poglavju pravil Stanovanjskega sklada občino Koper RAZPISUJE STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOPER po sklepu XI. redne seje upravnega odbora z dne 2. II. 19G2 III. NATEČAJ za gradnjo stanovanjskih hiš ln stanovanj na območju občino Koper. 1. Na natečaju daje Sklad posojila za gradnjo, ki bo izvajana preko Sklada ln bo dovršena v letu 1962 oziroma v prlčetku leta 1063, do zneska 93,000.000 din. 2. Za posojilo bodo na voljo naslednja stanovanja v 4 blokih v Se-medell prt Kopru: a) dve garsonjeri neto površine 15,71 m1, scstoječl iz ene sobe površino 10.23, predprostora 2,17 In sanitarij 3,31 m»; sedem garsonjer, neto površine 22,75 m1, vsaka sestoječa lz: sobe površina 12,46, predprostora 2,26, sanitarij 2,82 m" in balkona; eno enosobno stanovanje, neto povrSIne 41,81 m1, sestoječo lz: 1 sobo površine 13,40, kuhinjo 13,36 m1, s pritikllnami; pet dvosobnih stanovanj, neto površine 59,61 m*, vsako sesto-Ječe iz dveh spalnic po 14,40 ln bivalne kuhinjo po 15,81 m1 s pritikllnami; eno dvosobno stanovanje, neto površine 54,85 m', sestoječe iz 2 spalnic 16,20 In 13,80, bivalno kuhinje 13,36 m1 s pritikllnami. b) 2 kompletna stanovanjska bloka s po 15 stanovanji, in sicer: po l trosobno stanovanje 67,39 m1 po 1 garsonjero 15,71 m1 po 1 garsonjere 22,75 m» po 5 dvosobnih stanovanj 59,61 m' po 1 dvosobna stanovanja 51,85 m' Opis stanovanj kot zgoraj, le trosobno stanovanje: neto površina G7.89 m', sestoječe lz: bivalne kuhinje 13,36 m', 3 spalnic po 16,20 m', 13,25 m1 in 15,91 m", s pritikllnami. Pogodbena cena manjših garsonjer din 1,496.000 Pogodbena cena večjih garsonjer din 2,166.000 Pogodbena cena enosobnlh stanovanj din 3,980.000 Pogodbena cena dvosobnih stanovanj — večjih din 5,675.000 Pogodbena cena dvosobnih stanovanj — manjših din 5,222.000 Pogodbena cena za l kompleten stanov, blok din 65,886.000 Pogodbena cena Je orientacijska ln določena po predračunu. Končna cena bo ugotovljena po Izvršeni kolavdacl.il ter se bo tedaj končno obračunala po dejanskih stroških. Načrte ln tehnično dokumentacijo stanovanj si lahko interesenti ogledalo pri Stanovanjskem skladu, Vojkovo nabrežje, Koper. 3. Posojila se bodo obravnavala pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba Je 50 '/« od predračunske vrednosti stanovanja oziroma objekta In Jo plačljiva najkasneje do 15, V. 1962: h) najdaljši rok vračanja 2j let; c) najnižja obrestna mera 2,5 */• letno. 4. Prosilec za posojilo mora v prošnji navesti: a) Ime. priimek oziroma firmo ln naslov b) višino posojila, katerega prosi c) višino lastne udeležbe ?) rok vračila posojila d) obrestno mero, ki Jo nudi e) število ln vrsto stanovanj, za katero prosi posojilo f) izjavo, ali Je varčeval preko Sklada. 5. Prošnji mora prosilec priložiti sklep delavskega sveta oz. upravnega odbora o najetju posojila. C. Pri natečaju Imalo prednost 'Isti prosilci, ki varčujejo preko Sklada, ostale prošnje pa se obravnavajo tako. da se najprej upoštevajo tisti, ki nudilo: a) najvišjo udeležbo b) najkrajši rok odplačila c) najvišjo obrestno mero. 7, Prosiicc Je dolžan vplačati garancijski znesel: kot varščino na tekočI račun Sklada 602-11-867-01-220 v višini 2 promila od višine Ilcltlranega zneska najkasneje do 21. marca i t,?. Varčevalci so oproščeni vplačila varščine, Varšfiiio izgubi prosilec v korist Sklada, če odstopi od ponudbe. S. Prošnjo z vso dokumentae'Jo predloJIJo prosilci v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno oznako »III. NATEČAJ ZA POSOJILO«, na naslov Stanovanjski sklad občine Koper, Vojkovo nabrežje, ali po pošti na poštni predal J6';. Zadnji rok 7.1 vlaganje prošenj Je 24. marec 1962. 1. Prošnje. 1:1 ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov In prl-Iig. se ne bodo obravnavale. '" O Izidu natečaja ho vsak udeležence obveščen s pismeno odločbo najkasneje do 15. aprila 1962. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOPER OPOZORILO Oddelek za notranje zadeve OLO Koper opozarja prebivalstvo, da je sedanje suho in vetrovno vreme izredno nevarno za gozdne in pašniške požare. Zaradi neprevidnosti in malomarnosti nekaterih neodgovornih državljanov je samo v letošnjem letu registriral 27 gozdnih in pa.šniških požarov. Pogorelo je skupaj okrog 200 ha gozda in je škoda večmilijonska. Oddelek za notranje zadeve tudi opozarja prebivalstvo, da sme v bližini gozda kuriti ogenj le z dovoljenjem pristojnega občinskega gozdarskega organa. Oddelek bo najstrožje ravnal proti kršilcem,: ki bodo s svojim brezvestnim ravnanjem povzročili požar. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve OLO Koper MENJAM stanovanje v I. nadstropju z balkonom v Opatiji za odgovarjajoče stanovanje v centru Kopra. Ulica Spinčiča št. 3 (pri tržnici). F. Ranclič DVOSOBNO stanovanje z elektriko in vrtom zamenjam z enakovrednim v centru Kopra. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure v bivši italijanski šoli v Salari 14, Koper. POVRATNIK IZ TUJINE, samski obrtnik, 30 let star, želi spoznati prijetno dekle do enake starosti zaradi boljšega obvladanja jezika in spoznavanja razmer. Ponudbe na upravo lista pod »Volkswagen«. IVeeker.d ali parcelo ob morju kupim. Dr. Dular, Ljubljana, Snežniška 10. Hišo kupim v Piranu, Izoli, Portorožu, Reki, Opatiji, Pulju. Murko, VI- vantljeva 5, Piran. UMESTNE PRIPOMBE (Nadaljevanje s 3. strani) razdelitev na ekonomske enote le formalnost. Pravilnik o delitvi osebnega dohodka trgovskega podjetja Timav določa začetno osnovo za delovno mesto v obliki akontacij v fiksnih mesečnih prejemkih v razponu od 11 tisoč do 43 tisoč din. Osebni dohodek delavca je odvisen le od finančnega uspeha ekonomske enote, ne pa od merila za nagrajevanje delavcev na določenih delovnih mestih. O delitvi čistega dohodka določa pravilnik razmerje .77:23; 77 odstotkov odpade na osebne prejemke in 23 na sklade. Pi 'avilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih prejemkov v podjetju za rezanje in predelavo lesa Jelka sta dobra in razumljiva za vsakega delavca. Letni gospodarski načrt jo razdeljen na posamezne ekonomike enote. Osebni dohodki delavcev so odvisni od finančnega uspeha ekonomske enoto in podjetja kot celote. Med obračunskim razdobjem predvideva pravilnik le izplačevanje akontacije, končni obračun pa ob zaključku poslovnega leta. Razpon akontacij je od 12.000 do -19,000 din. PHstoincsti ekonomskih enot so v pravilniku premalo konkretizirane. Stroški uprave so previsoki. Veljavnost pravilnika o delitvi čistega dohodka je nezakonita. T V letu 1961 je bil družbeni načrt občine Hrpelje no ocenitvi realiziran r; 84.1 8/o celotnega