St. 21.
V Gorki, v saboto 25. maja 18/2.
• ixbftjft Tsalto h!d»rtt*> in velja „ >Lto pmjetnana ali v «»iiri.»i na »l»»in poliljana ia dritzalnil* j.*Kr. inn-tva „Sofci":
Pol leta   .   ¦   .   .	.   .   l" 4.
t>trt leta     .   . La ntdntiitbniie : W Uto   .   .   . .. t'#trt I*-t«»     .   .   ,	.   .    „ l.H) . ... f. 4 no .   .   .. "i:;> .    .    „ !.:»»
P«M«nvxne aUvilke w dobivujo }«• l» aolduv v CJorici pri I'atrrtiolliju in &>• harju; t Trstu v t»>b*Juwnfr*U „Via «!«>! B*lv*t*w 179" in „VIb <M!« r»*rrm* «*V*
IL tecaj.
Pri ozoanilili se placujo za waiadno tristopno vrsto:
8 kr., cc se tiska 1 krat 7 ¦„   „   „    „    2 krat
«   ......   ,.    3 kret.
Za veOe crke po prostoro in vsak put 30 kr. za kolck.
Navoihrina in dopisi naj Be blago* yoljnrt poSiljajo uredniku: Vikiofju Ikh Irneit v (iorki, Conttada della croce 233, polcjf pivtiiie, kacraonchajatudi upr»T-nistvo. — Kokopisi so no vrafojo; dopisi n:\j s<> lilajjovnfjrio franknjojo. ~ PeTal-wm in dvuifim ncpmno&iira se naroftnfaa mvhx, ako se oglase pri imsflnlfitvn.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
X.ro 1*70 1\
In  Xtime di Sm MavMSi V Imperatore.
L*i. ». Trihnmle Citrain it in (lodzia delibtranHo mdtu domanda delT if. I'mcnra di Statu iter an'iamettfa delta protrdnra content* plat a dnir arfit tfy V. ddfa I^flfff 1~>. (Hfabw lSt}H S,ru J4J refatieamentr aWatHeofa di data I'raga h Mnffifh puVdieato nella pan* tata 10 drl peritttltro ...SVci* dtlt andiei Ma<f~ tjia 1872 e pnrittamente parte wita prima e parte nella sreotida euloittta delta terta far data,
ha giwlirafa: ('outrun* fa ctHTiAjmdmm originate di Vruga 1. Magiffa, mirrita fntrU' nelfa prima v parte tmtfa setottda rohmmi dilla trrza fie-data dfi jrriutlirtt potitiea uSiM'a* fnmtata 7.9, tmita tiil Ahffgh 1H72 m Garfcia, gli c/<*-mrnii (Ahirtiri dfi delitto pirritto dot § 300
r. /'.,.
Jhu'erai perdu eonfermare it snpiestro di tntti tjli estmphui dttt*m delta puutata dttta «*SV#i-
Kwere per c<nmni*m:a riitata f utterhre dtf-fmion? delfa stamt>afo nmtdetto tin/li IL It It. Stati au*triad c Atranwt da distrngaemi ati e&mpifari apprrsi e cite veai<sero utterionnea-U' aefjuestrati^ dopo eh" if prewntr sarii pa*-mto in giadkafo.
Jstccht' s'intimi al Sit/nor Vittorfa Jh>-lettc edit fare t redattorr rfcpwudtilr */</ />/'-rind fa ^Swa.**
(iwhia U Hi Moffffio Js7'2 I! Pr^id^nti'
11 3»> Si***! > 1*172
l».ili"lK. Tritiani:- <"ir   lur-MMp|»l»uxl«ti
Slovcnkam.
R»,7 iivi ww KI«»;.?im\ I*n>iM». ilahtiiv r>w «•! Nij Ulit* j** uilai.nv-, K« nas? je kni <lii*kl. ? Naj *inov Zarod bov lit va* bo i«frah «o*r.tznikov!
PnloTica flovislva j»j/'-n*»kega spills zenstvo odgojtfvn pri vst-li narod.h miaJino v otiwjdi lc-tib, matrre imijo ludi pozneju vcY.k upljiv v sinove j« premuogulcrnl ccl« v ocete. Vae to do OMt-ga dok-isitjQ vtbko vaznost zeoskega spola splob, gutoTO »u posebno pi tudi v nuro luem obziro. h. tega je lubk*» razutneti, zakaj so imeli izvrstni moije ruziidt naroduv Tocsd»'l izvrsine matere. Marsikteri izaitf I njih je sam i i jivno priznaval, da, te slovi itnt se zahvaliti tudi pamctni skrbni odgoji nu'ero svi.j-. Tak.b mIiv«}i mnter iraei:a nam je zgodovii<a ohrsinila v vecen sporoin in vzgled. Vsak uarod jb imel takih vet; ali manje, toda najbolje so zuane m-kitere zene starorimske in izoied teh so po^cb-io slov-le: Lukrecija, sopruga TarkvisnJH Xolatiua, ktasisa in izvrstna po razuih krepost h, ki je z nsko Cist Cislalu ve6 od iiveuja. — Kornelija, hci im-n-.tucgi P. Scipiona, roati   slavnih bratov Kaja in Tiber jt
(iraccba, ki ji jt* udgojila prav po mo/.ko, pa so   [
xensko pkrbnu^tj't.    Ko jo jp Uuiiljanka   obfskuU   | in muogo jij kramtjala o avojcni kn ru,   ki ga jo
im"la doma in na *ub!t Laka  pimotna  niati,   da   .
pridettk   njiMii  di'i'ku  domiv iz  sob*.    Potem ja   j
, prHd«tavi  kvantavki  ponoiiio  rekoc:    Moj   ediai   j
kiiu" sta j»a ta biiukn.                                                  !
