Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Brez omejitev porabe pitne vode, razen na Bistriškem petek, 22. 7. 2022 Prišel je turški dr. House Od 22. 7. stran 1 Aktualno Ptuj z Na Slovenskogoriški cesti se bo prašilo še več tednov ...  Stran 2 Ptuj, petek, k 22 22. jjulija lij 2022 COLOR CMYK  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 56 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Slovenija z Kristjan Čeh pokoril elito metalcev diska z novim svetovnim rekordom d TV-spore 21. JULIJ 2022 št. 29 do 28. 7. 2022 Jennifer Lopez in Ben Affleck Končno mož in žena! Naš Kristjan je svetovni prvak! Triindvajsetletni in 2,06 metra visoki atlet iz Podvincev pri Ptuju ima za seboj izjemno sezono, ki jo je kronal z rekordnim metom in zlatom na svetovnem prvenstvu. »Pomembne so medalje, vsekakor, ampak zame ima večji pomen svetovni rekord. Ta ostane dlje časa zapisan v zgodovino,« je vidno zadovoljen povedal Kristjan. Več na strani 13. Ivana Trump: Zgodba o smučarki, manekenki, poslovni ženski in prvi dami Podjetništvo Slovenija, Ptuj z Odlično poslovanje Save Turizma  Stran 5 V središču Podravje z Ptujska občina kopališča ne vidi kot prioritetni projekt  Strani 6 in 7  Stran 9 Ljudje in dogodki Podravje z V produ Dravskega polja bi lahko bilo do 17 ton zlata petkova izdaja  Strani 18 in 19 Foto: www.european-athletics.com Nedelujoč sistem Geodetske uprave RS z Drama na Krasu z Na reševanje čaka 6.300 elaboratov  Stran 3 Podravski gasilci na pomoč izmučenim tovarišem AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 2 in 12 www.tednik.si Kmetijstvo Podravje z Strošek pridelave dober evro, odkupna cena grozdja krepko nižja Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 Aktualno 2 Spodnje Podravje z Večina komunalnih podjetij še brez omejitev porabe pitne vode, a s svarili Na Bistriškem omejitve pri oskrbi s pitno vodo, drugod (še) ne Medtem ko se zahodni del države, zlasti Obala, spopada s hudim pomanjkanjem vode in že skoraj drastičnimi ukrepi pri omejitvah porabe pitne vode, v Spodnjem Podravju večjih težav z oskrbo za zdaj ni in jih tudi ne pričakujejo. Izjema je območje, ki ga pokriva Komunala Slovenska Bistrica, kjer zaradi varčevanja s pitno vodo že od začetka julija veljajo določeni omejitveni ukrepi. Iz Mariborskega vodovoda, ki med drugim z vodo oskrbuje tudi del slovenskogoriških občin (Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Cerkvenjak), prav tako sporočajo, da težav z oskrbo s pitno vodo za zdaj nimajo: »Nivoji na vodnih virih, s katerimi upravljamo, so sicer nižji kot običajno čez leto, vendar so trenutno še nad minimalnimi vrednostmi. Sistem je zasnovan tako, da lahko v primeru večjega znižanja nivoja posameznega črpališča tega nadomestimo z drugimi črpališči. Na glavnem, ki je na Vrbanskem platoju, in ostalih je nivo podtalnice stabilen, znižanje smo zaznali le na vodnem viru na Dravskem polju in ga, kot že rečeno, nadomestili z drugimi viri. Kljub vročinskemu valu je torej vode dovolj, občasno pa se lahko pojavijo težave s transportom na manjših in bolj oddaljenih vodooskrbnih podsistemih ter na sistemih malih zajetij, ki so občutljiva na vremenske oz. sušne razmere,« še dodajajo, uporabnikom pa priporočajo skrbno in racionalno porabo pitne vode. V Spodnjem Podravju omejitev vode ni pričakovati Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec je povedal, da letos omejitve prekomernih količin vode iz javnega vodovoda še ni bilo treba odrediti: »Poraba vode je dokaj normalna. Dnevno črpamo med 16.000 in 17.000 m³, kar je za ta letni čas pričakovano in normalno ter za omrežje ne predstavlja preobremenitve. Omejitve porabe vode kratkoročno pri uporabnikih ne načrtujemo. Če se bo vročinski val raztegnil na 14 dni ali tja do sredine avgusta, pa bomo spremljali, kaj se dogajalo s porabo. Glede na sedanjo situacijo večjih odstopanj od trenutnega stanja ne pričakujemo.« Širec je dodal, da je bila prekomerna porabljena količina vode v minulih letih značilna za zgodnji poletni čas v juniju, ko so ljudje pol- COLOR CMYK stran 2 petek z 22. julija 2022 Ptuj z Ureditev najbolj prometnega krožišča v mestu je končno znana »Plastično« krožišče ostaja Začasno montažno krožišče na Ormoški cesti pri minoritskem samostanu je bilo postavljeno pred štirimi leti. Časa, da pristojni ugotovijo, katera prometna varianta je najboljša in omogoča optimalno pretočnost, je bilo dovolj. Čeprav bi se gradnja stalnega krožišča morala začeti že zdavnaj, pa tega vsaj do naslednjega leta ni pričakovati. So pa (vsaj) nekaj korakov bližje začetku del. Foto: ČG Po optimističnem scenariju bi z gradnjo fiksnega krožišča začeli naslednje leto. Ko bo to zgrajeno, bo DRSI ugotavljala, ali bi bilo smiselno odstraniti tudi bližnje semaforje na Ormoški cesti. Foto: arhiv ŠT Primorcem voda »na obroke« Skupščina javnega podjetja Rižanski vodovod je ta teden uvedla dodatne ukrepe po občinskem odloku iz 1987, ko so morali v slovenski Istri zaradi pomanjkanja vode zadnjič zapreti pipe. Razmere so torej najslabše v 35 letih. Stanje je iz ure v uro slabše, je opozoril direktor Martin Pregelj, ki prebivalcem zagotavlja, da bo voda sicer vsak dan: »Ne bo pa je 24 ur na dan. Ko bo, ne bo pitna. Zato bo treba takrat z njo ravnati drugače,« napoveduje Pregelj, kar pomeni, da bo treba vodo prekuhavati zaradi hidravličnih udarov, ki so posledica zapiranja in ponovnega odpiranja cevi. Zaradi tega bo gotovo prišlo do številnih okvar in bo treba vodo spet zapreti. Z dosedanjimi ukrepi so sicer uspeli zmanjšati povprečno porabo z nekaj več kot 400 na 355 litrov na sekundo, vendar pa je vodni vir Rižana popolnoma suh. Za vzpostavitev krožišča pri minoritskem samostanu je država odštela skoraj 100.000 evrov. S trenutno ureditvijo montažnega krožnega križišča se je pretočnost izboljšala, predvsem po ureditvi mimobežnega pasu z Dravskega mostu proti Osojnikovi. Po preigravanju vseh možnih in smiselnih variant sta občina in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) našli skupni jezik in rešitev, pri kateri ne bo treba žrtvovati velikega dela parka. Pri tem je vztrajalo vodstvo MO Ptuj, saj je park pod kulturno-varstveno zaščito. Kakšno bo novo krožišče V novi različici bo krožišču do- nili bazene in začeli zalivati vrtove. Letos je šlo to obdobje ugodno mimo, ne da bi bilo treba uvajati ukrepe za omejevanje porabe vode. Po besedah Širca se v spodnjepodravskem koncu tudi ni bati za zaloge podtalnice, ki jo večinoma črpajo z globinskimi vodnjaki. Tudi na Komunalnem podjetju Ormož, kjer s pitno vodo oskrbuje prebivalce občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, pravijo, da nimajo nobenih težav glede količin pitne vode. Omejitve porabe vode zaenkrat niso predvidene. Na širšem Bistriškem že od začetka julija strogi omejitveni ukrepi V nasprotju z območji, ki jih s pitno vodo oskrbujejo ptujska, ormoška in mariborska komunala, pa so »rdečo luč« za neomejeno porabo vode že prižgali na širšem Bistriškem. Komunala Slovenska Bistrica je tako že 4. julija obvestila vse uporabnike pitne vode, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje v občinah Slovenska Bistrica, Rače - Fram, Makole, Oplotnica in Kidričevo, da so se zaradi dolgega sušnega obdobja količine pitne vode na vodnih virih in izvirih zmanjšale na kritično raven. Tudi po treh tednih in vmesnih padavinah je stanje zalog še vedno kritično. Direktor Maksimiljan Tramšek tako poziva k doslednemu upoštevanju strogih varčevalnih ukrepov pri porabi vode in upoštevanju prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, polnjenje bazenov, pranje in polivanje cestišč ter dvorišč, pranje avtomobilov … do preklica. »Stanje je zelo resno,« še pravi Tramšek. MZ, MV, SD in MH dan še en pas, vendar bo treba urediti precej birokratskih zadev, da se bo gradnja lahko začela. Na DRSI obljubljajo, da bo po novi rešitvi pretočnost prometa na tem območju še boljša: »Urejeno bo štirikrako krožno križišče z dvema mimobežnima pasovoma, kar bo še dodatno povečalo pretočnost. Prvi bo iz smeri Dravskega mosta proti Osojnikovi cesti in drugi iz smeri Osojnikove ceste proti Spuhlji. Mimobežni pasovi bodo ločeni z robniki, ki so postavljeni v turbo krožnih križiščih. Navedena rešitev je usklajena z MO Ptuj.« Projekt je v zaključni fazi, predvidoma v začetku septembra bo predan v recenzijo. Sledila bo ureditev zemljiškoknjižnih zadev ter objava javnega naročila za grad- njo. Ocenjena vrednost investicije zaenkrat še ni znana. Za zdaj ostajajo tudi semaforji na Ormoški cesti Semaforji na Ormoški cesti, ki so bili postavljeni že pred leti, dejansko nikoli niso služili svojemu namenu. Številni vozniki so prepričani, da bi jih bilo smiselno odstraniti, češ da povzročajo zmedo. A morebitna odstranitev je vezana na pretočnost prometa po vzpostavitvi stalnega krožišča pri minoritskem samostanu. Na DRSI so povedali, da zato semaforji ostanejo do končne ureditve krožišča. Dženana Kmetec Podravje z Na pomoč na Kras odhitelo 178 gasilcev s 34 vozili Gasilci na pomoč izmučenim tovarišem Več sto gasilcev se že dneve bori z ognjenimi zublji na Krasu. V sredo so se klicu na pomoč odzvali tudi gasilci iz Podravja, ki so za 12 ur zamenjali utrujene in izčrpane domače gasilce. Foto: Matjaž Marušič Foto: MZ V celotnem Podravju veljajo omejitve porabe vode le na območju, ki ga pokriva Komunala Slovenska Bistrica. Čeprav direktorji ptujskega, mariborskega in ormoškega komunalnega podjetja prebivalce pozivajo k racionalni rabi pitne vode, omejitev za zdaj ne predvidevajo. »Na območju požarišča v Kostanjevici na Krasu je 178 gasilcev iz 11 gasilskih zvez s 34 avtomobili. Ščitimo območje požara, borimo se z vročino, neznanim terenom, nevarnost pa predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva,« je razmere strnil Zlatko Letonja, vodja podravskih gasilcev na Krasu, sicer pa poveljnik GZ Majšperk. »V torek pozno zvečer smo se odzvali na državni načrt alarmiranja ob velikih požarih v naravi. Po pozivu GZ Slovenije smo preko gasilskih zvez sklicali rezervne sile in naslednji dan na požarišču Kostanjevica na Krasu nastopili dnevno izmeno med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer,« je povedal Letonja. Gasilci iz Podravja so nato obkrožili pogorišče in varovali požarišče, da se ne bi razširilo. »Tukaj je vsaj 35 stopinj Celzija in izredno suho. Veter nenehno neti nove vžige, naša naloga pa je, da jih nemudoma pogasimo, da se ogenj ne razširi. Sicer sta v bližini še dva aktivna požara, pri meji z Italijo. Tam so na pomoč priskočili gasilci iz drugih regij.« Na Krasu pa veliko nevarnost še vedno predstavljajo neeksplodirane mine iz prve svetovne vojne. »Navodilo gasilcem je jasno: da se držijo prometnic in gozdnih presekov ter da se lahko od cest v notranjost pomaknejo maksimalno do 10 metrov. Težave povzroča tudi slab mobilni signal, ki ga ponekod sploh ni, ozke ceste, kamnita pokrajina …« Za požar ni nikoli pravi čas, toda te dni so gasilci še v večji stiski kot običajno. V Celju poteka gasilska olimpijada, občine so razglasile požarno ogroženost, kar zahteva izvajanje požarnih straž, … Letonja je dejal: »Te dni je res pestro. Še sreča, da je v Podravju tako veliko gasilcev, da lahko zadostimo vsem potrebam po prisotnosti.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 22. julija 2022 stran 3 3 Slovenija, Podravje z Novi GURS-ov informacijski sistem je ustvaril ogromno zmede Delo zaposlenih stoji, na reševanje čaka 6.300 elaboratov V Sloveniji 6.300 vlagateljev stoji v vrsti za rešitev postopkov, povezanih z delom Geodetske uprave (GURS). Ta je spomladi vzpostavila nov informacijski sistem, ki še danes ne deluje, kot bi moral. Postopki, kot so vrisi objektov, parcelacije in določanje mej, so upočasnjeni ali celo ustavljeni. Nedelovanje sistema ne pomeni samo zaostankov na geodetski upravi, temveč vpliva na druge dejavnosti, denimo prodajo nepremičnin. Prenos podatkov v nov informacijski sistem so na GURS-u začeli konec maja, končali pa mesec dni kasneje. Prenašali so podatke zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin. »Prenos je bil zahteven, izvedli smo številne analize, primerjave podatkov, medsebojne uskladitve med podatki različnih evidenc, preračune podatkov in zapis podatkov v nov podatkovni model katastra. V času prenosa ni bilo mogoče tekoče spreminjati podatkov ne v starih in ne v novem informacijskem sistemu. To je sedaj ponovno omogočeno na osnovi dokončno (pravnomočno) končanih upravnih postopkov. Odgovorni geodeti, projektanti in sodni izvedenci, ki imajo registriran dostop do informacijskega sistema katastra in ga uporabljajo od 4. aprila dalje, lahko vpisujejo elaborate v Nakup in prodaja nepremičnine zaradi težav GURS-a daljša vsaj za pol leta Nedelovanje informacijskega sistema državne institucije ne pomeni samo zastoja pri urejanju birokratskih postopkov, temveč vpliva Foto: Črtomir Goznik na gospodarske dejavnosti, med drugim na kreditiranje in trg nepremičnin. »Drži, res so težave, ker GURS spreminja in nadgrajuje svoj informacijski sistem. Zaostanke pri njihovih storitvah, kot so vrisi objektov, parcelacije, določanje mej in podobno, beležimo od februarja. To pomeni, da se zelo podaljša rok dejanske prodaje nepremičnine, pri kateri je treba urediti navedene stvari. Tudi banke čakajo na izdane odločbe in so samo izjemoma pripravljene financirati nepremičnine, ki potrebujejo vris objekta in posledično legalizacijo. Kar se tiče parcelacije, nepremičnina ne more biti predmet prodaje, dokler nima parcelne številke in ta nova parcela ni vpisana v zemljiško knjigo. Prodaja nepremičnine se zaradi urejanja zgoraj navedenih storitev lahko podaljša za pol leta ali še celo več. Seveda prodajalci in kupci niso zadovoljni, prav tako je oteženo naše delo. Upamo, da bodo zadeve čim prej stekle in bodo zaostanke čim prej odpravili,« je povedala nepremičninska agentka Tanja Tučič iz agencije Remax Poetovio. sistem in oddajo zahteve,« so pojasnili na GURS-u. Informacijski sistem še vedno na berglah Treba je vedeti, da oddaja elaborata pomeni šele začetek postopka pri GURS-u; do končne rešitve, posebej sedaj, ko informacijski sistem deluje »na berglah«, je še dolga pot. »Trenutno rešujemo 3.200 elaboratov, ki so bili izdelani po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZKN) in oddani do 4. aprila (zahtevki so v različnih fazah – od prvega pregleda do izdelave upravnega akta), poleg tega obravnavamo 3.090 elaboratov, ki so bili vloženi po ZKN v nov informacijski sistem. Glede na vrstni red prejema zah- Foto: ČG Za prenovo informacijskega sistema, ki že nekaj mesecev ne deluje oz. deluje pomanjkljivo ter povzroča nejevoljo vlagateljev ali pa celo gospodarsko škodo, je država odštela 1,9 milijona evrov. Po pojasnilu GURS-a bodo zaostanke najverjetneje odpravili šele jeseni. tevkov smo najprej dolžni rešiti prejete zahteve in nato vse nasled- Postopek pridobivanja hipotekarnega kredita se zavleče Medtem ko je Tučičeva jasno povedala, da nedelovanje informacijskega sistema GURS povzroča težave pri njihovem poslovanju, so v bankah z odgovori bolj diplomatski. Treba je vedeti, da če zemljiškoknjižno stanje nepremičnine ni urejeno, banka kredita z zastavo nepremičnine (hipoteko) ne bo odobrila. V Novi KBM so dejali, da posebnih težav ne zaznavajo, vsak primer zavarovanja obravnavajo individualno. Če ustanovitev zastavne pravice zaradi stanja v javnih evidencah ni izvedljiva, poiščejo ustrezne možnosti za ureditev ali alternativne možnosti zavarovanja. Tudi v NLB so dejali, da zaenkrat posebnih težav v zvezi z omenjeno problematiko ne zaznavajo, je pa nekaj strank potožilo, da čakajo na GURS. »Zamude na GURS-u sicer zavlečejo postopek financiranja zgolj v tistih primerih, pri katerih je treba predhodno urediti stanje v katastru,« so poudarili. nje. Odzivamo se na nujne primere in jih tudi že rešujemo. Geodetska podjetja sicer pospešeno oddajajo elaborate, mi smo pa začeli izdajati odločbe.« Kot so še navedli, začetne težave ob prehodu na nov informacijski sistem niso nič neobičajnega. »Na začetku delovanja so možne manjše težave v delovanju oziroma povezovanju med različnimi informacijskimi sistemi. Z njimi smo se srečali tudi pri delovanju prejšnjih informacijskih sistemov in smo jih ob aktivnem sodelovanju vseh deležnikov v najkrajšem možnem času odpravili. Enako velja za nov informacijski sistem.« Od jeseni naj bi bilo bolje Nov informacijski sistem bo po pojasnilu GURS-a omogočal eno- stavnejše in hitrejše delo. Načrtujejo, da bodo zaostanke do jeseni odpravili in začeli s tekočo obravnavo vlog oziroma elaboratov. Dodali so še, da je bila dosedanja informacijska infrastruktura, ki so jo uporabljali pri delu, zastarela. »Informacijski sistem za zemljiški kataster je bil na primer star več kot 30 let. Sistemi za vsako posamezno evidenco so bili ločeni med seboj, niso omogočali funkcionalnosti in elektronskega poslovanja, kot je določeno v novem ZKN, s katerim smo vse ločene evidence združili v en informacijski sistem. Tega smo izdelali v okviru programa projektov eProstor, ki sta ga sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupni znesek informacijske prenove znaša 1,9 milijona evrov.« Mojca Zemljarič Ptuj z Gradnja Slovenskogoriške ceste bo končana po roku Prašilo se bo še več tednov ... Po dolgih letih čakanja se je lani začela gradnja ene najbolj prometnih vpadnic na Ptuju, Slovenskogoriške ceste. Izvajalec bi moral delo zaključiti do konca junija, a se je rok za dokončanje podaljšal za dva meseca. Nekateri krajani razloge za to pripisujejo dejstvu, da je delavcev na terenu (pre)malo za tako obsežno gradnjo, in menijo, da bi projekt ob ustrezni kadrovski zasedbi lahko izpeljali pravočasno. Čakanje v koloni pred semaforji in ogromno prahu, ki ga delavci sicer z rednim zalivanjem skušajo zmanjšati, so vsakodnevna stalnica tistih, ki se redno vozijo po naselju Nova vas ali tam stanujejo. Regionalna cesta Ptuj–Lenart, ki je izjemno prometno obremenjena, je bila potrebna obnove. Krajani so na to opozarjali več let in potrpežljivo čakali na nadaljevanje gradnje. Aprila lani, enajst let po sklenjenem dogovoru o sofinanciranju med Mestno občino Ptuj in državo, so končno izbrali izvajalca tretje faze. Na razpisu je najugodnejšo Direkcija za letos zaključila z naložbami na našem območju Pogodbena vrednost del znaša 1,3 milijona evrov, od tega je delež Direkcije skoraj milijon, Mestna občina Ptuj pa je iz proračuna prispevala 377.740 evrov. Ta državni milijon je tudi edina večja naložba v cestno infrastrukturo, ki jo Direkcija načrtuje v tem letu: »Letos ne načrtujemo začetka gradnje v okviru investicijskih projektov, je pa v okviru rednega vzdrževanja predvideno krpanje na cesti Ptuj– Rogoznica.« ponudbo oddal lokalni gradbinec, Cestno podjetje Ptuj. Edina izmed štirih faz, ki je bila dotlej izvedena, je bila četrta. V aktualni tretji fazi letos obnavljajo cestišče, gradijo pločnike in javno razsvetljavo ter urejajo nekatere vode (v prvi in drugi fazi se bosta urejali krožišče pri Kroni in križišče za Podvince). Po zaključku del avgusta bo popolnoma na novo urejenih 461 metrov ceste med Domom krajanov Rogoznica in trgovino El-dar. Kateri so (pravi) razlogi za podaljšanje rokov? Pogodba med investitorjema in izbranim gradbincem je bila sklenjena avgusta lani, z deli naj bi zaključili do junija 2022. Glede na potek del na terenu je bilo že nekaj časa jasno, da je ta rok nedosegljiv. Foto: ČG Krajani Nove vasi so zelo veseli gradnje ceste. Potrpežljivo spremljajo napredek, čeprav se jim že mesece tako praši, da je vse belo in umazano. Novi termin za dokončanje gradnje, s katerim zdaj operirajo na Direkciji RS za infrastrukturo, je 30. avgust 2022: »Rok za izvedbo del je bil zaradi sočasne gradnje elektrovoda visoke napetosti (naročnik Elektro Maribor), sočasne gradnje plinovoda (naročnik Adria Plin) ter gradnje dodatnega meteornega kanala po desni strani vozišča po- daljšan za dva meseca.« A nekateri krajani menijo, da pravi razlog za zamude tiči v dejstvu, da je (bilo) na terenu premalo delavcev. Kadrovska situacija v gradbeništvu je naploh zaskrbljujoča, pomanjkanje delovne sile se odraža tako rekoč na vseh investicijah. Zamude nastajajo tudi pri gradnji kolesarske steze na Rogozniški cesti na Ptuju, ki jo prav tako gradi Cestno podjetje Ptuj. Z deli bi morali namreč zaključiti konec junija. Tudi novi rok za dokočanje, ki so ga pred kratkim posredovali s ptujske občine, konec julija, se je odmaknil in je zdaj praktično nedosegljiv. Tako kot na Slovenskogoriški je tudi na tem odseku še veliko dela. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 22. julija 2022 Slovenija z Predsednica DZ razpisala volitve Spodnje Podravje z Atletska steza v vsaki občini Lokalne volitve 20. novembra Večina županov meni, da so nujne Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v sredo razpisala lokalne volitve, ki bodo 20. novembra. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer v prvem krogu še ne bodo izvolili župana, pa bo 4. