PREDNJA K
LIST JUGO SLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PR E DIVJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU LETO I.	----------------- »---------------- ŠTEV.3.
\V Ljubljani, dne 15. marca 1925.
Gradivo za vadbo članov
Prosti prevod po „Telocviku“ br. Frante E r b e n a. Srbohrvatski prevod br. Šulceja, slovenski prevod br. dr. Kuščerja.
3.	cest: Skok n visinu s mjesta bez mostiča.
Osnova: Skokovi Strance.
Bijahu vremena, u kojima je zna-čilo kao nešto sasma posebnog, ako se kojiput videvalo u našim Sokola-nama izvođenje skokova odrazom s tla bez mostiča. Šta više: o t. zv. Skokovima za natjecanja nijeemo imali ni pojma. A danas? Danas priredujemo več i škole sa svrhom, da se naučimo skakati načinom svjetskih prvaka i da omogućimio daa'ovitim boriocima, kako bi i proštom tjelovježbom postigli čim bolje uspjele. Time — dakako — ni-jesmo napustili princip evestranog vježbanja, niti se otimljemo za rekor-dima. Mi tek nečemo, da sprečavamo raavitak sposobnosti u proetoj tje-lovježbi, kao što to nikada ni jesmo činili ni kod tjelovježbe na spravama. Zato treba da budu uvršteni u rastjo redu svake Sokolane uz skokove s mostiča — pri kojima treba naročitu pažnju posvetiti odličnosti skoka i stalnosti doskoka —- još i skokov i bez mostiča, sa svrhom, da ih učimo za natjecanja, i to na razne načine.
Danas opisujemo skok u visinu Strance s mjesta, kako se gojio u pe-trogradskoj časničkoj školi. Tim načinom postignuti su prekrasni rezultati, a prijašnje izvedbe znano su nadrna-šene. Poročnik Rajovski poetigao je ovim načinom visinu od 1.50 m. Skok je uvježbavan ovalto: Najprije su vjež-bači radili poskok na mjestu, i to tako, da su onu nogu, koja je bila udaljena od skoka, zanožili, a drugu prednožili. Iza toga izvodili su ietu gibanje pod uvjetom, da se ne napinje ona noga, koja je otraga, nego se
3- del: Skok v višino z mesta brez deske.
Osnova: Skoki vstran.
Bili so časi, ko je pomenilo nekaj cisto posebnega, če si videl kdaj v naših sokolskih telovadnicah izvesti skok z odrivom od tal brez deske; o takozvanih tekmovalnih skokih pa °elo nismo imeli niti pojma. A danes? Danes prirejamo celo že šole z namenom, da se naučimo skakati po načinu svetovnih prvakov in da omogočimo nadarjenejšim borcem, da bi tudi v prosti telovadbi dosegli čim boljše uspehe. S tem seveda nismo nikakor opustili načela vsestranske vadbe, niti se ne ženemo za rekordi. Samo nočemo zavirati razvoja sposobnosti v prosti telovadbi, kakor nismo tega nikdar delali pri telovadbi na orodju. Zato je potrebno, da uvrstimo v vadbene načrte vsake telovadnice traven skokov z desko — pri katerih moramo posvetiti posebno pozornost 'epoti skoka in trdnosti doskoka — tudi skoke brez deske z namenom, da jih vadimo za tekme, in to na razne načine.
Danes opisujemo skok v višino vstran z mesta, kakor se je gojil v petrograjski častniški šoli. Na ta način smo dosegli prekrasne rezultate in znatno nadkrilili Prejšnje izvedbe. Poročnik Rajovski je dosegel na ta način višino 1'50 m. Skok j se je vadil takole: Najprej so telovadci j delali poskok na mestu, in sicer tako, da so z ono nogo, ki je bila oddaljena j od skoka, zanožili, z drugo pa pred- j nožili. Potem so izvajali isti gib na ta . način, da se tista noga, ki ostaja zadaj, | ne napenja, temveč pušča popolnoma mrtva. Šele potem, ko so si telovadci
usvojili ta način gibanja, smo izvajali preskoke, pri katerih smo pazili na to, da zunanja noga ostane po odrivu čim dalje v poševnem položaju zadaj; kadar se notranja noga dvigne nad zapreko, zamahne nazaj, in v tem hipu se prenese druga noga z močnim zamahom čez zapreko. Doskok smo izvajali z obratom k latvi. Oddaljenost od latve se določa s tem, da dene telovadec roko v bok in se postavi k zapreki: njegov laket naj gre sedaj neznatno preko navpične ravnine zapreke. Stopala vzporedna, za svojo širino med seboj oddaljena.
II.	s k u p i n a.
Doskočna bradlja: Naupori iz proste vese: s kolebom, podmetno — vzpora: vzklopno, s kolebom — meti zanožno: preskok.
Miza na šir s prožno deško: Premeti.
Boks: Stik, preža, izmene preže naprej in nazaj.
1.	del: Doskočna bradlja.
Osnova: Naupori iz proste vese: s kolebom, podmetno — vzpora: vzklopno, s kolebom — meti zanožno: preskok.
Iz koleba z notranjim prijemom (nadprijemom):
1.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — vzklopna vzpora — zanožka v desno.
Pripomba. Iz iztegnjene vese z notranjim prijemom (nadprijemom) dobimo lcoleb najbolje na nastopni način: Telovadec naskoči v iztegnjeno veso s togim — iz početlca lahko tudi z zmerno upognjenim — trupom nekoliko naprej, da dobi neznaten pokoleb. V trenutku, ko doseže mrtvo točko predkoleba, se krepko ulekne in zamahne z nogama nazaj, takoj pa zopet upogne trup in dvigne noge v vznosno veso, iz katere si d& podmetni koleb. Najbolje bo, da se ta koleb izvaja na štetje. Na <rena» naskoči telovadec v veso in se giblje naprej (v predkoleb), na «dve» zamahne z nogama nazaj, na ctri» dvigne noge v vznosno veso. Zadnji dve dobi sta dvakrat krajši od
pušta potpunoma bez vlasti. Tek sada, kada vježbači osvojiše ovo gibanje, izvođeni su preskoči, kod kojih se pazilo na to, da vanjska noga po odrazu ostane čim dulje u kosom položaju prama nazad; a kada se unutarnja noga digne nad zapreku, zamahne nazad i u tome trenu se druga noga snažnim zamahom prenosi preko zapreke. Doskok je izvoden okretom k vrpci. Uda-ljenost od vrpce ustanovljuje se time, da se vježbač podboči i postavi tako, da mu lakat neznatno prelazi okomitu ravninu zapreke. Stopala istosmjemo i udaljena za njihovu širinu od sebe.
II.	skupina.
Doskočne ruče: Upori visom prostim: zamahom, podmetno — izmjena potpora: sklopkom, zamahom — metanja zanožna: preskok.
Stol u šir sa pružnim mostičem: Premeti.
Šakanje: Sraz, sprem8, izmjena spretna na pred i nazad.
1.	čest: Doskočilo ruče.
Osnova: Upori visom prostim: zamahom, podmetno — izmjena potpora: sklopkom, zamahom — metanja zanožna: preskok.
Iz zamaha nutarnjim hvatom (nat-hvatom):
1.	U zanjihu upor u pot por o zalak-ticama — sklopka — zanoška desno.
O paska. Iz viška nutarnjim hva-tom (nathvatom) poslužit čemo se naj-boljim načinom zamaha ovako: Vježbač naskoči u visak sa ukočenim trupom
— ispočetka makar i mirno izbočenim
— poneslo napred, da zadobije neznatni zamah. U trenu, kako je pri-spio u mrtvu točku, brzo uvine križa i zamahne nogama nazad, no odmah ponovno izboči trup i digne noge u višale okomiti, iz kojega uzimlje podmetni zamah. Najbolje če biti da se taj zamah izvodi na brojanje. Na «jedan» naskoči vježbač u visak i giblje se napred (u prednjih), na «dva» zamahne nogama nazad, na «tri» digne noge u visak okomiti. Posljednje dvije dobe su dvaput krače od prve. Ruke su napete ltroz či-
• 8 Sprem = borilafiki stav.
prve. Roki sta ves čas napeti. Prijem polni, nikakor ne viličasti. — Ako se telovadcu posreči pravilen koleb, potem odleti v oporo na lehteh z ulek-njenim križem; v nasprotnem primeru bo znatno okrepil koleb z neznatnim upognjenjem trupa in z neposredno na to sledečim ponovnim uleknjenjem križa.
2. Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — s predkolebom vzpora — zanožka v levo.
3. Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — vzklopna vzpora — pod-metno v veso — seskok po zakolebu.
Pripomba. Tudi če tekmovalec z gotovostjo izvaja spad nazaj v vznosno veso na nizki bradlji, vendar se te vaje Pri prvem izvajanju nekoliko boji. Zato bo umestno, da se po vzltlopni vzpori koleb zadrži in izvaja podmetni koleb najprej iz mirne vzpore. Svetujemo^ naj telovadci rok ne upogibajo in naj Padajo z zadnjim delom telesa naravnost dol, s čimer se obvarujejo pred prevratom nazaj. Prednjak mora biti Pripravljen, da pri nepravilni izvedbi zadrži telovadca z eno roko za hrbet, 2 drugo za spodnji del stegen. Iz vznos-ne vese sunemo z nogama poševno naprej gor in postopno ulekujemo križ, s čimer dosežemo potrebni koleb v vesi.
4.	Z zakolebom naupor v oporo na
lehteh — vzklopna vzpora — podmetno
naupor z zakolebom v oporo na lehteh
— vzpora s predkolebom — zanožka v
desno.
Pripomba. Če so telovadci ne-
koliko spretnejši, delamo podmet za sledeči naupor z zmerno upognjenim
tavo vrijeme izvodenja; hvat: puni, ni-pošto vilični. — Pode li vježbaču za rukom valjana udezba zamaha, odle-tjeti če u potpor o zalakticama sa uvi-tim križima; u protivnom slučaju zamah če znatno ojačati neznatnim iz-bočenjem trupa i sa neposredno iza toga slijedečim ponovnim uvinučem križa.
2. U zanjihu upor u potpor o zalakticama — u prednjihu u potpor napetim rukama9 — zanoška lijevo.
3. U zanjihu upor u potpor o zalakticama — sklopka — podmetno u višale — saskok u zanjihu.
O paska Ma da stanoviti vježbač izvodi sa sigurnošču spad nazad iz po(-pora u visak okomiti na niškim ruča-ma, to ga ipak ova vježba ponešto zastrašuje pri prvom izvodenju na visokim ručama. Zato 6e biti umjesno, da se poslije sklopke zamah zaustavi i sada neka se izvede podmetni zamah najprije iz mirnog pot,por a. Savjetujmo vježbače, da ne sagiblju ruke i da stražnjom česti tijela padaju izravno dolje, čime če se ukloniti nepoželjnom prekopitu nazad. Prednjak mora biti spreman, da u slučaju nepravilnog izvodenja zadrži vježbača jednom rukom na ledima, a drugom na donjoj česti stegna. Iz viška okomitog sunemo nogama koso napred gore i po-stepeno uvijamo križa, čime čemo po-stiči odgovarajuči zamah u višku.
4. U zanjihu upor u potpor o zalakticama — sklopka — podmetno upor u zanjihu u potpor o zalakticama — u prednjihu u podpor nap. r.10 — zanoška desno.
Opaska. Vježbači koji su vitkiji, izvode podmet za upor sa mirno izbočenim trupom. Ovaj način daje im da-
“ Gdjc se kaže samo potpor, razumi-jevaj uvijek, da je to potpor napetim rukama. — Iznimno so kaže napetim rukama tamo, gdjc slijede dva ili više pot-pora uzastopce.
(Uvadjam ovaj način pisanja, da odstranimo nekonsekvontnost, koja se vuće, od kada postoji Sokolstvo u nas. U protivnom slučaju morali bismo na konju podjedno pisati u potporu napetim ruka-m a). — Op. pr.
10 Nap. r. = kratice za: napetim rukama.
trupom; ta način nam da mnogo večji koleb, kakor ga je mogoče dobiti s spadom do globoke vznosne vese.
5.	Z zakolebom v oporo na lehteh — s predkolebom vzpora — zakoleb, podmetno naupor z zakolebom v oporo na lehteh — vzpora vzklopno — za-nožka v levo.
2.	del: Miza na Sir s prožno desko.
Osnova: Premeti iz zaleta s sonož-nim odrivom:
1. Oprijem na sprednji rob — premet sklecno.
2. Oprijem na sprednji rob — pre-z napetimi rokami.
Pripomba. Opozarjamo na pogosti pogrešek pri premetu: Telovadci spuščajo glavo na prsa, namesto da bi jo čim najbolj za -klanjaii. To ima za posledico, da se ne zavedajo, kam se vržejo, in če ne bi bilo varovanja, bi se jim po-gostoma pripetile nezgode. Zato je treba, da prednjak pazi na držanje glave. Glava se spušča šele, kadar smo dospeli do stoje na rokah in iz nje nadaljujemo premet. To cmanipula-cijo» z glavo pa prepuščajmo izvežba-nim telovadcem; tukaj se pa zadovoljujemo z lepo izvedbo premeta ob napetih nogah in stopalih in ves čas dvignjeno glavo. — Nadaljnji in tako rekoč občni nedostatek je, da celo dobri telovadci ne delajo premeta samostojno. Pa tudi pri onih, ki ga izvajajo samostojno, končava vaja redkokdaj s sigurnim doskokom. Tukaj je pogrešek v tem, da nudimo varovanja več nego je umestno. Naravno: pri onih telovadcih, ki premeta še ne izvajajo sigurno, je potrebno, da nudita varovanje dva telovadca. Čim smo pa gotovi, da je telovadec v stanu izvesti premet samostojno, bomo zahtevali, da ga izvede brez varovanja. Tu moramo pripomniti, da se je treba za siguren doskok pošteno odriniti od mize z rokama v trenutku, ko je telo doseglo stojo in gre odtod navzdol. Odriv z rokama je nemogoč, ako drže telovadca prednjaki za roke; ti ga celo — kakor to pogostoma vidimo — iz stoje naravnost nesejo na
I leko jači zamah, nego li onaj sa amidom u duboki višale okomiti.
5.	U zanjihu upor u potpor o za-lakticama — u prednjihu u potpor nap. r.	—	zanjih,	podmetno upor	u
zanjihu	u	potpor	o zalakticama	—
sklopka	—	zanoška	lijevo.
2.	čest: Stol	n šir sa	i ružniiu mostičem.
Osnova: Premeti.
Iz zaleta odrazom sunoške:
1. Dohvat na udaljeniju trečinu, premet sklekom.
2. Dohvat na udaljeniju trečinu, premet napetim rukama.
0 paska. Upozoravamo na čestu pogrješku pri premetu:	vježbači
spuštaju g 1 a v u, umjesto da je što više za klan ja ju. To donosi posljedicu, da si nijesu svijesni, kuda se sunovračuju, pa da ne imadu za-štitu, često bi se ozlijedivali. Zato treba prednjak, da pazi na držanje glave. Glava se spušta, kada smo prispjeli do stoja o ruku, iz kojega ee onda premečemo dalje. No ovu manipulaciju ' si» glavom prepusta jmo napredni jim vježbačima; ovdje se pak zadovoljava-vajmo sa lijepom provedbom premeta sa napetim nogama i stopal ima i sa glavom podjednako uzdignutom. — Daljnji i tako reči sveopči nedostatak je, da vježbači, pa i napredniji, ne mogu izvesti premah samostalno. Pa i kod onih, koji ga izvode samostalno, rijetko kada svršava vježba sa stalnim doskokom. Ovdje jo pogrješka: !.?u-višno davanje zaštite. Naravno, da kod onih vježbača, koji premet još ne izvode sigurno, treba da im pripaze dvojica vježbača. No čim smo sigurni, da je vježbač kadar izvesti premah samostalno, zahtijevati čemo proved-bu bez zašite. Ovdje nam je spome-nuti, da se za siguran doskok treba čestito odraziti rokama od stola u tronu, kada je tijelo prispjelo do stoja, pa odovud ide prema dol je. Odraz rukama je nemoguč, ako vježbača drže prednjači za ruke, koji ga pače — kako često vidjevamo — iz stoja izrav-no prenose na tlo. Razumije se, dajpri
11 Sklck = potpor skučenim rukama (daklfi premet skufienim rukama).
tla. Razume se, da morajo pri izvedbi premeta brez pomoči varovatelji naj-pazljiveje zasledovati gibe telovadca — ako opazijo, da se ni z rokama dobro odgnal, morajo takoj poseči vmes Ugrabijo ga za roke, podstavijo svoje roke pod njegov hrbet in sl.). — Po tem, kar smo tu navedli, je jasno, da dve vaji popolnoma zadoščata za določeni čas z ozirom na zahtevo po čisti in samostojni izvedbi. Takoj, ko večina telovadcev v vrsti z uspehom dela premet in razen tega brez pomoči, Pristopimo k dviganju mize na vedno večje viSine.