Da j« v njima vzbudila ltrt!pcuei)jn po vo-liketn in vKviAeutMii, prasa uvkdnj uzo odrasla mliuleiniM: Sinova! Kaj mu bodo ijudjo vudno imeuovali U brer Scipioimvo, all mo no bo lo mkilitr zvah uiat»»r olwh nracubov? V/.viseiio to besciltt so so globoko vtiati'le v biaz«no area tub inla leuu'w, in po^tida sta i/.visttia inoza. Oba ' so SjUtitiini niuslci pleiuetiituzi in bogatitic.i ubili, ; k« r s»ta stuvjla in xagoviirjila prudlog naj an veil ko tiiubtno prwnio^fiijfl imiJ vats tudi revno dijL.iv1jana primiTiio rnz'leli. Fmonli m ji na kapitolu na bo^.ivom postcri'mMn mostii. Po/H-jo je xivida Kormdija v inanjs'in kruji, napiudujo^a j v znanUv.b, t r obiskovah in frivtili so jo im«-nitni (nki in Uunei. NtzaloHtna je rada govorila ; o alavtiib dej.tnjdi oreiovibt ntr. jt'vih in obeli si-1 nov. Ko «•> jej nekdnj«ol'/alovali, da fcta pala nj«na ni'iiovm na talo svttem incstu, odgovon: ttPrav tako, na svetem mestn sta morala p.isti taka mi/.-i.- V aii'fi s(t nij mkoli prevzela, a nesreca j? nij mogla potreti. - Porcija, Ivat -nova ln*t, tio^riiga .lunija Hiuta, skazavaia se je v znauoiti zlisti v modroslovji in jo bila kaj po* gumna. Oktavija, Augustova sestra je biia gospa izvasnvdne lep«»te, pa tudi posebnib eed-nostij, zlasti vclike polrpe/.ljivosti, akopram j« iinela bu«lega razuzdaticga inoza. V Itunu so jo tako spost'jvali in obrti.lovali, da so jej unirli svetiM'e sezidali, in jo imeli kt»t bogutjo zenske zvestobe in ndanosti, - Po/.n>jsi Airiajeo-«braii;l-i v sebi dub Mektlmj-b ivjuiblikank in dub popn j <ene;ijiTtc Poreije tcr je slovela po zvestobi in po^umu. T.ik:li it; ennkib i/.vjstnb zensk stare dolns bi se d.ilo w vce navesti. Putera p;», ko s»* je ki'st'anstvo ra/vrilu po swetu in je novi uauk ujvoIhmIiI tudi Z''»ski sp )1 in ^fa pjv/.ligu 1 me me I drugimi. da smo v«si en iki bratje in sentre, brTv-ni'Mt ijiiim-j It tij id»-ji u ia-sib zen^kab, ki so j«»j vs-', t*i<li /.ivenje u^ifiivab:. I>;ilje je \s'tko "'t >!>'tj«* mv*U} take, ki so sn vntik-ivrstno t/kaza!". D.i omenimo le s;)i»id^'J K-daialove leta 17!»2. v Piiizu, ki j" !) a v/A'-cd pravega zenstva i.t itavdr.^ tia repabl ka.ka injeza svoj s vzvisene i i«je vojno smrt pret ;>.d;». Vrb vs»ga t<'ga ima Nkoro v-s.ik narod 5v j    pisafoijice.
N k^iir pa nijsun slisdi, da bi bih>. vse iz-vrstn? t<: gospe in />»«¦ zart«»niarjale in zanid-evau; s\oj r<a'ol, svojo d^movino, svoj narodiii jez.k. To nij nararno, in torcj §e rnogove nij pri takth vzviseuili dait.th. IJ!a/e to hice hi bister um ne j mireta t.d.ko zabresti, da bi se ciovek izneveril : svoj-.m dolzuostim glede domovine in naroda in se odn.kel tako milim eutom.                                     ,
Nasprotno nali.ijajno po vseh dezelab maogo . navdusenib nirodnjakinj, pred vsem   so 89 v tem obziru skazale IVakinje od leta   1770.   naprej v vsi-h krvavdi  up>rih   zoper  Iluse.   Ne samn,  da ; so tudi gospe prvih   druzn   simo d<dalf»,   kar ;o ^enskatn mogoejj ampak podile so v boj  sinove, ¦ ; brate, xn«nce in celo  svoje   Ijubljence.    Kdor je j doma Oital, odpovedovale so mu Ijnbezen.    Tako  I so se obna&ilc   tudi nektere   Italijanke v zadtijih | i vojnab.    Tako je v llresgi rekla ena gospoJicina . mladeaicu, ki j.-j je dvoranil: „Ali se ne sramu-: jettj   govonti   mi se o ljubezni vi,   ki   ste   doma j ostali, v tem, ko so v^i drugi vrli fantje pri Ga-ribaldju?  Zapustite me!"    Prici se,   da so bile - Bresjanke spl.di tega in cnakega dub* navdu§ene. j Kakosoe so pa.naSe Sloveuke, p.)sebno pa go-| apod'6'ne?