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra, ko bo že mogoče vlagati kandidature. Foto: Sta Datum lokalnih volitev sicer določa že zakon. Novela zakona o lokalnih volitvah, sprejeta novembra 2017, je namreč kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretjo nedeljo v novembru. Pred štirimi leti so tako volitve potekale 18. novembra, v občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ni uspelo zbrati večine glasov, pa je 2. decembra sledil še drugi krog. Volitve bodo potekale v vseh 212 občinah. Volivke in volivci pa se bodo na njih izrekali tako o županih, kot članih občinskih svetov, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet. V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Zakon namreč določa, da se te volitve opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpišejo pa jih župani. Kandidate oz. kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občini, lahko pa jih vložijo tudi volivci. V občinah, kjer je članov občinskega sveta od sedem do enajst, se ti volijo po večinskem volilnem sistemu, v številčnejših občinskih svetih pa po proporcionalnem. Po večinskem sistemu pa se voli tudi predstavnike italijanske ali madžarske oziroma romske skupnosti. Za župana pa je izvoljen kandidat, ki na volitvah dobi večino veljavnih glasov. Če noben od kandidatov ne dobi večine glasov, se izvede drugi krog volitev, kjer volivci izbirajo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Novembrske lokalne volitve bodo osme v samostojni Sloveniji. Volilna udeležba je v primerjavi s prvimi nekaj volitvami v zadnjem obdobju nekoliko nižja; nazadnje se je na volišča odpravila dobra polovica volilnih upravičencev. Vse uspešnejše so na volitvah neodvisne liste in župani, ki kandidirajo samostojno oz. s podporo volivcev. Urejena atletska steza pride še kako prav rekreativnim tekačem in ostalim športnikom, predvsem pa šolarjem, ki lahko tam trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja. Vendar pa ustreznih atletskih stez še zdaleč nimajo vse občine v Spodnjem Podravju. Brez urejene atletske steze so med drugim v občini Središče ob Dravi. Ravnateljica tamkajšnje osnovne šole Jasna Munda pravi, da tak objekt pogrešajo zlasti ob treningih in pripravah učencev na različna športna tekmovanja, služil pa bi tudi za potrebe ostalih športnikov in rekreativcev. Po njenem mnenju so najbrž edina šola v okolici, ki nima atletske steze. Župan Jurij Borko se strinja, da bi bila ta potrebna predvsem zaradi šole, in pravi, da so začeli urejati potrebno dokumentacijo za umestitev atletske steze okrog pomožnega nogometnega igrišča v športnem parku Trate: »Idejno zasnovo imamo izdelano. Pripravljamo oz. noveliramo t. i. ureditveni načrt. Gre za precej zapleten postopek, podoben sprejemu OPPN-ja. Ko bo postopek zaključen in dokument sprejet, bomo začeli s spostopki za izdajo gradbenega dovoljenja. Kako hitro bo to, težko napovem, kajti nikoli ne veš, kako dolgo bodo trajali. Realno pa računamo, da bomo to prihodnje leto.« Kar nekaj občin brez prave atletske steze Poleg središke občine atletskih stez nimajo v Dornavi, Zavrču, Podlehniku, Žetalah in tudi v Juršincih ne. V Kidričevem imajo sicer eno tekaško stezo na asfaltni podlagi in dve stezi za skok v daljino (iz asfalta in tartana). Oboje stez uporabljajo v osnovni šoli. V občini Markovci pa imajo eno atletsko stezo v manjšem obsegu pri medgeneracijskem centru v Stojncih. »Če bi želeli razvijati tovrstni šport, je vsekakor treba zgraditi te steze. Mi smo in bomo vedno prisluhnili željam in potrebam občanov,« so ob tem sporočili. Večina vsaj z eno atletsko stezo Z atletskimi stezami je sicer opremljena večina občin v Spodnjem Podravju. Letos so tekaško stezo v sklopu preplastitve nogometnega igrišča uredili v Svetem Andražu, eni manjših občin. »Za tekaško stezo smo se odločili predvsem zaradi zahtev šolskega športnega kartona; sicer je pri nas veliko urejenih poti in tudi stranskih poti, kjer je možnost rekreacije in teka za vse občane,« je pojasnila županja Darja Vudler Berlak. Letos nameravajo dotrajano atletsko stezo skupaj z igriščem za tenis iz tartana obnoviti pri Sv. Tomažu. S športno infrastrukturo so nasploh dobro opremljeni na Hajdini. V športnem parku ob osnovni šoli je med drugim na razpolago krajša štiristezna atletska steza, večja dvostezna atletska steza pa je okrog nogometnega igrišča v Hajdošah. Župan Stanislav Glažar je povedal, da sta obe stezi v dobrem stanju. Obenem je izpostavil še številne druge športne objekte po občini, med njimi pet velikih nogometnih igrišč z naravno travo in sodobno igrišče z umetno travo, teniška igrišča ter asfaltna igrišča za rokomet in košarko po vaseh. »Zavedamo se pomena športne aktivnosti, zato skrbimo za ustvarjanje pogojev za uspešno delo. Izgradnja atletskih stez v posamezni občini je odvisna od potreb in razvitosti športne dejavnosti, vsekakor pa je zaželena,« še meni Glažar. V Destrniku, kjer imajo eno atletsko stezo, ki je sicer potrebna obnove, pravijo, da bi morali imeti tak objekt v vsaki občini. »Pri nas to infrastrukturo uporabljajo vrtčevski in osnovnošolski otroci ter ostali.« Podobno povedo tudi v Cirkulanah, kjer imajo prav tako eno atletsko stezo. Ta je v dobrem stanju. V MO Ptuj menijo, da je dobro poskrbljeno za ta segment športa: »MO Ptuj ima na voljo atletski stadion, ki se nahaja v kompleksu mestnega stadiona. Atletski del vsebuje šeststezno atletsko stezo, hkrati pa še možnosti za skok ob palici, skok v daljino, skok v višino ter tudi vse vrste metov kladiva, diska in kopja. Atletska steza je bila zgrajena leta 2003, leta 2015 pa je bila izvedena še prenova steze. Trenutno stanje objekta omogoča izvedbo državnih tekmovanj za vse starostne kategorije. MO Ptuj se je z lastnikom oziroma upravljavcem dogovorila tudi za možnost koriščenja športnih površin, med njimi atletskih/tekaških, na stadionu ob Šolskem centru Ptuj. Atletika je bazični šport, kar pomeni, da je ključen pri razvoju vsakega mladega športnika.« Tudi občina Ormož ima več atletskih stez, med njimi pred kratkim prenovljeno v mestni grabi. Sodobno atletsko stezo imajo tudi v Gorišnici. Na občini Videm ne vedo, koliko stez imajo Z Vidma pa so na vprašnje odgovorili, da s podatki o številu atletskih stez in njihovem stanju v občini ter potrebi po tovrstni infrastrukturi ne razpolagajo. Monika Horvat Stranke se že pripravljajo Na lokalne volitve pa se pripravljajo tudi v strankah, v večini potekajo postopki evidentiranja kandidatov. Čeprav morebitnega sodelovanja ne izključujejo, se večina strank na volitve podaja samostojno, nadejajo se, da bodo izboljšale rezultate izpred štirih let. Svoje kandidate bodo v boj za županske stolčke poslale tudi stranke, ki jim na volitvah v DZ ni uspel preboj v parlament in bodo tako svoje mesto na političnem parketu poskušale utrditi z rezultati na lokalnem nivoju. Na zadnjih lokalnih volitvah so v večini občin slavili dotedanji župani, od 212 jih je funkcijo ohranilo 144. Prednjačili so predvsem tisti, ki so se na volitve podali s podporo volivcev. Med strankami je primat po številu županov pred štirimi leti ohranila SLS. Izvoljenih je bilo 26 njihovih kandidatov, sledila je SDS s 17 izvoljenimi župani, SD s 16 in NSi z desetimi. Pri volitvah članov občinskih svetov je bila medtem med strankami najuspešnejša SDS, sledile so SD, SLS, NSi in DeSUS. Uspeh na volitvah se sicer ne meri zgolj z zbirnimi podatki o osvojenih županskih in svetniških mestih, ampak tudi po tem, ali so bili strankini kandidati uspešni v mestnih občinah in drugih pomembnejših urbanih središčih ali v manjših občinah. sta Foto: ČG Večina občin ima zgledno urejene atletske steze, kar nekaj pa je še takih, ki jih sploh nimajo. Slovenija z V bolnišnicah omejitve obiskov V ptujski bolnišnici za obiske zaprli interni oddelek Zaradi porasta okužb s koronavirusom v številnih bolnišnicah omejujejo obiske. Obiski so trenutno prepovedani tudi na internem oddelku splošne bolnišnice Ptuj, na ostalih oddelkih pa omejeni na enega zdravega obiskovalca. V večini bolnišnic je ob tem zopet obvezna uporaba zaščitnih mask. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaradi trenutnega poteka epidemije covida-19 obiski od ponedeljka do nadaljnjega znova niso dovoljeni, izjemoma jih lahko dovolijo po predhodnem dogovoru s predstojnikom oddelka, so sporočili iz mariborske bolnišnice. Kot so pojasnili, je uporaba zaščitne maske v njihovih prostorih obvezna za vse, pri tem pa naročene bolnike s povišano tempe- raturo oziroma z znaki okužb dihal prosijo, da v prostore ne vstopajo, pač pa pred tem pokličejo v ambulanto, kjer so naročeni, in upoštevajo njihova navodila. Omenjena navodila ne veljajo za bolnike urgentnega centra, tiste, ki jih sprejmejo v bolnišnico, pa testirajo pred tem in periodično med hospitalizacijo. Sicer pa je tudi število spremljevalcev v urgentnem centru omejeno na eno zdravo osebo, pa še to le za spremstvo otrok in dementnih oziroma kognitivno oslabelih bolnikov in starostnikov. Za vse ostale bolnike v bolnišnici spremljevalce prosijo, da pustijo svojo telefonsko številko, da jih osebje lahko po potrebi pokliče. V UKC Ljubljana, kjer so 7. julija ponovno uvedli obvezno nošenje zaščitnih mask, so pojasnili, da popolna prepoved obiskov za zdaj ni predvidena, lahko pa se pojavi pre- poved obiskov na posameznih oddelkih. V veljavi pa ostajajo omejitve; tako je obisk hospitaliziranega bolnika možen po tednu dni bolnišnične oskrbe, dovoljen je obisk kritično bolnih posameznikov, obiski pa so sicer izjemoma dovoljeni tudi po presoji zdravnika. Podoben ukrepe so sprejeli tudi v bolnišnicah v Novem mestu, v Slovenj Gradcu, Izoli in Jesenicah. Sta, ur Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo petek z 22. julija 2022 stran 5 5 Podravje, Slovenija z Odlično poslovanje Save Turizma Lani pridelali šest milijonov evrov dobička Čeprav je v letu 2021 svetu še vedno vladal koronavirus, se je turistična dejavnost v primerjavi z letom prej precej postavila na noge. Poslovna skupina Sava Turizem, del katere so tudi Terme Ptuj, je lani ustvarila 86 milijonov evrov prihodkov, od tega 70 milijonov od prodaje, pridelali so dobrih šest milijonov evrov dobička, s tem pa kapital povečali za štiri odstotke, na 166 milijonov evrov. Za desetino so zmanjšali obseg zadolženosti. Predsednik uprave Andrej Prebil je v povzetku poslovnega leta poudaril, da so ga končali uspešno, z dobrimi prodajnimi, poslovnimi in finančnimi rezultati. Večina turističnih kapacitet je bila v prvih petih mesecih leta zaprta. Izjema so bile tri lokacije, kjer so izvajali zdravstvene storitve, občasno so v skladu z odloki vlade vrata odprli še za poslovne goste in športnike. Družba je koristila državne pomo- či, ki so bile na voljo zaradi omejenih pogojev poslovanja v zvezi s covidom-19. Večino kapacitet so odprli julija, poslovanje pa je steklo zelo dobro – tudi na račun turističnih bonov in intenzivnega trženja. V drugi polovici leta so zabeležili odlične poslovne rezultate, v Termah 3000 – Moravskih Toplicah in resortu Bernardin so celo presegli prodajo iz leta 2019, ki je do tedaj veljala za zgodovinsko rekordno. Investicije na Bledu, v Portorožu in Moravskih Toplicah Foto: Eko-gradvest Naložbe na Ptuju precej skromne V Termah Ptuj bodo poskrbeli za posodobitev sistema priprave kopalnih vod tudi z vidika energetske učinkovitosti. Drugih naložb za to destinacijo v strategiji niso predvideli, saj so se odločili za vlaganje v tiste, ki jim prinesejo največ denarja. Med temi so denimo Terme 3000 – Moravske Toplice v sosednji pomurski regiji, kjer bodo obnavljali Hotel Livada in restavracijo Hotela Termal. Naložbeni denar (4,2 milijona evrov) so lani vlagali v destinacije Bernardin, Grand hotel Toplice Bled in Terme 3000, pripravili so projektno dokumentacijo za prenovo Hotela Vile Park v Portorožu, ki se je začela januarja letos. Za ptujske terme so si zadali cilj, da prenovijo energetsko oskrbo ter pripravo kopalnih vod, na ravni celotne skupine so poslovanje posodabljali z digitalizacijo in uvajanjem sodobnih tehnologij. Dolgoročni cilji družbe so ohraniti vodilni polo- Foto: ČG Sava Turizem je največja ponudnica turističnih storitev v Sloveniji, lastnica ali upravljavka več kot 20 hotelov in kampov s kapaciteto več kot 3.000 sob in 1.200 parcelami za kampiranje. Konec leta 2021 je zaposlovala 1.049 sodelavcev, v njeni lasti so tudi Terme Ptuj, največji turistični ponudnik v spodnjepodravski regiji. žaj med ponudniki turističnih storitev v Sloveniji, krepiti blagovne znamke, širiti vsebine in produkte, dobro sodelovati s poslovnimi partnerji in okoljem ter poskrbeti za motivirane zaposlene. Med strateškimi usmeritvami v naslednjih letih so predvideli prenovo hotelov in ostalih kapacitet, ki imajo največji potencial za rast. Žal ptujske destinacije med njimi ne najdemo. Bodo pa obnavljali Hotel Vile Park v Portorožu, Grand hotel Toplice na Bledu ter Hotel Livada in restavracijo Hotela Termal v Termah 3000 – Moravskih Toplicah. Mednarodni turistični trg si bo opomogel šele v letu 2024 Pri letošnjem poslovanju si veliko obetajo od domačih gostov, tujih bo po napovedih v analizah še vedno manj, kot jih je bilo v predkoronskem letu 2019. Normalizacijo turističnega trga v mednarodnem merilu pričakujejo čez dve leti, segment poslovnih potovanj pa je sektor, ki predkoronskih rezultatov verjetno ne bo več dosegal. Številna podjetja so med epidemijo odkrila učinkovitost dela na daljavo, prednost spletnih konferenc in videoklicev, kar pomeni, da je službenih poti bistveno manj. Mojca Zemljarič Ptuj z Urejanje Doma krajanov Ivana Spolenaka Dornava z Obnova oranžerije pri dvorcu Po večletnih opozorilih obnova 'koruzjaka' Dela zastala, a se sedaj nadaljujejo Dom krajanov Ivana Spolenaka na Bregu, bolj znan kot 'koruzjak', v katerem so ponavadi potekala takšna in drugačna druženja, je bil v zadnjem obdobju namenjen izvajanju množičnega cepljenja, saj drugega primernega prostora na Ptuju ni bilo. Mnogi obiskovalci so se prepričali, kako zelo je potreben obnove. Dela so se začela ta mesec, končala pa se bodo konec avgusta. Obnovitvena dela v oranžeriji dvorca Dornava so se spomladi ustavila, sedaj pa se nadaljujejo, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. V skladu s pogodbo je vrednost obnove 830.000 evrov, izvajalec je podjetje Gradnje Moste iz Ljubljane. Foto: DK Mestna občina Ptuj je zagotovila sredstva za delno prenovo Doma krajanov Ivana Spolenaka na Bregu. Dom krajanov Ivana Spolenaka je prostor za druženje različnih društev, v njem izvajajo decembrske predstave za otroke, številna predavanja ipd. Ker je eden večjih domov, ga oddajajo v najem tudi za različna zasebna slavja, a bi bil lahko glede na lokacijo bolj zaseden. Predpogoj za to pa je primerna urejenost. Že relativno majhna investicijska vlaganja bodo podobo te stavbe korenito osvežila. Svetnik Janez Rožmarin je zadovoljen, da so na ptujski občini končno zagotovili sredstva za izvedbo gradbenih del: »Posebej v času epidemije koronavirusa se je izkazalo, da je ta stavba potrebna vlaganj. Pred približno petimi leti se je uredil nov sistem ogrevanja s plinom namesto s kurilnim oljem. Objekt je dobil tudi novo streho in klimatske naprave. Je pa veliko stvari, ki še niso urejene, na to smo opozarjali dalj časa. Pomembno je, da sproti urejamo zadeve. V domu krajanov Turnišče smo uredili oder in notranjost ter namontirali klime. Prav je, da se tudi domovi po posameznih četrtnih skupnostih enakomerno razvijajo. Tokrat je na vrsti breški dom in s predsednikom četrtne skupnosti Vladimirjem Koritnikom sva zelo zadovoljna, da je temu tako.« MO Ptuj je kot lastnica objekta izbrala izvajalca SM TEAM, Safet Mahmutović, s. p., ki je ta mesec začel z deli, vrednimi 36.000 evrov. Izvedli bodo toplotno izolacijo celotne fasade v predvideni debelini 17 cm, zamenjali staro stavbno pohištvo ter prepleskali obstoječi leseni napušč in pomožne prostore. »S tem bomo dosegli boljše oz. ustreznejše pogoje za izvedbo kulturnih in družabnih prireditev v domu,« so prepričani na ptujski občini. Dženana Kmetec »Obnova oranžerije je zastala zaradi izrednih okoliščin, ki so nastale med gradnjo. Izvajalec se je zaradi vojne v Ukrajini srečal s težavami z dobavo prokrom jekla in odkritega ogrevalnega kanala, zaradi česar je bilo treba spremeniti projekt konstrukcije in izdelati projekt prezentacije kanala,« so razložili na ministrstvu za kulturo ter dodali, da so se sedaj delavci vrnili na gradbišče in obnovo nadaljujejo. Predvideni rok izvedbe del so z aneksom podaljšali za tri mesece. Zaključek gradnje je načrtovan v sredini oktobra. In čemu bo obnovljeni objekt oranžerije služil? »Kot edini pokriti objekt v sredini parkovnega kompleksa bo namenjen shranjevanju oranževcev in bo hkrati deloval kot prizorišče za različne prireditve ter aktivnosti, ki bodo pomembne za delovanje in promocijo spomenika ter povezovanje lokalne skupnosti in obiskovalcev.« Upravičeni dvomi o celoviti obnovi Dvorec Dornava in njegovo celovito obnovo je Janševa vlada uvrstila v resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, a je vprašanje, ali se bodo projekti v skladu z resolucijo tudi izvajali. Obnovo dornavskega grajskega posestva z baročnim dvorcem so ocenili na 30 milijonov evrov. Glede na zaplete pri predaji že obnovljenega dela gradu Borl v upravljanje so dvomi o resnosti načrtov o obnovah obeh gradov (borlskega in dornavskega) ter ptujske grajske žitnice še toliko bolj na mestu. Ministrstvo je celovito obnovo dvorca pogojevalo tudi z ustanovitvijo javnega občinskega zavoda, česar v Dornavi še niso naredili. A četudi bi, to okoliščin, glede na dogajanje na Borlu, kjer občina zavod je ustanovila, verjetno ne bi spremenilo. Nedvomno bomo budno spremljali, ali sta obnovi obeh dvorcev v resoluciji samo še dva od mnogih projektov, ki ostanejo na papirju, ali pa bo iz tega res kaj nastalo. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ministrstvo za kulturo je v dornavskem dvorcu obnovilo kapelo, do oktobra naj bi končali še obnovo oranžerije. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 22. 7. 2022 petek z 22. julija 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje, Ptuj z Ptuj je imel mestno kopališče stoletja, a ga je privatizacija povozila Ptujska občina kopališča ne vidi kot prioritetni projekt V vročih poletnih dneh prija osvežitev v vodi. Ptujčanom in okoličanom so za kopanje in plavanje najbližje Terme Ptuj, ki so za marsikoga predrage, še zlasti, če se na kopanje odpravi cela družina. Številne slovenske občine, mestne in druge, imajo lokalna oziroma mestna kopališča z bistveno cenejšimi vstopnicami, kot so v termah, ne samo ptujskih, temveč tudi v drugih po Sloveniji. Vsekakor je razlika, če lahko za določeno ceno, na primer 20 evrov, kopališče obišče cela družina ali pa samo ena oseba. Cene vstopnic za odraslo osebo v bližnjih slovenskih termah so od 13 do 17 evrov med tednom ter od 15 do 19 ob koncu tedna. Za vstop na javna mestna kopališča se cene za odrasle kopalce začnejo pri treh evrih, najvišje so šest evrov. Po eni strani je cena za vstop v terme razumljiva, saj so poleg plavanja v bazenih na voljo številne vodne atrakcije, savne in športno-rekreacijska infrastruktura. Za tiste, ki želijo zgolj plavanje in nekajurni poletni odmor ob bazenu za denarnici dostopno ceno, pa Ptuj in okolica alternative nimata. Imajo pa to srečo Ormožani. Med poletjem jim je za nekaj evrov na voljo zunanje kopališče z velikim in otroškim bazenom, v hladni polovici leta pa bazen v gimnaziji, ki ga šolniki in šolarji koristijo tudi za ure športne vzgoje in plavalne tečaje. Za lokalno skupnost so bazeni sicer strošek, vendar gre za dejavnost, ki je namenjena neposredno občanom in rekreaciji. Tudi stroški vzdrževanja športnih igrišč in dvoran, gasilskih in vaških domov bremenijo občinske proračune, mar ne? Na Koroškem novo moderno kopališče s štirimi bazeni To poletje so novo mestno kopališče z letno-zimskim bazenskim kompleksom odprli v Slovenj Gradcu. Poimenovali so ga Aqualatio. Skupaj s parkom urbanih športov, ki ga bodo predvidoma odprli septembra, je naložba vredna 8,3 milijona evrov. „Letno-zimski bazenski kompleks je največja naložba v občini v daljšem obdobju in je pomembna pridobitev tako za Slo- Foto: FB Ptuj je eno izmed redkih slovenskih mest brez mestnega kopališča. Imajo ga denimo tudi v Murski Soboti, pa čeprav je v pomurski regiji več termalnih parkov. venj Gradec kot širše, predvsem pa je v času počitnic pomembna za mlade,“ je ob predstavitvi kopališča poudaril župan mestne občine (MO) Slovenj Gradec Tilen Klugler. Nov bazenski kompleks ima skupno blizu 1.800 m² površin v dveh zimskih bazenih in dobrih 1.300 m² v zunanjih dveh bazenih. Dopolnjujejo ga prostori dobrega počutja, del spodnjih prostorov bo imel v najemu Zdravstveni dom Slovenj Gradec za dejavnost fizioterapije. Vstopnina za odraslega le šest evrov Za celodnevni vstop na zunanji ali notranji bazen novega kopališkega kompleksa v Slovenj Gradcu je treba odšteti šest evrov (odrasli), za triurno kopanje pa štiri evre. Za šolarje in upokojence veljajo nižje cene vstopnic, predšolski otroci imajo prost vstop. Možen je nakup večdnevnih, sezonskih in družinskih vstopnic. Za kopanje v zunanjem in notranjem delu kopališča je cena dnevne vstopnice za odraslega devet evrov, posebej se plača tudi savna. Enkratni vstop za tri ure računajo 16 evrov. Korošcem je ob bazenih na voljo športna infrastruktura, organizirajo različne dogodke in prireditve, od zabavnih do strokovnih z vsebinami krepitve zdravja, pa tudi delavnice in animacije za mladino. Skratka, dogajanja in priložnosti za koristno preživljanje prostega časa ne zmanjka. MO Slovenj Gradec v času poletne kopalne sezone organizira brezplačni avtobusni prevoz do kopališča, tudi iz bolj oddaljenih naselij ali zaselkov, avtobus potnike pobira na 42 postajališčih. MO Ptuj: »Tega projekta ne vidimo med prioritetami« Medtem ko v večini mest lokalne skupnosti skrbijo tudi za kopališko infrastrukturo in občanom zagotavljajo možnost kopanja po dostopni ceni, bodo Ptujčani, če se bodo želeli v svojem mestu kopati, očitno še leta in leta plačevali precej dražje vstopnice v termah. „MO Ptuj v dolgoročnem načrtu Namesto velike betonske plošče sredi mesta, ki je vzela šest milijonov evrov, bi lahko Pt koristili. nima predvidene izgradnje svojega lastnega mestnega kopališča. Glede na negotovo situacijo, v kateri smo trenutno v Sloveniji in svetu, tega ne vidimo kot prioriteto, ki bi jo morali naslavljati,“ so povedali v kabinetu županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Bazenski kompleks bi mestu in termam dal dodano vrednost Dolgoletni nekdanji predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj, Morda se bo za kopališče odločila katera od okoliških občin Poizvedovali smo, ali bi bila katera od podeželskih okoliških občin pripravljena zgraditi kopališče. Župan občine Markovci Milan Gabrovec bi v to idejo znal zagristi, če bi za to dobil podporo občinskega sveta. Župan Hajdine Stanislav Glažar je bil v odgovoru diplomatski, saj da občina tovrstnega projekta v razvojnih programih nima. Odzvala se je tudi županja Majšperka Darinka Fakin: „Tovrstna investicija je prav gotovo privlačna, imeli smo tudi že pobude in razmišljanja, da bi bilo zraven resnično pestre ponudbe na področju športa super imeti tudi bazen, saj spada plavanje med pomembne oblike rekreacije, ki lahko veliko prispevajo k zdravju občanov. Treba je povedati, da zemljišča za izgradnjo bazena še nismo določili, vsekakor bi bila za to potrebna širša razprava in skupna odločitev, predvsem pa bi bilo odlično, če bi za to imeli investitorja, ki bi znal bazen vključiti v kakšno širšo ponudbo.