do-hodka. Glede nn leto 1060 je bila renltznclia za 12,4 V» višja. Posamezne jsanoge so ostvarlle: Tndustriia 58.6 °/o Kmetiistvo 100,3 °/o Gozdarstvo 96,5% Gradbeništvo 87,9 "'o Promet f)8,G o/o Trgovina 107,6% Gostinstvo 119,6% Obrt 95,0 % TELESNA VZGOJA - SPORT-jAH it TELESNA VZGOJA - ŠPORT - SA H * TELESNA VZGOJA - ŠPOP.T - SAM ic TELESNA VZGOJA - ŠPORT 'Statistični podatki kažejo, da 'je v vseh občinah koprskega okraja le SO uporabnih športnih objektov. Za nogomet je 10 igrišč, za košarko 4, za rokomet 9 in za odbojko 27. Balinišč je v vsem okraju 10, plavalni bazen 1, telovadnic 12 in teniški igrišči 2. Povprečno pride v koprskem okraju okrog 1700 ljudi na en športni objekt, kar je seveda zelo nizko povprečje. Razen tega je NEZADOVOLJIVO STANJE ŠPORTNI H OBJEKTOV V KOPRSKEM OKRAJU rv-N OS lli« potrebno povedati, da je preccj objektov v slabem in komaj uporabnem stanju. Glavni problem pri športnih objektih je vsekakor vzdrževanja. Glede tega smo lani sicer napravili majhen korak naprej, ko so priskočile na pomoč posamezne tovarne, toda v glavnem je le ostalo pri starem. Vzrok je treba iskati predvsem v majhnih vsotah, ki jih naše občine dajejo y NEDELJO: NOGOMET ca V nedeljo se obeta ljubiteljem nogometa na koprski obali pomemben dogodek. V prijateljski nogometni tekmi se bosta srečala v Kopru ob 15. uri slovenski prvak Olimpija (bivši Triglav) iz Ljubljane in domači Tomos. Kakor je znano, se nogometaši Olimpije pripravljajo na koprski obali za spomladansko nogometno prvenstvo. Nogometaši koprskega Tomosa nadaljujejo s pripravami za bližnjo prvenstveno sezono. V nedeljo jo bila na sporedu prva tre- INFORMACIJSKA PISARNA V IZOLI V ponedeljek, 5. t. m., je začela v Izoli delati sprejemna in informacijska pisarna. Pisarna je sodobno opremljena in bo lahko nudila državljanom vso pomoč in olajšave pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic. Njen delovni teden je dolg šest dni, njen delovni dan pa traja od 7. do 14. ure. Ob sredah bo delala tudi od 14. do 18. ure. Sprejemala bo pismene vloge vseh vrst, izdajala bo potrebne obrazce z navodili za izpolnjevanje in taksiranje, informirala bo občane o njihovih vlogah in podobno. Ta urad je na Kidričevem nabrežju št. 8. Sprejemna in informacijska pisarna je prva te vrste v našem okraju. R. D. r —Hc'i r7! CfTI nig tekma med A moštvom in mladinci. Zmagalo je A moštvo s 5 :1. Najboljši na igrišču je bil Pogačnik, medtem ko se drugi igralci še niso povsem ogreli. Koprski Tomos ima v načrtu še veo drugih trening tekem. Med drugimi namerava povabiti Novo Gorico, sam pa bo verjetno gostoval v Vipavi in Sežani. NA KRATKO Ugodno snežne razmero so goriški smučarji izrabili za propagandni slalom na Lokvah. Nastopilo je okrog 40 tekmovalcev iz Llvka, Šempetra, Nove Gorice, Cepovana in Lokev. Med člani je zmagal Medved, med mladinci Makuo in med pionirji Cej. o * * Na namiznoteniškem prvenstvu goriškega okraja je Nova Gorica kot dolgoletni okrajni prvak izgubila svoj primat. Najproj je pripravilo presenečenje moštvo novogoriškili železničarjev, ki je premagalo Novo Gorico s 5:4, še večje presenečenje pa je pripravil med posamezniki Mužič (Miren), ki jo osvojil prvo mesto z zmago nad Soslčein (2 :1). Nova Gorica je osvojila edino zmago v dvojicah (Kosovel in Bratuž). • • • V Tolminu Je gostoval velemojster Ivkov in odigral slmultanko na 30 deskah. Dobil je 23 partij, izgubil s Po-povičem in remiziral 7. Vujackovom, Savličem, Mikellčem, Pančlčem, Vla- sičem ln Topalovičem. • » * Tudi nogometaši Nove Gorice so so začeli sistematično pripravljati za spomladanski del prvenstva. V nedeljo so imeli v gosteh moštvo Tolmina in zmagali s 6 :1. za telesno vzgojo. Lani so na primer vse občine skupaj dale 5 milijonov dinarjev in če upoštevamo, da so ta denar uporabljali za funkcionalne izdatke društev Partizan, potem■ si lahko predstavljamo, kako malo je ostalo za športne objekte. Zaradi nevzdr-ževanja so ponekod igrišča že skoraj neuporabna, betonske plošče so razjedene in razpokane, ponekod se samo Še po štrlečih golih pozna, da je bilo tam nekoč igrišče (na primer Šmarje) itd. Vsekakor bi bilo potrebno, da letos vsa društva Partizan i?t športna društva postavijo ljudi, ki bodo odgovorni za vzdrževanje igrišč in drugih objektov, hkrati pa je treba točno planirati sredstva, ki naj se namensko izkoriščajo. Končno tudi ne bomo imeli moralne pravice zahtevati sredstva za nove objekte, če bomo dopustili, da nam sedanji objekti propadajo. Res pa je tudi, da je treba urediti pravno stran lastništva teh objektov. Povsod tam, kjer je zadeva sporna, ali kjer društva zaradi finančnih vzrokov ne morejo prevzeti oskrbe, nad temi objekti, je treba, da prevzamejo nase to nalogo občine. V vsakem primeru pa je treba v občinskih skladih zagotoviti denar za vzdrževanje objektov. Končno ostane pred nami še vprašanje izgradnje novih objektov. Tudi tu se kažejo velike potrebe na vseh straneh. V vodnih športih se je nekoliko premaknilo z mrtve točke, saj je Brodarska. zveza Slovenije sklenila zgraditi na koprski obali Brodarski dom, ki bo, kot kaže, postal dom vseh vodnih športov. Vse prepočasi pa gre z izgradnjo plavalnega bazena v Kopru. Veliko je pomanjkanje telovadnic, saj so ti objekti večinoma le pri šolah ter premajhni in preslabo opremljeni, da bi lahko krili vse potrebe. Z odbojkarskimi igrišči smo v glavnem preskrbljeni, primanjkuje pa košarkarskih in rokometnih igrišč. Najslabše je vsekakor stanje v lahki atletiki, saj ni v vsem okraju niti enega prostora, ki bi ustrezal G OilO vsem zahtevam te športne panoge. Zdaj ko bodo šli osnutki občinskih družbenih planov pred volivce, bi bilo prav, da bi tudi ti problemi dobili tisto mesto, ki jim pripada. Razumemo velike potrebe po vseh tistih objektih, ki nosijo skupni naziv družbeni standard. Toda v strukturi negospodarskih investicij je bila telesna vzgoja doslej vendarle preveč zapostavljena in prav bi bilo, če bi enkrat napravili prelomnico. Gledano skozi lanske občinske dotacije je prišlo povprečno na prebivalca le okrog 50 dinarjev. V črnokalskih ovinkih, kjer je cestišče kockano, so bili posamezni deli cesto zaradi velikega prometa že tako razrahljani, da ga je bilo treba popraviti in znova trdno kockati. Naša slika kažo skupino delavcev Cestnega podjetja v Kopru, ki v enem izmed črnokalskih ovinkov prav te dni znova tlakujejo ccsto Kot je znano, si je košarkarska vrsta članov postojnskega Partizana priborila na jesenskih kvalifikacijah v Domžalah pravico do tekmovanja v I. republiški ligi. Ta uspeh je bil zanjo tem pomembnejši, ker se je hkrati Postojni znova, po