3.	del: Boks.
Osnova: Stik, preža, izmena preže naprej jn nazaj.
Pouk v boksu dajemo od temelja. Ko smo napravili primeren razstop — odvisen od prostora, ki nam je na razpolago, začnemo z razlago stika.
Stik izvajamo iz spetne stoje s pri-ročenjem z odprtimi dlanmi. Iz te izvedemo četrt obrata v desno na peti desne noge s pomočjo prstov leve; lehti silno napnemo, pesti pa krepko stisnemo in zasukamo z mezinci k telesu. Pri tej priliki opozarjamo na to, da mnogi telovadci stavljajo pri stisnjenju pesti palec z zunanje strani Preko kazalca — to je napačno! Pravilno je, da palec položimo s sprednje strani čez kazalec celo na sredinec — s tem dobi pest sposobnost za učinkovit udarec. Prednjaki naj vpoštevajo to navodilo in naj pazijo na pravilno stisnjene pesti. V stiku z levo nogo naprej smeri levo stopalo naravnost naprej, desno pa vstran, eno tvori z drugim pravi kot. Trup je obrnjen pol-desno, obraz pa v isto smer, kakor pri spetni stoji. Iz stika se vračamo v spetno stojo na povelje: «Povrat, s f'6-lom!»
Preža. Iz stika z levo prehajamo v prežo z levo naprej s tem, da postavimo levo nogo z mirnim topotom 50cm naravnost naprej tako, da sta peti v eni črti. Istočasno se spustimo v počep tako, da je golen leve noge navpična k tlom. koleno desne noge pa navpično
izvodenju premeta bez zaštite mora ju zaštitnici najpomnije da prate kret-nju vježbača, pa ako opaže, da, se ru-kama nije dobro odrazio, treba da odmah stupe u djelatnost (ulivate ga za ruke i podmetnu mu svoje ruke iza lediju i sl.) — Po ovdje navede-nom jasno je, da su ove dvije vježbe potpunoma dostatne za odredeno vri-jeme vježbanja 'obzirom na zahtjev čiste i samoetalne izvedbe. Odmah.. kako vježbači — njih večina u odje-lenju — sa uspjehom izvode premah, a usto i bez pripomoči, pristupamo podizanju stola u veče i veče višine.
3.	čest: šakanje.
Osnova: Sraz, sprem, izmjena spre-ma napred i nazad.
Poduku u Sakanju dajemo od temelja. Nakon što smo uredili odgova-rajuči razmak, koji zavisi o prostoru, kojim razpolažemo, počnemo sa podukom sraza.
(Sraz izvodimo iz stoja spetnog sa priručenjem otvorenih pesnica. Odovud izvedemo četvrt okreta desno na peti desne uoge pomoču prstiju lijeve; ruke silno napnemo a pesnice stisnemo i okrenemo jih sa mezimcima ka tijelu. Kod ove zgode upozoravamo, da mnogi vježbači, kada stisnu pesnice, stavlja-ju palač s vanjske strane preko kaži-prsta, a to je pogrjeSno. Pravilno je, kada palač prilože s prednje Strane preko kažipreta sve do srednjeg prsta, to j. preko istog. Time i sama pesnica — gledom na udarac — dolazi do pra-vog izražaja. Prednjači treba da uvaže ovu uputu i da traže pravilan stiskaj pesnica. U srazu lijevom nogom napred smjera lijevo stopalo ravno napred, desno strance, a oba su - jedno sprani drugoga — okomito. Trup je napola nadesno, 110 obličje u ietome smjeru, u kojem je bilo u stoju spet-nom. Iz sraz;i u stoj spetni vračamo se na zapovijed: cPovrat — če - lom!»
Sprem. Iz sraza lijevom prelazi-mo na sprem lijevom napred tim načinom, da postavimo lijevo nogu sa mirnim topotom 50 cm ravno napred tako, da su pete u jednoj črti. Istodobno spustimo se u počučanj tako, da je goli jen lijeve noge okomito
uad prsti te noge. Levo roko dvignemo, zmerno upognjeno, točno pred brado in v njeno višino, njen palec je zgoraj. Pest desne roke se položi s palcem k levi strani prsi. S tem je določen celotni položaj desne roke, ki počiva ob telesu. Telovadci grešijo baš v tem, da držijo to roko od telesa. Prsa so s celo svojo širino obrnjena naprej. Pripomniti moramo tudi to, da zavzamejo roke svoj položaj z bliskovito brzino šele istočasno z nogo, ki prehaja v prežo, in nikakor ne prej. Začetnike je treba vestno učiti prežo na obe strani, in sicer ali iz stika na povelje: «P r e ž a z levo (desno) naprej — zdaj!» ali pa iz spetne stoje na povelje: «P r e ž a z levi/ (desno) naprej — ena! dvo!» V4 stik se vračamo na povelje: «Stik zdajb po najKrajši poti. Tudi v spetno stojo preidemo po najkrajši poti na povelje: «Spetna stoja — zdajb z obratom na prstih zadnje noge.
Izmeno preže izvajamo lahko naprej ali nazaj. Na povelje: «Iz-menjati prežo naprej — zdaj!> se obrnemo na prstih sprednje noge in postavimo drugo nogo točno 50 cm pred njeno peto. Šele tedaj, ko smo z nogama že dovršili prežo, izmenjata tudi roki svoj položaj na ta način, da se pest tiste roke, ki krije prsi, prenese tesno in točno čez pest druge roke. Za izmeno preže nazaj velja povelje: clzmenjati prežo nazaj — zdaj!> Analogno velja tu vse, kar smo zgoraj rekli o izmeni preže naprej. Ako želimo večkrat izmenjati prežo v isti smeri, kar najtopleje priporočamo, potem zadošča kot drugo (oziroma vsako nadaljnje) povelje: «Zdaj!» Pogreški, ki jih srečavamo najčešče, so nastopni: Telovadci se obračajo na peti namesto na prstih; že pri prvi izmeni preže obračajo trup v prečni položaj; menjavajo prežo z rokama tekom cele izvedbe — to učinkuje posebno grdo. Tem in drugim napakam, ki jih opazi tekom vežbanja, se mora upreti prednjak z vso odločnostjo. V nasprotnem primeru, če preidejo te napake telovadcem že v navado, jih bo prav težko iztrebiti.
spram tla, a koljeno desne točno nad prstima stopala desne noge. Lijeva ruka, mirno sagnuta, digne se točno pred bradu i u njenoj višini, a palm' joj smjera gore. Pesnica desne ruke priloži se palcom k Ujevoj strani pr-siju. Time je odreden položaj cijele ruke, koja počiva na tijelu. Vježbači griješe upravo u lome, da ruku drže od ti jela. Pnsa su okrenuta cijelom širinom napred. Valja nam spomenuti, da ruke zaiuzmu svoj položaj strjelo-vitom brzinom i tek istodobno s 110-gom koja prelazi na sprem, a nipošto prije. Početnilce treba savjesno učili sprem na obje strane, i to ili iz straža na zapovijed:	«S prem H j e v o m
(d e snom) napred — sad!» ili iz stoja spetnog na dvije dobe na zapovijed : cSprem 1 i j e v o m (d o s -no m) napred — jedan, (I vab 4 U sraz vračamo se na, zapovijed: «S r a z — sad!» najkračim putem. U stoj spet-ni prelazimo takoder najkračim putem na jednu dobu zapovijedu:	«Stoj
s pet hi, — sad!/> sa okretom na prstima otraga se nalazeče noge.