“ predsednik Športne zveze MO Ptuj in vodja regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez (ZŠZ) Franjo Rozman meni, da bi bil še en kopališki kompleks za Ptuj dobrodošla pridobitev. „Predvsem urbana okolja poznajo javna kopališča, katerih lastnice so lokalne skupnosti, občanom pa s tem nudijo dodatno možnost rekreacije. Terme Ptuj so bile ob izgradnji zelo sodobno kopališče, tudi za izvajanje plavalnih treningov in tekmovanj na najvišji profesionalni in nacionalni ravni. Ptujčani so imeli mestno kopališče stoletja, zadnjih 30 let je odplavalo po vodi Ptuj je javno mesto kopališče imel več sto let, kar pa se je z lastninjenjem Term Ptuj pred dobrima dvema desetletjema končalo. Terme Ptuj so Ptujčani in okoličani (prebivalci nekdanje velike ptujske občine) v začetku sedemdesetih let zgradili s samoprispevkom, kopališče je upravljal Kmetijski kombinat, ki je bil družbeno (javno) podjetje. Skupaj s Kombinatom in vsemi kasnejšimi lastniki so šle tudi ptujske terme skozi privatizacijski proces. Danes so v lasti poslovne skupine Sava, ki pa smo jo davkoplačevalci že dvakrat finančno reševali. Prvič s prenosom njenih dolgov na državno banko in drugič nedavno, ko so se za nakup zanimali Madžari. Kljub temu da so ptujske terme bolj kot ne državne, so del poslovnega sistema, ki zasleduje tržno naravnane cilje poslovanja. Zato in še zaradi drugih razlogov, kot so vodna športna infrastruktura in atrakcije ter možnost koriščenja savn, so cene vstopnic v termah neprimerljive s cenami v mestnih kopališčih, kjer so običajno le bazeni, garderobe, pa tudi kakšen bife in sladoledar. Občine bile lastnice term, a so deleže prodale Foto: FB Novo kopališče v Slovenj Gradcu, ki so ga zgradili z evropskimi sredstvi (ESSR). Odprli so ga letos. Do osamosvojitve Slovenije in še kakšno leto čez je sredstva za delovanje term namenjala tudi ptujska občina. Z razdelitvijo velike skupne občine na več manjših so se lastniški deleži, ki jih je Ptuj imel v termah, razdelili na preostale občine. Večina se jih je nato odločila, da bodo deleže v termah prodali. Tudi finančne težave Kmetijskega kombinata so pripeljale do združitve s Perutnino Ptuj in tako se je začela zgodba o lastninjenju term. Perutnina je svoj delež v termah prodala Termam 3000, te so nato skupaj s ptujskimi prišle pod okrilje Save. Štajerski TEDNIK petek z 22. julija 2022 petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Podravje z Od Boča do Slovenskih goric bogati razgledi na pokrajino Kako daleč so načrti občin glede postavitev razglednih stolpov Razgledni stolpi so posejani po vsej Sloveniji, so svojstvenih oblik, vsem pa je skupno, da so postavljeni na lokacijah, ki ob jasnem nebu nudijo lep razgled in pogled na pokrajino. Prvi razgledni stolp naj bi bil pri nas, tako pravi Brane Ternovšek, avtor prve slovenske publikacije o razglednih stolpih, cerkveni stolp Sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju, ki je bil za doživljanje razgledov urejen pred 144 leti. Danes naj bi bilo v Sloveniji zgrajenih preko 150 razglednikov, stolpov, ploščadi in opazovalnic narave, nekaj tudi v Podravju. Foto: SD stal že davnega leta 1939, pa žal o njem ni nikjer nič zabeleženega in tako rekonstrukcija le-tega ni možna. Upamo na čim hitrejše sprejetje prostorskega načrta občine.« V Sv. Tomažu naj bi bil 15-metrski razgledni stolp na griču Kostanj postavljen do leta 2025. »Razgledni stolp je v programu turističnih projektov naše občine, ki so načrtovani za naslednja leta. Realizacija teh projektov, kamor spada tudi ureditev okolice ribnika Savci, razglednega stolpa, je odvisna od primernih razpisov in LAS-projektov UE Ormož ter drugih podobnih razpisov, katerih namen bo razvoj turizma in turi- stične prepoznavnosti slovenskih občin,« je dejal župan Mirko Cvetko in dodal, da trenutno izdelujejo idejno zasnovo stolpa. V Cirkulanah o ploščadi nič ne vedo ... Ternovšek je tudi zapisal, da je v Cirkulanah na gradu Borl predvidena postavitev razgledne ploščadi. Občina o tej investiciji nima podatka, saj obnovo gradu Borl vodi ministrstvo za kulturo, je pojasnila županja Antonija Žumbar. V Cerkvenjaku pa je razgledni stolp predviden v okviru gasilskega doma PGD Cerkvenjak. Mojca Vtič Razgledni stolp so postavil na Ostragovi v naselju Drbetinci v občini Sveti Andraž Foto: ČG tuj pred leti zgradil mestno kopališče, ki bi ga občani in okoličani nedvomno z veseljem Bazen je bil moderen, s šestimi plavalnimi stezami in keramičnimi ploščicami, kar je bil za tisti čas prestiž. Terme so gostile treninge in prvenstva najboljših jugoslovanskih klubov, bazeni so bili namenjeni predvsem športu. Terme so sčasoma širile infrastrukturo in dejavnost, odločili so se za zdraviliški turizem, ob bazenih so namestili vodne atrakcije. Z lastninjenjem ptujskih term smo Ptujčani ostali brez dostopne možnosti rekreativnega plavanja.“ Kopališče bi lahko izvedli kot regijski projekt Rozman razmišlja, da bi javno pokrito kopališče v mestu z večtisočletno zgodovino morda lahko dobili na regijskem nivoju (če bi se ustanovile regije). „Smotrno bi bilo zgraditi 50-metrski in otroški bazen. Ob kopališču bi veljalo urediti drsališče, ki je med Ptujčani zelo zaželeno, in velodrom – glede na množičnost kolesarskega športa na Ptuju. Vsekakor sem za to, da bi Ptuj dobil javno in za kopalce cenovno dostopno kopališče, vendar je to stvar politične odločitve. Ocenjujem, da Terme Ptuj s tem ne bi nič izgubile, temveč kvečjemu pridobile, saj bi se jim sprostili termini in kapacitete za izvajanje drugih dejavnosti (zdravilišče, športni, kongresni turizem …). Še eno kopališče v mestu Termam po moji oceni ne bi bilo konkurenca, temveč dodana vrednost. Pri projektu, kot je javno kopališče, se pri investiciji in vzdrževanju primarno tudi ne sme gledati na ekonomičnost, temveč na družbeno koristnost.“ Mojca Zemljarič Foto: MH Gimnazija Ptuj ima 20 let oddelek športne gimnazije, ne pa tudi svojega bazena, kot ga ima sosednja ormoška. Dijaki v Ormožu bazen uporabljajo pri urah športne vzgoje, služi tudi za rekreacijo domačinov in izvajanje tečajev plavanja. Turističnih razglednih stolpov je po knjigi Braneta Ternovška v Sloveniji 15, poleg njih pa Ternovšek omenja še planinske razgledne stolpe – teh je naštel 23. Obojim je skupno to, da so postavljeni ob priljubljenih pohodniških in planinskih poteh ter obljubljajo lep razgled. V Svetem Tomažu na Gomili je bil železni stolp, visok 18 metrov, zgrajen pred 30 leti in je naslednik lesenega stolpa izpred 70 let. Železni velikan je nekdanji vojaški opazovalni stolp, prestavljen z madžarske meje, postavljen v spomin na 130-letnico rojstva Janeza Puha. Stolp ponuja razgled na Slovenske gorice, Ptujsko polje, Haloze, Boč, v lepem vremenu pa se vidi vse do Blatnega jezera, piše v knjigi. Razgledni stolp Ostragova v Svetem Andražu ponuja razgled na Pesniško dolino z 8,5 metra višine, na Mariborskem Pohorju je stolp zaradi dotrajanosti zaprt, znan in zelo obiskan pa je stolp na vrhu Boča. Prva razgledna ploščad na tem markantnem vrhu je bila postavljena že leta 1899, leta 1930 pa je bil postavljen 20 metrov visok leseni stolp, ki ga je nasledil železni stolp, nazadnje obnovljen pred 15 leti. Razgledni stolp imajo tudi v Lenartu, na Zavrhu, kjer je bil prvi leseni stolp postavljen po načrtih Boruta Maistra, sina generala Rudolfa Maistra Vojanova. Od leta 1981 na mestu lesenega stolpa stoji nov, 17 metrov visok kovinski stolp. V Podravju je še več razglednih mest, eno od teh je na Ptujskem gradu, razgledna ploščad je tudi na Ančnikovem gradišču pri Slovenski Bistrici, pa v občini Sv. Ana, na območju Ormoža pa je bila pred petimi leti zgrajena sedem metrov visoka opazovalnica narave. Na Treh Kraljih čakajo na OPN, v Svetem Tomažu na denar Ob obstoječih stolpih, razglednih ploščadih pa je še ve- liko tistih, ki za zdaj ostajajo le še na papirju. Eden izmed njih je stolp na Velikem vrhu pri Treh Kraljih, znanem smučišču v Podravju. Vodstvo RTC Jakec načrtuje izgradnjo novega razglednega stolpa na 1344 metrov visokem Velikem vrhu. V konstrukcijo stolpa, ki naj bi bil visok 18 metrov, naj bi bila vgrajena plezalna stena, z vrha stolpa naj bi se bilo mogoče spustiti po jeklenici, predvidena pa je tudi izgradnja gugalnice na vrhu stolpa. Čeprav naj bi bil stolp zgrajen že prihodnje leto, iz RTC Jakec sporočajo, da se bo gradnja zamaknila. »V prostorskem načrtu občine Slovenska Bistrica gradnja stolpov trenutno ni dovoljena, čakamo pa na sprejetje novega prostorskega načrta. Čeprav je lesen razgledni stolp na Velikem vrhu Foto: SD Velik stolp stoji tudi na Gomili v občini Sveti Tomaž. Foto: MZ Videmski razgledni stolp naj bi po željah Ivana Božička, ki je izdelal idejni načrt, stal na Dravinjskem Vrhu. V Vidmu brez pojasnil, načrtovan stolp ostal pri ideji Stolp naj bi bil zgrajen tudi v Halozah, in sicer na območju Vidma. Pred dvema letoma je župan Branko Marinič dejal: »Izdelano imamo idejno zasnovo, ki se lahko spreminja in dopolnjuje, ko bo znana lokacija. Še vedno proučujemo tri možne lokacije: nad Vidmom ter na Dravinjskem in Majskem Vrhu.« Na vprašanja, kako daleč je po dveh letih ideja o izgradnji stolpa, ali je že znana lokacija, okvirna vrednost projekta in časovnica, z Občine Videm nismo prejeli odgovorov. Ivan Božičko, ki je izdelal načrt za leseni stolp, pa je dejal: »Za zdaj stolp ostaja še na skicah, želim pa si, da bi bil realiziran, saj gre za pravi pristop. Izhaja iz haloške arhitekture, izdelan bi bil iz haloškega lesa, v višino bi meril približno 12 metrov in bi nudil pogled na Dravsko in Ptujsko polje ter Haloze.« Božičko je stolpu nadel delovno ime Kajžar, želi pa si, da bi to ime stolpu tudi ostalo ter da bi stal na Dravinjskem Vrhu, pri križu sredi vinogradov. »Tam, kjer so posneli film Svet na Kajžarju,« je pojasnil. Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Politika 8 stran 8 petek z 22. julija 2022 Sv. Tomaž z Poleg zdravnice še fizioterapija Slovenija, Podravje z Čezmejnim delavcem visoki zneski doplačil dohodnine Lekarna še ni odprla svojih vrat V sindikatu prepričani, da so krivično obdavčeni Ta teden je v prostorih nekdanje splošne ambulante pri Svetem Tomažu začela delovati fizioterapija Zdravstvenega doma Ormož. Tomažani pa še vedno čakajo na že pred časom napovedano lekarniško podružnico. Foto: MH V prostorih, kjer je nekoč delovala zobozdravstvena ordinacija, bo zaživela lekarna. V Lekarni Ormož pravijo, da (še vedno) čakajo, da Ministrstvo za zdravje opravi verifikacijo. V začetku leta so pri Svetem Tomažu dobili stalno zdravnico, ki je v novi zdravniški ambulanti v medgeneracijskem centru prisotna štirikrat na teden. Ambulanta je lepo zaživela, vpis pacientov je dober. Prisotnost zdravnice je dobrodošla predvsem za starejše, saj nekateri niso dovolj mobilni, da bi odšli k zdravniku v nekaj kilometrov oddaljeni Ormož. A kaj, ko zdravil še vedno ne morejo dobiti v domačem kraju. Že prejšnje vodstvo Lekarne Ormož se je lotilo ureditve lekarniške podružnice pri Svetem Tomažu. V ta namen so prenovili prostore nekdanje zobozdravstvene ordinacije. »Trenutno čakamo na verifikacijo lekarniške podružnice, ki bo predvidoma v drugi polovici avgusta ali v začetku septembra, odvisno od zasedenosti verifikacijske komisije. Vsekakor si želimo, da podružnica svoja vrata odpre septembra letos,« je dejal direktor Lekarne Ormož Marko Hanželič. To bo sicer že četrta lekarniška enota; dve sta v Ormožu in ena v Središču ob Dravi. Prostor za lekarno je zagotovila občina, zavod pa naj bi iz dobičkov minulih let vložil v opremo približno 107.000 evrov. Občanom pa je po novem na voljo fizioterapevtska obravnava, saj je ZD Ormož v nekdanji splošni ambulanti vzpostavil enoto fizioterapije. Odprta je vse dni v tednu, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do 15. ure, ob torkih od 10. do 18. ure. Glede na dolge čakalne dobe je tudi ta pridobitev več kot dobrodošla. Monika Horvat Potencialnim kupcem smo na voljo: tel. 041 778 451 ali preko e-maila info@gradbenistvo-kelenc.si www.gradbenistvo-kelenc.si Opravičilo Zaradi objave napačne fotografije v reklamnem oglasu na strani 8 v Štajerskem tedniku, ki je izšel 12. julija, se prizadetima strankama, posebej še podjetju Gradbena dela Kelenc iz občine Gorišnica, za nehoteno napako iskreno opravičujemo. Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj V javnosti vsako leto razburjajo visoki zneski doplačil dohodnine, ki jih prejmejo nekateri slovenski državljani, zaposleni v Avstriji. Najvišji znesek obračunanega doplačila je bil v letu 2020 več kot 25.000 evrov. Na Fursu pojasnjujejo, da gre pri tako visokih zneskih najpogosteje za več let neplačane razlike v dohodnini, v sindikatu pa so prepričani, da tej državi ne dolgujejo prav nič. Številni slovenski delavci, zlasti iz Podravja in Pomurja, se dnevno vozijo v službo v sosednjo Avstrijo. Po oceni Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS) naj bi bilo v Avstriji zaposlenih okrog 35.000 Slovencev. Razlogi za odhod na delo v Avstrijo so seveda predvsem višje plače, ki pa so v naši državi še dodatno obdavčene. Za leto 2020 je odločbe o plačilu dohodnine prejelo 9.746 slovenskih davčnih zavezancev, zaposlenih v Avstriji. Odmerjena dohodnina je skupaj znašala skoraj 24,3 milijona evrov, najvišji obračunani znesek doplačila pa je znašal 25.626 evrov. Visoka dohodnina pogosto posledica večletnega neplačevanja V zvezi z visokimi zneski doplačil so na Fursu pojasnili, da gre razloge iskati v več dejavnikih, praviloma pa jih dobijo tisti, ki so ignorirali medletno prijavljanje dohodkov ali pa je bila poračunana celo za več let nazaj. Pravica do odmere davka namreč zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, medtem ko je absolutni zastaralni rok davčne obveznosti deset let. Furs torej lahko zaračuna tudi dohodnino za precej let nazaj. Posameznik tako lahko v enem letu dobi odločbe za več odmernih let (če tudi napovedi vloži v istem letu za več preteklih let …), kar seveda pomeni višji celoten znesek doplačil. Ta pa je lahko višji tudi na račun tega, ker zavezanci pravočasno niso uveljavljali olajšav ali stroškov. Foto : Pexels.com Furs je za leto 2020 izdal dohodnino 9.746 slovenskim davčnim zavezancem, zaposlenim v Avstriji. Najvišji obračunani znesek doplačila je znašal 25.626 evrov. posleni v Avstriji ali drugod v tujini plačamo dohodnino od dohodka najprej v državi, ki nam je priskrbela delo, omogočila zdravstveno zavarovanje in nam bo omogočila tudi izplačilo pokojnine. V tujini smo sprejeli delo pod drugo delovno pravno zakonodajo, zato smo temu primerno tam tudi obdavčeni. V Sloveniji čezmejni delavci ne plačujemo razlike v dohodnini, kot se je v preteklosti dostikrat v medijih lažno objavljalo. Matematika ne laže in izračuni kažejo, da smo v Sloveniji krivično obdavčeni. Politika kot argument obdavčevanja čezmejnih delavcev zagovarja načelo enakosti vseh rezidentov, pozablja pa, da domačim delavcem pripadajo pravice, ki čezmejnim delavcem ne. Ena od njih je povrnitev stroškov v zvezi z delom. Ustavno sodišče (US) je 2013 ukinilo posebno olajšavo za čezmejne delavce, ker nihče pred US te olajšave ni zagovarjal. Odkar smo v SDMS politiki nastavili ogledalo in zahtevali enakost, torej da se po odločbi US potemtakem ukinejo domačim delavcem stroški Ne gre za dvojno obdavčitev, temveč za plačilo razlike V skladu s slovensko davčno zakonodajo so obdavčeni vsi prihodki (razen izjem, kot so dediščina, darila, dobitki od iger na srečo, otroški dodatek itd.), ki jih posameznik, davčni rezident Slovenije, pridobi po svetu. Kot trdijo na Fursu, se dohodnina izračuna tako, da prijavljeno plačo obravnavajo, kot da bi bila zaslužena v Sloveniji. Pri tem od končnega zneska dohodnine odbijejo v Avstriji že plačano dohodnino. Prav tako se jim na podlagi dokazil pred obdavčitvijo odbijejo stroški malice (11 evrov na dan) in stroški kilometrine. Migrantski delavci tako plačajo le razliko do davčne osnove in niso dvojno obdavčeni, nadaljujejo na Fursu: »Dohodnina v Sloveniji se zmanjša za znesek davka, plačanega v Avstriji, ki je enak znesku davka, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v Avstriji.« Sindikat: »V Sloveniji smo krivično obdavčeni« V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) pa opozarjajo, da gre za nepravično obdavčitev delavcev. »Čezmejni delavci za- Foto: Arhiv Svet24 Martin Ivec Sporno priznavanje stroškov malice in kilometrine Primerjava bruto in neto izplačila hipotetično popolnoma enake plače pokaže, da je slovenski delavec, zaposlen pri nas, ki dnevno opravi enako število kilometrov kot delavec, zaposlen v Avstriji, dejansko na slabšem. Za primer smo vzeli delavca z bruto plačo 2.000 evrov (brez stroškov in olajšav). V tem hipotetičnem primeru preračun neto plače po podatkih kalkulatorja za informativni izračun plače, dostopnega na spletni strani, pokaže, da delavec v Sloveniji prejme okoli 1.323 evrov neto izplačila, delavec v Avstriji pa 1.526 evrov. V sindikatu ob tem opozarjajo, da delavci migranti ne dobijo posebej izplačanih stroškov prevoza in malice s strani delodajalcev, a se jim omenjeni stroški pred odmero dohodnine upoštevajo kot olajšava. Kar pa po mnenju sindikata ni enako: »Če bi Slovenija čezmejnemu delavcu priznala stroške v neto znesku in ne kot olajšavo, 99 % čezmejnih delavcev v Sloveniji ne bi imelo doplačila dohodnine!« in se jim priznajo na način, kot so priznani čezmejnim delavcem, se je politika (leva in desna) zavila v molk. In problem niso samo stroški ...« je povedal podpredsednik omenjenega sindikata Martin Ivec. Nočejo dodatnih obdavčitev Kot je še dejal, je v izogib dvojnega obdavčevanja za isti dohodek Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravila več vzorcev, po katerih bi se lahko ravnale države. Eden od teh, ki ga v SDMS tudi zagovarjajo, je, da bi se dohodek za opravljeno delo v tujini izvzel iz obdavčitve v domovini rezidenta. »Slovenija je na žalost za državljana sprejela najmanj ugodno verzijo priporočila OECD, kjer svojim državljanom prizna le navaden odbitek davka, plačanega v tujini. Čezmejnim delavcem preprosto ukine oz. odvzame delavske pravice, ki jim pripadajo po delovni zakonodaji, po kateri so dosegali svoj dohodek v tujini, ne prizna jim pa pravic, ki pripadajo domačim delavcem,« še trdi. Komu tak položaj najbolj ustreza? Gre za torej precej kočljivo temo, ki se je očitno izogiba tudi politika. Dejstvo je namreč, da slovenske državljane nižje plače na nek način »silijo« v plačno ugodnejšo Avstrijo, ki jim nudi zaposlitve. Na drugi strani pa domača država, ki ne omogoča bolj spodbudnega delovnega okolja, te iste čezmejne delavcev »izkorišča«, saj na račun njihovih višjih zaslužkov bogati državno blagajno. Po godu pa ji je tudi to, da z njihovimi pokojninami ne bo obremenjena slovenska pokojninska blagajna, saj jim jih bo plačevala Avstrija. Resnica pa je tudi, da taisti delavec, ki živi v Sloveniji in dela v Avstriji, koristi domače ceste, vrtce, šole itd. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 22. julija 2022 9 Podravje z Obeti za vinsko letino 2022 so dobri, a potrebna je dosledna zaščita Pričakovati je, da bo povpraševanje preseglo ponudbo Vinska trta je tam, kjer ni bilo toče, v zelo dobrem stanju in obeta količinsko bogat letnik. Tudi suša vinogradnikom zaenkrat ne povzroča preglavic. »Trta je ljubiteljica sonca in suhega vremena,« je dejal vinogradnik iz Haloz Franci Plajnšek. Vinogradnikom pa skrbi povzročajo preteče bolezni vinske trte, opozarja terenski svetovalec in vinogradnik Matej Rebernišek. Na eni strani vinogradnikom skrb povzročajo bolezni, na drugi strani višje cene energentov, fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje bolezni, gnojil, višje cene delovne sile, repromateriala … Posledično se seveda dviguje tudi cena grozdja. Foto: ČG Matej Rebernišek O delu v vinogradih Vinski trti pretita bolezni peronospora in oidij, slednja predvsem v vinogradih, kjer zelena dela niso natančno opravljena, je poudaril Rebernišek. »Pri zelenih delih, predvsem pri defoliaciji oz. odstranjevanju listov, moramo biti previdni pri odpiranju v predelu grozdja, da ta postopek izvajamo postopoma, saj pri nenadnem odpiranju lahko povzročimo stres vinski trti in možnost sončnega ožiga, zlasti v tem času, ko pričakujemo vročinski val. V vinogradih, kjer je bila toča, pa opažamo veliko novih kabrnikov (zasnov grozda, op. a.), ki so pognali iz zalistnikov. Svetujemo, da jih vinogradniki odstranijo.« Vedno večjo težavo predstavlja tudi širjenje zlate trsne rumenice. »Od 9. julija do 19. julija je bil drugi termin za zatiranje. Apeliramo na vse vinogradnike, da spremljajo številčnost ameriškega škržatka v vinogradu z rumenimi lepljivimi ploščami – to pomeni tri lepljive plošče v vinogradih, velikih do dva hektara … Če ulovimo več kot štiri ameriške škržatke na ploščo, moramo opraviti drugo tretiranje. Vsaj eno tretiranje moramo opraviti tudi na brajdah in ohišnicah. Morebitne okužene trte takoj odstranimo iz vinograda, saj le tako preprečimo širjenje bolezni.« Strošek pridelave dober evro, odkupna cena krepko nižja »Po kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije se je strošek pridelave grozdja v primerjavi z lanskim letom povečal za 0,116 €/kg in znaša 1,255 €/kg. Izračun je narejen za vertikalni način sajenja v Podravju. Pri terasnem načinu sajenja je ta cena nekoliko višja,« je o stroških dejal Rebernišek. Žal pa izračunani strošek pridelave grozdja ostaja le smernica na papirju in se ne odraža v odkupnih cenah grozdja. Povprečna cena za kilogram grozdja se je lani gibala okrog 65 centov, letos bo nekoliko višja, koliko, ne želi razkriti nihče. »Odkup in cena bosta odvisna od letine, od njene kakovosti in količine pridelanega grozdja,« je pred časom dejal Branko Valenko, direktor KZ Ptuj. Enako so povedali v podjetju Puklavec Family Wines in Ptujski kleti, ki bo od zadruge odkupila okrog 50 ton grozdja, ter dodali, da bodo cene višje kot minulo leto. Že vnaprej Foto: ČG Največji kleti na našem območju Puklavec Family Wines in Ptujska klet sta že pripravljeni na novo letino. pa je znano, da odkupne cene niso na ravni, na kateri bi po izračunih morale biti. To je potrdil tudi pridelovalec grozdja in vinogradnik Jože Kolarič, ki meni, da bi se morale odkupne cene grozdja gibati okoli evra, seveda odvisno od sorte. Za podcenjenost vina in grozdja krivi tudi vinogradniki Žal pa sta vino in grozdje pri nas še vedno podcenjena, meni Rebernišek. »Za podcenjenost vina smo v veliki meri krivi vinarji sami, saj ceno vina bolj ali ne nastavljamo sami. Dokler ne bomo složno nastopili na trgu z dvigom cen, bo ta podcenjenost ostala. Ko pa bomo dvignili ceno vina na zasluženo raven, se bo tudi cena grozdja dvignila in bodo vinogradniki lažje preživeli. Letos lahko pričakujemo, da bo povpraševanje po grozdju večje od ponudbe na trgu.