nekaj letih, ponudila priložnost, da gleda v svoji sredi kvalitetna športna tekmovanja, kakršnih pri nas ni mnogo. Sodelovanje v tako visokem tekmovanju pa terja od vsakega moštva redne priprave in sicer že zato, da zadosti svojim tekmovalnim ambicijam vsaj z obstankom v ligi. Če bo to Postojnčanom v prihodnji košarkarski sezoni zares uspelo, je še vprašanje, nekaj pa je že danes1 jasno. Priprave moštva so slabe, pomanjkljive in neorganizirane, čeprav se prvenstvo prične že aprila. Zaradi nedelavnosti društvene uprave so ostali košarkarji brez vodstva in celo brez trenerja, kar je edini primer v kvalitetni republiški košarkarski ligi. Moštvo je praktično neoprem-Ijeno, brez finančnih sredstev, igralci pa se več ali manj stihijsko in individualno pripravljajo ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNO-OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA POSTOJNA o w o Minuli ponedeljek je bil redni letni občni zbor Turistično olepševalnega društva Postojna. Čeprav mu je prisostvovalo več kot sto članov, se je zbor bolj odlikoval po plodni in izrazito delovni razpravi kot po udeležbi, saj je bila zaradi pomembnosti turizma na Postojnskem vsekakor preskromna. Iz poročila upravnega odbora je bilo moč razbrati, da se je društvo trudilo za nadaljnjo popularizacijo kraških lepot. Svoje delo je osredotočilo predvsem na urejanje campinga ob vhodu v Pivko jamo, kjer je lani prenočevalo okrog 7000 turistov, kar je trikrat več kakor v letu 1960. Občni zbor je pohvalil neka- tere koristnike stanovanj vzdolž glavne ceste, ki so poskrbeli, da je imela lani Postojna neprimerno lepše lice kot prejšnja leta. Pri tem pa je grajal prebivalce okoliških vasi, češ da niso skoro nič prispevali k olepšavi svojih naselij. Zato je dober del delovnega programa društva za letošnje leto usmerjen v organizacijo propagandnih predavanj o turizmu kot pomembni panogi gospodarstva in v ustanovitev podružnice društva v Predjami. Prva in najpomembnejša naloga društva pa bo otvoritev Turističnega biroja v Postojni, v katerem bodo dobili domači ter tuji turisti vsa potrebna pojasnila o zanimivostih kraškega podzemlja, predvsem pa Pivke jame in njenega campinga. Na občnem zboru so po daljši razpravi o letošnjih načrtih sklenili, da bodo za njihovo uresničitev potrošili nič manj kakor 8 milijonov dinarjev. (ma) Vse kaže, da bodo letos uredili problem plavalnega bazena v Ilirski Bistrici. Občina je obljubila okrog 900 tisoč dinarjev sredstev, ki jih bodo porabili za zgraditev 20 kabin in za sanitarne naprave. Ureditev naprav bo nedvomno pripomogla k oživitvi plavalne sekcije, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj. V Bistrici upajo, da bodo naprave okrog bazena uredili do začetka plavalne sezone. V precejšnjih težavah pa so bistriški košarkarji. Moštvo je težko skupaj zbrati na treningih, ker je vmes precej študentov. Prav zato je treba pohvaliti pobudo, ki je začelo posvečati vso skrb naraščaju. Smučarji so zdaj prišli na svoj račun, saj so na snežniškem področju kar ugodne snežne razmere. Res pa1 je, da bi bilo treba vso stvar organizirati in se domeniti tudi za tekmovanja. Glavni pro- blem je prevoz smučarjev do smučišč. V tem pogledu bi lahko priskočila na pomoč tudi podjetja, saj so smučarji povečini člani bistriških tovarn in podjetij. Tudi nogometašem ne kaže najbolje. Sredstva so povsem skop-nela in je sploh vprašanje, če bodo lahko še sodelovali v spomladanskem delu prvenstva. Prav bi bilo, da bi v razpravah o letošnjem družbenem planu spet prišlo na vrsto nogometno igrišče. Po drugi strani pa bi morali biti igralci bolj disciplinirani, saj je takrat, kadar se v društvu govori o sredstvih, zmeraj precej pripomb na račun tistih igravcev, ki ne prihajajo redno na treninge in tudi ne na tekme. v telovadnici. Pred kratkim so celo na lastno iniciativo in sami sklicali sestanek, se pomenili o težavah, sestavili predračun stroškov za nastope v ligi in končno ugotovili, da se zanje nihče več ne briga. Organizacijska kriza, ki spremlja postojnske košarkarske ligaše že nekaj let, je dosegla torej prav v mesecih, ko bi morali biti v ognju intenzivnih priprav, svoj vrhunec. Kljub gotovosti, da si od prvih startov v skorajšnjem tekmovanju nimajo kaj dobrega obetati, pa ne bi kazalo s sedanjim mrtvilom še odlašati. Društvena uprava, ki je dejanski posredni krivec za takšno stanje, bi morala končno le sprevideti, kako malo je storila za propagando in razvoj športa, ki je zadnja leta pritegnil v Postojni največ mladine, predvsem pionirjev. Škoda bi bilo namreč, da se na ploščadi v Gregorčičevem drevoredu znova letos ponovijo težki prizori zaporednih porazov, ki jih je postojnska vrsta doživljala v I, republiški ligi pred nekaj leti. Takšni prizori utegnejo namreč vse prej kot koristiti propagandnim naporom za nadaljnje oma- , sovljenje telesne kulture. Dobro bi bilo, da se za neprijetno vsodo košarkarjev Partizana pozanimata tudi Komisija OZTV za košarko in Občinska zveza za .telesno vzgojo, če jih je že matična uprava pustila pred tako pomebnim prvenstvom povsem vnemar. A. Miklavčič med JK Burjo in JK Jadrom Društva Partizan v Hrvatskem Primorju so predlagala, da bi odslej vsako leto organizirali »Zlet Jadrana« z udeležbo vseh tistih republik, ki mejijo na morjo (Hrvatska, Slovenija in Črna gora). Hrvatska republiška zveza za telesno vzgojo je ta predlog podprla in vse kaže, da bo prišlo do prvega zleta lotos poleti v Splitu. Prav bi bilo, da bi že zdaj razmislili o možnosti udeležbe tudi naših klubov na tej manifestaciji, saj bodo verjetno vodni športi v ospredju. Hkrati bo prej ali slej prišla na vr- sto za organizacijo zleta tudi koprska obala. Zlet bo postala tradicionalna prireditev, ki bo vsako leto v drugem obmorskem kraju. NOVI POSKUS OŽIVITVE PARTIZANA Občinski odbor SZDL v Postojni je sklical pred dnevi sestanek upravnega odbora TVD Partizan Postojna, ki se nI sestal že nekaj mesecev. Predmet razprave so bila vprašanja ponovne aktivizaclje društvenega vodstva. Udeleženci sestanka so se domenili, da bo redni letni občni zbor Partizana okrog 20. februarja, hkrati pa so sestavili predlog kandidatne lista za novi upravni odbor, ki ga nameravajo močno prenoviti. (ma) V nedeljo je bil občni zbor izolskega jadralnega kluba Burja, ki sta se ga udeležila tudi predstavnik okrajnega odbora Ljudske tehnike Miro Zetko in nacionalni sekretar SCIRA za Jugoslavijo Aleksander Lukež. V ospredju razprave je bila disciplina tekmovalcev, ki se vsekakor mora izboljšati. Prav tako je bilo več pripomb zaradi čuvanja plovnih objektov. Glavna naloga novega odbora