I z m j e n u sprem a možemo izvesti napred ili nazad. Na zapovijed: «Izmjenit sipr e m napred — sad!» okrenemo se na prstima spri-jeda stoječe noge i postavimo drugu nogu točno 50 cm pred njenu petu. Stoprv onda, kada nogama svršismo sprem, izmjene i ruke svoj položaj tako, da se pesnica ruke, koja pokriva prsa, prenese točno i tijesno preko pesnice druge ruke. Za izmjenu spre-ma nazad je slijedeča zapovijed: d-z -m j eni t sprem nazad — sad!» Slično vri jedi i ovdje sve, što je rečeno o izmjeni sprema napred. Želimo li iz-mijeniti sprem višeput u istome srnje-ru, što najtoplije preporučamo, onda je druga (kao i svaka daljnja) zapovijed dostatna: «Sadl> Pogrješke, s kojima se najčešče susrečemo, jesu eljedeče: Vježbači okreču se na peti, umjesto na prstima; več kod prve izmjene sprema okreču trup u po-prečki položaj; mijenjaju sprem ruka-ma tečajem cijelog izvodenja, a to na-ročito nelijepo djeluje. Ovim i inim po-grješkama, koje prednjak opaža1 tečajem vježbanja, treba da se odupre svom energijom. U protivnom slučaju.
III.	skupina.
Doskočni drog: Prosta vesa: iztegnjena vesa, zgiba, vznosna vesa, vesa v podkolenju, vesa za narte; mešana vesa: obesa v podkolenju, za narte; izmene vese s pritezanjem, s prevlekom, s spuščanjem.
Koza vzdolž: Raznožni meti naprej: vsed, sesed, preskok.
Skupinske raznoterosti: Poskoki eno-nožno v spojenem zastopu in krogu.
1.	del: Doskočni drog.
Osnova: Prosta vesa: iztegnjena vesa, zgiba, vznosna vesa, vesa v podkolenju, vesa za narte; mešana vesa: obesa v Podkolenju, za narte; izmene vese s Pritezanjem, s prevlekom, s spuščanjem.
Iz naskoka:
1.	(Iztegnjena) vesa7 spredaj z nad-prijemom — polagoma v zgibo — vznosna vesa skrčeno obenožno — polagoma prevlek v vznosno veso zadaj
— polagoma v veso zadaj — seskok.
Pripomba. Kjer ni posebej omenjen tempo izvedbe, tam se prehod izvaja hitro. Iz z g i b e prehajamo tedaj v vznosno veso skrčeno obenožno v enem trenutku.
‘2. Vesa spredaj z nadprijemom polagoma v zgibo — vznosna vesa skrčeno obenožno — polagoma prevlek v vznosno veso zadaj — obesa v pod-kolenjih znotraj — vesa v podkolenjih, vzročiti — obesa v podkolenjih znotraj s podprijemom — polagoma prevlek v vznosno veso spredaj — polagoma v veso — seskok.
Pripomba. Pri izvajanju vese v podkolenjih primemo bojazljivega telovadca za golen.
3. Vesa spredaj z ozkim nadprijemom
— polagoma v zgibo — vznosna vesa raznožno — obesa za narte raznožno vesa za narte raznožno, vzročiti obesa za narte raznožno, ozki prijem
— polagoma v veso spredaj raznožno
— snožiti, seskok.
4. Vesa spredaj s podprijemom — polagoma v zgibo — vznosna vesa
7 «Vesa» brez dodatka pomeni vedno iztegnjeno veso. Op. slov. prelag.
predu li te pogrješke u naviku vjež-bača, teško če ih biti iskorijeniti.
III.	skupina.
Doskočna preča: Vis prosti: visak, zgib, visak okomiti, vis u potkoljenu, vis u stopalima; vis mješoviti: zavjes u potkoljenu, u stopalima; izmjene visa pritezanjem, spuštanjem, pro-vlakom.
Kozlić uz duž: Metanja raanožna napred: zasjed, sasjed, preskok.
Raznolikosti skupinske:	Poskoči
jednonoške u spojenem zastupu i krugu.
i.	čest: Doskočna preča.
Osnova: Vis prosti: visak, zgib, visak okomiti, vis u podkoljenu, vis mješoviti: zavjes u podkoljenu, u stopalima; izmjene visa pritezanjem, spuštanjem, provlakom.
Iz naskoka:
1. Visak prednji nathvaitom — po-lagano u zgib — visak okomiti sku-čeno objen oške — polaga ik> provlak u visak okomiti stražnji — polagano u visak stražnji — saskok.
O pa e k a. Gdje se ne spominje tempo izvodenja,, tamo se prelaz izvodi brao. Dakle iz zgiba prelezimo u visak okomiti s k učen o ob jen oš k.e u jednom hipu.
2. Višale prednji natlivatom —.polagano u zgib — visak okomiti sku-čeno objenoške — polagano provlak u visak okomiti stražnji — zavjes u pot-koljenima unutra —- vis u potkolje-nima, nadručiti — zavjes u potkolje-nima unutra pothvatom — polagano provlak u visak okomiti prednji — polagano u visak — saskok.
O paska. Kod izvodenja visa u potkoljenima uhvatit čemo bojažljivog' vježbača za golijen.
3. Visak prednji nathvatom, ruke blizu — polagano u zgib — visak okomiti raznožni — zavjes stopalima, raznožni — vis stopalima, raznožni, nadručiti — zavjes stopalima raznožni, ruke blizu —■ polagano u visak predn ji raznožni — snožiti, saskok.