« Pogodbe z vinogradniki podpisane Največji kleti na našem območju, Puklavec Family Wines in Ptujska klet, sta že pripravljeni na novo letino. Pogodbe z odkupovalci so podpisane, o odkupni ceni grozdja pa ne eni in ne drugi ne želijo govoriti. V osrčju Ljutomersko-Ormoških goric ima družina Puklavec v lasti 593 hektarov vinogradov. Letno pridelajo od tri do štiri milijone litrov vina, to količino pa dosežejo s pomočjo partnerjev vinogradnikov in Kmetijske zadruge Ptuj. S slednjo se je v lanskem letu iztekla triletna pogodba. »Letos podpisujemo novo, ki pa se nekoliko spreminja od pretekle. Razlika je v tem, da bodo določene sorte, kot so laški in renski rizling, traminec, šipon, vezane na dvoletno pogodbo in se bomo glede količin sproti pogajali,« je pojasnil direktor KZ Ptuj Branko Valenko. Za aromatične sorte oz. sorte, ki so za klet Puklavec Fa- mily Wines strateško pomembne, pa so predvidene petletne pogodbe. Gre predvsem za sorte rumeni muškat, sauvignon, sivi pinot … Lani so vinogradniki preko kmetijske zadruge ormoški kleti prodali 650 ton grozdja, letošnja pogodba tehta okrog 510 ton. »Ob tem nam je uspelo najti še novega kupca za okrog 150 ton šipona, renskega rizlinga, traminca … To pomeni, da bomo odkupili vse količine od naših vinogradnikov na Ormoškem.« In kakšni so trendi na vinskih trgih? Ti se gibljejo v smeri lahkih, svežih vin s čim manjšo vsebnostjo alkohola, so odgovorili iz podjetja Puklavec Family Wines, kjer stavijo na prodajo buteljčnih vin in penin ter znamko Jeruzalem-Ormož. »Na svetovnem trgu še vedno opažamo porast penečih vin, prosecca in šampanjca, prav tako postajajo vse bolj popularna rose vina in ekološko – trajnostno naravnane vinske zgodbe,« so dodali. Mojca Vtič Majšperk z Nejc Nekrep na poti do odprtja Pivovarne Nekrep Slovenija z Kmetijstvo v številkah Od slaščičarja in mornarja do pivovarja Cene in stroški rastejo Ljubljančan Nejc Nekrep, ki išče priložnost na Štajerskem, je nekdanji mornar, po poklicu slaščičar, ki ureja varilnico piva v vinorodnih Halozah, natančneje na Bregu pri Majšperku, v nekdanji upravni stavbi v industrijski coni. Ne, Nejca ni mogoče umestiti v tipične miselne okvire, prav tako ne njegovega piva – sta preveč edinstvena. Nejc je še mlad zapustil Slovenijo in na ladjah prepotoval dobršen del sveta, spoznal različne kulture, ljudi, nikjer ni pognal korenin. Izkušnje so ga oblikovale in mu dale pogum ter razmišljanje, da je vse mogoče, da je vredno poizkusiti uresničiti svoje sanje, strast – variti pivo. Sprva si je skušal varilnico urediti v Ljubljani ali v okoliških občinah, a posluha lokalnih skupnosti ni bilo, prav tako ne primernih prostorov. Nato se je na povabilo prijateljev preselil v Podravje. V Majšperku se je ustavil na občini, kjer so ga usmerili na pravi naslov, in po kontaktu z Deželno banko, ki upravlja z nepremičninami v industrijski coni na Bregu, je 1. januarja dobil zeleno luč za urejanje prostorov nekdanje upravne stavbe, ki so veliki 200 m2. »Od prevzema do danes sem s prijatelji naredil ogromno, res ogromno, saj smo morali na novo urediti skoraj vse od napeljav naprej. Želja je, da bi prostore odprl konec leta, že septembra pa zvaril prvo pivo,« je dejal. Na opazko, da začetek varjenja piva oz. odprtje Pivovarne Nekrep Cene in stroški v kmetijstvu še naprej rastejo. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so na letni ravni porasle za več kot eno četrtino. V povprečju za skoraj tretjino so na letni ravni porasle tudi cene inputov. Foto: Pexels.com Foto: Mojca Vtič Nejc Nekrep v Majšperku ureja varilnico piva, degustacijski in prodajni prostor, ob tem pa napoveduje tesno sodelovanje z lokalnim okoljem. načrtuje v mesecih, ki niso tipični za uživanje piva, je smeje odvrnil: »To mi je zelo všeč, ker sem netipičen.« Nejc namreč rad eksperimentira, gradi na okusih, njegovo pivo ne sodi v predalčke znanega. Nič običajnega, predvidljivega ne gre povezati z Nejcem, zato čudi, da je pivovarno poimenoval kar po priimku. »Moja stara mama Vik- torija Nekrep je v letih 1950–1960 varila svoje pivo v okviru svoje restavracije na Teznem. Zgodovinski geni, za katere sploh nisem vedel vse do svoje odločitve, da tudi sam postanem mikropivovar,« je pojasnil. V Majšperku bo tako stala Pivovarna Nekrep, kjer bo Nejc varil stalna in sezonska piva; kupiti jih bo mogoče v prodajnih prostorih, okusiti v degustacijskih. Na vprašanje, ali je pivo pijača za žejo ali užitek, pa je brez pomisleka odvrnil: »Strogo za užitek.« Dodal je: »Moje pivo je desert, ne zato, ker bi bilo sladko, ampak ker si je za njegovo pitje treba vzeti čas in uživati v okusih.« Mojca Vtič Cene živali in živalskih proizvodov so se od lanskega maja zvišale v povprečju za 29,3 odstotka. Zvišanje je bilo najbolj opazno pri cenah goveda, višje pa so bile tudi cene prašičev in perutnine. Jajca so se v enem letu podražila za 37,6 odstotka. Povprečna cena mleka pri pridelovalcih se je v tem času zvišala za 33,5 odstotka in je bila maja pri 43 centih za liter. Cene rastlinskih pridelkov so na letni ravni porasle v povprečju za 21,5 odstotka. Žito se je podražilo za 65,7 odstotka, sadje za 18,9 odstotka, vino za 16,4 odstotka, zelenjadnice, sadike in cvetje pa za 11,3 odstotka. Dvigujejo se tudi stroški v kmetijstvu, kar napoveduje dodatno zviševanje cen prehrane. V enem letu so se cene inputov v povprečju zvišale za 31,3 odstotka. V enem letu so se najbolj zvišale cene gnojil in so bile maja več kot dvainpolkrat višje kot pred letom dni. Izrazito višje so bile tudi cene energije in maziv (za 36,9 odstotka) ter cene krmil (za 33,8 odstotka). Sta Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 22. julija 2022 Žalec, Ptuj z Egejski veter, novi roman Maje Horvat Knjigarnica Preteklost in sedanjost v dveh ljubezenskih zgodbah GLASBENI TEDEN Sem poglejte, zdaj prihaja striček teden, pa ni sam. On pripelje sedem malih, ki predstavijo se nam. Novi roman Maje Horvat, pisateljice, novinarke, piarovke in avtorice, nosi naslov Egejski veter. V bistvu gre za sodoben zgodovinsko-ljubezenski roman, v katerem se prepletata dve zgodbi, ki se odvijata na grškem otoku Kos, kjer je avtorica pred leti dobila idejo za zgodbo svojega četrtega romana. Ena sega daleč v zgodovino, v 15. stoletje, druga pa nas popelje v današnji čas. Ponedeljek in pa torek prva dneva v tednu sta. Kar za njima je že sreda in četrtek pricaplja. Petek tudi in sobota naredita velik skok. Ko prikaže se nedelja, teden oblikuje krog. »Ko sem se znašla v trdnjavi Antimachia, se mi je zazdelo, da mi veter, ki ziblje posušene travne bilke in ostre osate znotraj trdnega obzidja, pripoveduje prav posebno zgodbo. Ta me ni izpustila niti takrat, ko sem se vrnila domov, zato je enostavno morala pristati na papirju,« pove Maja, ki je v roman odlično vpletla tudi opise pokrajine in znamenitosti otoka Kos, vpogled v zgodovino in kulturo Grčije, ob tem pa bralca seznanila tudi z atraktivnimi, nekoliko zapletenimi liki, ki naravnost očarajo. V romanu nastopata Iris in njena mama, ki se iz Slovenije preselita na otok Kos. Iris, ki se selitve na začetku sicer ni veselila, na otoku doživi pravi razcvet. Med drugim se zaplete z na- takarjem Kostasom, spozna zgodovinarja in učenjaka Gabriela, ki jo seznani z zanimivo žensko in njeno zgodbo, in dobrodušno Paraskevi, mladenko iz 15. stoletja, ki je v grški trdnjavi reda vitezov sv. Janeza skrbela za ranjene vojake. Iris išče sebe, raziskuje sladkosti ljubezni in gradi svojo prihodnost. Roman bo zagotovo pritegnil vse, ki segajo Foto: Črtomir Goznik Maja Horvat piše od sedmega leta starosti. Začela je s pisanjem pravljic. To pesmico z naslovom Teden in njen notni zapis napeva najdete, cenjeni bralci Knjigarnice, na stošesti strani velike, vabljivo ilustrirane slikanice z naslovom Iz škratove krošnjice in podnaslovom Otroške pesmi skozi leto (avtorica Lenčka Kupper, ilustracije Polona Lovšin, Celovec, Mohorjeva 2018). Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je ta knjiga umeščena v vrhnje nadstropje, saj nosi publikacija oznako GT 78, kar pomeni glasbeni tisk. Avtorica Lenčka Kupper (1938) je ustvarjalka, ki je leta 1986 prejela Gallusovo listino, leta 2008 srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, leta 2018 pa Tischerjevo nagrado Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev. Slikanica je razdeljena na poglavja: Vigredne, Poletne, Jesenske, Zimske, Priložnostne in nekatere pesmi so zapisane v slovenskem in nemškem jeziku. To slikanico in to pesmico sem izbrala prav zaradi tedna, ki prihaja – pravzaprav zaradi vseh glasbenih dni, ki so se in se še bodo odvili v našem ljubem, starem mestu. Kajti: Glasba je najbolj priljubljen jezik na svetu (Psy). Glasba v duši se lahko zasliši v vesolju (Tao Tzu). Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi (Bono). Glasba je hrup, ki misli (V. Hugo). Kjer besedam spodleti, glasba govori (H. C. Andersen). Te in mnoge druge citate je mogoče najti na spletu, na svetu pa je prav umetnost tista, ki zadržuje, razvija, spodbuja, neguje, omogoča človečnost – umetnost v vseh svojih pojavnih oblikah. V teh počitniških dneh se je in se še bo mogoče na Ptujskem naužiti mnogih hvalevrednih umetniških oblik: vabijo galerijski prostori, gibljive slike letnega kina, vabijo muzejske zbirke in knjižne police, a posebej lepo bo prihodnji teden za ušesa, naklonjena glasbi. Pravljice je najti v knjigah, a lahko jih tudi poslušamo, gledamo po drugih pravljičnih poteh, tako je najti glasbo na koncertih. In kar se Janezek nauči, to Janez zna, zatorej z veseljem vabljeni, mali, pa tudi veliki na tri knjižnično-glasbene dogodke v okviru Otroškega festivala Arsana (več na www.festivalarsana.com) ter na Počitniške pravljične urice (več na www.knjiznica-ptuj.si). V ponedeljek, 25. 7. 2022, bo v refektoriju minoritskega samostana nastop učencev Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla Ptuj ter pravljica Ko so svetniki gostovali in kam so sol dali. Sledila bo ustvarjalna delavnica na samostanskem dvorišču Kako nastane ropotuljica. V torek bo pravljica z naslovom Kakšne barve je glasba? In kakšne poljubček? v Pravljični sobi Branke Jurca na mladinskem oddelku knjižnice, na dvorišču knjižnice bo delavnica Pravljično pihalo. Zadnji tovrstni dogodek se bo odvil v dvorani in z učenci Glasbene šole Karol Pahor s pravljico Ladja, ki gre po morju in po suhem ter ustvarjalnico Hiške, mavrice in samorogi. Pravljične urice se začenjajo ob 17. uri, ustvarjanje pa ob 18. uri. Pestro festivalsko dogajanje za otroke bo zaključeno z interaktivno gledališko predstavo Čarovniški blues – Magična knjiga na dvorišču knjižnice, Prešernova 34–35. Počitniške pravljične urice pripravljajo in izvajajo mladinske knjižničarke vsako sredo in petek ob 10. uri (do 5. avgusta) v Pravljični sobi Branke Jurca. Sestavljajo jih pravljične pripovedi in vodeno tematsko ustvarjanje ter seznanjanje s pestro izbiro didaktičnih, družabnih in socialnih iger. Vse navedene dejavnosti so za otroke brezplačne. Vabljeni v družbo dobre glasbe pred glasbene odre. In vabljeni v družbo dobrih zgodb med knjižne police! Liljana Klemenčič Foto: zasebni arhiv Najnovejši roman Maje Horvat z naslovom Egejski veter je sodoben zgodovinsko-ljubezenski roman. po tovrstni literaturi. Pisateljica si želi, da bi jih čim več seglo tudi po njenem četrtem romanu. Zadovoljna je, da je s svojimi dosedanjimi deli: Usodo modrine v dveh delih, ki je ljubezensko-erotični roman, in z ljubezenskim mladinskim romanom Želim si postati ptica, ki je dopolnjen z ilustracijami nadarjene mlade ptujske ilustratorke Lane Kostanjevec, prepričala tudi slovenske bralce. Že dve leti zapored se je uvrstila med 250 najbolj branih živečih slovenskih avtorjev v slovenskih knjižnicah, kjer imamo tudi njen najnovejši roman. Maja Horvat si že od nekdaj želi postati uspešna pisateljica. Prve pravljice je zapisala že v svojih rosnih letih. MG Kamnik, Ptuj z Ženske v ogledalu Natalije Pavlič Zgodbe realnega življenja Natalija Pavlič iz Podgorja pri Kamniku je javnosti pred kratkim predstavila svojo peto knjigo s pomenljivim naslovom Ženske v ogledalu, ki je izšla deset let po prvi knjigi. V pandemičnem času je izšlo njeno četrto delo Kava s smetano. Pred tem pa so knjigoljubci lahko prebrali že tri njene knjige: Pasti zaznave, Tekaški dnevi čisto navadne gospodinje in Pasjeslovje po domače. se odnosi v družini še dodatno ne skrhajo. Tako ženske v ogledalu iščejo odsev ljubezni in razumevanja. »Hči Renata, babica Magda, stara mama Joži in mami Silva vsaka na svoj edinstven način hrepenijo po občutku lastne vrednosti. Ga bodo dobile ena od druge, od svojih partnerjev ali si ga morajo izboriti same? Družinske skrivnosti privrejo na plan ob fešti za 60. rojstni dan stare mame iz Tuhinj- ske doline in podelitvi priznanja za življenjsko delo možu babice Magde v ljubljanski Drami. To je pripoved o soočanju z njimi in iskanju rešitev. Hči, stara mama, babica in mami si povedo vse, kar lahko, in zamolčijo tisto, kar bi mogoče morale povedati, pa si ne upajo. Kako uzreti odblesk smisla v sami sebi, svoji družini, svoji vasi in velikem mestu?« je Natalija Pavlič na kratko povzela vsebino svoje pete knjige Ženske v ogledalu. Zagotovo ji bodo sledile nove, z novimi zgodbami iz vsakdanjega življenja. Pisanje je pri 44 letih postalo del njenega življenja, besede pa neusahljiv vir, ki daje vedno nov navdih za odstiranje drugačnih tem. Pandemija je prestavila srečanje s pisateljico Natalijo Pavlič v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v leto 2023. MG Foto: zaebni arhiv Natalija Pavlič V vseh svojih knjigah se loteva tem, ki jih sama v svojem vsakodnevnem življenju intenzivno izkuša. Kot psihiatrična medicinska sestra poskuša odstirati pogled na malo drugačne teme in drugačne ljudi. Tako so njene knjige zgodbe realnega življenja, brez olepševanja. Tudi njena najnovejša knjiga ni nobena izjema, kar zadeva vsebino. Tokrat se v ogledalu znajdejo štiri ženske: hči, babica, stara mama in mami – štirje odsevi ene družine, kot jih predstavlja. V teh počitniških dneh je lahko zanimivo branje, zrcalna slika tega, kar se nam dogaja vsak dan v življenju, še posebej ob kakšnih slovesnih priložnostih, ko se vsak znajde pred najmanj eno dilemo, ali kaj povedati ali pa raje zamolčati, da Foto: Črtomir Goznik Peta knjiga Natalije Pavlič Ženske v ogledalu Štajerski TEDNIK 11 Polenšak z 59. žetev z razstavo kruha in pogač Mimogrede so razveselili še zlatoporočenca in njune svate Spekli toliko gibanic, da je zmanjkalo sestavin Sredina julija je na Polenšaku v občini Dornava tradicionalno rezervirana za praznik žetve ter razstavo kruha in pogač. Gre za dogodek z 59-letno tradicijo. Foto: MZ Da gre delo dobro od rok, je treba najprej izostriti rezilo na srpih oziroma jih sklepati. še izboljšali, večinoma zanje ni bilo treba stati v vrsti in čakati, razen v špici prireditve po nedeljskem prikazu žetve. Gibanice smo pekli v nedeljo zvečer do 22. ure, pred tem nam je celo zmanjkalo sestavin. Seveda smo jih nabavili in nemoteno pekli naprej. Vsi, ki so čakali na gibanico, so jo dobili, nihče ni ostal brez nje. Tako dobre prodaje nismo pričakovali, res smo zadovoljni, ne samo s peko gibanic, ampak s celotno izvedbo prireditve, pri kateri je sodelovalo okoli 150 prostovoljcev. Plačilo za naše delo je dober obisk. Obiskovalci so tisti, ki dajejo veljavo prireditvi, poplačajo vloženi trud in dajejo motivacijo za prihodnje delo.« Na Polenšaku vsako leto za praznik žetve spečejo poseben kruh. Letošnji je delo gospodinje Štee Munda; njegova posebnost je ta, da je narejen z dodatkom čemaža in ocvirkov. Želi in mlatili, nato zrnje še zmleli Nedeljski program se je začel opoldne z animacijami za otroke, sledili so nastopi mladih glasbenih ustvarjalcev, popoldne pa so izved- Kot zanimivost velja omeniti, da je bila v soboto popoldne, ko se je začenjala polenška prireditev, v kraju zlata poroka. »Vse skupaj se je časovno ujemalo, zato smo zlatoporočencema pripravili presenečenje in jima postavili šrango, na cesti smo klepali, mlatili … Svatje, ki jih je bilo okoli 150, so bili zelo navdušeni nad doživetjem, ki smo jim ga pripravili,« je dejal Franc Kukovec. li glavni del prireditve: prikaz žetve na star način. Moški so najprej poskrbeli, da so bila rezila srpov ostra, zato so jih sklepali, sledil je odhod na njivo s konjsko vprego. Tam so žanjice s srpi žele snop za snopičem, otroci so za njimi pobirali klasje. Snope požete pšenice so naložili na vozove in jih peljali na gumno, kjer je sledil prikaz mlatve, najprej s cepi in nato z »drešmašino«. K delu z drešmašino so povabili politične veljake, ki so bili navzoči na prireditvi, to so bili domači dornavski župan Janko Merc in sosednji ormoški Danijel Vrbnjak ter poslanec Jože Lenart, ki mu je na pomoč pri delu priskočila še soproga. Kukovec je povedal, da so bili zelo usklajen delovni tim, poganjanje stroja jim je šlo odlično od rok, saj se ta ni niti enkrat ustavila in je delo teklo Razprodali vse dobrote z razstave Razstava kruha in pogač je bila na ogled še celo nedeljo. Njena posebnost je ta, da je odlične kmečke dobrote (kruh, potice, pogače) moč kupiti. »V nedeljo smo vse razprodali. Dobro so šle v prodajo tudi gibanice. Organizacijo smo letos stran 11 Ljudje in dogodki petek z 22. julija 2022 Turistično društvo (TD) Polenšak je v obdobju med korono praznik priredilo v prilagojeni različici, letos pa so se lahko ponovno veselili in srečali kot v starih časih. Prireditev so začeli v soboto s parado starodobnikov in panoramskimi vožnjami. »Letos nas je odziv voznikov starodobnikov izjemno presenetil, našteli smo več kot 130 vozil. V kulturnem programu so sodelovali predice, ljudski godci in drugi nastopajoči. Sledilo je odprtje razstave kruha in pogač. Pri odprtju sta sodelovala župan občine Dornava Janko Merc in državnozborski poslanec Jože Lenart. Razstavo sta blagoslovila dva duhovnika, naš domači Dušan Todorovič in gostujoči iz Kanade Drago Gačnik,« je povedal predsednik TD Polenšak Franc Kukovec. COLOR CMYK petek, 22. 7. 2022 Foto: MZ Srce prireditve je prikaz žetve na star način, ročno in s srpi. kot po maslu. Pšenice pa niso samo poželi in zmlatili (ločili stebelca od zrnja), ampak so zrnje tudi zmleli. Za veselo vzdušje so medtem poskrbeli plesalci Folklorne skupine Podgorci, ki so že dolga leta zvesti spremljevalci polenške žetve. Sodelovalo 150 prostovoljcev Žetev na Polenšaku seveda ne mine brez veselice. Letos so se obiskovalci lahko v dveh večerih dobro naplesali in poveselili. Vzdušje je bilo prešerno. Prvi večer sta igrala ansambel Roka Žlindre in skupina Chicas, drugi večer pa Slovenjegoriški muzikanti ter ansambla Vzrock in Opoj. Dogajanje so končali ob enih zjutraj, naslednji dan dopoldne je bilo prizorišče v celoti (razen demontaže šotora) pospravljeno. Glede na to, da so številni prostovoljci, ki so sodelovali pri organizaciji prireditve, marljivo delali ves konec tedna, jim ni bilo odveč priti še tretji dan, v ponedeljek, ko so prireditveni prostor pospravljali. Prišlo jih je 68, predsednik Kukovec se je vsem, ki so pomagali pri pripravi ter med prireditvijo in po njej, iskreno zahvalil. Misli po končani letošnji žetvi so že usmerjene tudi v naslednje leto, ko bo prireditev stara 60 let. »Nedvomno bomo praznik zaznamovali na primeren način, prireditev bo potekala več dni, z dvema ansambloma, Modrijani in Sašom Avsenikom, so nastopi že dogovorjeni. Seveda se bomo potrudili, da bomo jubilej dostojno proslavili, zbiramo ideje, snujemo predloge ...« Mojca Zemljarič Ljubljana, Ptuj z Zlata doba Ljubljane Alenke Slavinec Fotografski sprehod po jagodnem festivalskem izboru Ptujčanka Alenka Slavinec, vsestranska umetnica in svetovljanka, fotografinja in filmska producentka, je avtorica razstave Zlata doba Ljubljana Festivala (2013–2022), ki je pospremila otvoritveno dogajanje 70. Festivala Ljubljana. Razstava Zlata doba Ljubljana Festivala je razstava avtorskih montaž iz jagodnega izbora vrhun- skih dogodkov festivala v obdobju od leta 2013 do 2022. V bistvu je nadaljevanje Plečnikove simfonije Križank, prinaša pa vizualizacijo energije, nastale na vrhunskih dogodkih festivala v zadnjih desetih Foto: zasebni arhiv Avtorica razstave Alenka Slavinec s starši in bratom. Alenka Slavinec je kot predstavnica sodobne slovenske umetnosti ime naše države Slovenije ponesla po svetu. Razstavljala je že v Kuvajtu, na Kitajskem, Japonskem, v Španiji, Egiptu, ZDA ... letih. Montaže obiskovalca razstave Zlata doba Ljubljana Festivala popeljejo po poteh barve v svet simfonije, opere, zgodbe in še veliko drugega. »Iskrena hvala vsem avtorjem fotografij, da so dovolili modelacijo 5D in spomnili, da lahko skupaj ustvarimo nekaj novega, z drugačne perspektive in z zavedanjem, da nič ne bi bilo tako, kot je na tej razstavi, če ne bi bilo prav tiste fotografije, besede ali pomoči,« je povedala Alenka Slavinec in povabila k ogledu te izjemne razstave. Alenka s Festivalom Ljubljana sodeluje že enajst let. Ob njegovi 60. obletnici je pripravila razstavo Plečnikova simfonija, ki je bila posvečena enemu največjih slovenskih arhitektov Jožetu Plečniku. Posebno fotografsko serijo je ustvarila tudi za luksuzni hotel Alabriga na Costi Bravi. Med pandemijo je uredila notranjost hotela Maestoso v Lipici. Posnela pa je tudi edinstven kratki film Love Foto: zasebni arhiv Kompozicija, Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, častni član Evropskega združenja festivalov, sicer rojen Hajdinčan in častni občan občine Hajdina. in Us, ki govori o njeni ljubezni do lipicancev. Z umetniško instalacijo in performansom Awareness of Onesess pa je Alenka Slavinec v Miheličevi galeriji na Ptuju predstavila svoje življenje. Posnela je več filmov, med njimi dokumentarni film, posvečen mojstru fotografi- je Stojanu Kerblerju. Sodelovala je tudi z Ashley Colburn, s katero sta skupaj pripravili koprodukcijo Wonders of Slovenia. Razstava je do 15. avgusta na ogled na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju. MG Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK petek z 22. julija 2022 Črna kronika 12 stran 12 Ptuj z Kaj se je skrivalo pod ribnikom Ljudski vrt? Tik pod gladino ribnika odkrili 30 grobov Vpogled v »podzemlje« po izpraznitvi ribnika Ljudski vrt je razkril izjemno zanimiva odkritja. Le deset centimetrov pod gladino vode so arheologi odkrili 30 žganih grobov ter posebne keramične žarne posode v obliki templja. Gradbena dela tečejo nemoteno, z njimi bodo kmalu zaključili, nato pa se bodo lotili urejanja krajine, ki bo prav tako dobila novo podobo. Marca letos se je začelo dolgo pričakovano urejanje ribnika Ljudski vrt. S tem se bo pomembno izboljšala poplavna varnost na tem območju. Neurja so v zadnjih letih povzročala veliko škode, stanje pa se je konstantno slabšalo. Na račun tega je ptujska občina pridobila državna in evropska sredstva za to naložbo, vredno 247.000 evrov. Dela izvaja VGP Drava Ptuj, ki počasi zaključuje svoj del naloge, dokončno pa bo ta investicija svojemu namenu predana januarja 2023. »Izvesti je treba še hortikulturno ureditev in namestiti urbano opremo. Sicer pa dela potekajo nemoteno. Po terminskem načrtu morajo biti dela zaključena do 28. januarja 2023. Ta datum vključuje kvalitetni, tehnični pregled ter predajo objekta investitorju,« terminski načrt predstavljajo na MO Ptuj. V sklopu izgradnje suhega zadrževalnika v Ljudskem vrtu so izvedli zemeljski nasip ob Ulici 5. prekomorske in na južnem obrobju ribnika v skupni dolžini 150 metrov. V primeru naliva se bo voda zbirala tam, kar je ključno pri zagotavljanju zaščite šole pred poplavami. Ribnik so poglobili, brežine pa bodo po novem zavarovane z leseno oblogo. Vsak košček mesta skriva pomembne zgodbe Tako kot pri vseh naložbah na Ptuju je bilo treba tudi v tem pri- meru pred začetkom gradbenih del opraviti arheološke raziskave. Te so ponovno razkrile izjemna odkritja. Izvajalo jih je podjetje PJP iz Slovenske Bistrice, o odkritjih pa arheolog Primož Predan pravi: »Našli smo 30 rimskih grobov in keramične posode, ki dejansko nimajo paralele. Gre za žare v obliki hiše oziroma templja. To so res super najdbe, gre za še eno pomembno najdišče. Čudež je, da se je vse to ohranilo.