Pri nas nij krvavib puntov in bojev, zrtovati nij treba niee^t), lo nnrotlno bo on.ikati nam je, tor pokazati svetu svoje domoljubje in djansko dokft« zati, da nam je mar za cast in naproJek nuroda. To pa mj tvzavuol Kako je teibtj pri nas %h ^.eiistvom?
0 pro/alostno je in sn.niolno vziosti glede gospo licin, ki bi morale izmed vsoga zenstva ee ska/ati v prvi vrsti. VeiMna ft-j zdaj lie zua rio-veusko dnbro govoriti, tcr xiud^uju nas jezik in nuroil. Dandnnes menda edma prikazon it a 8 v e t u!
Najslabeje se godi po mestib, v Gorioi n, pr., kdor je nmogo naft>ga zivlja; sknro nij izo-bitizcne iSlovenke in nialo je ptoitib, ki se za-vetlajo, temvee one bropemj*) po tujstvu, da ja grezt. Vsiika boeo znati furlanski, italjinski, tudi nom&ki, toda za slovou^ino bo no menijo; in tudi moKki nij so nie boljsi. Ako vzame Slovenec Italj.i:i!ci za ziino, kmalo so poitaljani on. in otioci go^ovo no zuajo slovenski, kve^einu tielcHj besed. Ako sta zakonska Slovenoo in Sloveuka, otrout 9e tudt poitaljanijo in pravij \ th jim j« uce Rcbiavo.
Oj velike sratnote, toda BtarSt je no6utljo, in z iijimi italjanScmo loinijo! Naj vec5 so tega krivi moskt sami, ti strasni noinarne^il
Nfs diugare nij v Tratu. V lijubljaii', Celov-cu, Cfljn, Manboru pa bo^e vsaka znatj taje, in naroda jezik, pogovor poniSe, jim je Se «mi» rem pivmalo nob el!
Take se poklanjajo te nemskemu slovatvu trdo, di je za uje le tam izvirek onuke. Pred vsem jjin dopadc, da so netnski pesniki, po sebno Sebi'hr krasao oslavili Senstvo. 0 ne-vednosti, kij nij nas Presirea tudi prek'rasno opeval ljubezni in ljubljenk, in to v labkem, prav lazumljivem, velicanskeni j»ziku? Skoro vsaka j.'gova pesi-m oslavlja vas, in ve ste tako neob-("itljivo in ntihvaleztie, da ga no berete. En* sami kaj origmalna kiticabivas morala zmagati, uamreo k» pravi:
rPeli ljubeznjivost tvojo in lepoto, Je moj poklic in snmo opravilo."
Vsaka Sloveuka bi morala te pesui imeti in jdt snarlj vo prebirati. Prav tako poeztjo in no-\vl(j .Stritarja, Jurci6a, Jenka, Levsttka in dt«fi^; v razinh xbirlcih. Tudi imamo Scbillerjeva «^j»: v dobri prcstavi, Ako vam je r.aSa uze pt^cej r.r/.vita literature se premajbna, le bente »• ske in druge klasike, saj je to prav, toda ne /;anemarj ijte, ne zanicojte vasega n?iroda in je-z'-ka, kei: je dokaz nespameti m popadenega area. Nasprotno vam je dolznost pomagati aarodu, ko* hlc ,r je nngoce, saj nij sam kriv, da je zaostal iti (a je zadostal, krivo je tudi zenstvo.
Vcndar veseli priznavamo, da nijso na§e Slovenk» vse take, mnogo je uze boljse in svet ve, da je vrlih Slovenk uze doita zlasti po dezoii. Kder je citalnica, tam najbolj raarljivo boro dekleta in gospodicne n «s-i kujige, na pamet so m'e lep.h pesoij. Poznamo j-li, ki v stauuni prodajaje vsak prosti hip porab-jo, da eitajo ali se ucy k.ike g!adi§cne ntloge. Znani sta nam gosp )dici:i, kterima se je PreSiren po Sepili str-g.d, to'iko sta ga citab. Zopet poznam* druga gospodicne. ktere iimjo Presirna zmirotn na mizi pred oemi,' kakor vsakdanji krub, in priljabljena jim je ta knjiga, a ne sarao ta, ampak tudi dru-go zbirke slovenskih pesnrj; zato pa marsiktera uze govori lepo slovensemo. Posebno smo hva-lezni tistim, ktere deklamuj-jo in stopajo nagle-discni oder po eitalnicah. Naj tezavnejSe je to gospodicnam v Ljubljani in po mestih, zato se bodo §e bodoui casi vseb teh spommjah, pnpoz-novaje njih velike za^luge. PonaSamo se pa, da imamo tudi dve pisateljici, ranjko pi-vo f omanovo sopruga, rahloautno Josipiuo Turnogradsko in wav*
no*g4$&»^iujiz0 Pesjakovo, koji se poklanjamo pra?* 63§§&nfm spqstovanjem.