4. Visak prednji pothvatom — polagano u zgib — visak okomiti sknčeno
Vježbe čita-vim tijelom (5 min.)	Vježbe u ravnoteži	Izmjena sti ja s poskokom	Žive sprave: visovi stoječi	Otpori	Vježbe u ravnoteži	Navlake 1	
Vježbe s nogama i rukama (10 min.)	Dugi konopac: preskaki vanje	Cunjevi: veliki i srednji čelni zamaši i krugovi (i sa */, okr.)	Konj иг duž: metanja pred-nožna — odnožna	Palice: vodoravni i kosi položaji	Skok u visinu: proskok	Okomita Ijestva: stupanje, pomicanje
1 Jednostavne j vježbe (5 min )	Palice	Vježbe nogu u ležanju	Duga palica	Vježbe trupa u stojevima napetim no- \ gama	Otpori: navlake i natlake	Preskok preko brvna
Potpor (10 min.)’	Ruče: potpori izmiene, sjed, okreti, metanja	Stol u šir: metanja zanožna (premeti) 1	Dvopreča: metanja u visu i potporu	Ruče: metanja sa okretima	Konj u šir: metanja odnožna 1 — odbočna	Brvno: potpori ležeči — nastupi
Skok - trč. (5 min )	Skok u trčanju	Korak prikepični	igra trčanjem	Poskočni — polkin korak	Dugi konopac: podtrcanje	Valčikov koiak
Visovi (10 min.)	Karike: izmjena | visa stoječeg — j ležečeg - kru-ženje	Kose Ijestve: stupanje po do-njoj strani — pomicanje u višku	Kolotrk: kolovanje bez okreta i sa okretima	Karike: izmjena visa sa zamahom	Doskočna preča: vis — okreti — pjmicanje sa okretima	Dvovisinske ruče: metanje u visu — sjed
Skupne (15 min.)	Redovne: zbor u dvored — ’/i okreta na mjestu - hod — trčanje u dvostupima — slog u dvored	Proste: gibanja ruku napetih, sagibanjem i pružanjem — stojevi nožni, počučnjevi	Palice: vodoravni položaji u čelnoj ravnini — stojevi kročni, gibanja trupa, ‘/i okret na mjestu u hodu	Redovne: */i okret na mjestu i u hodu — trčanje	Proste: gibanja skuči-vanjem i suvaniem — stojevi napetim i skučenim nogama	Cunjevi: veliki i srednji čelni zamaši i krugovi - gibanja nogu — takodjer sa Skokovima
	-	(M	CO		iO	C©
co £ ♦JO-' o 'Z a .2 S s >v	Živi uteži	Izmjena stoja sa poskocima - okretima	Vježbe u ravnoteži	Vježbe sjedenjem I na brvnu	Navlake — natlake	Uteži
Vježbe s nogama | i rukama (10 min.) j	Kozlič: metanja : skučeno	Igra loptom	Dugi konopac: dotrčanje — preskok — otrčanje	Brvno: hodanja — vježbe ravnoteža	Ples: mazurkin korak u sastavima	Konj u šir: sa pružnim mostičem
Jednostavne I vježbe (5 min.)	Palice: vježbe | u hodu	Vježbe nogu u ležanju	Duga palica	Nakloni uz pripomoč 1	Palice	Otpori: trupom — nogama
Potpor (10 min.)	Dvopreča: metanja u visu — saskok podmetno — premetno	Stol uz duž: metanja pred-nožna	Karike: potpor stoječi — ležeči	; Ruče: metanja i na početku — koncu 1	Konj u šir: metanja odnožna — prednozna	Dvovisinske ruče: vis — potpor — sjed — metanja
Skok - tre. (5 min.)	Skok u trčanju	Zavoji u dvojicama . 1	V alčkov korak sa 1 okretima 1	Igra trčanjem	Dugi konopac: dotrčanje — pre»ka-kivanje — otrčanje	I Mazurkin korak
Visovi (10 min.) j	Karike: visi izmjena visa u j Ijuljanju 		Vodoravna Ijestva: pomi-canje Strance — njihanjem	Kolotrk: kolo-vanje u dvoje — zvon	Preča: vis stoječi — zavjes (upor | iz zavjesa — metanja)	Penjalo —motka: penjanje — po-micanje	Karike: vis — potpor stoječi (upor iz visa stoječeg)
Skupne (15 min.)		 "■ "T Redovne: zavoji i protuhod u dvo-, četvero- i osmerostupu j I	Proste: s mjesta	Palice: vodoravni i kosi položaji — gibanja nap. nogama — stojivi skučenimi nogama	| Redovne: poluokreti u dvojicama, po okreta iz i dvoreda u četverostup	Proste: gibanja ruku u lukovima i krugovima — nožni i izkoračni stavovi — nakloni	Cunjevi: veliki zamaši, takodjer sa prevračanjem čunjeva na ruke
	O	00	05	O	r-»	(M rH
skrčeno obenožno — obesa za narte znotraj, noge napete — vesa za narte, vzročiti — obesa za narte znotraj z nadprijeinom — polagoma v veso spredaj — seskok.
Pripomba. Pri vesah za narte ne držimo samo telovadcev za boke, temveč jim z eno roko tudi pomagamo pri dviganju trupa.
5. Vesa spredaj z nadprijemom — polagoma v zgibo — prevlek z desno, odnožiti z levo in obesa z desnim pod-kolenjem znotraj, z levim nartom zunaj — vesa v desnem podkolenju in levem nartu, vzročiti — obesa v desnem podkolenju znotraj in levem nartu zunaj — prevlek z levo v vznosno veso zadaj obenožno — polagoma v veso zadaj — seskok.
6. Na drugo stran.
2.	del: Koza vzdolž.
Osnova:	Raznožni meti naprej:
vsed, sesed, preskok.
I.	Iz sloje na deski vsed raznožno naprej — sesed naprej.
Pripomba. Vsed izvedi s precepom, križ uleknjen. Na te pogoje, posebno na prvi («s precepoma), malokdo pazi. «S precepoma pomeni, da se nad orodjem držimo s pomočjo mišic stegen. Velika večina telovadcev sedi kakor na živem konju.
2. Iz zaleta s sonožnim odrivom: vsed raznožno naprej, vzročiti — z oprijemom pred sebe seRed raznožno naprej.
3. Iz zaleta 's sonožnim odrivom raznožka.
Pripomba. Prehitro dviganje koze ni priporočljivo. To je na mestu, kadar večina telovadcev vrste skače ob napetih nogah in pravilno doska-kuje. Alto nas izvedba pri večini telovadcev ne zadovoljuje, bo najbolje, ako preskok nekolikokrat ponavljamo in pri tem opozarjamo na nedostatke ter podžigamo težnjo po lepši izvedbi.
3.	del: Raznoterosti.
Osnova: Poskoki enonožno v spojenem zastopu in krogu.
I.
Telovadci stoje v zastopu v medsebojni oddaljenosti kratkega koraka.
objenoške — zavjes stopalima unutra nathvatom — polagano u višale prednji — saskok.
O p a s k a. Pri visovima »topa 1 i m a ne držimo vježbače samo u bokovima, nego jim jednom rukom pomažemo kod povratnog dizanja trupa.
5. Visak prednji nathvatom — polagano u zgib — provlak desnom, odnožiti lijevom i zavjes u desnom pol-koljenu unutra i lijevim stopalom izvana — vis desnim potkoljenom i lijevim stopalom, nadručiti — zavjes u desnom potkoljenu unutra i lijevim stopalom izvana — provlak lijevom u visak olcomiti stražnji objenoške — polagano u visak etražaji — saskok.
6. Obrnuto.
2.	čest:Kozlie u* duž.
Osnova: Metanja raznožna napred: zasjed, sasjed, preskok.
1. Iz stoja na mostiču zasjed raznožni napred — sasjed napred.
O p a s k a : Zasjed izvedi p r o c j e -p o m, križa uvita. Na ove uvjete, na-ročito na prvi (proejepom), malo tko pazi. Proejepom znači, da se nad spra-vom držimo mišičima stegnil. Velika večina vježbača sjedi kao na živome konju.
2. Iz zaleta odrazom sunoške zasjed raznožni napred, odručiti — dohvatom pred sebe sasjed raznožni napred.
3. Iz zaleta odrazom sunoške raz-noška.
Opaska. Suviše naglo dizanje ko-zliča ni je uputno. To može da bude, kada večina vježbača u odjelenju skače napetim nogama i ako čestito doska-kuje. Ne zadovoljava li nas izvođenje večine njih u odjelenju, biti če bolje, da preskok opetujemo nekolikoput uz isticanje nedostataka i poticanje na težnju za ljepšom izvedbom.
3.	čest: Raznolikosti.
Osnova: Poskoči jednonoške u epo-jenom zastupu i krugu.
I.
Vježbači su u zastupu na udaljenost kratkog koraka. Stražnji položi pred-
Zadaj stoječi položi sprednjemu svojo roko na istoimensko ramo (desno i'oko na desno ramo), z drugo roko Pa se prime ža prste istoimenske noge (z levo roko za prste levega stopala), ki jo skrči zmerno pred-nozno. V tej postavi se vadijo:
1- poskoki naprej;
2.	poskoki nazaj;
3- poskoki v levo;
4.	poskoki v desno.
Priporočamo, da se vedno predelata eden ali dva načina poskokov •nenoma z desno in levo nogo, na kar odredimo navadni pohod, pri katerem zahtevamo globoko dihanje. To so Precej naporne vaje. Po kratkem pohodu, med katerim so se telovadci dovolj umirili, nadaljujemo z vežba-njem nadaljnjih načinov. — Prva dva načina poskokov, t. j. naprej in nazaj, vadimo tudi v spojenem krogu.
II.
Telovadce postavimo enako kakor Pri vajah pod I., vendar s to razliko, da zadaj stoječi telovadec zgrabi prste stopala sprednjega, ki nogo skrči za-nožno. V tako spojenem zastopu vadimo na primerno povelje:
1. poskoke naprej;
2. poskoke nazaj;
t	3. poskoke v levo;
4.	poskoke v desno.
Tudi tukaj lahko vadimo prva dva načina, t. j. poskoke naprej in nazaj, v spojenem krogu.
III.
Telovadci postavljeni kakor prej, toda sprednji primejo za noge zadnjih, ki jih ti dvignejo v prednoženje.