« Čeprav so pričakovali pomembna odkritja, so jih nekatere stvari vseeno presenetile: »Da so se grobovi tako dobro ohranili, čeprav so bili le 10 cm pod gladino vode, je izjemno.« Arheologi so za svoje delo potrebovali mesec dni, najdbe so še vedno pri njih na restavriranju, nato jih bodo predali Foto: ČG V sklopu te naložbe bo nova tudi krajinska ureditev ribnika in nasipa pri cesti, uredili bodo učno gredo, brežine ... Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož. Dva žgana grobova so odkrili tudi v neposredni bližini, ob postavitvi pitnika v parku Ljudski vrt. Vsa takšna odkritja so izjemno pomembna, z lahkoto bi jih predstavili širši javnosti kot prav posebne najdbe iz preteklosti. Ker Ptuj še vedno nima primernega arheološkega razstavišča, pa bodo spet (najbrž) končale v kleti, skrite pred očmi javnosti. Morda bi v izgradnjo arheološkega muzeja res vložili pet milijonov evrov, a to bi bila nedvomno investicija, ki bi se zelo hitro poplačala, če bi jo le znali primerno tržiti in zgodbo bogate kulturne dediščine, s katero se tako radi hvalimo, tudi z dejanji popeljati na višjo raven. Dženana Kmetec Slovenija, Kras z Več kot 1000 gasilcev, tudi iz Podravja, priskočilo na pomoč pri gašenju navečjega požara v državi Sredin večer prinesel olajšanje, a požar se je spet razplamtel Močan veter je ognju na Krasu, ki je bil sicer že pod nadzorom, v sredo in četrtek dal nov zagon. Česar so se gasilci najbolj bali, se je uresničilo: z italijanske strani se je ogenj, kljub gašenju iz zraka in pomoči najprej več kot 300 slovenskih gasilcev, razširil na slovensko stran. Hitro je začel ogrožati več vasi in v vseh so se oglasile sirene v opozorilo pred požarom. V sredo zvečer se je veter sicer umiril, a je v četrtek popoldne spet zapihal in požar se je razširil še v bližino drugih vasi. V sredo popoldne so bili zaradi ogrožene varnosti evakuirani prebivalci petih, v četrtek še dodatnih treh vasi na Krasu. V najbolj kritičnih trenutkih se je zgodilo še, da je zgorel velik bazen, iz katerega so helikopterji zajemali vodo. »Stanje na terenu je nadvse resno. Aktivirane so vse sile za zaščito in reševanje, na celotnem območju,« so takrat povedali v civilni zaščiti. Na slovenski strani se je z ognjenimi zublji že v sredo borilo preko 800 gasilcev in gasilk iz vse Slovenije, prav tako so v krotenje ognja nečloveške napore vlagali kolegi na italijanski strani. Med domačini je zavladal strah, zlasti pred evakuacijo: »Meni gre kar na jok. Sploh se ne da dihati, videti je, kot da bi bilo oblačno. Grozno je in me kar tišči v prsih, ker je pri prijateljici ogenj že pri hiši. Ne znam opisati teh občutkov,« je dejala domačinka iz Opatjega sela in dodala: »Slišimo pokanje ognja, nenehno tulijo sirene, preletava nas helikopter, tudi zelo gost dim se zadržuje nad krajem in širšo okolico, in če greš ven, je kar težko dihati.« Prebivalci, ki so bili evakuirani v sredo popoldne, so se že isti večer večinoma vrnili v svoje domove. Požare so iz zraka v sredo popoldne in nato še v četrtek gasili dve italijanski letali za gašenje, trije helikopterji Slovenske vojske in dva italijanska helikopterja. Foto: Sašo Švigelj Za nameček okvara vodovoda Težave z dihanjem v številnih krajih Dodatne težave je gasilcem na goriškem Krasu povzročila hujša okvara na vodovodnem omrežju Opatje selo–Sela na Krasu. Poleg tega so na območju požara odstranili 48 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, veliko jih je tudi eksplodiralo. Gost dim pa ni vztrajal le na Krasu, ampak tudi nad Novo Gorico z okolico, celo v Brda se je razširil in v spodnje dele Posočja. Regijski štab civilne zaščite je tako vse prebivalce teh območij pozval, naj ostanejo doma in ne odpirajo oken. »Gost in dražeč dim, ki otežuje di- Pred Jakobom (25.) tri dni lepo, rž v redu dozorela bo. Foto: Sta Požarna ogroženost razglašena po vsej državi Povsod po državi je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. V naravnem okolju je prepovedano požiganje in odmetavanje gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar. Prepovedano je kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih ter zunaj pozidanih površin in izvajati aktivnosti ter uporabljati predmete in naprave, ki lahko povzročijo požar. Prepovedani so tudi ognjemeti. hanje, je prineslo s številnih požarišč,« je povedal tiskovni predstavnik regijskega štaba CZ za severno Primorsko Ervin Čurlič. Še več nevarnosti požarov Od srede je razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja za celoten jugozahodni del države. Omenjeno območje je v zadnjih dneh prizadelo že več požarov, ogenj pa se lahko ob izjemni vročini, suhem vremenu in vetru znova razplamti. Požar na Krasu je po besedah poveljnika CZ Slovenija Srečka Šestana največji v zgodovini Slovenije; do četrtka popoldne je zgorelo že preko 2.000 hektarjev. PK, ŽK, SR, MTV, Sta Danes bo pretežno jasno. Jutranje temperature bodo od 14 do 20, ob morju okoli 23, najvišje dnevne od 32 do 37 °C. OPOZORILO Na Primorskem je razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod po Sloveniji. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Plavanje Brina Mojsilovič Meznarič državna podprvakinja Stran 14 Kolesarstvo Ino Gorjanc tretji v kolesarskem vzponu Stran 14 stran 13 Tenis V Portorožu tudi letos turnir WTA Stran 15 Rokomet Intervju z jeruzalemčanom Blažom Fergolo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Svetovno prvenstvo Čeh z izjemnim metom do naslova svetovnega prvaka Ljubitelji športa oziroma v prvi vrsti atletike ste se v minulih dneh dvakrat zbudili sredi noči, da ste preko televizijskih zaslonov spremljali nastope Kristjana Čeha na svetovnem prvenstvu v atletiki v Eugenu. V ponedeljek zjutraj je naš metalec diska z odliko opravil kvalifikacijski nastop, potem pa je to v sredo zjutraj še nadgradil in je z doseženim rezultatom 71,13 metra (op. p. – to je nov rekord svetovnih prvenstev) postal svetovni prvak v metu diska. Športna pot Kristjana Čeha je bila ves čas prežeta s trdim in sistematičnim delom, ki ga je popeljalo med najboljše metalce diska na svetu. Letos je 23-letni atlet začel sodelovati z novim trenerjem Gerdom Kanterjem. Estonec je bivši olimpijski in svetovni prvak v metu diska, ki je začrtal nove smernice v karieri trenutno najboljšega slovenskega atleta in mu pomagal predvsem pri tehnični izvedbi metov. Z novim trenerjem je Čeh letos orodje vrgel že 71,27 metra, kar je deseti najboljši rezultat vseh časov. Temu mejniku se je zelo približal tudi v velikem finalu svetovnega prvenstva. Na stadionu KRISTJAN ČEH - rojen: 7. 2. 1999, Ptuj - prebivališče: Ptuj, Tallin - višina: 206 cm - teža: 130 kg - klub: Ptuj - trener: Gerd Kanter, do junija 2021, sedem let Gorazd Rajher - poklic: študent agronomije, zaposlen v Slovenski vojski - hobiji: včasih pomoč na domači kmetiji - disciplina: met diska - osebni in slovenski rekord: 71,27 m, 21. maja, Birmingham (evropski rekord do 23 let) V Birminghamu je 21. maja v diamantni ligi z 71,27 m in državnim rekordom prišel na deseto mesto vseh časov. - prisotnost na socialnih omrežjih: Instagram (www.instagram.com/kristjanceh/feed/) - zadnja knjiga: šolske - naj glasbeni komad oz. zvrst glasbe: nimam - športni idol: Robert Harting - naj hrana/naj pijača: dunajski zrezek/ fanta - št. noge: 49,5 - kaj bi počel, če ne bi bil športnik: delo na domači kmetiji Rezultati: 1. Kristjan Čeh (Slo) 71,13 m 2. Mykolas Alekna (Lit) 69,27 m 3. Andrius Gudžius (Lit) 67,55 m Največji uspehi v karieri Kristjana Čeha: 2016 – mladinsko evropsko prvenstvo (Tbilisi) – 26. mesto (47,49 m) 2018 – sredozemske igre (Tarragona) – 2. mesto (62,03 m) 2018 – svetovno prvenstvo U20 (Tampere) – 15. mesto (56,47 m) 2019 – evropski pokal v metih (Šamorin) – 1. mesto (62,90 m) 2019 – evropsko prvenstvo U23 (Gavle) – 1. mesto (63,82 m) 2020 – svetovno prvenstvo (Doha) – 31. mesto (59,55 m) 2021 – evropsko prvenstvo U23 (Talin) – 1. mesto (67,48 m) 2021 – olimpijske igre (Tokio) – 5. mesto (66,62 m) 2022 – svetovno prvenstvo (Eugene) – 1. mesto (71,13 m) Hayward Field v Eugenu se je za medalje pomerilo dvanajst najboljših svetovnih metalcev diska. Ptujčan je imel glede na letošnje rezultate in formo vlogo tihega favorita. V prvi seriji je dvokilogramsko orodje vrgel do solidne znamke 65,27 metra. S tem izidom je predramil televizijske gledalce in sebe, saj je očitno šlo za ogrevalni met pred popolno eksplozijo. Že v drugi seriji je svojo znamko bistveno popravil, saj je disk vrgel 69,02 metra. V tretji seriji pa je sledil izjemen met 71,13 metra Foto : Črtomir Goznik Kristjan Čeh je dokazal, da je v odlični formi. za zanesljivo vodstvo in pravi korak do zlate medalje. Tekmeci so z izjemo prve serije rezultatsko gledali v hrbet triindvajsetletnemu športniku in se borili za ostala mesta. Dober met v tretji seriji je očitno razbremenil Kristjana Čeha, saj je do konca tekmovanja nanizal še tri zelo dobre Največji uspehi: OI: 5. mesto, Tokio 2021 SP: 1. mesto, Eugene 2022 31. mesto, Doha 2019 Ostali uspehi: 1. mesto, EP do 23 let, Tallinn 2021 1. mesto, EP do 23 let, Gävle 2019 1. mesto, evropski pokal v metih, Šamorin 2019 2. mesto, SI Tarragona 2018 15. mesto mladinsko SP Tampere 2018 Foto : Črtomir Goznik Kristjan Čeh in trener Gerd Kanter. mete: 68,95, 70,51 in 67,57 metra. Že pred zadnjim metom je vedel, da je svetovni prvak. Po tem metu je sledil krik veselja in nepopisno slavje ob proslavljanju največjega uspeha v karieri. O seriji svojih metov je Kristjan Čeh za STA povedal: »Po drugem metu, ki je bil več kot 69 metrov, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj: met čez 70 metrov in rekord prvenstev. Bilo je preko 71 metrov, zato sem si potem želel še več. Ampak ni šlo. Je pa to moja prva članska medalja, in to zlata.« Takoj po nastopu je naš atlet ves nasmejan prejel posebno zlato medaljo, medtem ko se je srebrne medalje razveselil mladi nadarjeni litovski metalec Mykolas Alekna (69,27 metra), bronaste medalje pa izkušeni litovski metalec Andrius Gudžius (67,55 metra). Presenetljivo je tokrat brez medalje ostal branilec naslova svetovnega prvaka in olimpijski zmagovalec iz Tokia Šved Daniel Stahl. Kristjan Čeh je prišel do novega velikega mejnika v svoji športni karieri, saj je postal svetovni prvak v metu diska. Ta rezultat v zadnjih dneh zelo odmeva po celotni Sloveniji, najbolj na Ptuju, v Podvincih ter okolici. Naš superšampion je prejel številne čestitke ob zgodovinskem uspehu. Dober nastop na svetovnem prvenstvu bo dal članu Atletskega kluba Ptuj nov zagon, saj ga letos čaka še nekaj pomembnih tekem, med katerimi izstopajo mitingi za diamantno ligo in evropsko prvenstvo v atletiki v Münchnu. Pred temi nastopi pa po petkovem prihodu domov sledi sprejem za svetovnega prvaka. Ta bo okrog 17. ure pri gasilskem domu v Podvincih. Vsi lepo vabljeni, da pridete pozdravit šampiona, novega svetovnega prvaka v metu diska. David Breznik Dejan Dokl (predsednik Atletskega kluba Ptuj): »Zmaga in naslov svetovnega prvaka Kristjana Čeha sta zgodovinski dosežek za Atletski klub Ptuj. Gre za drugo zlato medaljo za slovensko atletiko po Primožu Kozmusu v metu kladiva, ki jo je naš atlet dosegel na poseben način, z novim rekordom svetovnih prvenstev. S tem naslovom se je Ptuj zapisal ne samo na slovenski, ampak tudi na svetovni atletski zemljevid. Ponosen sem na Kristjana Čeha, ki je dosegel zares izjemen uspeh. Za osvojeno zlato medaljo mu zares iskreno čestitam.« Milan Čeh (oče Kristjana Čeha): »Zelo napeto sem spremljal finale tekmovanja v metu diska. Po prvem malenkost krajšem metu sem bil zelo živčen. Drugi met je Kristjanu bolje uspel in sem si malo oddahnil. Tudi živčnost je malo popustila in sledil je nori tretji met do razdalje 71,13 metra. Do konca tekme je napetost z vsakim metom naraščala in je spustila v trenutku, ko sem se zavedel, da je moj sin postal svetovni prvak. Takrat so prišle tudi solze sreče in veselje. Po tekmi sem se na kratko slišal s Kristjanom in mu čestital. Ob njegovem naslovu svetovnega prvaka v metu diska sem zares zelo ponosen.« Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 petek z 22. julija 2022 Nogometne novičke Nov krog, nova priložnost za dokazovanje Prva liga Telemach se je v novi sezoni začela s presenečenjem v Mariboru, saj so prvaki presenetljivo izgubili s Kalcerjem. Po šokantnem porazu z Radomljani in evropski preizkušnji čaka državne prvake nova domača tekma proti Gorici. Primorci so se izkazali ob vrnitvi v prvo ligo in bodo prišli na Štajersko drago prodat svojo kožo. Vsaka točka proti Mariboru bo za Gorico uspeh in vsa- Nogomet Prva liga Telemach PARI 2. KROGA: PETEK ob 20.15: Kalcer Radomlje – Celje; SOBOTA ob 20.15: Maribor – Gorica; NEDELJA ob 17.30: Tabor Sežana – Olimpija Ljubljana; NEDELJA ob 17.30: Bravo – Koper; NEDELJA ob 20.15: Mura – Domžale ka izgubljena točka bo na tej tekmi za prvake neuspeh. Neuspeh je bil za Muro rezultat na uvodni tekmi v Ljubljani, saj so bili Prekmurci veliko boljši od Olimpije, a so na koncu izgubili z 2:0. Mura bo v nedeljo v večernem terminu igrala pred svojimi gledalci, ki jih bo poskušala zadovoljiti z zmago nad Domžalami. Strateg slednjih Simon Rožman bo nedvomno pripravil dobro taktiko; Domžale si namreč želijo v Murski Soboti doseči pozitiven rezultat. Tega si želijo tudi pri Olimpiji, ki se odpravlja v Sežano. Tamkajšnja ekipa Tabora se srečuje s številnimi težavami, a ne glede na to premore soliden igralski kader, ki lahko z dobro predstavo tudi preseneti še ne prav uigrane Ljubljančane. Bolj uigrano so na uvodni tekmi izgledali nogometaši Kalcerja, katerih novi izziv bo obračun s Celjem. V športnem parku v Domžalah se nam že v petek zvečer obeta zanimiva tekma, v kateri bodo Radomljani poskušali priti do druge prvenstvene zmage. Enak cilj bodo imeli tudi nogometaši Kopra, ki prihajajo v Ljubljano in jih čaka obračun z Bravom. Gre za sila nepredvidljiv par in noben rezultat ne bo presenečenje. Drugi krog tekmovanja Prve lige Telemach ne prinaša nobenega pravega derbija, ampak pet zanimivih tekem, ki bodo služile tudi za popularizacijo slovenskega nogometa. David Breznik Jure Kolarič: »Postati stabilen superligaš« Nogometni klub Središče ob Dravi je klub z dolgoletno tradicijo. Leta 1977 je skupina zanesenjakov pod okriljem TVD Partizan ustanovila nogometni klub. Za klubom je uspešnih Foto: osebni arhiv Jure Kolarič, predsednik NK Središče 45 let dela, od igranja v drugi in tretji slovenski ligi, polfinala slovenskega pokala do številnih osvojenih prvenstev ter pokalnih lovorik. V sezoni 2021/2022 je ekipa sedmič postala prvak MNZ Ptuj – 1. liga in se uvrstila v Superligo. Ekipo sta v minuli uspešni sezoni vodila Boštjan Zemljič in Miran Rakovec: »Ekipa je v sedemčlanski ligi odigrala dvanajst tekem in ob odlični razliki v golih 55:9 zmagala na devetih tekmah ter trikrat remizirala. Ob tej priložnosti čestitke obema trenerjema in fantom. Obenem smo v Klemnu Jaklu z dvajsetimi doseženimi goli imeli najboljšega strelca lige. Bilo je kar nekaj govora o tem, ali se bomo odločili igrati ligo višje ali ne, ampak zdaj iz prve roke lahko povem, da nikoli nismo razmišljali, da ne bi šli v Superligo. Središče, klub, fantje in trenerji si to zaslužijo. Cilj stran 14 uprave pa je, da ekipi zagotovimo nemoteno nastopanje v Superligi, kjer je naš osnovni cilj obstanek v njej. Verjamem pa, da bi lahko ob dobrem delu na treningih še napredovali in se uvrstili v zlato sredino. Dolgoročno pa želimo postati stabilen superligaš, katerega dres bodo večinoma nosili domači igralci,« je ob našem obisku prvega treninga v petek, 15. julija, povedal predsednik Jure Kolarič. Nogometni klub Središče ima poleg ekipe članov še selekcije U7, U9, U11 in U13. Trenutno nimajo kadetske in mladinske ekipe, kar bi lahko bil problem pri sestavljanju članske ekipe v prihodnosti. Prvič pa bodo v sezono krenili veterani, in sicer v kategoriji +35. V klubu imajo okrog 85 aktivnih igralcev. Na trenersko klop se je po kratki avanturi v Cirkulanah vrnil Boštjan Zemljič, ki je s sestavo ekipe zadovoljen: »Praktično smo ostali edino brez Dejana Kocipra. Prišli so Sašo Kocen, Dino Jelovica in Adrijan Trstenjak. Na mojo željo sta se ponovno aktivirala Žiga Rajh in Marjan Ivanuša. Trenirali bomo trikrat tedensko. Računam lahko na 18 igralcev, tu je še nekaj mladincev in kadetov. Glede uvrstitve … osnova je obstanek v ligi oz. čim bližje zlati sredini. Želimo igrati atraktiven nogomet, dobro delati na treningih in tisto, kar je najvažnejše, ustvariti pravi 'štimung' v slačilnici. Veselim se nove sezone, v kateri so glavni favoriti za prvaka Boč, Grajena, Bukovci in Gerečja vas,« je po prvem treningu v novi sezoni povedal Zemljič, nekdaj igralec v najboljših slovenskih klubih, med drugim tudi v Muri. Vlogo kapetana bo imel v novi sezoni Miha Sakelšek. Zaenkrat žreb za Superligo, v kateri bo nastopalo deset ekip, še ni bil opravljen. Kaj kmalu pa četo trenerja Boštjana Zemljiča čakajo prve pripravljalne tekme. Uroš Krstič Avto Rajh Ljutomer – Nafta (mladinci) 5:4 (4:1) Novi člani 3. slovenske nogometne lige – vzhod, nogometaši Avto Rajh Ljutomer, nadaljujejo s pripravljalnimi tekmami. Tokrat so gostili mladinsko vrsto lendavske Nafte, ki nastopa v 1. SNL. V reviji doseženih zadetkov z obeh strani so po boljši igri v prvem polčasu zmagali Ljutomerčani s 5:4. Strelci za Ljutomer so bili Ketiš z dvema zadetkoma, po enkrat so zadeli Kolman, Jelen in L. Nemec. NŠ Kolesarstvo z KK Perutnina Ptuj Foto: Grega Wernig / m24.si Ino Gorjanc tretji na državnem prvenstvu v kolesarskem vzponu Kolesarska zveza Slovenije in Kolesarski klub Gorje sta v soboto in nedeljo organizirala dve kolesarski tekmovanji. Prvi dan je potekala 9. mednarodna kolesarska dirka VN Občine Gorje 2022, drugi dan pa 5. mednarodna kolesarska dirka Vzpon na Pokljuko 2022, ki je štela tudi za državno prvenstvo v vzponu. Kolesarje in kolesarke je na trasi Zgornje Gorje–Krnica–Zatrnik–Mrzli Studenec–Rudno polje čakalo 15,7 kilometra vzpona, prekolesariti so morali 721 višinskih metrov. Med kolesarskimi »hribolazci« je bilo na dirki tudi šest članov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Na vzponu na Pokljuko je šlo najbolje Inu Gorjancu, saj je v kategoriji starejših mladincev zasedel tretje mesto. S tem je osvojil bronasto medaljo na državnem prvenstvu, kar je lep uspeh za mladega kolesarja. V isti starostni kategoriji se je iz ptujskega kluba med deseterico uvrstil Primož Kirbiš (na sedmo mesto), solidno sta nastopila tudi Matic Erjavec in Jure Majnik. V kate- Radomlje so v prvi tekmi presenetile Maribor. Plavanje z Državno prvenstvo Brina Mojsilovič Meznarič državna podprvakinja goriji mlajših mladincev se je s šestim mestom najbolj izkazal Jon Pritržnik, vzpon pa je uspešno prevozil tudi Jernej Jančič. Zmagala Adamova, druga Štumbergerjeva in tretja Jeromlova Deveta mednarodna kolesarska dirka VN Občine Gorje 2022 se je odvila na 1060 metrov dolgi krožni progi na Rudnem polju. Glede na starost so kolesarji oziroma kolesarke odvozili od šest do trideset krogov oziroma od 6,4 do 38,2 kilometra. Na tradicionalni dirki so bili uspešni tudi predstavniki Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Posebej dobro je šlo njihovim mladim kolesarkam, saj je v kategoriji deklice C zmagala Kaja Adam, medtem ko je bila druga v tej kategoriji Hana Štumberger. Stopničke si je s tretjim mestom v kategoriji deklic A privozila Hana Jeromel. Blizu stopničk so bili tudi ptujski kolesarji, ki so se morali zadovoljiti s štirimi četrtimi mesti. V kategoriji starejših mladincev je bil četrti Ino Gorjanc, deveti Jure Majnik; ob njiju sta tekmovala še Primož Kirbiš in Žiga Kelner. Tudi pri dečkih A je četrto mesto zasedel član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Nik Muršec, ob njem pa so v tej starostni kategoriji nastopili tudi Jan Kirbiš, Lucian Kostanjevec in Nik Kolbl. Blizu zmagovalnega odra je bil v kategoriji dečkov B na četrtem mestu David Adam. Ta uspeh je s sedmim mestom dopolnil Nik Vidovič. Niz četrtih mest je dopolnil še Matija Lačen pri dečkih C; v tej starostni kategoriji je v Gorjah tekmoval tudi Andraž Mahorič. Za