Po vsem tern nij obupati, kajti lep je .ta za-eetek in nam je porok se lepsega napredovanja. V ta namen zdramite se vse ve Slovenke vseh stffttivy* RKcemo na' pomoc vas, raatere; vzbudite 7 raladib mebkih srcih svoje dece plemeniti oV cutek, ljubezqn do naroda. Prav vam je to naj-lole delati, saj vemo vsi, da je mati otrokom vse na svetu, in da se vsak v najpoznej&b letih se prerad spomfnja naukov in railih glasov svoje predrage maraice,
Ve gospe pa, katere gledate toliko na cast dite slovenske Kornclije, in kraalo
bo" pri nas vse drugace. S tern boste blazile, bb-steslavile sene pa narod.— Na pomoc klicemo tudi "vas, deklcia in gospodiene, ki toliko zaroo-rete, Vsak jezik se najlepse glasi v mladib z>n-skiu ustih, in marsiktera zna Caroline lepo govo-riti, toda le v jeziktt svojega naroda, v tujem nikdar ne. Ucito se torej naSega cistega jezika, da bo svet po vas sliSal lepoglasje govora slovenskega! All sbdnigo zmagalnomocimate vsobi; lju bezen. Sklenjte, da ne boste ljubilo nobenega fanta, ki nij dober Slovenec, in bogme, ki se nijso, knialo postanejo iskreni Slovenci. Vzemite si vzgled tisto zalibog, uze umrlo Slovenko v Ljubljani, ki je svojemu nemSkutavskerau zeninu rekla da ga toliko casa no vzame, dokler nij dober Slovenec, dokler se ne zapige v citalnico in ne pristopi k Sokolu. In glejte, ljubezen do Wage vzvisene de-kl&ke duse je imela tako moc do njega, da se je res. poslovonil ter potem postal srecen moz, ki je do. svoje smrti Ijubil in podpiral slovenski narod. : Hajde tedaj, skocite nam na pomoc, in «ist ill in slavili vas bomo kot krasne, dobrotljivi* Vil • slovenskeran narodu.
Predeteka ieleznfca. II.
¦ Ukljub tedaj vsem remonstracijnni stranke za Igsko crto je ministerstvo po ndobljenem pr> prieanju moralopriporoeati dr&wnemu zborii pn-delsko zeleznico in zborn predlagati postavo, ki se glaai:
•..;!» Vlada se pooblastuje, da ima izvrsiti zeleznico ob Trbiza cez Predel v Gorico, da se podaljsa Radolfova zeleznica do Trsta.
.„y,ta namen se vladi dovoljuje za leto 1872. kredit od 3 miljonov forintov a. v., da zamore priceti vaznisa stavbna dela omenjene cite, po-sebno predor skozi Predel, in ta znesek si jiorc vla^a, preskrbeti s tern, da se zacasao zadolzi.
;. II. Trgovskemu in fiaancnemu ministru se na(aga, da. izvrsita to postavo.
-In to postavo motivuje se spomenieo bl zo tako le- Pri popolueni dovrsenju jugoavstrijsfcdi zeleznic treba dvoje preudariti: po en; strani po-trejig notranje avstnjske obrtmje, a po drugi koristi doraace transito-kupcije.
- Potrebam se zadostuje, ce se zveze notranja naia.nionarbija po najkraci poti z morjem, zbog domace obrtoije i.i prevazanske konkarencije z drugimi zeleznieami vnanjdi dezel.
Rudolfova zeleznica je zarad teh predn »stij nastala in ravao zarad tega je potrebno, da se dtrektno izpelje. — U^e pri koncesiji lladolfove zeWsnjce so bdi ti azroki merodajni in uze ta-krat'Se je obciio spoznato, da ta vaznn crta ne srae pienebati v notranjth dezelah ampuk, da se ima zdaljsati do ene avstrijske lake ua adrijskem morji,tker le potem nam zamore kor.sttti in do-bicJce -dopasati, ce odpre avstrijskim prideikom in obrtniji novo ueodvisno pot — od uze obsto-jefiib zeleznic- - do naravnih izvazevalnih in tr-gnvskih kraiev.
To pa ne bode toliko Lasa, dokler Rudolfova ze]ez&ica y Beljaku konea in dokler nij v zvozi proti ju^ni, oziroma jazno-zapadni strani z# Adn-jo. Da se to izpolui, so se zavezali deU-zaniki uze pri koncesiji Budolfove zelezntce.
-. ji*o raznih peticijah dez. odbora goriskega in trza§kega. da bi se napravila ntolvisita crta od udBeljaka cez Gorico v Trst je dtzavni zbor ie^ J86& nalagal vladi, da napravi doticui predlog.
Nato je vlada meseca mareija 1870 predlo-zila zbqroici nacrt, po kterem bi se imela gele-znicfr;z|dati od Trbi2a €ez Predel po soski dolini do. Goricer ob enem iz Kobarida na Ilaljaasko. D%*I ¦**into jo v ta namen izvoljer.i odbor dovrgil avo^do^na dela in je hotel vladni n.rrt z do-sta?^pm priporoditi, da se crta zdaljla do j'rsto; se iiij mqglo vendar ni6 skleniti, ker 3eje kraal«> poiem drzavni zbor raz$?T.
. la odlog jeporebila vlada, da je Se enkrat omenjeni nacrt qatandno prestudirala in je zau-ka^ala v ta namen, glavnemu nadzorstva (uvstrij-«kib Zeleznic, da iiajne samo se enkrat premeri
in natanfiao Stadira crto eez  Predel Gorico-Trst,
ampak, da nftj meri in tra>nje  tiii'i   drug*   crto
i:ez LokoT Rizdrto,   S^zann,  St-rvolo-Trst,  da se
ustreie nekterim, ki trde» da je zadnja  crta av-
! stnjskim razmera-n  bolj   koristna.    Glavno   nad-
| zorstvo je vsled tega naprarilo popdna  projekta
~\ obib crt .