bo zgraditev nove čolnarne, ker bo društvo dosedanjo zasilno čolnarno izgubilo zaradi novogradenj. Na občnem zboru so kritično ocenili tudi odnose med jadralnimi klubi na koprski obali ter ugo- tovili, da so nezadovoljivi zlasti odnosi med JK Burjo in JK Jadrom. Naloga novega odbora bo, da se poveže z odborom JK Jadra in da skupaj najdejo pot za nove odnose, ki ne bodo v korist le obema društvoma, ampak tudi sploh razvoju jadranja na koprski obali. Na občnem zboru so podelili diplome za opravljene strokovne izpite in pokale najboljšim krmi-larjem in mornarjem. Vsekakor lahko smatramo, da je bil nedeljski občni zbor važna prelomnica v dosedanjem delu in da lahko letos pričakujemo od izolskih jadralcev vrsto lepih uspehov. M. U. V jesenskih dnevih leta 1915 je v ameriškem mestu Plttsburghu zborovala konvencija naše bratske organizacije Slovenske narodne podporne Jednote (S. N. P. J.). Krajevno društvo iz malega premogarskega mesteca Imporlala v Pennsylvanlji je na to konvencijo poslalo kot delegata mene. Najbrž zato, ker sem bil mlad ln se nisem znal braniti. Bil sem na tisti konvenciji najmlajši delegat in tega se spominjam že zaradi tega, ker ml le v tistem času marsikateri oštlr odklonil naročeni kozarček viskija, češ, da Jih ne štejem devetnajst, čeprav sem imel že dvajseto za seboj. Po ameriških zakonih tistega časa Je bilo prepovedano točiti opojno pijače mladini Izpod devetnajstih let. Konvencija se Je vrSlla v Slovenskem narodnem domu, ki Je imel poleg velike dvorane za zborovanja in razne prireditve tudi nekaj manjših soban za druge namene, v pritličju nekjo pa bar, to Je točilnico raznih pijač, Tu smo so po konvenčnih sejah delegati zbirali ter sklepali nova poznanstva in prijateljstva med seboj, in razne »duhovitosti« smo razsipali okoli sebe, kajpada! Tu se mi Je nekega večera približal vitek in visok suhee, temnih las in oči, ki mi Je bil že v prvem trenutku neznansko simpatičen. Ogovoril me Je in mi smehljaje dal roko. In mi je rekel pri tem: »Vem, da si Frank Magajna. Tone Terbovčev, ki Je tamle v kotu, mi je povedal. Jaz sem pa Frank Kerže, ce si kdaj čul o meni. Tvoje ime poznam po dopisih v listih. Prav zanimivo znaš poročati.« Meni je bilo, kakor da bi me nekdo z gosjim peresom pod nosom po-Jiožal. Do tlBtoga Časa som namreč poslal v nekatere liste morda ducat pohlevnih reportaž, večinoma liumo-rlstično pobarvanih, po mojem današnjem okusu otročje nesmiselnih, a takrat sem bil nanje ponosen kot pav na svoj rep. Vsako priznanje od drugih ml je bilo nepopisna slast. Bilo je seveda med mojimi bralci mnogo prav takih nalvnežcv kot sem bil sam in in njim so moje čenčarlje posebno ugajale, da so pa ugajalo tudi Franku Keržetu in Tonetu Terbovcu (našemu najboljšemu humoristu v Ameriki) mi je bilo v posebno čast. Frank Kerže ni bil naivnež in je dobro vedel, kaj so bilo vredno moje tedanje »mojstrovine«, Je pa kot galanten človek kar resno rekel, da tiči v mojih spisih »globok talent«, ki bi ga bilo škoda zanemariti. In vprav zaradi tega, da se taki talenti ohranijo, je on, Kerže, začel izdajati novo slovensko revijo, ki ji je ime »Cas«. Ta revija bo za vse naše Američane veliko okno v svot in bo služila prosvetl in razvedrilu ter bo v svojih stolpcih nežno vzgajala porajajoče se talente mladih slovenskih ljudi v Ameriki. Da pričakuje, je rekel, da bom novo revijo pomagal razširiti po deželi, to je pridobiti ji čim največ naročnikov ter da Ji bom tudi »notranje« s prispevki pomagal. Kot strasten bravec vsega, kar mi Je prišlo v roke, sem bil novo revije Iskreno vesel. Takoj na mestu sem Keržetu plačal letno naročnino in mu obljubil še drugih naročnikov, ne vem pa, sem rekel, kako bo Slo s sotrud-ništvom, kajti pisati za navadne liste, ki živijo le dan aH dva, je eno, druga stvar pa je pisati za revijo, ki bo ob koncu leta morda vezana v knjigo ter bo zato imela trajno vrednost. Za začetnike ln šušmarjo vendar ne moro biti v njej prostora. Vse mojo pomisleke jo lic rž o po vrsti pobil. »In ml je pri tem dal prve nauke: Dve stvari sta v pisateljevanju nad vse važni: kaj boš povedal ter kako boš tisto povedal. Od teh dveh Je pred vsem važen »kaj«. Snov, o kateri pišeš, ne sme biti samo tebi zanimiva ali koristna, biti mora zanimiva ali koristna vsem bravcem čirom po dožell, ali vsaj večini. Prvi talent novega pisatelja se/ kaže najprej v bistroumni izbiri snovi. Druga nad vse važna je pa pomembnost v vprašalnicl »kako«. Tu se šele pokaže talent pri-povedovavca. Ce ve in zna »kako«, bodo njegovi članki užigali, kakor da so s smodnikom posuti, čo pa ne zna, bodo vse njegove besede plehke in neužitne. Vsak dan to lahko opažaš. Dva človeka pripovedujeta eno in isto smešnico. Ko Jo pripoveduje prvi, so vsi okoli njega krohotajo, ko jo pa pove drugI, zevajo vsi od dolgočasja. To pomeni, da prvi »zna« pripovedovati, drugI pa »ne zna«. In natančno to drži tudi v pisarlji. Kdor zna pisati zanimivo, lahko vežo otrobe, pa go bodo bravci le radi imeli: če pa ne zna, bo svoje spise, če mu jih bo sploh hotel kak urednik priobčiti, bral sam. Take ln podobne nauke mi Je šo v poznejših letih ponovno dajal. Bil je moj prvi ln najboljši literarni učitelj. Le v eni stvari se nisem »Stimul« z njim — ni mi ugajala njegova razbojniška slovenščina. Niti najmanj se ni oziral na stroga slovnična pravila, ki so v slovenskih šolah v domovini predstavljala nekaj najsvetejšega. »Piši,« mi je čostokrat pribil; »tako^ da te bo razumel vsak naš delovni človek. Ko pišemo, se resnično pogovarjamo s slovenskimi delavci in ne s profesorji visokih šol!« In ko je nekoč v prevodu Maupassan-tovc zgodbe uporabil besedo »špaga«, sem mu pohlevno ugovarjal. »To pa le ne bo prav. Spaga ni naša besoda; ml rečemo vrvica ali pa motvoz.« Kot nakvašeno testo je zrasel: »Vrvica Je majhna vrv, a kdo je tisti, ki ji tako pravi? Jaz ga Se nisem srečal. In ta izraz »motvoz«, kdo ga sploh uporablja? Ali si kdaj poznal kjerkoli naše širne slovenske dežele človeka, ki bi rekel špagi motvoz?« In ros sem mu moral priznati, da nisem takega hudodelca srečal še nikoli. »Torej vidiš,« je poudaril potem. »Zdaj pa pojdi in prekorači vso slovensko deželo podolž in povprek in kadar boš našel nekjo človeka, ki ne ve, kaj je špaga, pridi ml povedat! Dali ga bomo v liste in bo naša največja senzacija.