Kolesarskim klubom Perutnina Ptuj je torej še en uspešen tekmovalni vikend, v katerem so na dveh dirkah osvojili številne vidne uvrstitve. Mladi kolesarji so ponovno potrdili dobro delo v ptujskem kolesarskem kolektivu. David Breznik Foto: arhiv Plavalne akademije Kurent Skrajno levo na fotografiji je Brina Mojsilovič Meznarič. Ekipno in posamično državno prvenstvo za mlajše dečke (letnik 2010 in ml.) in mlajše deklice 2022 (letnik 2011 in ml.) je potekalo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Na kopališču Kodeljevo je nastopilo več kot 280 mladih plavalcev iz 24 slovenskih klubov. Plavalna akademija Kurent je na tekmovanju nastopila s šestimi plavalci in dvema plavalkama. Nastopili so vsi, ki so odplavali normo za tekmovanje: Frida Dimovski, Brina Mojsilovič Meznarič, Pascal Krevs, Žiga Medik, Timotej Plošinjak, Rene Mesarič, Jaka Štalcer in Nejc Vizjak. Vo- dil jih je trener Borut Petrovič. Brina Mojsilovič Meznarič je v Ljubljani ponovno dosegla odličen rezultat, saj je v disciplini 100 metrov delfin s časom 1:47,01 osvojila naslov državne podprvakinje v kategoriji letnik 2012 in mlajši. To je ponovitev drugega mesta, ki ga je osvojila na zimskem prvenstvu. Ostali ptujski plavalci so večinoma popravili osebne rekorde in prispevali točke k ekipnemu tekmovanju in osvojitvi 14. mesta na ekipnem prvenstvu. Plavalna akademija Kurent tako ponovno dokazuje dobro delo z mladimi na Ptuju. Brina Ros je zastopala Plavalni klub Terme Ptuj Plavalni klub Terme Ptuj je na državnem prvenstvu v Ljubljani zastopala Brina Ros, ki vadi pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča. Mlada plavalka je v dveh dneh nastopila v disciplinah 50, 100 in 200 metrov prsno. Na tekmovanju si je nabrala nove izkušnje in izboljšala osebne rekorde. David Breznik, BM Foto: arhiv kluba Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Šport mladih, rekreacija petek z 22. julija 2022 stran 15 15 RK Jeruzalem Ormož z Blaž Fergola Fergola: »Moje sanje so Barcelona« Blaž Fergola je svojo rokometno pot v Ormožu začel leta 2012. Lahko bi jo začel kakšno leto prej, a kaj, ko je bil talentirani igralec klavirja: »Klavir, rokomet, klavir, rokomet ... in na koncu je le prevladal rokomet. S tem 'cincanjem' je Blaž izgubil vsaj dve sezoni, kar se mu danes pozna predvsem pri pomanjkanju tehničnega znanja. S svojo višino, močjo in ob odličnem tehničnem znanju bi mirne duše lahko bil zelo uspešen zunanji igralec tudi reprezentančnega kalibra,« pove njegov prvi trener na šolskem rokometu v Ivanjkovcih Uroš Krstič. Izhaja iz znanega ormoškega rokometnega inkubatorja, je član generacije 2002, ki se je serijsko uvrščala na zaključne turnirje vseh mlajših selekcij ter osvojila številne kolajne različnih barv. Še danes kar šest fantov te generacije uspešno igra rokomet: Jure Lukman je bil v Ljubljani kot posojeni igralec Jeruzalema eden najboljših strelcev NLB lige, vratar Aleš Zemljič in pivot Denis Škrinjar sta poleg Blaža člana ormoškega kluba, tu sta še Žiga Borko in Enej Kovačec, ki igrata pomembno vlogo pri novem 1. B-ligašu Veliki Nedelji. Njegov vzornik je sloviti Islandec Aaron Palmarsson, po katerem si je Blaž vzel tudi številko 14. Klub, ki mu je v rokometnem svetu najbolj všeč, je španska Barcelona, v kateri si Fergola želi v prihodnosti tudi zaigrati: »To so moje sanje in verjamem, da jih lahko dosežem. Zavedam se, da pot do tja ne bo lahka, predvsem pa bo treba preskakovati eno po eno oviro in biti strpen. Najprej si želim ob dobri minutaži napredovati v Ormožu, potem narediti korak naprej in zaigrati v najboljših slovenskih klubih. Šele zatem verjamem, da me bo pot najprej vodila do nemške Bundeslige in šele nato pride smetana na torti, torej Barcelona. Za visoko postavljen cilj sem se pripravljen odreči marsičemu in zavedam se, da bo treba še naprej garati na prav vsakem treningu,« je o svojih sanjah, ki seveda niso prepovedane, predvsem mladim športnikom ne, dejal dijak 4. letnika strojne šole na Ptuju. Trenutno Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv Blaž Fergola (Ferigi) Rojen: 30. 7. 2002 Višina: 193 cm; teža: 104 kg Igralno mesto: krožni napadalec Kluba: RK Jeruzalem Ormož, RK Velika Nedelja (2020/2021 posojen iz Ormoža) Največji uspehi: Foto: osebni arhiv se Blaž nahaja na evropskem prvenstvu mladincev do 20 let na Portugalskem, kjer pa izbrani vrsti, ki jo vodi kot trener Ormožan Saša Prapotnik, ne gre vse po načrtih: »Pričakovanja pred odhodom na prvenstvo so segala po boju za medalje. Na žalost smo odigrali prvo tekmo proti Madžarom katastrofalno in ostali brez napredovanja v glavni del tekmovanja. Seveda smo razočarani. Zdaj je treba strniti glave in ujeti vsaj 11. mesto, ki še vodi na svetovno prvenstvo prihodnje leto,« je dogajanje na evropskem prvenstvu pokomentiral Fergola. Slednji še vedno upa, da bo v prihodnosti igral na poziciji levega zunanjega: »Trener Saša Prapotnik me je v zadnji sezoni presedlal iz zunanje pozicije na pozicijo krožnega napadalca. Sicer nimam nič proti igranju na črti, ampak če bi si lahko sam izbral pozicijo, bi to bila pozicija levega zunanjega. Še posebej rad pa igram v obrambi, v duetu z Rokomet z EP za mladince do 20 let na Portugalskem Deveto mesto za slovensko rokometno reprezentanco mojim kolegom iz osnovnošolskih klopi Denisom Škrinjarjem. Že od malega sva zraven pri vseh 'bedarijah', tako rokometnih kot izven rokometnih,« je še o svoji igralni poziciji spregovoril Ferigi, kot ga kličejo prijatelji. Da iz malega zraste veliko in uspešno, so v veliki meri »krivi« starši, ki mladim fantom stojijo ves čas ob strani. Tudi pri Blažu je tako: »Zdaj imam priložnost, da se zahvalim babici, mami, bratu in stricu Igorju, ki so me ves čas vozili na treninge in me spodbujali k športu ali kateri koli drugi aktivnosti. Na kon- leta 2021 osvojitev četrtega mesta v NLB ligi, leta 2021 osvojitev naslova državnih podprvakov v 1. mladinski ligi, leta 2021 osvojitev četrtega mesta na Evropskem prvenstvu kadetov na Hrvaškem do 19 let, leta 2021 igranje v evropskem Pokalu EHF. Hobi: igranje računalniških igric in fitnes cu jim ne bo žal,« je še zelo zanimivo temo načel Blaž. Ivanjkovski orjak bo tudi v sezoni 2022/2023 član Jeruzalema in v novi sezoni upa, da bodo v Ormožu sestavili konkurenčno ekipo za Top 6: »Mislim, da je to realno postavljen cilj, čeprav smo ostali brez Bojana Čudiča in Tinčka Hebarja. Mladi fantje bomo leto dni starejši ter izkušenejši in ravno v tem vidim največji napredek ekipe v tej sezoni. Obenem dobimo odličnega strelca Gala Cirarja, v obrambi nam bo z izkušnjami pomagal Sebastijan Vincek, verjamem pa, da bo največja osvežitev za našo ekipo Aljoša Munda, ki prihaja s posojo iz vrst Velike Nedelje. Zdaj po prihodu domov iz Portugalske nas čaka kratek dopust in potem avgusta na treningih znova zavihamo rokave ter pogumno v septembru štartamo v novo sezono,« je zaključil Fergola. Igralci Jeruzalema bodo prvo tekmo v novi sezoni odigrali v soboto, 10. septembra, na Hardeku proti Mariboru. Priprave na novo sezono ekipa začne v ponedeljek, 1. avgusta. Ormožani bodo priprave oddelali v domačem okolju, v športnem parku Mestna graba, ki ponuja odlične pogoje za priprave ekip različnih športov. Uroš Krstič Šah z Državno prvenstvo Edini ptujski udeleženec Karel Žajdela Radenci so v teh poletnih mesecih povsem šahovsko obarvani. Po zaključku dveh mladinskih državnih prvenstev za kategorije od 8 do 18 let se je nadaljevalo državno prvenstvo za člane, članice, mladince in mladinke do 20 let ter veterane in veteranke. Tudi organizacija teh prvenstev je bila v rokah šahovskih delavcev ŽŠK Maribor Poligram in Šahovske zveze Slovenije. Omenjena državna prvenstva so bila odprta za vse slovenske šahiste in šahistke z urejeno tekmovalno licenco za leto 2022. Potekala so v enotni skupini za vseh šest kategorij, najboljši v posamezni kategoriji pa so osvojili naslove državnih prvakov. Udeležba je bila nekoliko skromnejša kot v letih pred epidemijo. Razlog je verjetno dopustniški čas, ki ga tudi šahisti želijo preživeti z družinami glede na pogoste odsotnosti ob celoletnih šahovskih aktivnostih. Prva in največja bo kmalu po državnem prvenstvu šahovska olimpijada, kjer Šahovska zveza Slovenije načrtuje udeležbo svojih najboljših šahistov in šahistk. Od velemojstrov sta na državnem prvenstvu nastopila Matej Šebenik (Tajfun – ŠK Ljubljana) in Marko Tratar (ŠK Branik Maribor), ki sta bila prvi in drugi nosilec ter sta tudi na koncu zasedla enaki mesti. Prva nosilka med članicami je bila mednarodna mojstrica Zala Urh (Tajfun – ŠK Ljubljana), ki pa ji na presenečenje mnogih ni uspelo osvojiti naslova državne prvakinje med članicami (ta je pripadel Petri Kejžar, Tajfun – ŠK Ljubljana), bila pa je najboljša med mladinkami. Pri mladincih so prvi trije osvojili šest točk, po dodatnih kriterijih pa se je naslova državnega prvaka veselil Jaka Brilej iz celjskega ŠK. Pri veteranih je bil najboljši Boris Kovač iz ŠD Pomgrad. Član ŠD Ptuj Karel Žajdela je na začetku zasedal 27. mesto, na koncu pa je z osvojenimi štirimi točkami pristal na 26. mestu. To je bila zanj dobra priprava za nastop v drugi ptujski ekipi, ki si je kot zmagovalka druge državne lige priborila nastop v prvi ligi. Dva kroga s po tremi koli bosta odigrana prvi in drugi vikend v septembru (od 2. do 4. 9. ter od 9. do 11. 9.), in sicer v novih prostorih ŠD Ptuj na Belšakovi ulici 20, Dom krajanov Brstje. Silva Razlag Tenis V Portorožu tudi letos turnir WTA Jure Lukman na evropskem prvenstvu v rokometu Mladinci Slovenije do 20 let, ki jih kot trener vodi Ormožan Saša Prapotnik, so tekmovanje na Portugalskem končali na devetem mestu. V prvem delu tekmovanja so zabeležili zmago proti Ferskim otokom (28:27) in poraza proti Madžarski (22:31) ter Danski (27:34), kar ni zadostovalo za napredovanje med osem najboljših ekip stare celine. V nadaljevanju pa je naša mlada izbrana vrsta odigrala še štiri tekme in vse štiri tekme tudi dobila. Po vrsti so »padale« reprezentance Poljske (29:26), Norveške (42:34), Islandije (37:35 po sedemmetrovkah) in na koncu še enkrat Ferski otoki (28:25). S tem je reprezentanca osvojila deveto mesto, ki še vodi neposredno na svetovno prvenstvo leta 2023. To bo tudi zadnja akcija generacije 2002 in mlajši v mladinskih kategorijah: »Seveda smo nekoliko razočarani, saj po kakovosti sodimo med osem najboljših ekip prvenstva. Zalomilo se nam je na prvi tekmi proti Madžarski, kjer smo odigrali daleč najslabšo tekmo te generacije. Veseli pa me, da se po izpadu iz boja za najvišja mesta nismo predali, ampak smo dobili vse preostale štiri tekme. Narediti bo treba podrobno analizo, kje smo Foto: RZS grešili, katere so bile dobre stvari, in nato naslednje leto na svetovnem prvenstvu napasti najvišja mesta,« je o prihodnosti te generacije povedal trener Prapotnik. Za reprezentanco so nastopali tudi štirje člani Jeruzalema. Nik Čirović je na sedmih tekmah dosegel 36, Jure Lukman 18, Denis Škrinjar 9 in Blaž Fergola 3 zadetke. Zaradi poškodb sta manjkala Aleš Zemljič in Gašper Pungartnik. Zdaj je pred fanti kratek predah in potem v ponedeljek, 1. avgusta, že začetek priprav na sezono 2022/2023. Uroš Krstič Portorož bo še drugo leto zapovrstjo gostil teniški turnir serije WTA, so v izjavi za javnost sporočili iz vodstva tekmovanja v slovenskem obalnem mestu. Turnir Zavarovalnica Sava Portorož bo najverjetneje WTA 250, potekal pa bo med 12. in 18. septembrom, so še sporočili. Delo na projektu se je začelo takoj, ko se je končal lanski turnir, ki je bil po mnenju Anje Vreg (skupaj z Gregorjem Krušičem je bila direktorica turnirja) zgodba o uspehu. „Spo- mini so res lepi. Odzivi so bili pozitivni. Na WTA so bili zadovoljni, prav tako so bile zadovoljne tudi igralke,“ je dejala Vregova. Gregor Krušič, direktor Tenis Slovenije, je o pripravah na organizacijo turnirja in vtisih dejal: „Turnir bo še drugo leto zaporedoma veliko pripomogel k popularizaciji slovenskega tenisa. S turnirjem se povečuje prepoznavnost Slovenije in našega tenisa v svetu, ob tem pa krepimo tudi lokalno gospodarstvo. V tako Foto: Vid Ponikvar / Sportida uspešni zgodbi se prepoznajo tudi naši sponzorji, ki tudi letos podpirajo projekt.“ Slovenska dekleta si po njegovem mnenju zaslužijo takšen turnir. „Naredili bomo vse, da zadovoljimo vse naše deležnike. Če se spomnimo lanskega turnirja, lahko rečemo, da je bil na izredno visokem nivoju. In letos ne bo nič drugače. Za zdaj še ne vemo, ali bo to turnir WTA 125 ali WTA 250. Ne glede na rang pa smo organizaciji turnirja popolnoma predani, da še drugo leto zaporedoma organiziramo vrhunski dogodek v Portorožu,“ je še dodal Krušič. Že januarja je Krušič v izjavi za javnost dejal, da imajo z WTA ustna zagotovila, da bodo med prvimi, ki bodo dobili možnost za dvig nagradnega sklada, s čimer bi ohranili status turnirja WTA 250. „To je pomembno tudi z vidika nastopa slovenskih igralk, ki jim turnir WTA 125 glede na uvrstitve na lestvici WTA ne predstavlja dovolj velikega izziva,“ je takrat dejal direktor Tenisa Slovenije. sta Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 Ljudje in dogodki 16 Cerkvena ljudska pesem je pristno slovenska Pravijo, da kdor poje, dvakrat moli, kdor z veseljem poje, pa celo trikrat. Irena Kropec iz Stogovcev pod Ptujsko Goro zagotovo sodi med te, ki pojejo z veseljem, srcem in z vso predanostjo. Že več desetletij je organistka, pevka in zborovodkinja, njena volja in vera pa sta neomajni. župniji rožnato. Brez osebe, ki je povezovalna nit pevcev in njihovih glasov, tudi pesem počasi zamre. Da bi se cerkvena pesem na Ptujski Gori ohranjala, se razvijala, se že leta trudi Irena Kropec. Rodila se je v družini Dolšak v Stopercah. »Moj stric, ki je igral harmoniko in vodil pevske zbore, me je učil igranja klaviatur. V naši družini smo veliko prepevali, tako da me glasba, tudi cerkvena, spremlja že od malih nog. Kaj kmalu sem cerkvene pesmi začela preigravati tudi sama. Prve orgle, na katere sem zaigrala, so bile v domači župnijski cerkvi Irena Kropec je cerkveni pesmi in petju predana z vsem srcem. v Stopercah. Takrat znanja, ki ga imam sedaj, nisem imela, bila sem samouk,« je dejala. Vedoželjnost je bila kriva, da se je ob študiju na biotehniški fakulteti vpisala še na študij orgel na teološki fakulteti. »Po končani nižji glasbeni šoli klavirja sem začela s študijem orgel, ki je vseboval tudi teološke vsebine, ne le pouka inštrumenta. Sicer pa je eden od bolj živih spominov na študijske dni, ko mi je profesor Jože Trošt podaril debelo pesmarico preludijev cerkvenih ljudskih pesmi in mi dejal, da naj se na knjigi ne nabira prah.« Njegove besede je Ire- Foto: Irena Kropec stran 16 petek z 22. julija 2022 Podravje, Slovenija z Poštna konkurenca: Express One Slovenia Majšperk z Mama petih otrok, zborovodkinja in organistka Irena Kropec Cerkev označuje glasbo kot zaklad neprecenljive vrednosti in sestavni del liturgije, vključevanju zborov pa pripisuje večplastno vlogo. Zbori so skupnosti, ki povezujejo starejše in mlajše; v zboru se človek nauči poslušati drugega, tako med petjem kot tudi sicer, ob tem pa je priložnost za poglobitev vere, so pred leti zapisali patri iz Vidma pri Ptuju. Dodali so, da ni niti ene institucije, ki bi tako načrtno gojila in v svoje življenje vsadila zborovsko petje, kot to počne Cerkev. Seveda pa to še ne pomeni, da je stanje zborovskega petja v vsaki COLOR CMYK na Kropec vzela resno. Vodi otroški cerkveni zbor, mešani pevski zbor, pri popoldanskih mašah pa s petjem in orglanjem vodi ljudsko petje. »Cerkvena ljudska pesem je pristna slovenska, večglasna, zato jo moramo vzdrževati in prenašati na naslednje rodove. Kjerkoli se zbere nekaj pevcev, zapojejo večglasno. To je naša zgodovina, ki jo moramo obdržati. Trudim se, da ne bi utonila v pozabo.« Mama petih otrok, ki je pred 27 leti začela igrati na orgle na Ptujski Gori, je igrala že v številnih cerkvah. Ne glede na velikost ali starost orgel pa v sprehod prstov po tipkah in v petje vloži svojo dušo. »Vedno se poglobim v besedilo, saj ga le tako lahko podam ljudem. Petje je molitev, ki jo pevec razdaja.« Njeno dušo napolni pevski odziv ljudi, občestva. »Spremljala sem že mašo na Ptujski Gori, katere udeleženci so bili škoe iz celega sveta, ampak maša za moje srce, ki napolni mojo dušo, je vedno znova maša na vigilijo šentvoršce in velikega šmarna, ko ljudstvo iz srca zapoje, ko doni, ko odmeva,« je vzneseno dejala Irena Kropec. Njene besede pa celovito pospremi še misel sv. Avguština, ki pravi: »Petje je izraz veselja, in če smo še bolj pozorni, je izraz ljubezni.« Mojca Vtič Avstrijska pošta z dostavo paketov tudi pri nas Avstrijska pošta je vstopila na slovenski trg. V Sloveniji je ustanovila lastno podjetje Express One Slovenia in ta mesec začela dostavljati pakete. Med njihovimi glavnimi strankami je tudi Zalando, ena od vodilnih evropskih spletnih platform za prodajo oblačil. Foto: Sta Na Pošti Slovenije, ki s tem izgublja pomemben del paketnega posla, doslej niso odgovorili na vprašanje, ali prihod avstrijske konkurence že vpliva na njihovo poslovanje in ali so zaradi tega že ostali tudi brez kakšnega poslovnega partnerja, po informacijah pa Zalando ne bo edini večji mednarodni spletni trgovec, ki bo menjal slovenskega logističnega partnerja z avstrijskim. Avstrijska pošta sicer z mrežo partnerskih podjetij posluje tudi v nekaterih drugih državah nekdanje Jugoslavije, in sicer na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Pošta Slovenije je lani na ravni skupine v segmentu paketnih storitev dosegla 22-odstotno rast, tako da so te predstavljale 13,5 odstotka vseh poslovnih prihodkov, medtem ko so na Österreichische Post lani z dostavo paketov že presegli klasični posel. Paketna dostava je lani pri njih zrasla za več kot 36 odstotkov in prinesla 1,2 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so celotni prihodki Pošte Slovenije lani dosegli 461 milijonov evrov. Sicer pa naj bi se predčasno zaključeval tudi mandat Tomažu Kokotu na čelu slovenske družbe v državni lasti. Po neuradnih informacijah naj bi mu ponudili dogovor o sporazumnem odhodu, če tega ne bo, pa naj bi ga novi nadzorni svet predvidoma razrešil že na prvi naslednji seji v začetku avgusta. Sta, Ur 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Ormož z Pestro dogajanje na nogometnem taboru Mladi nogometaši v družbi legende Pripravljeni na šolo – s Qcentrom Ptuj 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPFHQWUXQD3WXMX4FHQWUXQD3XKRYLVRNOMXESROHWMXũH SULSUDYOMHQLQDQRYRŕROVNROHWR V nogometni šoli, ki deluje pod okriljem Nogometnega kluba Ormož, smo tudi letos zadnji teden v juniju pripravili in izvedli že tradicionalni nogometni tabor, ki je za mlade nogometne navdušence veliko doživetje. Utrinek z letošnjega tradicionalnega tabora mladih nogometašev Ormoža. Tabor je namenjen otrokom od 5. do 15. leta starosti. Udeležilo se ga je 90 otrok, med katerimi je bilo tudi 12 otrok iz sosednje Hrvaške. Za udeležence, ki so bili razdeljeni v pet skupin, so skrbeli licencirani trenerji nogometne šole in njihovi pomočniki, za kondicijske in motorične treninge pa je poskrbela športna šola Dada. Poleg dopoldanskih in popoldanskih treningov, bogatih spremljevalnih dejavnosti, raznih tekmovanj in ob obilici dobre volje je bila ura kar naenkrat 18., ko je bilo treba oditi domov. Sam proces treninga je bil razdeljen na dopoldanski in popoldanski del ter je poleg nogometne igre vseboval izvajanje različnih tehničnih, taktičnih, kondicijskih, motoričnih in koordinacijskih vaj. Nogomet je bil seveda najpomembnejša aktivnost, vendar smo se tudi letos potrudili in mladim nogometašem ponudili obilo spremljevalnih dejavnosti: obiskali so jih gasilci PGD Ormož in jim pripravili gasilski poligon ter predstavili delo gasilca, obiskali smo letno kopališče, izvedli zabavno tekmovanje v »bejžbolu« in streljanju penalov, merili hitrosti udarca žoge in še veliko več. Tabor je svoj vrhunec dosegel v petek, ko se je mladim nogometašem pridružil Marcos Tava- Foto: Marko Hanželič res. Mladim nadobudnim nogometašem je podelil diplome za sodelovanje na taboru, bronaste in srebrne značke nogometaša, odgovarjal na njihova vprašanja, otroci pa so ga lahko pozdravili, mu osebno čestitali, si zagotovili podpisan izvod njegove knjige Legenda in se z brazilskim nogometašem tudi fotografirali. Dogajanje se je zaključilo z revijalnimi tekmami udeležencev tabora proti mamicam, očetom in trenerjem ter z zasluženim piknikom, ki je predstavljal priložnost, da strnejo vtise in skujejo načrte za prihodnje delo. Mitja Lukner •‡ ’‘–”‡„‘ œƒ —•’‡æ‡ ‹ „”‡œ•”„‡ œƒ«‡–‡ šolskega leta dobite v galanteriji Bags & More v Qcentru Ptuj, kjer so specializirani za prodajo ā‡•‡ ‹ ‘捇 ’‘–‘˜ƒŽ‡ ‰ƒŽƒ–‡”‹Œ‡ǡ †ƒ”‹Ž‡‰ƒ ’”‘‰”ƒƒǡ’‹•ƒ”‹æ‡‰ƒ‹摎•‡‰ƒƒ–‡”‹ƒŽƒǤ Izbira na njihovih prodajnih policah je res pestra ‹ „‘‰ƒ–ƒǤ ‰ƒŽƒ–‡”‹Œ‹ ƒ‰• Ƭ ‘”‡ ‹ ’ƒ’‹”‹ ‹ ƥ ‡Ƭ‘”‡†‘„‹–‡’‡”‡•‹ ‡ǡƒŠ”„–‹‡‹–‘”„‡ǡœ˜‡œ‡ǡƪ‘ƒ•–”‡ǡ‡‹«‡•˜‹«‹‡ǡ”ƒ†‹”‡ǡ 捃”Œ‡ǡ †‡ƒ”‹ ‡ǡ •–‡Ž‡‹«‡ œƒ ˜‘†‘ǡ 撑”–‡ –‘”„‡ǡ•˜‹«‹‡ǡ拎«‡ǡ‡–‹‡–‡œƒœ˜‡œ‡ǡ„ƒ”˜‹ ‡ ‹ƒ’‹ ‡Ǥ«ƒ”ƒŽ‡˜ƒ•„‘†‘„ƒ”˜‹ ‡ ‘ŽŽ›œ‹‡‹ ‘–”‘ǡ ’”‹•’‡Žƒ ’ƒ Œ‡ –—†‹ ‘˜ƒ ‘Ž‡ ‹Œƒ œƒ‡ — •ƒ Ǥ ‡ ’‘œƒ„‹–‡ǡ †ƒ ‘„ ƒ—’— 摎•‹Š ’‘–”‡„æ«‹—†‹Œ‘ƒ”ͽͶǦ‘†•–‘–‹’‘’—•–ǡ˜•ƒ–‡†‡’ƒ’”‡•‡‡«ƒŒ‘œ‘˜‹‹ƒ ‹Œƒ‹Ǥ ‘˜‘摎•‘Ž‡–‘„‘‘–”‘‡‹Žƒ†‡˜’ƒ’‹”‹ ‹ ƥ ‡ Ƭ ‘”‡ ‹ ƒ ‘͸ Š‘‘ŽǤ ‘ ’‘•’”‡‹Žƒ nova, prav posebna šolska kolekcija Ajkulekšn z ‘”ƒ‘ ”˜ƒ©ƒ‹‘Ǥ Œ‡‹ Š—†‘—搋 ‘–‹˜‹ ‹ ‹œ”‡‹ Œ‹ „‘†‘ ‡† ’‘—‘ ’”‹‡•Ž‹ ƒŽ‘ œƒ„ƒ˜‡‹˜‡Ž‹‘‘–‹˜ƒ ‹Œ‡Ȃ’‘•–ƒ‹ǽ•—Žƪ—‡ ‡”Ǽ –—†‹–‹Ǩ„ƒ—’—摎•‡–‘”„‡ŽƒŠ‘‹œ„‹”ƒ–‡‡† ”ƒœŽ‹«‹‹„Žƒ‰‘˜‹‹œƒƒ‹‹‘†‡Ž‹œƒ”ƒœŽ‹«‡ •–ƒ”‘•–‡ •—’‹‡ǣ ͷ͸͹ǡ ‡‡ǡ ‰”› ‹”†•ǡ‘‘ ƒœ‘‘ǡƒ‹‡‹ƒ•–’ƒǤ ƒ˜‘ŽŒ‘˜ƒŒ‡–—†‹ƒ”͹ͼͶ‘†‡Ž‘˜’‡”‡•‹ ”ƒœŽ‹«‹Š„Žƒ‰‘˜‹Šœƒǡ‘†‡Ž‘˜‹•–‹Ž‘˜Ǩ  ‰ƒŽƒ–‡”‹Œ‹ ƒ‰• Ƭ ‘”‡ ‹ ’ƒ’‹”‹ ‹ ƥ ‡ Ƭ ‘”‡’ƒ•’”‡Œ‡ƒŒ‘–—†‹ƒ”‘«‹Žƒ†‡Ž‘˜‹Šœ˜‡œ‘˜ œƒ‘•‘˜‡‹•”‡†Œ‡摎‡Ǥ Štajerski TEDNIK petek z 22. julija 2022 petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Foto: Profimedia Sreča bo prišla v vašo bližino in signali v ljubezni se bodo okrepili. Včasih je potrebno tako malo, da lahko osrečite sočloveka. Na delovnem mestu si boste izrazito zavihali rokave in se lotili vsega postopoma, toda rezultati bodo hitro znani. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju! BIK (21. 4. – 20. 