V tako spojenem zastopu vadimo na primerno povelje:
1. poskoke naprej;
2. poskoke nazaj;
3. poskoke v levo;
4. poskoke v desno.
Prva dva načina lahko vadimo tudi v spojenem krogu.
Pri raznoterostih in igrah ne ovirajmo veselja in dovoljujmo neko mero svobode, vendar ne smemo dovoliti, da bi radi eventuelnih pretiranosti v tem vaja ali igra trpela. Zato
njemu svoju ruku na njegovo istoimeno rame (desnu ruku na desno rame), a drugom rukom uhvati se za prste stopala istoimene noge (lijevom rukom za prste lijevog stopala), koju skuči mirno prednožno. U torne postavu vježbaju se:
1. poskoči napred;
2. poskoči nazad;
3. poskoči lijevo;
4. poskoči desno.
Preporučamo, da se uvijek provjež-baju jedan ili dva načina poskoka iz-mjenice desnom i lijevom nogom, na što čemo odrediti obično hodanje, pri kojem zahtijevajmo duboko disanje. Vježbe su to dosta naporne. Po krat-kom hodanju, kojim se vježbači do-statno umiriše, nastavljamo vježbanjem daljnih načina. — Prva dva načina poskoka, t. j. n a p r e d i nazad, vjež-bamo takoder u spojenom krugu.
II.
Postava vježbnča ista, kao kod vježbi pod I., no s razlikom, da stražnji vjež-bač uhvati prste stopala prednjega vježbača, koji če jih skučiti zanožno. U tako spojenom zastupu vježbamo uz odgovarajuču zapovijed:
1. poskoke napred;
2. poskoke nazad;
3. poskoke lijevo;
4. poskoke desno.
Ovdje također možemo vježbati prva dva načina, t. j. poskoke napred i nazad u spojenom krugu.
III.
Postava vježbača kao pri prethod-nim vježbama, no prednji uhvate nogu stražnjih, koji je prednože. U ovako spojenom zastupu vježbamo uz odgovara juču zapovijed:
1. poskoke napred;
2. poskoke nazad;
3. poskoke lijevo;
4. poskoke desno.
Prva dva načina možemo također vježbati u spojenom krugu.
Pri raznolikostima i igrama ne spre-čavajmo veselja i dozvoljavajmo stano-vitu slobodu, no ne smijemo dozvolja-vati, da radi toga vježba ili igra uslijed eventuelne pretjeranosti trpi. Zato i
pri zgornjih vajah ne dovoljujmo pre- j kiniti zastop ali krog, kar bi si posamezni telovadci gotovo takoj dovolili, ako bi se to ne preprečilo takoj od začetka.
IV.
Doskočili krogi v miru:	Prosta
vesa: iztegnjena vesa, zgiba, vznosna vesa; izmene vese s pritezanjem in spuščanjem.
Gred: Mešana opora: stojna vzpo-ra, ležna vzpora, ležni sklek; izmene •« korakom, skokom, obratom.
Dolga kolebnica: Podtekanje.
1. del: Doskočili krogi v miru.
Osnova:	Prosta vesa:	iztegnjena
vesa, zgiba, vznosna vesa; izmene vese	s pritezanjem	in	spuščanjem.
Z naskokom:
1.	Zgiba	spredaj	—	polagoma	v
veso spredaj — seskok.
2.	Vesa	spredaj	—	polagoma	v
zgibo spredaj — polagoma v veso spredaj — seskok.
3.	Vesa	spredaj	—	polagoma	v
zgibo spredaj — vznosna vesa zadaj
— polagoma v vznosno veso spredaj
— polagoma v veso — seskok.
Pripomba. Iz z g i b e v vznosno veso zadaj prehajamo hitro.
— Pri začetnikih je treba najpazljiveje gledati na obliko prvin in na točno izvajanje. Zato bo najbolje, da vsako vajo najprej čim boljše in lepše pokažemo in zaključimo s sigurnim, lepim doskokom. Potem pa je treba popravljati stvarno in čim krajše. Pazimo na to, da obrnemo pozornost cele vrste na vajo, ki se dela. Vsaka od grajanih napak mora biti jasna vsem telovadcem, ne pa samo tistemu, ki ravno vadi. Samo na ta način moremo doseči, da prihodnji telovadec ne bo delal zopet ravnokar grajanih napak. Z vadbo se ni treba žuriti, ker ni rečeno, da moramo predelati navedeno število primerov. To je odvisno od telovadcev. Če kdo ne izvede vaje, kakor je treba, potem ne pomišljajmo se ponavljati jo. Popolnoma napačno je mnenje, da postaja vaja radi ponavljanja dolgočasna. Ravno narobe je res, da se v naših društvih večina
pri ovim vježbama ne dozvoljavajmo kidanja zastupa ili kruga, koji bi si postupak neki vježbači sigurno dozvo-lili, kada im se nebi odmah na put stalo.
IV.
Doslcočne karike na miru: Vis prosti: visak, zgib, visak okomiti; izmjene visa pritezanjem i spuštanjem.
Brvno: Potpor mješoviti: potpor stoječi, potpor ležeči, sklek ležeči, izmjene korakom, skokom, okretom.
1.	čest: Doskočile karike na miru.
Osnova: Vis prosti: visak, zgib, visak okomiti, izmjene visa pritezanjem i spuštanjem.
Iz naskoka:
1. Zgib prednji — polagano u visak prednji — saskok.
2. Visak prednji — polagano u zgib prednji — polagano u visak prednji — saskok.
3. Visak prednji — polagano u zgib prednji — visak okomiti stražnji — polagano u visak okomiti prednji — polagano u visak — saskok.
O p a s k a. Iz zgiba u visak okomiti stražnji prelezimo brzo. Kod početnika treba najpomnjivije paziti na pravilnost forme počela: na tačno iz-vodenje. Zato če biti najbolje, da svaku vježbu najprije čim bolje i ljepše pokažemo i svršimo stalnim, lijepim doskokom. Poslije toga pak treba isprav-ljati stručno in čim krače. Pazimo na to, da poznornost cijelog odjelenja svratimo na vježbu, koja se izvodi. Svaka od istaknutih pogrješka mora da bude jasna s v i m a vježbačima, a ne tek onome, koji upravo vježba. Samo takim načinom možemo postiči, da na-redni vježbač neče praviti istaknute pogrješke. Sa vježbanjem ne treba da se žurimo, jer nije rečeno, da se navedeni broj primjera mora odvježbati. To zavisi od samih vježbača. Ne pro-vedu li koju vježbu kako treba, tada ne treba oklijevati opetovanjem. Sasnia je krivi nazor, da vježba postaje do-sadnom uslijed opetovanja. Upravo obrnuto stoji, naime da se u našim
telovadcev pritožuje, da preveč hitimo in da razmeroma premalo ponavljamo.
4. Zgiba spredaj — vznosna vesa zadaj — polagoma v vznosno zgibo zadaj — zgiba spredaj — polagoma v veso spredaj — seskok.
5. Vesa spredaj — polagoma v zgibo spredaj — vznosna vesa zadaj
— polagoma v zgibo spredaj — polagoma v veso spredaj — seskok.
6. Zgiba spredaj — vznosna vesa zadaj — polagoma v vznosno veso spredaj — polagoma v zgibo spredaj
— polagoma v veso spredaj — seskok.
2.	del: Gred.
Osnova:	Mešana opora:	stojna
vzpora, ležna vzpora, ležni sklek, izmene s korakom, poskokom, obratom.
Vrste razdelimo na <prve» in «dru-ge». <Prvi» nastopijo na eno, «drugi» na drugo stran gredi. Vadi se skupno na povelje. Vsaka vaja se ponavlja enkrat ali večkrat po potrebi.
Temeljna postava: Priročiti
— spetna stoja s čelom k gredi.
I. 1. Stojna vzpora spredaj za rokama s predklonom z nadprijemom.
2.	Ležna vzpora spredaj za rokama z zakorakom, začne leva. 3. Stojna vzpora s predkorakom, začne leva. 4. Temeljna postava.