« Tak je bil pokojni Frank Kerže — zmeraj ljubezniv in zmeraj razigran, zmeraj gentlemansko vljuden, toda tudi ponosen in neuklonljiv, ko je Slo za principe. Izdajal je mesečnik »Cas«, ki ga je večinoma napisal sam. Objavljal Jo v nJem svoje pesmi in svojo povesti iz življenja skromnih ljudi. Zagovarjal Jo vsako napredno misel. Z največjo taktnostjo je na primer povodal, da je ltlerikalizem nekaj čisto drugačnega od verovanja v posmrtno življenje in od ravnanja po Kristusovih naukih. NI bilo to všeč patru Kazimiru Zakrajgku, ki je izdajal in urejeval nabožni mesečnik Avo Marija (ki pa Je bil le malo nabožen, veliko več pa grobo klerikalen), Pator ZakrajSek Je z veliko borbenostjo napadal napredne ameriške Slovence in je Etbina Kristana označeval za slovenskega Lenina, Franka Kcržcta pa za Trockega. Kristan je v svojem tedniku Proletarcu pogostoma temeljito okrcal Zakrajška po prstih, Kerže so pa ni spuščal v polemiko z njim; odgovoril pa mu je takrat: »Ce že hočemo predstavljati današnjo Rusijo v mali meri tudi ml, predlagam da sprejmemo v ta naš krožek tudi patra Kazimicjn Zakrajška, ki bo odlično predstavljat »svetega« Ra-sputina!« To je bilo najbolj grobo, kar jo vljudni Kerže mogel postaviti rovtarskemu sovražniku na krožnik. Odkar sva se prvič srečala, sva bila s pokojnim Keržetom zmeraj naj-iskrenejša prijatelja, nisva si pa nikoli šepetala svojih osebnih skrivnosti. Saj ni bilo ničesar skrivnosti vrednega ne na eni in ne na drugi strani, vendar se ni nikoli dogodilo, da bi me Kerže vprašal, kaj sem bil pred prihodom v Ameriko, zakaj sem sploh tja prišel ali iz kakšnega testa sem vpravzaprav zamešan. Tudi Jaz sem so skrbno čuval, da bi ne stikal v njegovo preteklost in o tej še danes ne vem skoro nič. To pa vem: on je bil že kot dijak član znamenito literarno »zadruge«, ki Jo bila ob koncu prejšnjega stoletja rojstna mati slovenske »Moderne«, ki nam je dala znano štiri velikane: Ketteja, Murna, Cankarja in Zupančiča — naštevam jili po vrsti, kakor so, siromaki, umirali. Kerže se ni utegnil med njimi kdove kaj uveljaviti, ker je prezgodaj odpotoval čez Atlantik v Novi svet, da pa je bil le važen član Zadruge, vem po poročilu, ki sem ga bil bral v neki' starejši slovenski reviji nekoč. Toda naj bo njegova važnost v domovini taka ali drugačna, resnica je, da je bil Kerže za nas ameriške Slovence prav tako važen, kot sta bila recimo Cankar in Zupančič doma. Tu moramo pustiti ob strani ocenjevanje literarnih vrednot tega ali onega. Slovenija je že takrat štela na ducate priznanih književnikov, v Ameriki pa nismo praktično imeli takrat Se nikogar. Vsi količkaj pomembni »črkobrbci«, kakor jih jo razposajeno imenoval Janko Rogelj, so bili raztreseni po raznih uredništvih naših maloštevilnih in — šteto po nakladah — obupno uhožnih listov. Na prstih ene roke bi naštel vse najvažnejšo. Ne poznam vzrokov, ki so Franceta Keržeta poslali čez Atlantik, vem le, kar sem čul od drugih, da ga je zvabil v Now York Frank Sakser, izdajatelj našega takrat najbolj radikalnega, to je naprednega lista »Glas naroda«, ki mu je bil potem urednik. Nekaj Izkušenj za ta posel Je Kerže že od doma imel, saj Je bil nekaj časa pred svojim odhodom v Ameriko zaposlen v uredništvu Dolenjskega lista v Novem mestu. Ne vem, koliko časa Je v New Yorku urejeval Glas naroda, da je pa bil že takrat drzen, je razvidno iz tega, da je začel kar zraven izdajati še humoristič-ni list »Komar«. V tistih časih so se med našimi ameriškimi izseljenci pojavile težnjo po organiziranju, ki so se rodile iz krvavo potrebe. Naš delavec tam je takrat bil brez vsake varnostno zaščite. Ce ga je pograbila bolezen ali so je na delu ponesrečil, niso ne on in ne njegova družina prejeli niti najmanjšo pomoči od kjerkoli. Zapo-nesrečbo svojih delavcev ni nobeno oodjetjo odgovarjalo, če Je pa kd3j dalo družini ponesrečenca kak stotak odškodnine, je to storilo iz proste voljo in iz osebne »plemenitosti« najvišje osebnosti v njem. Da se zavarujejo pred bedo, ki iz takih možnosti prizadene lahko vsakega poedinca, so so ameriški delavci (vseh narodnosti) začeli družiti v podporne bratovščine. Organizirali so se in začeli mesečno prispevati toliko in toliko v neki sklad, iz katerega so potem ob bolezni ali ponesrečbl prejemali določeno denarno podporo. Tudi ameriški Slovenci so ustanovili nekaj takih bratovščin. Najnaprednejša mod njimi in še danes najmočnejša je bila Slovenska narodna podporna Jednota (S, N. P. J.). K življenju ji je pomagal tudi agilnl Frank Kerže. Nn eni njenih prvih konvencij so delegati postavili njega za glavnega tajnika in ker je organizacija sklenila izdajati svoje lastno glasilo (Imenovano »Glasilo« SNPJ), je bilo naravno. da je urejovanje tega prevzel tUdI Frank Kerže. Ni mi poznan podrobni potek zgodovine, a zdi se mi, da mu je kot urednik Glasila nasledil kasneje Ljubljančan Jože Zavrtnik, Kciic pa ,io sklenil, da začne izdajati, lastno revijo sam. (Dalje prihodnjič) T Koper, 9. februarja 1962 ZADNJA STRAN leto xi. SAMO ZA ZAPOSLENE Cc bi hoteli napraviti di-ignozo XX. stoletja in bi rasistih bolezni po vrstnem rc-u, potem bi dobili približno takšno sliko: rak. levkemija in :ronlčna stiska s časom. Nelc: pariški Irizer je prišel zarad. ?ga na sila prebrisano zamisel. Odprl je oddelek za zaposlene žene. V tem oddelku se lahko žene irlzirajo, maniklra-jo. pedikirajo, masirajo, lahko tudi kadijo, pijejo ln jejo, vr-.: _____ __ tega pa lahko narekujejo tudi . . tipkoricl ln to vse hkrati. Kje Številka 7 so tisti dobri časi, ko so cerkve _______v Parizu odzvanjale peto uro? 27 KILOGRAMOV TEŽAK DOJENČEK Mama Stephanie je kar se da ponosna na svojega prvorojenca, ki ni ob rojstvu tehtal nič manj ln nič več kot 27 kilogramov. Gospa Stephanie opravlja službo nekakšnega manekena, s!cer pa je po poklicu — nosorog. Njer.o bivališče — zoološki vrt. A ta nosorog so hrust, da malo takih, saj tehta svojih 2 tisoč kilogramov. Mall Tommy je prvi nosorog, kl te je rodil na Angleškem. SKUPEN TRG, SKUPNA JUHA S 1. januarjem letošnjega leta je pristopila k skupnemu zahodnoevropskemu tržišču še Velika Britanija. Za to tržišče so že pripravili enoten jedilnik. Države so sklenile, da bodo proizvajale juho v prahu po enotnem receptu. Zivio ce-hovstvo XX. stoletja! KAD IN KAVČ Zahodnonemška tovarna pohištva je izdelala nekaj svojevrstnega. Kavč, ki je hkrati tudi kad. Banja ni kovinska, kot bi nemara kdo pričakoval, marveč je narejena iz plastične mase. Kakor hitro se okopate in spustite vodo, lahko pritisnete na vzvod in se uleže-te na drugo stran kadi — na kavč. Izum je sila pripraven za opremljanje garsonjer in tesnih stanovanj. Nekdanji fotomodel za naslovne strani cencnlh bulvarskih Časopisov, danes pa že zelo znana in popularna Milena De-niongcot, je potolkla najbolj nenavadni rekord v francoski kinematografiji. Ccz nekaj dni bo začela hkrati snemati dva filma, medtem ko jo trije