5.) Največji in najbolj znani avstralski muzej se nahaja v Sydneyju. Površina muzeja je kar približno 20.000 m² in hrani številna odkritja ter izume. V muzeju so eksponati o temah, kot so zgodovina, znanost, tehnologija, oblikovanje, promet, raziskovanje vesolja in glasba. Teh zbirateljskih predmetov je kar več kot milijon. V muzeju je najstarejši ohranjeni in delujoči parni stroj, ki je bil izdelan 1eta 1785 za pivovarno. Najtežji razstavni primerek je parna lokomotiva št. 3830 vladne železnice Novega Južnega Wales iz druge svetovne vojne in je bila v uporabi do 70. leta 20. stoletja. V muzeju je tudi prva parna lokomotiva, ki je delovala v Novem Južnem Walesu in jo je leta 1854 izdelal Robert Stephenson. Verjetno je to tudi edini ohranjeni primerek v svoji seriji. Letno ga obišče okoli 800.000 obiskovalcev. DRSKA - sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad, EMPIR - klasicistični francoski umetnostni slog na začetku 19. stoletja, MAJORDOM - v frankovski državi upravitelj dvora in kraljevih posestev Rojeni proti koncu maja boste začutili neko posebno in zvedavo energijo. Na splošno pa velja, da boste postali mnogo bolj ponosni in temperamentni, upali si boste priznati več in se dokazati iz dneva v dan. Energije bo veliko in se bo stopnjevala, dobro je, da ste aktivni. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Privlačile vas bodo skrivnosti, ki vas bodo posrkale v svet sanj, spominov in hrepenenj. Potrebujete partnerjevo oporo, za katero bo treba zaprositi in tako jo tudi prejmete. Zavedli se boste svoje majhnosti, toda čas je, da vidite lepote življenja na vsakem koraku. RAK (21. 6. – 22. 7.) Majšperk z Vinska zgodba z vini Kobal Vino je ena najbolj žlahtnih začimb Turistično društvo Ptujska Gora je pred tremi leti začelo prirejati vinske večere na trgu pod baziliko. Prvi gostujoči kletar oz. vinogradnik z območja Haloz je bil Bojan Kobal, ki je zgodbo svojih vin ponovno predstavil sredi julija letos. Vinar Bojan Kobal je zbrane popeljal na učno uro senzorične gimnastike, kot se je sam izrazil. Obiskovalci so okušali popolnoma suho svežo penino rumeni muškat, pa šipon, sauvignon, sivi pinot in druženje zaključili z rumenim muškatom s preostankom sladkorja. Vsem vinom je bila skupna rdeča nit – unikatnost. Izkušeni vinogradnik in nekdanji dolgoletni enolog Ptujske kleti je pojasnil, da je vino unikatno, če so vanj »vključene« tri stvari: rastišče, vino mora izražati sorto, ki je zapisana na steklenici, in predstavljati okus vinske hiše. Ob tem je Kobal posebej izpostavil lego svojih vinogradov in dejal: »Haloze imajo poseben prstni odtis. Gre za vrhunski okoliš, vrhunske vinogradniške lege. Kultura gojenja vinske trte tu sega 2.000 let nazaj, v čas Rimljanov, kar pomeni, da je to območje, ki ima za sabo že več kot 2.000 trgatev. Haloze imajo tradicijo in tradicija v vinarstvu šteje.« Več kot 50 zbranim na trgu Ptujske Gore pa je vino- Notranje boste razdvojeni in stremeli po tem, da se odpravite naprej. Poti in pogledi na poti življenja so lahko zelo različni in tako se morate nekoliko bolj aktivno predajati vsemu, kar vam je podarjeno. Družba in skupinske aktivnosti vam bodo podarile mnogo adrenalina in volje. LEV (23. 7. – 22. 8.) Zvezda Danica bo močno sijala in žarki le-te vas bodo zaščiti z brezpogojno ljubeznijo in tako boste predali ljudem sporočilo, ki ga nosite v sebi. Četudi občutite zastoj aktivne energije, je to le opozorilo, kaj še morate spremeniti. Na delovnem mestu boste blesteli. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Mojca Vtič Bojan Kobal se je s svojimi vini na vinskih večerih predstavil že tretjič. gradnik, ki je pred leti v Halozah na območju Spodnjega Gruškovja kupil posestvo grofa Ulma, v samem centru Ptuja pa uredil vinoteko, še zaupal: »Vino je ena najbolj žlahtnih začimb. Začinite si življenje, v zmernih količinah, z belim ali rdečim, predvsem pa haloškim vinom.« Naslednja vinska zgodba na Ptujski Gori bo 5. avgusta, pripovedovala jo bo Ptujska klet, osrednji protagonisti pa bodo haloška vina. Slednja bodo v ospredju tudi 15. avgusta, ko bo Ptujska Gora ponovno praznično obarvana. Mojca Vtič Narava vas bo napolnila z energijo in osvežila s poletno dinamiko. Zdi se, da se zaveste lastne pomembnosti in da uvidite bistvo življenja. Dogajale se vam bodo prijetne stvari in veliko novosti. Študijsko lahko dosežete zelo dobre rezultate. Našli boste svojo srečo in spoštovanje! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Bučna glasba vas bo sprostila in imeli boste občutek, da je ravno poletje čas brezskrbnosti. Partnerjeva podpora se bo nadaljevala in vendar vam bo moral postaviti meje. V pogledu službe se vrne neko delo ali obveznost, ki ste jih že pozabili. Prihaja nujnost zaključkov. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Zelo dinamičen čas je pred vami in tako najdete v sebi moč in motivacijo, da ste kos vsem obveznostim, ki jih za vas pripravlja življenje. Strmite lahko tudi po dokazovanju, veliko modrejše pa je zbrati prave besede. Polovičarstva pa ne boste odobravali – ne pri sebi in ne pri drugih. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) V primeru, da se odpravljate na dopust, lahko zelo uživate in se vdajate brezskrbnemu času. Samski bodo v ljubezni iskali prijetne avanture in svobodo. Pod roke vam bo prišla neka zanimiva knjiga in tako se naučite še česa novega. Tok življenja se bo obrnil v dinamično sfero! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Preteklost je nekaj, kar ima sleherni človek, seveda spoznate na lastnem primeru, da se krog usode vrti in da boste tudi sami deležni neke čarobne sreče. Čeprav gledate na vse s kančkom skeptičnosti, se vseeno predajte trenutkom, ki so vam podarjeni. Služba: prijetno s koristnim! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Pred vami je aktiven teden in poskrbeli boste, da k akciji vzpodbudite tudi druge ljudi. Pri tem ni nič narobe in celo hvalevredno, vendarle morate izbrati pravi način. Padla bo tudi odločitev v pogledu dela in stvari se bodo uredile. Sreča pa vas pričakuje v ljubezni. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Obdani boste s prijetnimi spomini in negovali notranjega otroka v sebi. Kreativna in umetniška izražanja vas bodo predajala nekim hrepenenjem. Seveda je spodbudno, da ste aktivni, kajti tako dosežete več. V ljubezni bo šlo vse kot mora in zdelo se bo, da se cedite mleko in med. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 22. 7. 2022 Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 22. julija 2022 Spodnje Podravje z Drava ni zanimiva le za energetska podjetja, ampak vedno bolj tudi za zlatokope V produ Dravskega polja bi lahko bilo do 17 ton zlata Reka Drava ima ob energetskem izkoriščanju tudi velik turistični potencial. Poleg izjemnih možnosti za športne dejavnosti se v njeni okolici najde tudi veliko zgodovinskih, kulturnih in gastronomskih znamenitosti. Za turiste pa so v zadnjem času vse bolj privlačna tudi doživetja – eno izmed njih je prav gotovo izpiranje zlata. To, da je reka Drava zlatonosna reka, je znano le malokomu. Dravsko nabrežje naj bi bilo že pred štiri tisoč leti bogato nahajališče, zato so tam izpirali zlato iz rečnih naplavin. Zlato naj bi na reki Dravi izpirali že Kelti in Rimljani. Stalne dovolilnice za izpiranje zlata na reki Dravi je leta 1776 izdala cesarica Marija Terezija – te so razveljavili šele po drugi svetovni vojni. Med letoma 1907 in 1908 je zlato izpiralo kar 200 posameznikov, ki naj bi iz vrhnjih plasti rečnih nanosov pridobili tudi do 12 kilogramov zlata na sezono. Iskanje in pridobivanje zlata se je končalo med obe- Foto: Srečko Molk Nakit Dravagold: Luske iz reke Drave, ujete v les Nakit Dravagold sestavljajo zlato in drugi minerali, izprani iz Drave. Oblikovan je iz različnih vrst lesa. Dravsko zlato in drugi vključeni minerali so tudi sicer čisti, saj se še niso srečali s človekovimi hotenji ali dejanji. Srečko Molk, oblikovalec nakita, je dejal, da je bilo treba najprej najti način, kako zlate luske sploh spojiti z lesom. »Osnova za nakit je temen les, luske pa nato nanj spojim s posebno smolo, ki ni premehka ali pretrda. Mislim, da je uspelo, saj luske na zapestnicah, uhanih, obeskih res zasijejo v vsej svoji enkratnosti.« ma svetovnima vojnama. Takrat so bili bregovi Drave razdeljeni na koncesijska polja za raziskave in izpiranje, a je po drugi svetovni vojni iskanje zlata zamrlo. »Dejstvo je, da je v produ reke Drave in Mure vedno bilo prisotno zlato, kar je bilo znano že pred več tisoč leti. Ker pa je zlata malo, ker je v zelo drobnih delcih in ker je njegovo izpiranje težaško delo, na teh območjih nikoli ni prišlo do prave zlate mrzlice – oziroma če je, je tega že davno,« je izpostavil Sašo Šantl, avtor Zgodovinske in terenske raziskave o zlatu Dravskega polja, sicer pa vodja in raziskovalec pri Inštitutu za vode Republike Slovenije. Sašo Šantl je med drugim tudi eden redkih entuziastov, ki se ukvarjajo z izpiranjem zlata. Že od nekdaj je bil tesno povezan z naravo, še posebej pa so ga privlačili minerali in kamnine, najbolj seveda zlato. Svoj prosti čas zato zelo rad preživlja ob zlatonosnih rekah, išče primerne lokacije za izpiranje zlata in se nato razveseli vsake najdene luske. Njegova želja je, da bi se nekega dne na izpiralnem krožniku zasvetil kak večji oz. poseben kos zlata. V zadnjem času vedno večkrat išče zlato na tako imenovani Zlati plaži v Zlatoličju (občina Starše), in sicer skupaj s Srečkom Molkom, ptujskim oblikovalcem lesenega nakita. Pred petimi leti sta se naključno srečala ter združila svoje znanje, ideje in zamisli. Tako je nastala blagovna znamka Tako sta Sašo Šantl in Srečko Molk izpirala zlato v Dravi. Dravagold (nakit, zlatokopska doživetja). Za desetinko grama zlata je treba naložiti vsaj dvesto lopat materiala Ker oba menita, da je treba izpiranje zlata doživeti v živo, sem z veseljem sprejela njuno povabi- lo k reki Dravi oz. natančneje na Zlato plažo v občini Starše. Do dogovorjene lokacije se je treba peljati skozi vas Zlatoličje, nato pa čez polja in mimo kmetije Pal do reke. V neposredni bližini je speljana tudi Dravska kolesarska pot, zato se lahko tam ustavijo tudi kolesarji. Dostop na tem mestu ni otežen, zato je lokacija primerna tudi za družine z otroki. Med drugim sta mi zaupala, da na Ormož z Študenti brigadirji pomagajo občanom pri obnovah in urejajo še marsikaj drugega v občini Mladi brigadirji bodo z udarniško akcijo Jožetu uredili Študentska delovna brigada, ki letos pomaga v občini Ormož, je gotovo najbolj ganila 49-letnega Jožeta Petka, saj mu je ekipa mladih brigadirjev priskočila na pomoč. Še pred dnevi je imel poljsko stranišče, umival se je v škafu, sedaj pa je situacija že zelo drugačna. Poleg nove kopalnice bodo uredili tudi nekatere druge prostore v hiši. Prav tako so študenti brigadirji poprijeli za delo še na drugih deloviščih po občini. Študentska delovna brigada, ki velja za največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru, deluje vsake poletne počitnice, in to že od leta 1999. V vseh teh letih so pomagali praktično na vseh koncih Slovenije. »Vsako leto lokacijo izberemo na podlagi več kriterijev: ali se je v kraju zgodila kakšna naravna nesreča, ali je kraj demografsko oz. socialno šibkejši, je kje na periferiji ipd. Pomagamo pri najrazličnejših opravilih, za katera se predhodno dogovorimo z lokalno skupnostjo. V vseh teh letih smo npr. ob pomoči posameznikom gradili ceste, sanirali plazove, mostove, urejali občinsko infrastrukturo in prostore, obnavljali otroška igrala, kopali vodovod in še marsikaj drugega,« pove idejni vodja Zoran Kačičnik, ki je tudi letos med brigadirji, saj je vodja enega izmed delovišč v Bresnici. Brigada ima plemenit namen: pomagati drugim, spodbujati solidarnost, po delu pa sledi še druženje. Presrečen in ganjen Težko bi našli bolj primerno osebo, potrebno pomoči, kot je Jože Petek, ki živi v skromni hiški v Bresnici, ki je bila do nedavnega brez kopalnice, tuša in notranjega stranišča. Nadvse zadovoljen in hvaležen gospod se je izjemno razveselil ekipe mladih rok. »To je res super projekt. Zelo sem srečen, ponosen in hvaležen vsem, ki mi pomagajo. Hvala tudi občini, županu, vsem sodelavcem, sosedom, ki so zares dobri,« pravi presrečni gospod. Za seboj ima težko življenje. Kot majhen, komaj dve leti star otroček je Foto: MH Ekipa brigadirjev z Jožetom v modri majici v sredini. Jože Petek, ki mu urejajo skromno hiško, pravi, da je presrečen. ostal brez mame, z očetom sta živela sama. Oče je delal na Gradisu in bil precej odsoten, zato je veliko časa preživel pri botri. »Saj je ata skrbel zame, ampak to je nekaj čisto drugega, kot če bi me vzgajala tudi mama. Večinoma sem se moral znajti sam …« Spominja se, kako je še kot otrok pomagal pri gradnji hiše, ki sta jo z očetom postavila leta 1986. Približno 13 let zatem je oče umrl. Zadnji dve leti je bil prikovan na posteljo, zanj je skrbel Jože, ki je ob tem še delal. Nekaj časa je bil zaposlen v ormoškem gozdnem zavodu, kasneje (20 let) pa na ormoškem kombinatu. Že drugo leto zapored pa je preko javnih del zaposlen v ormoškem občinskem režijskem obratu. »Ponosen sem, da delam na občini. Imam res super službo, enkratne sodelavce, odličnega delovodjo. Delam različna dela. Zelo rad hodim v službo,« pravi Jože. Tudi cesta do njegove hiše ni urejena. V suhem vremenu se je do hiše mogoče pripeljati po nekakšni poti, ki vodi preko travnika, medtem ko je to pozimi nemogoče. Jože nima avta, tudi vozniškega izpita ne. V službo se vozi skupaj s sodelavcem. Pravi, da mu bodo uredili cesto. A bolj kot ceste se veseli nove kopalnice. »Sedaj bo dosti lažje. Imel bom kopalnico s tušem in notranjim straniščem. Ne bo se mi treba več umivati v škafu.« Kot je še dejal, mu je občina pred tremi leti uredila vodovod. Tako so se lotili urejanja kopalnice v Jožetovi hišk ki ... Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 22. julija 2022 19 Cene zlata v kriznih časih rastejo Cene zlata v zadnjih časih rastejo, zlasti ob inflaciji. Posledično se bo povečalo število zlatokopov po vsem svetu. Trenutna vrednost enega grama zlata je okoli 54,6 evra. Ob tem je treba poudariti, da je zlata v svetu zelo malo. Po najnovejših podatkih je v vseh stoletjih celotno človeštvo na vseh koncih sveta izkopalo okrog 197.000 ton zlata (železa npr. tri milijarde ton). Zanimivo je, da bi zlato s celega sveta spravili v eno samo kocko z robom 21 metrov oz. v eno večjo hišo. ke dovaja vodo,« je pojasnil Šantl, ki je med pogovorom že začel z lopato nalagati material. »Potrebnih je vsaj 200 lopat materiala, da najdemo 1.000 majhnih luskic, kar znaša le od 50 do 100 miligramov zlata; govorimo torej o desetinki grama.« Izpiranje zlata je torej tudi izjemno fizično naporno delo, pri čemer je treba imeti še veliko mero potrpežljivosti. Vse to pa seveda odtehta trenutek, ko se v soncu zalesketajo zlate luske. In res so se! V Dravi še vedno več ton zlata Po Šantlovih ocenah je na koridorju reke Drave med Mariborom in Ptujem še vedno od 1.700 kg do 17.000 kg zlata. »Mogoče se zgornja ocena količine zlata zdi zelo 'zlatomrzlična', vendar se moramo zavedati, da je treba izprati 270 milijonov kubičnih metrov proda, in to na območju, ki ni neobljudeno in na katerem Foto: arhiv M24 Tehnike izpiranja zlata se od rimskih časov do danes niso bistveno spremenile. Foto: EK tem mestu lahko prav vsak najde svojo zlato lusko. »Pred samim izpiranjem najprej testiramo, koliko zlata je prisotnega v produ, za kar uporabljamo izpiralne sklede ali krožnike. Zlatonosna lokacija je tista, kjer najdemo vsaj nekaj lusk. Tudi tam, kjer je veliko granatov, je več možnosti za zlato. Nato pa postavimo izpiralno opremo oz. v našem primeru rekreacijski izpiralnik, ki ima baterijo in preko črpal- Foto: EK Na Zlati plaži lahko vsak najde svojo zlato lusko Projekt Zlata Drava se je zaključil s prav posebnim dogodkom ob reki Dravi. Grof Stubenberg (upravnik posesti Duplek) je na simbolni ravni predal listino pravice do izpiranja zlata na reki Dravi upravniku posesti v Staršah oz. TD Starše. Aleksander Furek, ki je aktivno sodeloval pri izvedbi projekta, je poudaril, da jim je uspelo ponovno obuditi izpiranje rečnega zlata v teh krajih. »Gre za inovativen in edinstven turistični produkt, ki ga nameravamo v prihodnjih letih še nadgraditi,« je povedal Furek. Že sedaj pa obiskovalcem ponujajo oglede vasi s starodobnimi traktorji, spoznavanje življenja ob reki, plovbo v tradicionalnih čolnih, praktičen prikaz izpiranja zlata na star način na Zlati plaži … prvo kopalnico v hiši Poleg kopalnice in stranišča pa so brigadirji začeli urejati tudi druge prostore. Po besedah vodje delovišča Zorana bodo prepleskali stene ter v nekaj sobah položili laminat in ploščice. Spalnico bodo opremili z novo posteljo ter namestili še nekaj drugih kosov pohištva, ki so ga donirali sovaščani. »Dajejo mi voljo in energijo« Ravno v času našega obiska je zagnana ekipa mladih brusila ste- ne, nanašala emulzijo in pleskala, v bodoči kopalnici so z udarnim kladivom vrtali luknje v zidove in po tleh za cevi … »Res mi dajejo voljo in energijo. Če bo treba, se bom tudi jaz v prihodnje pridružil in komu priskočil na pomoč. Takih, ki potrebujemo pomoč, je veliko. Sem tudi gasilec PGD Bresnica, kjer prav tako rad pomagam,« razlaga sicer zelo skromen možakar, ki navduši s pozitivnim pogledom: »Morda bom v prihodnje na hiši uredil še fasado, želim si poiskati tudi partnerko. Čeprav nimam veliko, sem zadovoljen.« Srečen Jože, zadovoljni brigadirji Foto: MH Da so prav dobra volja, nasmeh in zadovoljstvo, ki žarijo z Jožetovega obraza, največje poplačilo za ves trud in delo, pove ekipa petih fantov in enega dekleta, ki bo njegovo hiško urejala vse do nedelje. Ko s svojim delom poskrbijo za takšne trenutke sreče, vedo, da njihovo delo ni zaman. Še več, to jim daje dodatno motivacijo, razlagajo. »Predvsem mi je všeč, da je Jože tako pozitiven. Res si zasluži boljše pogoje za življenje, kajti že s tem, kar ima sedaj, je zadovoljen in hvaležen. Res ni naporno poprijeti za delo, ko pa nas ves čas vedri, spodbuja …« pristavi Niko Gašič iz Cvetkovcev, ki se je brigadi letos pridružil prvič. Že drugič pa je med brigadirji Tevž Rogina iz Vuzenice: »Lani je bilo prečudovito. Super družba, energija, spletli smo nova prijateljstva, poleg tega pa za nekoga naredili še nekaj koristnega. Res čutim zadovoljstvo, ko lahko nekomu pomagam.« V brigadi spoznal svojo partnerko Številni sodelujejo pri študentski delovni brigadi tudi po končanem študiju. »Besede 'enkrat brigadir, vedno brigadir' torej niso iz trte zvite,« pove Kačičnik, ki je tudi sam eden izmed njih: »Ponosen sem, da živi projekt že toliko let, da imajo študenti posluh za socialno komponento ter da so pripravljeni del prostega časa in dela nameniti temu, da pomagajo pomoči potrebnim. Glavni namen je pomoč krajanom, a pomembno je tudi druženje, saj ponavadi ta prijateljstva trajajo še dolgo po zaključku študija.« Takšna je tudi Zoranova izkušnja. Na eni izmed brigad je namreč spoznal svojo življenjsko partnerko, s katero imata dva otroka. Tako žena kakor otroka pa se vsako leto vsaj za kakšen dan pridružijo brigadi: »Želim, da bi jima prostovoljstvo zlezlo pod kožo.« Monika Horvat veljajo kmetijsko-gozdarske, naravovarstvene in vodovarstvene omejitve, je prisotna poplavna nevarnost in razna druga raba vode in vodnega prostora.« V reki Dravi naj bi se sicer po ocenah v vsej zgodovini izpralo več kot 20 ton zlata. »Mogoče vzdolž Drave na ožjem in širšem območju obstaja še kakšno nedotaknjeno, z zlatom bogato območje, ki je bilo v preteklosti spregledano, je bilo pregloboko ali pa enostavno predaleč od vode. To pa so seveda sanje današnjih zlatosledcev,« je še dodal Šantl. Zlata Drava je obudila izpiranje zlata Občina Starše je skupaj s partnerji (TD Starše, ŠD Starše, Gradnje Starše) izpiranje zlata obudila v okviru projekta Zlata Drava. Njegova vrednost je nekaj manj kot 40.000 evrov, od tega so okoli 27.000 evrov pridobili od LAS Lastovica: »Izvajanje aktivnosti izpiranja zlata je po zaključku projekta odvisno predvsem od vključenih akterjev, tako partnerjev kot drugih deležnikov. Želja tako LAS kot starške občine je, da se v izvajanje aktivnosti izpiranja zlata ob reki Dravi vključi nosilec, ki bo z vso resnostjo izpolnjeval naloge, ki jih prinaša turistični produkt.« V okviru projekta so izvedli naslednje aktivnosti: zgodovinska in terenska raziskava (Sašo Šantl), strokovne delavnice, nabava opreme za demonstracijo izpiranja (garniture za izpiranje zlata, plošče za izpiranje, posode, sita, lopate, zalivalke …) in opreme za izpiralce (majice, telovniki, predpasniki iz gume in blaga, srajce, hlače), ureditev vaškega središča Zlatoličje – klopi in koši za odpadke, oblikovanje in tisk brošur ter promocijskega materiala. Estera Korošec Sedem različnih delovišč V letošnji študentski delovni brigadi sodeluje 50 mladih iz različnih krajev vzhodne Slovenije, ob koncu tedna pa se jim pridružijo še bivši brigadirji. V samo treh dneh zbiranja prijav so bila zapolnjena vsa mesta. Študenti prebivajo v šotorišču na kmetiji Prijol. Po besedah vodje študentske delovne brigade Davida Luknerja mladi pomagajo na kar sedmih deloviščih, ki so jih pripravili skupaj z občino Ormož: »Najbolj udarniška akcija je gotovo pomoč občanu v Bresnici. V OŠ Stanka Vraza smo se lotili pleskanja hodnikov. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije in Planinskim društvom Maks Meško Ormož markiramo in urejamo planinske in pohodne poti po Ormožu in okolici. V Ormoških lagunah kosimo, brusimo in barvamo ograje, uredili bomo učilnico na prostem, opleli plevel. Na pomoč smo priskočili tudi kmetiji Prijol, kjer pomagamo pri vsakodnevnih opravilih in postavljamo leseno lopo za orodje.« Letošnjo brigado so podprli občina Ormož in številni sponzorji. Foto: MH Tako so se mladi brigadirji lotili urejanja sten v Jožetovi spalnici in pokazali, da znajo poprijeti za vsako delo. Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Zdravstveni nasveti Žolčni kamni – bolezen sodobnega časa Žolčni kamni so v zadnjih desetletjih postali eno najpogostejših kirurških obolenj v trebuhu. Ocenjuje se, da jih ima 10–20 % odraslih ljudi, vedno pogosteje pa jih opažamo tudi pri mladih. Nastanejo z nalaganjem holesterola, kalcija, žolčnega pigmenta in drugih snovi v žolčniku, kar jim daje različno barvo (rumeno, rjavo, črno ali pisano). Dejavniki tveganja za nastanek žolčnih kamnov so starost (več kot 40 let), ženski spol (zaradi vpliva estrogena), nosečnost, jemanje estrogena (oralna kontracepcija, hormonska nadomestna terapija), debelost, hitra izguba telesne teže, prehrana z veliko maščobami, pojavljanje žolčnih kamnov v družini, sladkorna bolezen ... Bolniki z žolčnimi kamni so lahko več let ali vse življenje brez težav in jim žolčne kamne odkrijemo naključno, pri ultrazvočni preiskavi trebuha. Ocenjuje se, da bo okoli četrtina teh oseb v naslednjih letih imela težave. Tem osebam svetujemo sledenje in spremljanje stanja. Operacija večinoma ni potrebna. Priporoča se zdrav življenjski slog, uravnotežena redna prehrana z manj nasičenimi maščobami in več vlakninami ter postopna izguba telesne teže ob debelosti. Druga skupina bolnikov ima napade bolečin, ki se pojavijo v desnem zgornjem delu trebuha (pod rebrnim lokom) ali v žlički. Lahko sta pridružena slabost in/ali bruhanje. Običajno se težave pojavijo po jedi, zlasti po zaužitju mastne, težke hrane. Bolečina ponavadi traja nekaj ur. Govorimo o žolčni koliki, ki nastane zaradi krčenja žolčnika, ki potiska kamen proti vratu žolčnika, kar povzroča povišan tlak v njem in posledično bolečine. Pri teh bolnikih ob napadih v laboratorijskih izvidih ne ugotavljamo odstopanj, običajno se bolečine umirijo spontano ali po analgetikih. Bolnikom svetujemo dieto ter ostale ukrepe. Ker je verjetnost za nadaljnje napade in možne zaplete večja, svetujemo operacijo. Najpogostejši zaplet žolčnih kamnov je akutno vnetje žolčnika, ki nastane zaradi zastoja žolča. Žolčnik se napne in njegova stena se vname. Najprej je vnetje sterilno, Foto: Črtomir Goznik Simona Kalšek, dr. med., spec. splošne kirurgije Skica poenostavljeno prikazuje anatomijo žolčnika in žolčnih vodov. Dejansko namreč obstaja veliko različnih variant. nato lahko sledi bakterijska okužba. Klinična slika je v začetni fazi podobna žolčni koliki, vendar bolečine trajajo dlje časa in jih z analgetiki ne moremo povsem umiriti. Trebuh je na otip pod desnim rebrnim lokom zelo boleč, lahko tipamo tudi bolečo zatrdlino. V laboratorijskih izvidih so kazalci vnetja (levkociti, CRP) povišani. Lahko se pojavi tudi vročina (običajno kasneje v poteku bolezni). Diagnozo potrdimo s slikovnimi preiskavami (UZ ali CT trebuha). Bolnike lahko zdravimo konservativno, z antibiotiki in protibolečinskimi zdravili. V izogib zapletom in nadaljnjim težavam pa večino bolnikov operiramo. Operacija je nujna v primeru perforacije (razpoka) žolčnika ali pri težkem poteku vnetja s sepso. Pri drugih lahko operacijo načrtujemo v nekaj dneh. Kadar so v žolčniku prisotni manjši kamni ali mulj, se lahko le-ti zagozdijo v skupnem žolčnem vodu in ovirajo odtekanje žolča. V tem primeru se pri bolnikih pojavi zlatenica, v laboratorijskih izvidih pa vidimo povišane vrednosti bilirubina in jetrnih encimov. Če se stanje ne razreši spontano, lahko pride do vnetja žolčnih vodov, kar je zelo resno stanje. Če zagozden kamen ovira iztok iz trebušne slinavke, lahko pride tudi do vnetja tega organa. Tudi v tem primeru gre za resen zaplet in je treba oviro čim prej razrešiti. To opravimo s preiskavo, ki se imenuje ERCP (endoskopska retrogradna holedohopankreatikografija). Pri preiskavi skozi usta uvedemo endoskop (tanko upogljivo cev) do izvodila žolčevoda in trebušne slinavke. Nato vbrizgamo kontrastno sredstvo in s pomočjo rentgena prikažemo žolčne vode in vode trebušne slinavke. Pri posegu nato z različnimi tehnikami odstranimo zagozdene kamne. V vsakem primeru je nato potrebna stran 20 petek z 22. julija 2022 še operacija in odstranitev žolčnika. Če je postavljen zgolj sum na kamne v žolčnih vodih, uporabimo endoskopski ultrazvok (EUZ), ki tehnično poteka podobno, saj sondo vstavimo preko ust v prebavila. Na ta način je možen bistveno natančnejši prikaz žolčnih vodov kot pri običajnem ultrazvoku. Možna je tudi preiskava MRCP, ki omogoča pregled žolčnih vodov med slikanjem z magnetno resonanco, ki jo ponavadi uporabljamo pri sumu na druge bolezni. Po prebolelem akutnem vnetju ali pri pogostih daljših kolikah se sčasoma lahko razvije kronični holecistitis. Gre predvsem za brazgotinske spremembe stene žolčnika in okolice. Tako akutno kot kronično vnetje pomenita težjo operacijo. Pri operaciji odstranimo žolčnik v celoti, tako da prekinemo žolčni vod in arterijo ter žolčnik in lože jeter izrežemo. Večina operacij se izvede z laparoskopsko tehniko, s pomočjo kamere in posebnih instrumentov, ki jih vstavimo v trebuh skozi tri ali štiri manjše reze na trebušni steni. V primeru zapletene operacije (težje vnetje v preteklosti, posegi na žolčnih vodih, prejšnje operacije v trebuhu, zapleti pri sami operaciji, anatomske posebnosti ...) je potreben preklop v klasično operacijo z rezom pod desnimi rebri. Čeprav je operacija žolčnika pogosta, so v manjšem odstotku možni zapleti. Najpogosteje gre za krvavitev, razvoj vnetja in ognojka v loži žolčnika po operaciji in poškodbe žolčnih vodov. Po operaciji svetujemo nekaj dni mirovanja ter postopno opuščanje žolčne diete. Po 2–3 tednih se svetuje postopno stopnjevanje fizičnih aktivnosti glede na zmožnost. Za pregled, posvet in zdravljenje se lahko z napotnico naročite v kirurški ambulanti SB Ptuj, na telefonski številki 02 749 15 58 ali preko elektronske pošte naročanje.kirurgija@sb-ptuj.si. Simona Kalšek, dr. med., spec. splošne kirurgije Globus Peteršilj za veliko tegob Redno uživanje peteršilja nas oskrbi z vitamini A, C in E, ki zavirajo staranje, poživljajo kožo in ohranjajo njeno elastičnost. Prav tako je peteršilj bogat z vitamini B in K, ki popravljajo in vzdržujejo kožna vlakna. Nanos peteršiljeve maske kožo nahrani, navlaži in zmehča, pa še priprava je preprosta. V električnem mešalniku ukašite pest peteršilja in pol lončka jogurta. Dodajte žlico mletih ovsenih kosmičev in nekaj kapljic eteričnega olja čajevca. Takšna maska bo odstranila z obraza odmrle kožne celice ter varovala pred aknami, podočnjaki in drugimi težavami. Foto: Pexels.com Proti podkožnim mozoljem Tisti z mešano in mastno kožo si lahko pripravite posebno masko, ki varuje pred cističnimi mozolji. Recept: vzemite malo peteršilja in ga zmečkajte z vilicami. Dodajte dve žlici medu in mešajte toliko časa, da dobite zeleno maso. Nanesite jo na obraz in počakajte deset minut. Sperite. Proti izpadanju las Peteršilj je bogat z antioksidantom apigeninom, ki ustavlja izpadanje las, saj uravnava gen TGF-beta1. Pretlačite pest svežega peteršilja in mu dodajte sto mililitrov vode. Nanesite na vlažno lasišče, ovijte lase z brisačo in pustite učinkovati eno uro. Lase si umijte s šamponom. MK Pomagajmo si Hitre rešitve zoper pike nadležnih žuželk Ne glede na to, kje smo in kam gremo, se srečamo z nadležnimi krvosesi. Nekaterim pik komarja povzroči le začasno oteklino, ki kmalu izgine, spet drugi srbeče »okraske« kažejo ves teden. Komarji so pogosta poletna nadloga, ki nas velikokrat prežene s prijetnega čebljanja nekje ob jezeru, morju ali zgolj s terase pred hišo. Piki so nadležni takoj, ko nastanejo, še huje pa je, ko mesto pika zaradi srbečice spraskamo do krvi. Zato preizkusite naslednje tri- ke in preprečite, da bi do srbečice sploh prišlo. Med Med je znan po svojih antiseptičnih lastnostih, te pa so poznali že v starem Egiptu in Rimu. Nekoč so ga uporabljali celo za razku- ževanje ran, varoval je tudi pred okužbami in dodatnimi zapleti ali infekcijami. Koristen je pri pikih komarjev. Prizadeto mesto namažite z malce medu, oteklina bo hitro splahnela, srbečica pa bo izginila. A previdno! Nikar z medom ven, saj boste tako nase privabili še več komarjev in tudi druge insekte. Medicinski alkohol Če so vas med sprehodom napadli komarji, na prizadeta mesta hitro nanesite malo alkohola. Najbolje bo, če ga nanesete na gazo ali drugo čisto površino ter to le rahlo pritiskate na prizadeto mesto. Nikar alkohola ne nanašajte na pike, ki ste jih že spraskali, saj boste le še dodatno nadražili kožo in povzročili rdečico. Čeprav boste rano na ta način očistili, pa boste omogočili dostop novim bakterijam, zato namesto alkohola raje izberite med ali ognjičevo mazilo. Pravi čaj Foto: Pexels.com Tudi ta trik je dobro poznati. Potrebujete le uporabljene vrečke zelenega ali črnega čaja, ki jih daste za nekaj časa v hladilnik. V zelenem in črnem čaju namreč najdemo številne vitamine, antioksidante in alkaloide, ki so izredno učinkoviti kot sredstvo za preprečevanje podočnjakov, pomagajo Foto: Pexels.com V domači lekarni naj ne manjka aloe vera Aloja (aloe vera) je rastlina s številnimi koristnimi lastnosti. Če jo imate doma, večje liste odrežite in iz njih iztisnite gel oziroma sok, ki se skriva za mehko lupino. Sok nato shranite v hladilniku in ga porabite v 14 dneh. Alojin gel lahko kupite v trgovini, a ga zaradi njegove boljše učinkovitosti shranjujte v hladilniku. Tako bo vašo kožo hitreje pomiril v času pikov komarjev, pa tudi takrat, ko vas bo sonce preveč opeklo. Gel preprosto nanesite na prizadeto mesto in pustite, da se vpije. Postopek po potrebi ponovite. Aloe vera je nepogrešljiva tudi pri drugih zdravstvenih tegobah, kot so rana na želodcu, vnetje dlesni, akne in preležanine. Aloja pri celjenju ran ne zapre nepredušno, prav tako ščiti rano pred zunanjimi dražljaji in zavira rast bakterij. Alojin gel blagodejno vpliva tudi na krepitev imunskega sistema. pa tudi zoper razdraženo kožo po pikih. Mrzlo vrečko položite na prizadeto mesto in pustite delovati, dokler srbečica ne izgine. Pomaga pa tudi, verjeli ali ne, zavojček pecilnega praška. Zmešajte ga z nekaj kapljicami vode, da nastane gosta pasta. To nato nanesite na mesto pika. Zoran Franc Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 petek z 22. julija 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Poletje 2022 v Simonovem zalivu Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 z nami! Informacije in rezervacije za kopalni avtobus: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150, www.avtobusniprevozi.eu Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.20 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. E ON FINALE 8. SEZ xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 www.otrocipojejo.si %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 22. julija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., 0LNORåLĀHYDXO 3WXM REMDYOMDUD]SLV]D]DVHGERSURVWHJDGHORYQHJDPHVWD KOMERCIALIST ZASTOPNIK Vaše delo bo obsegalo: • SULSUDYOMDQMHRUJDQL]LUDQMHLQL]YDMDQMHQDORJVSRGURĀMD]DVWRSVWYDWHUNRRUGLQLUDQMHSURGDMHEODJDL]]DVWRSVWYD • VRGHORYDQMH]RVWDOLPLRUJDQL]DFLMVNLPLHQRWDPL • VSUHPOMDQMHUD]YRMDVWURNHSUHQRV]QDQMDLQGREULKSUDNVWHUXYDMDQMHQRYRVWLQDVYRMHP GHORYQHPSRGURĀMX • YRGHQMHLQY]GUçHYDQMHXVWUH]QLKHYLGHQF]DSLVRYWHUSRURĀLO • SULSUDYOMDQMHQDĀUWDSURGDMHWHU]DJRWDYOMDQMHUHDOL]DFLMH • SUHQRV]QDQMDLQVSRGEXMDQMHVWURNRYQHJDUD]YRMDVRGHODYFHY • YNOMXĀHYDQMHYYVHID]HGHORYQHJDSURFHVD • VWURNRYQRVYHWRYDQMHLQQXGHQMHSRPRĀLVWUDQNDP • SULSUDYOMDQMH VWURNRYQLK SRURĀLO SRGODJ DQDOL] SUHGORJRY WHU L]GHODYD ]DKWHYQHMåH GRNXPHQWDFLMH • VRGHORYDQMH]]XQDQMLPLVWURNRYQLPLLQVWLWXFLMDPL • SULSUDYOMDQMHSUHGORJRYSRJRGEWHUXVNODMHYDQMHVSRVORYQLPLSDUWQHUML • VHVWDYOMDQMHSHULRGLĀQLKLQPHVHĀQLKSRURĀLO • L]YDMDQMHGUXJLKGHOSRQDYRGLOLKQDGUHMHQHJDNLVRYVNODGXVVWURNRYQRXVSRVREOMHQRVWMR LQVRVHVWDYQLGHOGHORYQHJDSURFHVD  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM   3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 2GYDVSULĀDNXMHPR • QDMPDQM9,,VWRSQMRL]REUD]EHNPHWLMVNHDOLHNRQRPVNHVPHUL • QDMPDQMGYHOHWLGHORYQLKL]NXåHQM • YR]QLåNLL]SLW%NDWHJRULMH • ]QDQMHVORYHQVNHJDLQQHPåNHJDDOLDQJOHåNHJDMH]LND JRYRUQRLQSLVQR  • RUJDQL]DFLMVNHVSRVREQRVWLWHUVDPRVWRMQRVWLQGRVOHGQRVWSULGHOX 6YRMR SULMDYR ] çLYOMHQMHSLVRP LQ GRND]LOL R L]SROQMHYDQMX SRJRMHY SRåOMLWH QD HOHNWURQVNL QDVORY PDULQNDVWDOFHU#N]SWXMVL 3ULMDYHSULĀDNXMHPRGR www.radio-tednik.si Nudimo: • GHORYXUHMHQHPGHORYQHPRNROMX • RELOLFRL]]LYRYSULGRELWHYQRYLK]QDQMLQL]NXåHQM • VWLPXODWLYQRSODĀLOR • ]DSRVOLWHY]DQHGRORĀHQĀDVVåHVWPHVHĀQLPSRVNXVQLPGHORP www.ptujski-festival.si Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 23 Mali oglasi Bolečina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljubega moža, očija, dedija, svaka, botra in strica nihče nam ne more vrniti. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete. Brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d, tel. 051 667 170. ZAHVALA Alojz Kopše BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Z BREGA 33A, MAJŠPERK Vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo. Hvala za sveče, za sv. maše, darove. Zahvaljujemo se g. župniku in podjetju Mir. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. Njegovi najdražji NEPREMIČNINE Lepo je umreti ... PRODAM parcelo na Viru, 352 m2, južna stran, lepa lokacija s čudovitim razgledom na morje. Cena 12.000,00 €. Tel. 070 270 130. S poslanim SMS sporočilom ZVEZEK5 na 1919 boste darovali 5 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. www.karitas.si PRODAMO - 2 sobno stanovanje (1980), Ptuj, pri Ljudskem vrtu, delno prenovljeno, 67,70 m2, Cena: 110.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio pasti ... B R E Z P L AČ N A O B J AVA A OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. stran 23 Oglasi in objave petek z 22. julija 2022 UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. COLOR CMYK in obležati ... v trudnih nedrjih zemlje ... kot listje, ki ga joče jesen. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Tončka Gabrovec KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. Pospremili ste me. Hvala vam. Vsem. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora, tel. 041 694 124. PRODAM kamarunske ovce z mladiči za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 031 463 711. Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ www.tednik.si KOLOFON Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 22. 7. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 22. julija 2022 Zabovci z Memorialno ribiško tekmovanje Ormož z Ormoški študentje s 14. festivalom Teden dni zabave, kulture, športa in kulinarike Sodelovalo je 17 ribičev Festival OFAK bo zopet popestril poletne dneve v Ormožu. V osmih dneh, od 23. do 30. Sekcija ribičev, ki deluje v okviru Športno-rekreacijskega društva Zabovci, je v soboto, julija, se bo zvrstilo kup dogodkov, med njimi koncerti, predstava in druga družabna 16. julija, ob ribniku v športnem parku Zabovci organizirala memorialno tekmovanje Janeza Janžela in Martina Popoška. srečanja, našlo se bo tudi marsikaj za pod zob. Klub ormoških študentov (KOŠ) tudi letos v lastni izvedbi organizira poletni festival, že štirinajstega zapovrstjo. Načrtujejo pester program, kjer se bo našlo za vsak okus kaj. Otvoritev festivalskega dogajanja bo to soboto zvečer s prleškim večerom, kjer bodo – kot že ime pove – prišli na svoj račun ljubitelji prleščine in domače glasbe. Nastopili bodo prleški glasbeniki Samo Budna, Tadej Vesenjak in glasbena skupina Orkester Selotejp. Dan zatem, v nedeljo, 24. avgusta, bo po Ormožu dišalo. Na sporedu bo Ofakuhja, kjer bodo s svojimi raznovrstnimi kulinaričnimi dobrotami in okusi razvajali številni ponudniki hrane. Na voljo bo tudi vrhunska ponudba piva in lokalnih vin, ponudbo pa bodo zaokrožili še glasbeni gostje. V ponedeljek v Ormož prihajata ABBA Mia Tribute band in DJ Mattias, ki bosta zbrane popeljala v 70. leta, v torek bo Trivia večer, ko bodo obeležili tudi 30 let delovanja ormoškega kluba, v sredo se bodo ljubitelji smeha razveselili monokomedije Vlada Novaka »Gajaš, brez maske«, v prihodnjih dneh pripravljajo še irski večer, kjer bo vse v znamenju irske kulture, ter odbojko na mivki & streetball & beerpong v Mestni grabi. Festival se bo zaključil s koncertom My House, My Caste, ki se bo tako kot pred leti odvijal med grajskimi zidovi. Vsako dopoldne pa bo v prostorih študentov delovala Ofakafana z aromatično kavo, tradicionalnim Ofakfrüštükom in drugo ponudbo. Nekateri dogodki so brezplačni, drugi plačljivi. Poleg vstopnic za posamezne dogodke ponujajo tudi festivalsko vstopnico za 20 evrov, ki poleg vstopa na vse dogodke vključuje majico. Podrobnejše informacije najdete na njihovi spletni strani, dodaja predsednik KOŠ-a Miha Kolmančič, ki se nadeja dobrega obiska ter s tem izražanja podpore lokalnemu študentskemu klubu. Monika Horvat Foto: MZ Skupinski posnetek pred začetkom ribolova Tekmovanja se je udeležilo 17 ljubiteljev ribištva, ki so lovili tri ure. Najboljši ulov je imel Jože Tinko, drugouvrščeni je bil Miran Zorec, tretjeuvrščeni pa Martin Bedrač. Navedeni so prejeli pokale, vsi udeleženci tekmovanja pa praktične nagrade. Organizatorji so poskrbeli tudi za zakusko. Tekmovanje v Zabovcih so organizirali v spomin na vse preminule člane ribiške sekcije: Janeza Janžela, Martina Popoška, Rada Plohla, Ignaca Tekmeca, Viktorja Reber- nika in Srđana Mohoriča. Vodja tekmovanja je bil Boštjan Plajnšek. Povedal je, da je z udeležbo in potekom dogodka zadovoljen, in se vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje. MZ kremenčevega itih še za pest en em kr v ce n talo. Od Slove peska ni več os uti. *** pa pristriže per i en m , o, ilo il kr bi odstriže er ven, žena se Ko greva zveč *** h gnojil. ez umetn(išk)i br i st ra e n eb Ni os *** dijo. , delnice osvobo ja ba vo os o el D je z *** a bo varčevan d i, rb sk j ol jb letih na j. čno najlepših ranja fotografi Prijateljico v ve jalo celo do prepovedi retuši vodo pripel *** o namazani venci na debel lo S o sm a d ajo srečo, o. Naši politiki im božjo mastjo faktorja petst z Foto: arhiv KOŠ Ormož bo naslednje dni zopet prebujal festival OFAK. AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Ptuj – glasbena prestolnica Slovenije v znamenju številnih vrhuncev Včeraj se je začelo strnjeno dogajanje 14. glasbenega festivala Arsana, ki bo potekalo vse do 30. julija. K ogledu in udeležbi vabijo številni dogodki na glavnem in spremljajočih odrih ter prizoriščih. Na dvorišču minoritskega samostana bo nocoj nastopil Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando. Jutri vabijo na koncert člani Big Banda RTV Slovenija s solisti, med katerimi bo tudi Emma Sartor, mlada ptujska pevka, ki je letos zastopala Slovenijo na prestižnem mednarodnem glasbenem tekmovanju San Remo Junior 2022. Danes, jutri in v nedeljo pa bo tudi sicer še polno drugih dogodkov, vrednih ogleda: od vinskih pokušin do vodenega ogleda mesta in rovov pod ptujskim gradom, na Mestnem Vrhu bodo v Stari preši ponovno ponudili tudi najboljšo žlahtno kapljico VTC-13 in slastne gibanice. Ta konec tedna bo zanimivo tudi v Mozirskem gaju, ki ni samo park cvetja, temveč tudi bogat muzej zgodovine na prostem. Jutri in v nedeljo bodo gostili starodobnike, udeležence 14. mednarodnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2022. V parku krščanske adventistične cerkve na Belšakovi 71 na Ptuju bo jutri med 10. in 19. uro potekala knjižnica na prostem. Vabijo vse ljubitelje knjige, da si vzamejo čas, saj knjiga v naravi daje posebno zadovoljstvo. Ob tej priložnosti jim bo slovenski mladinski pisatelj Igor Plohl predstavil svojo knjigo Lev Rogi premaguje ovire. Na Mestnem trgu na Ptuju pa bo imela svoj prostor jutri tudi Odprta kuhna, ki s kulinarično ponudbo vabi med 11. in 21. uro. To je že njeno deseto gostovanje na Ptuju. Soboto in nedeljo lahko preživimo tudi ob ogledih številnih razstav Art Stays. Na razstave vabijo tudi druga ptujska razstavišča. Nazadnje so v Galeriji Luna odprli razstavo ptujske slikarke Rozine Šebetič. Znana ameriška voditeljica, producentka, svetovna popotnica, pisateljica in pevka Ashley Colburn, ki je svoj drugi dom našla v hrvaški Istri, je lani posnela dokumentarni film o zeleni Sloveniji, za katerega je sredi junija prejela prestižno nagrado emmy. Projekt je nastal tudi ob podpori Sloven- ske turistične organizacije. Za svoje ustvarjanje je prejela že dva emmyja, tretjega pa je osvojila za dokumentarec o Sloveniji v kategoriji zgodovinskih in kulturnih dokumentarnih filmov. Z ekipo se je v Sloveniji mudila lani junija. Pri projektu je sodelovala tudi Slovenska turistična organizacija. Na slavnostni podelitvi emmyjev je nosila obleko slovenske oblikovalke Matee Bennedetti, ki slovi po svojih trajnostnih oblekah. Ashley Colburn smo pred leti spoznali tudi na Ptuju. Ustvarjalka njegovih lepot in prijaznih ljudi kar ni mogla prehvaliti, ko je skupaj z Alenko Slavinec pripravila koprodukcijo Wonders of Slovenia. Zadnja leta so bila zanjo kot producentko in voditeljico potovalnih dokumentarcev velik izziv. Navdušena je bila nad sprejemom v Sloveniji in možnostjo snemanja svojega dokumentarca na prostem, v naravi. Slovenija je res edinstvena, polna čudovite narave, vrhunske kulinarike in vin, aktivnih doživetij in prijaznih ljudi na vsakem koraku, pravi. »Slovenija je pravi biser Evrope. Nagrado Emmy posvečam Slovencem, hvala, da ste mi dovolili raziskovati svojo dih jemajočo deželo. Za vsakim vogalom je pogled, vreden slike; nisem mogla odFoto: zasebni arhiv Za dokumentarni film o zeleni Slo- ložiti kamere. Komaj čakam, da se veniji, v katerega je vključen tudi vrnem, saj ima moj mož slovenske Ptuj, je Ashley Colburn prejela svo- korenine, zato mu moram pokazati jega tretjega emmyja. njegovo domovino. Posebna zah- vala gre Slovenski turistični organizaciji za njeno podporo pri ustvarjanju tega programa, saj opravlja neverjetno delo pri promociji svoje države. Ta nagrada mi je dala motivacijo, da še naprej potujem in raziskujem naš čudoviti svet,« je Ashley Colburn povedala po prejemu svojega tretjega emmyja za dokumentarec o Sloveniji, ki je del njene mednarodne potovalne serije Wonders, ki jo je doslej posnela na Hrvaškem, v Sloveniji, Latviji in Švici. Slovenijo predstavlja kot zeleno in varno destinacijo za petzvezdična doživetja. V letu 2021 je obiskala Ljubljano, Bled s sotesko Vintgar, Bohinj in zaledje, Ptuj, vinsko klet Puklavec, Maribor, Pot med krošnjami, Celje, Postojnsko jamo, Piran, dolino Soče in Kranjsko Goro. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, s koliko kilometri rovov je prepreden idrijski rudnik, drugi največji rudnik živega srebra na svetu (s 700 km), bo prejel Jože Sok (Sodinci, Velika Nedelja). Danes sprašujemo, katero obletnico letos praznuje Festival Ljubljana, katerega direktor in umetniški vodja je Darko Brlek, po rodu Hajdinčan. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 29. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero obletnico letos praznuje Festival Ljubljana? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.