Prediwka zeleznica bi si* od  Trbiift skozi
' predelsiki predor (tone!) proti Borcti in to bi  se
! ime!a  postaja na desni straai Koritnice, ^alje bi
tikala ppstaj^ Serpenieo, Trnovo in  Kobarid, po-
1 tem preide na levi breg Su&c, 9^ozi Tolmio, Mo-
. i&jo, Kanal   - Solkan; od tod cezposttj* Rapo
sko^i Jitntne (Vallone) in prek jidranskega worja
pj^alelno z juzno zeleznico do Trsta.  -
Cela crta k vtcem 111 mil) dolga in bi «e v4 letib dokondala, stala bi z vsiemi stro^ki, z rasir-jeojtm trz-irSke lake, se stro^ki za ko!odv»re in s pferlori za dvc.jni kobivov 37.171.805 f.
Oziimo se p-i nrkoliko nal«Lko t'r(to. Iz Trsta do fiOke bi metila 1« milj jn skupni stros-ki bi ana&di 30.082.sa4 f. - Ce pr'meiimo pre* delsko z luSk.», to j»» iz Trsta s»m!> v I.oko. bi ( stala poslednja se v\ da 7.I588.U72 f. ntanj «d prve, kei je 3 mdp* kraei; ali loska 2eb*zmca se ima zdaljdati na Koronko do Lnnnsdorl-n, oziroma do Ciloveu, potem treba v n^ndnibokedscinab druzih !2 mftj dolgosti z 12-788.00 for., tak» da bi lo5-ka rrlii porabilu ne samv> zgorej omeiifpnib 7 mi* Ijonov, iiinpuk se novih <». mifjonov in najbrze Se vee zarad tezavnib pn-knpov eez Kar;«vank'\
l)t»n:mo, da bi pa trziSko — lonka vrux v Luki prenebala in se litido*ibvke iz I.oke n» Trbiz i. t. d. poshiiievala, potem bi tndi nikikor n» r«o-gla konkui'irati s)*pontebat»sko zfk"/n;cot 'ki*r iz 15el-jaka cez Pont^bo direktr.o v Iionedke bi bilo 20 milj, — a iz Beljaku cez Trbi/ — Loki - v Trst , pa 32 milj. Poglejmo dalje proti severe - za-i pado, zeleznica cez Brenner v Benedke meri 42'/s milj, a cez Brenner — TrbiS — Lofc» v Trst pa ftO'/a milj. Pomisliii moramo, da bi bile Benedke z oboma ^eleznic:<ma gotovo na bolj pripravnem in vaznejem mestti nego Trst, in tako bi na so potegnile Se vso osfalo kttpoijo iz severa in seve-ro — zapada, i» prvi avstnjski pnnt.'io bi «•» moral za zmirom oflpovedati zvezi z Jugonpinfrijo in to va/,110 r.a'ogo Itultji prepitstiti; medtem ko bi bila predeUka proti lo.ski zeleznici Brenneiju 7 milj bbz», in bi si torej ze izgabljen> kupcijo-cez oni krnj zopet pr'.dobda in s potitebnko - -ako bi jo Itjilij i tudi "pormje i/vrstla — zdntno konkurovala.
Sicer pa bi se italija in irala zadovoliti vsled trgovske pogodbe 23 uprila 1807 tudi » po-stran-sko crto Kobarid — Videm, kntera bi le 5Ya ,n'li- mer.'Ia. Tako bi nas Ivdmrid postal druga Nabrezina sesvojo mednarodno"*d>gano za blago iz Laskegi in na zg>mje Lasko.
Na rank vacin se mora torej tzp»>ljati prmlel-ska zeleznica, kt vstmi potrcbam zadostuj}. ki bi posiaU ud velikdi mednanulnih zeleznic, bi zago-tovda m iimrb ji vlast n i adrijkein morju, ker Trst bi jpottm mogel sueski kanal bolje rabiti nego ga je do zdaj. Ob enem imapredclka prrd-nost tudi v ekononrcnctn in kiimatcnem obzira. ker v soski dolini se nij bati lavin in zametov.
Pospesiti moramo Jo dt-lo temvec,   k».«r v itit-
ljanskt'in pailani'iitti v Rimu  je   bli   stavljcn   /e
predlog: naj bi vlada skrbela za izdclanje 2elt*z-
nice frz PotU:ebo. — Tor»«j pred ko zaeupnv>, bo-
| Use y\                   _________
D 0 P i S I.
;
V  Gorici 24. maja. - VojaSki nabor se vr»i v , najlepsem redii; so ve, da ne manjka petja — ki | jp pa navadno bolj vpitju podobno — veiular nij I s takim uriskaujem in razsajanjem zdritieno,  ka-
kor nekdaj. Mladina goriske okolice se je zadnja leta nekoliko ukrotila in cudno! v t is till krajeh kjer je narodna zavest bolj zbnjena. so bolj oli-kani inladenici nego drugod. Posteno jH'tje narod-nih pesnij in branje easopisov in knjig slovenskih jako ugodno upljiva na prosto Ijudstvo.
Naborna koniisija postopa nekda prav priza-nesljivo in pravicno ozir jemaje pri ojunsionji ne
; samo na  golo postavo ampak tudi  na  posebne
1 druzbhiske in premozenjske razmere.