scenariji že čakajo. Ce bo šlo vse po sreči, se bo do julija predstavila na petih premlerah. Dva od teh filmov bo snemala v Franciji, enega v Italiji, dva pa v ltalijansko-francosko-nemškl koprodukclji Žagarska tradicija v Ccpovanu je že stara. Po drčah so nekdaj spuščali v dolino debele hlode ln Jih žagali. Žago so postavili nad breznom, v breznu pa velikansko kolo, kl Je iinelo G metrov premera. Poganjala ga je voda, kl Je tod poniknila. Po osvoboditvi so postavili tod lesno-obrtno podjetje, kl sedaj Izdeluje patentne kavče in Jih izvaža v Švico, razen tega Izdelujejo tudi lastna patentna stojala »Micki« in druge mizarske izdelke. Hlodovino žagajo na sodoben način, staro kolo so pa poslali v zaslužen pokoj. Naš posnetek kaže obrat nad breznom Foto Perat URBANISTIČNI NAČRT 11M fo Je 1MV-1230 «Kurir«, ki Je najnovejši izdelek novomeške Industrije motornih vozil. Več o nJem preberite v naši rubriki »Kaj pravijo drugod« Lee« Menda nI bolj domiselne državne administracije, kakor Je albanska. Enega svojih zadnjih kozlov Je ustrelila kmalu po Novem letu. Meni nič tebi nič je ločila vse albanske oficirje in uradnike, ki so se v času »večnega In nerazrušljlvega« prijateljstva s Sovjetsko zvezo šolali v SZ in se tam poročili z P.usinjami. Na ta način je hotela albanska vlada zbrisati »madeža s svoje preteklosti in se otresti sovjetskega pritiska. 2ene so pripotovale v Moskvo s tremi sovjetskimi letali. Na VPERJOT, KOZAK! Jugoslovanski igralec Vladimir Medar igra Tarasa Buljbo v istoimenskem ltalijanoko-francoskem špektaklu. Za njegovo propagando so produ-centl porabili že več kot 15 milijonov lir. Medar je pristal na to, da ga reklamirajo kot — čistokrvnega kozaka. isiesie z« letališču v Tirani se Je poslovilo od svojih nekdanjih žena le malo albanskih mož. AVTO BREZ STRUPA Letošnij tipi ameriških avtomobilov so opremljeni s posebno napravo, v kateri izgorevajo strupeni izpušni plini. NA DIRKAH JE ZMAGAL — ZREZEK! Jasor.a so prodr.ll klavnici, toda eden izmed mesarjev se je na konje nekolikanj spoznal. Zdelo se mu je, da bi konja kazalo zdresiratl. Kupil ga Je na pol zastonj. Po štirih mcsccih treninga se je konj, kl Je bil namenjen za zrezke, pojavil na hipodromu in pustil za seboj vse ostale. Mesar Je s svojim Jasonom več kot zadovoljen. Doslej Je s tem konjem zaslužil stokrat več, kot pa je zanj plačal, Pred kratkim je Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO razpravljal o urbanistični ureditvi Ilirske Bistrice in sprejel več sklepov in konkretnih rešitev. Predlagali so, naj bi pospešili izdelavo urbanističnega načrta za Ilirsko Bistrico in regionalnega načrta za celotno območje občine, Te načrte izdeluje projektivni biro za nizke gradnje v Ljubljani. Razpravljali so tudi o nalogah, ki jih daje temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov v pristojnost svetu LO in upravnih organov. Potniške leteče ladje sistema Schertel — SachSenberg, kakršne so začeli najprej po licenci graditi v Messinl v Italiji, so danes v prometu v Ita-1111, Franciji, HolandHi, Norveški. Švedski, Finski, Grčiji, Kanadi, Venezueli in pri nas. Letos bodo uvedli nadaljnje proge v Egiptu in na relaciji Montevideo — Buenos Aires v Južni Ameriki. V kooperaciji z meslnsko ladjedelnico ln po isti licenci so začeli graditi leteče ladje za potniški promet v ladjedelnici N. V- Wert Gusto, Schtednm v Holar.dljl, ladjedelnici A S. Westermoen Batbyggeri, Man-dal, v Norveški ln ladjedelnici Hitnchl Shipbuilding Engineering Co. LTD v Osaki na Japonskem. Najmočnejši ln najzanimivejši program, ki ga podpira tudi vlada. Imajo na področju gradnjo letečih ladij Japonci. Njihov plan gradnje se deli na dva dela: domače potrebe in uvoz. Japonci danes skromno opravičujejo svojo »zamudo« na tem področju, češ da doslej niso pravilno razumeli pomena letečih ladij v. pomorskem potniškem prometu, zato pa sedaj hitijo, da bi vsaj delno nadoknadili zamujeno. Japonci so doslej zgradili dva tipa letečih čolnov: »7\1H-1« ln »MH-3«. Prvi je težak G50 kg. Ima 4 do 5 sedežev ln hitrost 30 vozlov. Posebnost na tem letečem čolnu je zunanji (pen-ta!) motor s 35 KM. Drugi, malo večji leteči čoln, ima 3 tone iztisnine in 10 do 12 sedežev za potnike. Motor 177 KM, hitrost 35 vozlov. Navedena dva tipa letečih čolnov že izdelujejo serijsko. Lansko leto proti koncu so izdelali načrte za prve japonske leteče ladje-in takoj začeli z gradnjo. Gradili bodo 3 tipe letečih ladij: »MH-10« za 30 potnikov, lztlsnina 12,5 tone, motor 600 KM, hitrost 40 vozlov; »MH-30« za 80 do 83 potnikov (dve varianU), iztisnina 32 ton, 1500 KM in 40 vozlov hi- Ganljlv prizor na gornji sliki potrjuje znano pasjo zvestobo ln prijateljstvo tudi med živalmi. Škotski ovčar objokuje svojega prijatelja, kl ga Je povozil brezobziren šofer ln ga Je vozilo vrglo že mrtvega na rob ceste, kjer Je prizor ujel na filmski trak fotoreporter lokalnega časopisa v mestecu Peoria v ZDA PREMSKI GRAD — TURISTIČNA POSTOJANKA Gostinsko podjetje Soča v Ilirski Bistrici pripravlja načrte za preureditev Prem-skega gradu. Na njem nameravajo odpreti turistično točko, ki naj bi bila privlačna tudi za inozemske turiste. ObLO pa bo grad, ki je bil menda zgrajen okoli leta 1213, proglasil za kulturni spomenik. Že v rimskih časih ln tudi potem jc držala i: severne Evrope skozi današnjo Koroško, po dolini Žilice in globoko zajedenega sedla Predel v Soško dolino, prometna pot. Skc:l stoletja so se po tem najkrajšem in naravnem prehodu k morju prelivala ljudstva. Nekdanje karavane ln telege so zamenjala v sedanjem času motorna vczlla, ki brenče is Srednje Evrope na naš sončni Jadran. Inozemskemu turistu se na tej razmeroma kratki poil nudi toliko naravnih lepot kot nikjer drug-e na svetu. Takoj za Rabeljskim jezerom se pred turistom, ki potuje v Opatijo, menjavajo podebe, Hi so pclne kontrastov ln pokrajinskih lepot. Naš posnetek prikazuje pogled s prelaza Predel. V ozadju Je videti Mangart. — Foto Perat trostl; »MH-100« za 300 potnikov z vsem konfortom in predvideno hitrostjo 100 vozlov: Ta tip bodo začeli graditi konec leta 1962, prva dva tipa pa naj bi zaplula že v teku leta. Vse leteče ladje, zgrajene na Japonskem, razen zadnje, največje, bodo imele »diesel--motorje, pri največji pa se še niso odločili: letalske ali ladijske plinske turbine. Japonci mislijo preseneUti tujino tudi na tem področju z izredno nizkimi cenami. Pravijo pa, da to nI ves njihov izgrajevalnl načrt letečih ladij. To naj bi bila šele prva etapa. Druga bi se začela leta 1963 in bi obsegala velike leteče ladje. Se ena zanimivost. Prvi Japonski leteči čoln, »MH-1« ima v vožnji