II. 1. = I. 1. 2. Ležna vzpora spredaj za rokama z zakorakom, začne 'lesna. 3. Polagoma v ležni sklek 4. Polagoma v ležno vzporo. 5. Stojna vzpora s predkorakom, začne desna. 6. Temeljna postava.
III. 1. = 1. 1. 2. Ležna vzpora spredaj za rokama z zaskokom. 3. Pol obrata desnoročno navzad v vzporo ležno v levo desnoročno, leva roka v bok. 4. Pol obrata desnoročno navspred v ležno vzporo spredaj oberočno. 5. in
0.	= 3. in 4. na drugo stran. 7. Stojna vzpora. 8. Temeljna postava.
IV. 1. 2. = III. 1. 2.	3. Obrat desnoročno navzad v vzporo ležno zadaj pred rokama s podprijemom.
4.	Obrat desnoročno navspred v vzporo ležno spredaj za rokama z nadprijemom. 5. in 6. — 3. in 4. na drugo stran.
7 a= III. 7. 8.
j društvima večina vježbača tuži na to. da se suviše žurimo, a razmjerno premalo opetujemo.
4.	Zgib prednji — visak okomiti stražnji — polagoma u zgib okomiti stražnji — zgib prednji — polagoma u visak prednji — saskok.
6.	Visak prednji — polagoma u zgib prednji — visak okomiti stražnji — polagoma u zgib prednji — polagoma u visak prednji — saskok.
6.	Zgib prednji — visak okomiti stražnji — polagoma u visak okomiti prednji — polagoma u zgib prednji — polagoma u visak prednji — saskok.
2.	čest: Brvno.
Osnova: Potpor mješoviti: potpor stoječi, potpor ležeči, sklek ležeči, iz-mjene korakom, skokom, okretom.
Od jelen je razdijelimo na «prve» i <druge>. «Prvi» nastupa na jednu, «dru-gi» na drugu stranu brvna. Vježba se zajednički na zapovijed. Svaka vježba opetuje se jedan ili dvaput, več prema potrebi.
Temeljni postav: Priručiti — stoj spetni čelom ka brvnu.
1.	1. Potpor prednji stoječi za ruka-ma pretklonom nathvatom. 2. Potpor prednji ležeči za rukama, počinje lijeva. 3. Potpor stoječi pret-krokom, počinje lijeva. 4. Temeljni postav.
II.	1. — 1. 1. 2. Potpor prednji ležeči za rukama zakrokom, počinje desna. 3. Polagano u sklek ležeči. 4. Polagano u potpor ležeči. 5. Potpor stoječi pretkrokom, počinje desna. 6. Temeljni postav.
III. 1. = 1. I. 2. Potpor prednji ležeči za rukama zaskokom. 3. Po okreta desnoručke nazad u potpor ležeči lijevo strance desnoručke, lijeva podbočena. 4. Po okreta desnoručke napred u potpor ležeči prednji objeručke. 5. i 6. — 3. i 4. obrnuto. 7. Potpor stoječi pred-skokom. 8. Temeljni postav.
IV. 1., 2. = 1., 2. III. 3. Okret desnoručke nazad u potpor ležeči stražnji pred rukama pothvatom. 4. Okret desnoručke napred u potpor ležeči prednji za rukama nathvatom. 5., 6. = 3., 4. obrnuto. 7..
8.	= 7., 8. III. '
V- 1- 2. => I. 1. 2. 3. Ležni sklek, zanožiti z levo. 4. Ležna vzpora, pri-nožiti z levo. 4. in 5. = 3. in 4. z 'lesno nogo. 6. in 7. = I. 3. in 4.
VI. 1. — 3. = I. 3. —4. 4. Od-nožiti z levo. 5. Prinožiti z levo. 6. in
V.	= III. 4. in 5. 8. Odnožiti z desno.
9.	Prinožiti z desno. 10. — 12. => III.
e. - 8.
VII. 1. — 4. = IV. 1. 4. 5. Pred-nožiti z levo. 6. Prinožiti z levo. 7. in 8. — 5. in 6. z desno nogo. 9. —11. =■
IV.	6. - 8.
3.	del: Dolga kolebnica.
Osnova: Podtekanje.
Vaje s kolebnicami uporabljamo v glavnem pri vadbi dece in žen. Ni razloga, da ne bi mogli uporabljati teh vaj tudi pri vadbi začetnikov. Z njimi vzgajamo pogum, prisotnost duha, spretnost in pripravljenost, tedaj same take lastnosti, ki so vsakomur potrebne. Razen tega delajo veselo razpoloženje celi vrsti.
Za telovadbo z dolgo kolebnico postavimo telovadce v zastop s čelom h kolebnici tako, da stoji prvi v zastopu v razdalji enega koraka od največjega kroga kolebnice, ko z njo krožimo. S kolebnico krožimo od zgoraj proti telovadcem. Najprimernejši hip, da steče telovadec, je tedaj, ko je prešla kolebnica mimo oči; na to je treba telovadce posebej opozoriti.
1. Pod tek s tekom naprej pri tretjemu krogu.
Pripomb a. Prednjak naj glasno šteje «eden», «dva», «tri» — vedno v hipu, ko je treba steči. Po tem izvajamo podtek pri drugem, nato pri vsakem krogu.
2. Podtek s tekom v levo, desna pred levo.
3. Na drugo stran.
4. Podtek s tekom v levo, leva pred desno.
5. Na drugo stran.
6. Podtek s tekom naprej z obratom pod kolebnico; ostanek poti s tekom navzad.
7. Isto z obratom v desno.
8. Podtek s tekom v levo, desna pred levo, pod kolebnico obrat v levo;
V.	1., 2. — 1., 2. I. 3. Sklek ležeči, zanožiti lijevu. 4. Potpor ležeči, prinožiti lijevu. 4., 5. = 3., 4. no desnom nogom. 6., 7. => 3., 4. I.
VI.	1. — 3. = 1. — 3. III. 4. Odnožiti lijevu. 5. Prinožiti lijevu. 6., 7. = = 4., 5. III. 8. Odnožiti desnu. 9. Prinožiti desnu. 10. — 12. = 6. — — 8. III.
VII.	1. — 4. = 1. — 4. IV. 5. Pred-nožiti lijevu. 6. Prinožiti lijevu. 7., 8. => 5., 6. desnom. 9. — 11. = = 6.-8. IV.
3.	čest. Dugi kouopac.
Osnova: Podbjezi.
Vježbe sa konopcem, te uopče vježbe sa spravama, kojima zamahujemo (za-mahivala), upotrebljavaju se u glav-nome pri tjelovežbi djece i ženskinja. Ne ima razloga, da se ove vježbe ne bi mogle upotrebljavati i kod vježbi početnika. Njima se goji odvažnost, pri-sutnost duha, okretnost, spremnost, dakle same takove vlastitosti, koje su svakome potrebne. Osim toga razveseljuj u čitavo odjelenje.
Za vježbanje dugim konopcem postavit čemo odjelenje u zastup 'čelom ka konopcu tako, da prvi u zastupu stoji korak udaljeno od največega dosega konopca, kada se njime kruži. Sa konopcem kruži se o d o z g o prema vježbačima. Najzgodnijj tren za otrčanje jest onda, kada je konopac prošao is-pred očiju, na što treba vježbače na-pose upozoriti.
1. Podbjeg trčanjem napred pri tre-čem krugu.
Opaska. Prednjak j/neka glasno broji «jedan», «dva», «tri» uvijek u trenu, kada se ima otrčati. Iza toga izvodimo podbjeg trčanjem pri drugom, a na to pri svakom krugu.
2. Podbjeg trčanjem lijevo strance, desna pred lijevom.
3. Obrnuto.
4. Podbjeg trčanjem lijevo strance, lijeva ispred desne.
5. Obrnuto.
6. Podbjeg trčanjem napred sa okre-tom lijevo ispod konopca; ostatak puta trčanjem natraške.
7. Isto okretom desno.
8. Podbjeg trčanjem lijevo strance, desna ispred lijeve, ispod konopca
ostanek poti s tekom v desno, leva pred desno.
=■ 8., najprej desna za levo, po obratu leva za desno.
(Se nadaljuje.)
okret lijevo; ostatak puta trganjem desno Strance, lijeva ispred desne.