Ob izidn vojaskega nabora bomo porm'ali. ke-dar bo povsod na Goriskem dognan.
V  Gorici se se vedm kaj marljivo priprav-Ijati „liberalna* in navstrijsko - liberalna" stran-ka na votilni boj, ki se ima vrsiti zadnje dni tega mesepa. Zarad tega traja ze dolgo peresniboj \vIson-zutt in BGoriziaiuitt katereinustazacela kiiiitt v no-vejSeui iasa tudi   ttN. F.  Presse"   in   „Triester
!  Zeitnng.* ObSe znano, v strupu zbadajocega sar-
'  kazma umoceno pero bica v zadnjib dveh casai-
j  kih liberalno stranko, oSitaje jej, da §kili cez me-
j  jo, da nij zadnja leta nic druzega storila na krmi-
,  )u, nego pacila raesto v italijanskem smislu, da
I  je prekrstila v tem dubu mestne trgove in ulice,
' preoblekla mestne stra^.nike pn nacinu italijanskih lovcev,   naslikala, kar je m?stnega, z belo-modro
' barvo savojske bise i. t. d. V „Triestercix udriba pa posebnopo pos-.'mezuih stebrib liberalne stranke, kafcrim bi dopadalo stideti na gupanovem slo-nja^'i tor se n?kako zanicljivo posraebuje Hberal-cem xa&tran zadrege, v katero jo spravlja volitev Zftpana iz njibove srede.- Orozje, s katerim se bojnje dopisnik v Tristcrci je zlo ostro in rani bndo, kogar zadene, — a dostojno nj nikakor, kajti po.samoxne osebe javno razpostavljati in sicer tako brezobzirno, kakor jih razpostavlja gosp. do-pi^nik, se prjui ns le sramotiti ampak eeU> ova-jati in to nij - po.stenof senaj manj pa dostojno za mo/aT kateri bi sara nij rajse postal  - ilupan.
j         li Gariee 23. m ija. ilzi\ thp.) Vprasanje za-
stran pr«d*;l««ke  zeleztttce  «e j«*  g>tuvo  ze  do
dr«>ba pt**i>kilo   in  prctreslo.    i>pis;«Io   Hi   ')*   in
na'iin lo o u\ -m z«; tolko porocd, proSenj, spome-
nic. hrosttr, nacrtov itt rhinkov [Ht razrtdt ca-nikih,
da bi ««* bli /» >e samim papirjem, ki hc ji» rta
uaitt'ii por.dwl ali  potr.iti),  /.t'le/uicH od  Gorico
' lebko  v>g   do Sokorm dogimla.    In   wndwr j*s
, stiknila ueka prebn>«ana ghviea §e eno novo }. lo
;  na t<*m vpras.-mji, ni  ktt»ro   se   fte nij   do   zdaj
n k lo znmlil       to to je narodoo —- p.ilitii* m zila.
Iz ttga stabsc i zagovarja g. Junez d.r K»l*
k>r c. k.jivui notar tz Gor iv predt*Uko crto. Kt
j-' zd*ij notar na Vi>lovsk<*m, pa se v kratkcui pre-
;   mesti v ctiaks lastuo-Jti V Kim tl,mhj Ij Htd ntteoe-
,  oiu n ti drug* mil krnj a krivtce drl.iti, ampak [xmI-
: phul «<* j *, notar iz Gorice. Morda j»* tudi mnlil,
! da bo broMtira  zdatni^rt,  k»r  od b »lj   in >r>idnjoe
| strani, ako j > »p--Ae notar iz Gor.ce (lonn), »i«go
bi jo Htstavd uolar na   Volo-kem  ali   v   Knmlu.
;  Dan d.me.s treba polit:cu*'mci biti!
|          Na4 nam'M) n j npusriti so v nad ob t> ki'.ti-
i ko Kolleijevega btoraruega prvoiMJ**nea, tnead-i bi
;  se eelo Soca brauila T/.»ditatifc v svojdi   pve.lnl h
' itatijansko perdo,   - a nnznaiuti »mo boieli ven-
i der sloveusikeinu obciastvu izvr^tuo misel, kat m
! je dala povod Kolietjevi br»>H!*ii.    Gu »van »lepo
; vlado, naj mkar m- zaga/.i v  brczdno;   podpiraje
;  lo.ski z hv.uict* pidpira utopijo slovtiiskiii preua-
petezcv —* Sloven jo.   In euako prip<iruc'i Trhtu,
,  n»j loJoljnbno zttvuje  nekoliko svojdi piav   po-
' a^buib iniertsot » tem, da m udn   pri*didski   tor
' o;lp >vc loiki /elrzaiciu crti,   k».r bi   zadnja jako
;  pospfsevnla rla slrautera blovenij.!,1*
To Vam jo moz, nm pribodnji notar  kanal-
: f>ki; prava  lissca do zalnje  dlak?"!   Mm'.sth   so
( zdaj Sloveneem zlo nasprotni, uHtftvoverna veLiua
\ v drz&vtiem zboru bi je r.de v >.bci vode   pozrla
; te kranj-ke Tirolce; pa se podkurinio, si je mis-
ld nas go*. Holler, potem jiin je gotovo ne dadii
-  itiske zeleznico; kajti, kateri   izmed   selanjtb
m'nistrov in «stavoverccv »p!oh bi se ne  izogibal
vyacega sredstva. kateto   bt  utegnito le   kolcik*j
ugnjati   - zj<Mlinj»'tijn Sloveuije?!