na krilih samo 25 cm ugreza! In kako so -začeli? Kupili so leta 1958 1 leteči čoln tipa »PT-3« in 1 letečo ladjo tipa »PT-20« v Messinl I POROČILA VSAK DAN Ob 7,30, 13,30 ln dnevnik ob 15,00. NEDELJA, 11. februarja 1962: 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Revni in bogati hišni sveti« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje entérina Valente — 13,30 Sosedni kraji ln ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15.15 Vesele pesmi pojo kvintet »Kranjčani«, Planinski oktet, Gorenjski kvintet, moški zbor iz Celja, Akademski oktet ln AZ Tone Tomšič — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 12. februarja 1962: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 13. februarja 1962: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola ln živllenje- »Majhna šola — veliki uspehi: Sečovlje« — 14,50 Poje otroški zbor osnovne šole Iz Pivke p. v. Božene Troha — 15,30 Tečaj ItalHanskega jezika, II. del — 7. lekcija. SREDA, 11. februarja 1962: 7,45 Tečaj Italijanskega Jezika, II. del — 7. lekcija (ponovitev) — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo ln pojo Noiil Chiboust, Four Saints, Roger Williams, vokalni duo Ella Fitzgerald, Louis Armstrong in Bert Kampfert — 15.30 Poje moški zbor Delamaris lz Izole p. v. Branka Mahneta. ČETRTEK, 15. februarja 1962: 13,40 Dvajset minut z orkestrom Percy Falth — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,30 Tečaj italijanskega jezika, II. del — 8. lekcija. PETEK, 16. februarja 1962: 7,45 Tečaj italijanskega jezika, II. del — 8. lekcija (ponovitev) — 13,40 Poje komorni zbor KTV Ljubljana — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz dunajskih operet — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medlgra. mentatorja Beno Hvala in Mladen Delič — do 15. ure •>0,20 DOKUMENTARNI FILM •>0 30 VEČER NA LJUBLJANSKEM GRADU — oddaja narodne glasbe 2100 Frlderi;: Chopin: LES SYLPHIDES — balet v koreografiji Majne Sevnikove ______ 21,30 DELITEV OSNOVNEGA DOHODKA — reportaža PETEK, 16. februarja: 19,30 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film 20,20 S T V PO SVETU: Egipt — predava novinar in publicist Miran Ogrin 20,35 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja SOBOTA, 17, februarja: 13,45 TEKMOVANJA V SLALOMU ZA 2ENSKE — evrovizijskl prenos iz Chamonixa — komentatorja Beno Hvala in Mladen Delič — do 15,30 22,30 VELIKI NEMI FILMI — serija TV SPORED STUDIA LJUBLJANA OD 11. DO 17. II. 1962 PETEK, 9. februarja: 19,30 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film 20,20 SPORED JUGOSLOVANSKE KINOTEKE: STARI KOMIKI SOBOTA, 10. februarja: 21,00 VELIKI NEMI FILMI — serija 21,30 PRENOS XII. FESTIVALA POPEVK V SANREMU — komentar v slovenščini NEDELJA, 11. februarja: 10.30 OVČKA — film iz serije VETER 13,45 VELESLALOM ZA 2ENE — evrovizijskl prenos iz Chamonixa — do 15. ure — komentatorja Beno Hvala in Mladen Delič 18,00 V NEDELJO POPOLDNE PONEDELJEK, 12. februarja: 20,30 Herbert Grün: ATOMSKI PLES — TV drama TOREK, 13. februarja: 13,45 TEKMOVANJA V SLALOMU ZA MOŠKE — evrovizijskl prenos iz C'namonixa — komentatorja Beno Hvala in Mladen Delič — do 15,30 SREDA, 14. februarja: 13,45 TEKMOVANJA v SMUKU ZA 2ENE — evrovizijskl prenos lz Chamonixa — komentatorja Beno Hvala in Mladen Delič — do 15. ure 18,00 TV SLn-CANICA ZA NAJMLAJŠE 18,10 NA JEDILNEM LISTU — POLENOVKA — kuharski nasveti Ivana Ivačlča 18,40 JIM IZ D2UNGLE — serijski film 19.05 S POTI PO GRČIJI I — poljudnoznanstvena oddaja 19,30 TV OBZORNIK ČETRTEK, 15. februarjn: 13,45 TEKMOVANJA V VELESLALOMU ZA MOŠKE; evrovizijskl prenos lz Chamonixa — ko- KOPER: 9., 10. ln 11. februarja poljski film KRIŽARJI; 12. in 13 februarja ltalijansko-španski film PREISKOVALNI SODNIK; 14- februarja jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH; 15. februarja ameriški barvni film VITEZI OKROGLE MIZE; 16., 17. in 18. februarja francoski film NAPOLEONOV OFICIR. IZOLA: 9. februarja ameriški barvni film DAVEK NA KRUTOST; 10. in 11. februarja švedski film POUK O LJUBEZNI; 12. ln, 13. februarja jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH; 14. in 15. februarja francoski film NAPOLEONOV OFICIR; 16. februarja ameriški barvni dokumentarni film PUŠČAVA 2IVI. ŠKOFIJE: 10. februarja jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH; 11. februarja nemški barvni film LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA; 13. februarja francoski film NAPOLEONOV OFICIR; 15. februarja italijan-sko-španskl film PREISKOVALNI SODNIK. , , POSTOJNA: 9. februarja nemški film OZDRAVLJENJE; 10. in 11. februarja ameriški barvni CS film NEKATERI SO PRIHITELI; 13. ln 14. februarja ameriški film V ZNAMENJU ZOROA; 15. in 16- februarja sovjetski barvni film PLAMEN NAD STEPO. PIVKA: 10., 11. in 12. februarja iugoslovanski film DOBRI STARI PIANINO: 14. februarja italijanski film IZZIVANJE. PRESTRANEK: 11. februarja francoski barvni film NOTR-DAMSKI ZVONAR, SE2ANA: 9. februaria Jugoslovanski film IZBIRALKA; 10. in 11. februaria ameriški CS film AVTOBUSNA POSTAJA; 13. in 14. februarja ameriški CS film SLAB DAN V BLACK ROCKU: 15. in 16. februarja Italijanski CS film ZADNJI RAJ. VEDNO VE C LADIJ ZA TUJINO Naša ladledelniška industrija je dosegla od osvoboditve dalje izreden porast. Vedno večje in številnejše so ladle različnih Upov, kl jih zgradijo v naših ladjedelnicah v Piranu, Pulju. Malem Lošlnju, Rljekl, Kraljeviči, Splitu. Troglru, Korčuli, Bljeli. Beogradu itd. Posebno pozitivno pa je pri tem dejstvo, da je šel dober glas naših ladjedelcev po svetu in so naročila iz tujine vsako leto pomembnelša. Lani na primer so naše ladjedelnice zgradile za tujino za 9 mili-, jard dinarjev ladll: izvozili so jih v Argentino, Sovletsko zvezo. Švico, Indijo, Romunijo, Pakistan in Sudan. Letos pa je izvozni plan po vrednosti dvakrat večji: za 19 milijard dinarjev! 