9.	= 8., najprije desna iza lijeve, na-kon okreta lijeva iza desne.
(Nastavitčese.)
Gradivo za vadbo članic
Prosti prevod po sestavku s. Milade Male v „Cvičitelki«. Srbohrvatski prevod br. Sulceja, slovenski prevod s. Trdinove.
5. Dvije vježbačice, jedna do druge, svaka drži jednu kariku: polagano na-zad u visak stoječi prednji prednožno — kružiti lijevo, 3 kruga — kružiti desno, 3 kruga — zgibom u stoj.
6. Jedna vježbačica: Polagano na-pred u zgib stoječi (poskučiti odručno) prednji zanožno — kružiti desno, i to stražnju polovicu kruga izvede vježbačica u višku ležečem, prednju polovicu kruga u zgibu stoječem; izvede tri ili četiri kruga i mirno se zaustavi u zgibu stoječem prednjem zanožno — stoj.
7. =: 6. obrnuto.
8. i 9. = 6. i 7. po dvije, svaka na jednoj kariki.
5. Dve telovadki druga poleg druge, vsaka drži en krog: polagoma nazaj v stojno veso spredaj prednožno krožiti v 1., 3 krogi — krožiti v d., 3 krogi — z zgibo stoja.
6. Ena telovadka: Polagoma naprej v stojno zgibo (pokrčiti odročno) spredaj zanožno — krožiti v d., in sicer napravi zadnjo polovico kroga telovadka v ležni vesi, sprednjo polovico kroga v stojni zgibi; telovadka napravi tri ali štiri kroge in se mirno ustavi v stojni zgibi spredaj zanožno — stoja.
7. — 6. nasprotno.
8. in 9. = 6. in 7. v dvojicah, vsaka na enem krogu.
3.	stopnja.
Krogi v višini čela ali ram.
1. Polagoma v 1. v ležno veso na spodnjih lehteh odbočno v d. — z oprijemom z d. za krog zgiba z d. — z niahom zgornjega dela trupa nazaj lež-na vesa na 1. spodnji lehti — ležna zgiba z d. odbočno vi. — z oprijemom z 1. za krog zgiba z 1. — z mahom zgornjega dela trupa nazaj ležna zgiba spredaj prednožno — ležna vesa — čepna zgiba in z odrivom vznosna vesa zadaj — čepna zgiba — vzravnava.
2. Polagoma nazaj v ležno veso na spodnjih lehteh spredaj prednožno — z oprijemom soroČno za kroga ležna zgiba spredaj prednožno — krog vi. — s čepno zgibo in z odrivom vznosna vesa zadaj — s prevratom nazaj ležna vesa zadaj zanožno — z odrivom in prevratom naprej čepna zgiba — vzravnava.
3. = 2. nasprotno.
4. Polagoma naprej v ležno veso na spodnjih lehteh spredaj zanožno — krog v d. — z oprijemom izmensko-ročno za kroga v ležno zgibo spredaj
3.	s t u p a n j.
Karike u višini čela ili ramena.
1. Polagano lijevo u vis ležeči u predlakticama odbočno desno — sa dohvatom desne za kariku zgib desnom
— zamahom gornjega dijela trupa na-zad u vis ležeči u lijevoj predlaktici — zgib ležeči desnom odbočno lijevo — dohvatom lijeve za kariku u zgib lije-vom — zamahom gornjega dijela trupa nazad u zgib ležeči prednji prednožno — visak ležeči — zgib čučnjem i odrazom u visak okomiti stražnji — zgib čučnjem — dignuti se.
2. Polagano nazad u visak ležeči u predlakticama prednji prednožno — dohvatom suruČke za karike u zgib ležeči prednji prednožno — krug lijevo
— zgib čučnjem i odraz u visak okomiti stražnji — prekopitom nazad u vis ležeči stražnji zanožno — odrazom i prekopitom napred u zgib čučnjem
— dignuti se.
3. = 2. obrnuto.
4. Polagano napred u visak ležeči u predlakticama prednji zanožno — krug desno — sa prehvalom razno-ručke za karike u zgib ležeči prednji
zanožno — čepna zgiba — z odroče-njem in izvinkoin ležna vesa zadaj za-nožno — z odrivom prevrat naprej v čepno zgibo — vzravnava.
5.	== 4. nasprotno.
в.	Polagoma naprej v ležno zgibo (pokrčiti 'odročno) spredaj zanožno — krog v d. — z izvinkom naprej (z razročenjem krogov) ležna vesa zadaj zanožno — z izvinkom nazaj izmen-skoročno ležna zgiba spredaj zanožno — stoja.
7.	= 6. ali nasprotno: v ležni vesi zadaj zanožno (hrbte rok zasukati proti proti sebi, mazinci med lopaticami), iz tega izmenskoročno z izvinkom ležna zgiba spredaj zanožno — stoja.
Skok v teku.
Telovadke stoje v krogu, s čelom noter — razstop najmanj na odročenje.
1.	Vse sedejo na tla, noge so iztegnjene proti sredi kroga. Prva telovadka na povelje vstane, izvede % obrata in preskakuje v teku noge, da pride zopet na svoje mesto, kjer sede; še preden to stori, poveljuje prednja-čica drugi telovadki; tako se vrste do zadnje. Skok je napraviti z odrivom poljubne noge, doskok vedno na drugo nogo, po možnosti v enakomernem ritmu.
2. Podobno, toda telovadke so obrnjene z levim bokom noter, klek so-nožno, sed na pete, z d. odročiti dol. Telovadke preskakujejo d. roke.
3. S želom noter, ležna vzpora spredaj zanožno.
4. Z desnim bokom noter — čep — z 1. odročiti dol.
5. Ležna vzpora odbočno v 1. desno-ročno — z levo priročiti, noge ven.
6. Ležna vzpora odbočno v d. levo-ročno :— z d. odročiti dol, noge ven.
Paziti je na hitro vzravnavo, lahen doskok in lepo držanje telesa pri skokih ter hitro zavzemanje danih položajev na prvotnem mestu.
(Se nadaljuje.)
zanožno — zgib čučnjem — odročen jem i iskretom u visak ležeči straž-nji zanožno — odrazom prekopit na-pred u zgib čučnjem — dignuti se.
5. = 4. obrnuto.
6. Polagano napred u zgib ležeči (poskučiti odručno) prednji zanožno — krug desno — iskretom napred (raz-ručenjein karika) visak ležeči stražnji zanožno — iskretom nazad raznoručke u zgib ležeči prednji zanožno — stoj.
7. = 6. no suprotno u višku ležečem stražnjem zanožnom (hrptima ruku zasuk protiv sebi, mezimci medu lopaticama), iz toga raznoručke sa iskre-toni u zgib ležeči prednji zanožno — stoj.
Skok u trčanju.
Vježbačice stoje u krugu, čelom unutra, razmak bar na odručenje.
1. Sve sjednu na tlo i pruže noge. prama sredini kruga. Prva vježbačica digne se na zapovijed svoje prednja-čice, učini 'A okreta i preskakuje trča-njem preko nogii sjedečih dotle, dok ne dode na svoje mjesto i tamo sjedne. No prije, nego je prispjela na svoje mjesto, zapovijeda prednjačica nared-noj vježbačici, da to isto čini i tako se redomice mijenjaju sve do posljednje. Skok se može učiniti odrazom koje-god noge i doskočiti na drugu, po mo-gučnosti u jednakom ritmu.
2. Slično, tek vježbačice su okre-nute lijevim bokom unutra, klek su-noske, sjed na pete, desnom odručiti dolje. Vježbačice preskakuju desne ruke.
3. Čelom unutra, potpor ležeči prednji zanožno.
4. Desnim bokom unutra — čučanj — odručiti lijevom dolje.
5. Potpor ležeči odbočno lijevo des-noručke — predručiti lijevom, noge van.
6. Potpor ležeči odbočno desno lije-voručke — odručiti desnom dolje, noge van.
Treba paziti na brzo izravnavanje, lahak doskok i lijepo držanje tijela pri Skokovima i na brzo zauzimanje od-redenih položaja na prvotnome mjestu.
(Nastavitčese.)
4N