Zator j ponavlj smo s; enkrat: daiidnne«i treba p'dit cneum bit. in gosp. Koller j-» pobticeu; on je sicer Slovene*1 m prav dober, prav ugodeuiti bi gotovo n.klar i.e spotlbujal niti vtasle niti ita-hjanskvgi Trsla proti fclovenijs ako bi Mo za to; toda zdaj gre za ztnago predvtske crte proti Io«i-ki in v biijit zuiaga pogoitnm.izvijir.inal movjo. V* blini g»"*p. t'rne uitavoverstvo v do-trgo pr»-d«d"ke /.'b'znit-e, zakaj ne bi mdial g. Koller po !Slovenij«. da dose/e fiiak namen"/
Zatorej smo prepra-ani, da bo dru/.bi pri-bol?ijt» /.eleznice rada prizaavala vebke aailtig-; g. Kollerja. ki s»i jib je pridobj po svoji izvrstni brosuri m /.raven Crneta se bo zibal tudi on ti i mi'bki pobroni v eVerval'ung^rathu *
V SL AnoVetu 13. maja. - (hr. d«p.) W* l.» ste v enem pr»*jsab listov naznaitib, d.i smo tudi v St. Andre/u citaluico osnovah in svetovab st% naj bi se skrbelo tudi za pev?ki zbor. A, /.altliog, di moram po oiati, da n.wa citabnci, ktera je stopda tako kasno, pa vendar z veselo nado evn»-tega nuvnja v kdo svojih cvratb, ni narodnem poljt mavljtvib sestric, — jo j^la n/.e hirati in ee se kmaio nenaioma ne prebu li, - menda ccio leta ne doeaka. Glavni uzrok je pac ta, da so moji rojakt sicer neizme:no marljivi na poljt in v blevu a zjispnni v naroduem m malomarni v dusevnem oziru splob. Mo2"m, kateri im »jo upljiv in bi raorab buditi in delati, grcdo vse druge ma-bo po gtavt. Busi zapan Nanut si je sicer po svoji nioci piSza leval, da se je citalnica nnpra-vila> tudi zadostno stcvilo clruStviimkov jej je pri-vabil; a z li se sk no, kak >r bi^se bil malo upebal; morda z.ito, ker ima veliko nasprotnikov in ker zarad tega dvomi ob uspehu svojoga truda. Pa kogar bi morala najbolj zanimatt citalnica, kot zavod za dusevno povzdigo ljudstva — uciteljft, ta se presneto mdo za njo bnga. i 5: Into j^ ti/o v St. Andrezi in so nij napravil povske^a  zborav
— vse kar je v t»»in oziru storil je to,daje aau-  ,
61 fnate za cartay netahko pesuij na pamet.      I
Nadiegoval   ga je   uze   nursikntpri,   naj   bi  j
se za petje  pri nis  k«j   pitruli'.  tola d>» zdaj   J
vse zastonj; dus iftvuo  zruo/.en —   vedno  od!aLi  j
in bo meuda tako dnlgo o iteSat — dok'er s  lio-  j do fciutje   sum naveleah ga s<j da j« nadlf»g»iati. Oitalnica brez petja - je too/. »-?.i. ljajofieg« dulm,
in ktrr ne ubeta nobene aahuve, ne vabi  mk"g.ir  ' ter bin*.   -            ___«_-_
Ljubljant 20. maja. (ter. &tp.) Ljubljansko te)uva*lako drustvo „Sokot-* napravi 2.juii<ja izlet r Littjo i-i isiuartno, kder s« In nova ritalnica oJprla. Upamo, da se inuigo RSoko'm " ibtrriia ta dan, da zdramimo n»kohki» |0'vbivulet> istega okr&ja, tar s'okajo po I ueuirurikim j irmom. 7A*\\ bi le bilo. da bi s<* na iHcle/ili lega i/letw hifci ekmenti, ki so pri prvem letoftuje.u s.koi-stam izlet* • •vojim fantiihiiokmi ub ia* iujt*tn it) ncffi&ko komamltt s»Lm laliztrah druWn, thuzega dm* te pa zaiadi opuuitua vpisab v HturHvt>ri'h't*
V uhtaviu  ?,boiu   liaiiku   pSl.^ij^-   k en jo . bit  IC. t m. v Pr.igi. se j«* Mi,r*h*\* iihritta Pod-pec v vrhmfttam okiaji m Knj^at,' i'.i dnbi
*»<h)   gUl.   (MlJpiHO  Zl  pOprftYt)    Ul!lil»V»Jlh   $»<»*lo|Mj.
To jzjcrebiiujo #e ponavju v>ako b»!.», in siirr s<» izbvriV take ub^iiM-, v ktrrih je tujuiatij 10 his 2d fUKM) gid z.»>numm;li.