30 ladil gradimo za Brazilijo. Švico, Poljsko, Romu-nilo, Argentino, Veliko Britanijo, Združene države Severne Amerike. Sudan, Liberijo in Indonezijo! V teku pa so še razgovori za sklenitev velikega naročila s strani Sovjetske zveze. BEOGRAJSKO PRISTANIŠČE RASTE Na bregu Donave v Beogradu so zgradili blizu dva kilometra operativne obale. Vse pristanišče bo dokončano do konco leta 19G5. ln bo vredno nad 3 milijarde dinarjev. S tem bo Beograd dobil tako re\oi ob sred'5ču me:-ta eno najsodobnejših rečnih prlstan'šč, kl bo zmoglo 3 milijone ton prometa letno. Pristajale bodo lahko rečne in rečno-morske ladle do 4.000 ton nosilnosti. Novo orirtanl-šče je blizu mestnega središča, samo okrog kilometer stran od Te-razlj. ET2CT #1 Fl Allan Edgar Poe ® Tako smo hodili kaki dve uri. Sonce je že zahajalo, ko smo prišli do najbolj grozljive pokrajine, ki sem jo kdajkoli videl. Bila je nekaka planota blizu vrha skoraj nedostopne gore, ki je bila gesta zaraščena in posejana z velikanskimi skalami. Zdelo se jc, da bi se marsikatera odkotalila v dolino, ko je ne bi zadrževalo drevo, na katerem je slonela. Globoke soteske, ki so se razpletale na vse strani, so dajale temu kraju še mrakebucjši in slovcsnejši videz. Planota jc bila na gosto porasla z robidovjem in kmalu smo sprevideli, da bi si brez srpa ne mogli utreti poti. Jupiter je začel krčiti pot proti visokemu tulipanoveu, ki je stal na višini s kakimi osmimi ali devetimi hrasti, in je bil od njih precej višji. Bil je tudi dosti lepši od vseh drugih dreves, ki sem jih kdajkoli videl. Prekašal jih je z lepoto svojega listja in svoje cblike, njegove veje so bile široko razprostrte in zaradi tega je bila vsa njegova podob? tako mogočna. Ko cn:o prisopihali do drevesa, se je Legrand obrnil k Jupitru in vprašal, ali bi se upa! povzpeli na drevo. Starega moža jc : pravilo vprašanje v tako osuplost, da ni mogel takoj cdfororili Naposled re je približal mogočnemu deblu, šel počasi okoli njega ln si ga natančno ogledoval. Navsezadnje pa jc rekel: »Da, massa. Jup lahko spleza na vsako drevo, ki ga vidi.* »Poicm pa kar gor. Podvizaj se. drugače bo pretemno, da bi mogli videti tisto, kar moramo videti.« »Kako visoko moram, m/issa?« je vpraša! Jupiter. »Splszaj najprej po deblu, potem ti bom pa že jaz povedal, na katero stran se obrni... seboj.« »Tega hrošča? it pofak.ej! Na, tega hrošča vzemi win, t« zlatega hrošče.!?« je kriknil črnec in prctlra"cri od«koči*. »Zakaj naj vzamem tega hrošča na drevo? Ne vzamem ga, prekleto da ga ne vzamem!« Potovali smo približno dve uri. Sor.cc je že zahajalo, ko smo prišli do najbolj grozljive pokrajine, kar sem jih kdaj videl. Bila jc nekaka planota blizu vrha skoraj nepristopne gore, ki je bila od vznožja do vrha gosto zaraščena in posejana z velikimi skalami, za katere se je zdelo, da ležijb prav pri vrhu zemlje in da bi se marsikatera odkotalila v dolino, ko je ne bi zadrževalo drevo, na katerem je slonela. Globoke soteske, ki so se raztegovale na vse strani, so dajale temu kraju še.mračncjši in slovesnejši videz. Planota, na katero smo priplezali, je bila na gosto obrasla z robidovjem in kmalu smo sprevideli, da bi brez srpa ne mogli utreti pot. Jupiter nam je začel krčiti pot do velikanskega tulipa-novca, ki je stal na višini s kakimi osmimi ali devetimi hrasti, vendar je bil od njih precej višji. Bil je tudi lepši cd vseh drugih dreves, ki sem jih kdaj videl. Njegove veje so bile široko razprostranjene in je prekašal vsa drevesa z lepoto svojega listja in svoje oblike. Ko smo prišli do drevesa, se je Legrand obrnil k Jupitru in ga vprašal, ali si upa splezati na drevo. Stari mož je bil videti nekam osupel zaradi tega vprašanja. Nekaj hipov je molčal. Naposled se je približal mogočnemu deblu, šel počasi okoli njega in si ga natančno ogledoval. Ko je končal svoje ogledovanje, jc zamrmral: »Da, massa, Jup spleza na vsako drevo, ki ga vidi.« »Potem pa kar gor, pa podvizaj se, drugače bo kmalu pretemno in ne bi mogel videti tistega, kar moramo videti.« »Kako visoko moram, massa?« je vprašal Jupiter. »Splezaj najprej po deblu, potem ti bom pa že povedal, na katero stran se obrni,,. Počakaj, ni, tega hrošča vzemi s seboj.« »Tega hrošča, massa Will? Tega zlatega hrošča?!« se je zdrznil črnce in preplašeno odskofil. »Zakaj moram vzeti tega hrošča na drevo? Ne vzamem ga!« »Cc se ga bojiš. Jup, ti, ki si tako velik in •močan črn korenjak, prijeti z roko nedolžnega, majhnega, mrtvega hrošča, ga lahko vzameš s seboj obešenega na to vrvico —... Cc ga pa nočeš vzeti tja gor, ti bom razbil glavo s tela lopite.« »Kaj pa to pomeni, massa?« je reke! Jup. Videti .ie bilo, da so ga te besede osramotile. Znova je postal poslušen. »Massa se hoče zmerom norčevati iz ubogega starega črnca. Tudi jaz sem se šalil. Da bi se jaz bal hrošča? Mar mi jc tale hrošč.c Previdno ,ie prijel za konec, vrvice, rTr2al hrošča toliko daleč cd sebe, kolikor je le mogel, in se pripravljal, da bi splezal na drev> Tuiipanovec ali liriodendrum tuHpiferum, naibnlj čudovito drevo ameriških gozdov, ima v mladosti prelepo gladko deblo in pogosto doseže prccejšnjo velikost. V poznejših letih mu postane lubje hrapavo in na deblu se pokaže precej kratkih izrastkov. Te- žava, ki jo je bilo treba v našem primeru premagati, je bila bolj navidezna kakor pa resnična. Jupiter se je tesno oprijel vej in debla z rokami in koleni, se prijemal za izrastke, počasi grabil kvišku in se enkrat ali dvakrat komaj ujel, da ni teJcbnll na tla. Naposled se je le prlrinil do razcepa prvih velikanskih vej, in videti je bilo, da se mu zdi vsa zadeva opravljena. Nevarnost tega početja je bila resnično mimo, četudi je bi! Jupiter kakih šestdeset ali sedemdeset čevljev od tal. »Na katero stran moram sedaj kreniti, massa Will?« je vprašal. »Ostani na največji veji. Na tisti, ki je na tej strani,« je rekel Legrand. Zamorec ga je takoj ubogal, In videti je bilo, da pri tem ni imel kdo ve kako velikih težav. Vzpenjal se je više in više, dokler ni njegove tršate postave zakrilo gosto listje. Tedaj sem zaslišal njegov vreščeči glas. »Do kod moram še iti?c »Kako visoko pa si?« »Tako visoko,« je rekel črnec, »da lahko vidim skozi vrh drevesa nebo.« »Pusti nebo pri miru in poslušaj, kaj ti pravim. Poglej pa deblu navzdol in preštej na tej strani vse veje, ki so pod teboj. Mimo koliko vej si plezal?« »Ena, dve, tri, štiri, pet... Mimo petih velikih vej sem plezal, massa. Na tej strani sem plezal mimo petih vej.« »Potem pojdi še za eno vejo više!« Cez nekaj časa sva zaslišala njegov glas. Zamorcc je dejal, da se je prikopal do sedme veje. »Jupiter,« jo zaklical Legrand, ki je bil videti razburjen. »Zdaj moraš po tej veji tako daleč, kolikor le moreš. Ce boš videl kaj posebnega, mi povej!« Tedaj se mi jc razkadil šc zadnji dvom glede tega, ali je moj ubogi prijatelj še pri pameti ali ne. Zdaj nisem več omahoval. Vedel sem, da je blazen, in pričelo me je skrbeti, kako ga bom spravil domov. Medtem ko sem premišljeval, kaj naj storim, sva spet zaslišala Jupitra. »Bojim se po tej veji predaleč. Ta veja je skoraj suha.« »Kai praviš, da jc veja suha, Jupiter?« je kriknil Legrand z drhtečim glasom. »Tako je, massa! Suha jc kakor žebelj v vratih. Prav gotovo je suha, nobenega zelenja ni na njej!« »Kaj pa naj zdaj napravim?« je vprašal Legrand; očitno je. bil že na robu obupa.