Polilicni pregled,
V drxariii'in ztoru se nij widiiji wis nit* k;y i^sebnega godiK Poljakov iuiiiistiarstvu uuft* zadomljitj, kar smo uze v za»!iij«*tn listu [nivfshli. WoMjnbt* dau«» Poljakout merijo na to, da bi ,*» fas ulobil: a r«sne vulje nij pri centralis'Hi, kat«ri se !mij«*. da ne !»i se so z:t-dovoljeiijem PuljaUf prevr; uiali Merali/.mu. Poljski poskuui so pa«* ob/a!vvai»j;\ vrMni, k«»r st* |»iM«; rubili k* r«ik1j«% kaU'ra xavira dravni v««. «U «*¦ i«'Vf napr^vi^i nt |»»tti |»«»r.»/.u-tua. .MiaiH^mtvo bi r»do drzaviH'mu ^*<»rti prp*tti»2ilo jn^tivu r^rad dircltiiik vidib-v. s katrro iiri«l«*jo d>*/. zlM»ri <«b vvi vidjav.i; pa hy\ «• inmida, da n*» *»i ^» jm takiw prMburu xoptil !itrdila xdaj razdrla in d**inoraIi»»vaim njH.zi.jjn in ima sa »laj 4* iHitqdji'nji*.  d*»kl«»r
Za hi'*> dni ««»» ji* sliinbs «ia j^ pnnMska /t'lfjuira v iipvarnosti, kor fc v*»jni miuihtt'r iz fikJLKkili otairov pr«»ti njVj in k<T jV tudi \0*ina dot^iwga otilon prutivna: «*ital«* w* jV tiidt, da jr» xk»^ f^ira tniui<t*»r IVtis na padu: a sawlnjV dni so ^ d.»ticn*+ v«*sti w*\#t zbolj-^l*»s Pretis «w j«» !itrdi! in minist^rstvo !>• h!« zagtivarjaio pdin.> pr^!t*I«sko rrb>. k*»r j«* tndi iz \«»ja>keiru sta]i»*a k<>» iiajlMdj^a s{mi/ii;ui:i. Mi-nsskTstvo t*^daj im« lhi*bi »»?jr;i jVmalo na driis*' nU in m str^d dimlo le prtN^Ukt* in rauw tn mini<tUr«fr». kat/ro jnm \rf\m v drzavn*s«i z!>»»nn v su'jt mavbi. 1«^1«- tndi t«diko xaiiiv*arlo. da $e hpP'jnu' v dr/. zU»ra i^^tava iri^df* pre-tlfkl<ta M«*znii*p.
Cita ^* thdi o razdv«»jih rnnl minintri: ti nrAwji j4o so raonda nfasno jk»!»*^H : a kri/.a Nide HKMitb tr.ijala in ni«nim<s da w s«Iiino slaJw, ^o iimiisVrstvu ].nT»knjVrao, da m* l»-«l*» j«*>lr>Tal<» do iirnw*sa I»*ta. k»*r s>«rlanji stan F n»»strplJ!V i!i nar^lun l»**d*» najbr/«» p«b potr-
IKYtjtVfot.
I>r/.aY»i zk»r nijnia zlaj ps^^bm^a |>os1a, n»*iro Yolitvi- v «Mfgacij«s vsl«» I tV«ir pr^vla-dnje an»»njt», da Im>-J»» skbnijVn «a» priliinluji mem*
Z^uimiv«jsc r^;i ««» r^laj f.nkraj Litvo jro-<V\ Ka Ogr^k<*!u dobivajo Ipvirojaki. ali ogrrski feileralisU Tjtaki dan v».r Hpljiva; skoro [x»vsod kder so bill dszdaj voliloi .shodu se je poka-zalo, da bodo najbrise zmasali levirnjaki; po-s»'bno pomn<wIH VhIo stranko o^rski Srbi, Ru-mnni in Slox'aki, katc-ri so sklenili v posf*bnih sbodih. da lolo p«>stopali z loFirnjaki. Ogrska vlada uze (fnti. da jej zmanjkuje tla pod no-gami in napepja Tse sile, da bi se se vz-drzala.
Na§i bratj« Hmtjp tndi dobro udrihajo po ogiskem uiinisterstvu. VakauoviC se jako newdno vede ja dobiva oA narodne stiauke zan§nico tsl zaii^nico. Citalo se p u^.e t zad-njem nascm listu ob onib 4. imeuitnih spome-
nicab, katere so r^ski in Hrvatski narodni Yoditelji javno na laz postavili. To spomenice so bile napravijfine, da bi se a njimi uarodna stranka pred kraljem in narodom ofirnila in VakanoTifieva zona je nekda izrekla, da mora Mrazovir, vodja narodne stranke, glavo zgubiti. (To vain mora biti petrolena!) A oni, kateri je za dober denar skoral one spomentce, sejeske-sal in po nnsvotii SYojega prijatelja narodni stran-ki pi-iineno objavil, da je vse, kar je pisano v onjli spomenicah, on pisal in da je vse grda laz. Yrli narodnjak g, Von^ina, je mi vse to spomeuice z drugo mirno ponosno spomenico odgovuril in vse nizke intrige Vakanovica svetu odkril. Tako se jo g, Vakanovii5 v svojili la-stnib mnzab vjel in narodni stranki v«P ko-ristil, kakor narodiuakl sami, kajti marsikaterr ii»H>iU«ii'i»ii bode zdaj odloeon postal, ker se inn j*' pristndilo nemalna ravnanje madjaronov.
Na Hrvatskem nij j.rav za prav drnge str:»nke, nego narodna,, vse drugo jo madja-rmwka drhal. fc'leea niozek izeucljati brvatski dez<di in Hrvatje bode pri blizujili volitvali sk*»ro jrotovo zmagali, ker se je hrvatski prosti nar«Ml tako daler oslobodil in politi^no izobra-zil, da se ne da lnvili po madjaronskili korte-h\\, ampak da stoji zvest za svojimi vrlimi vo-dibdji spnznajot*' jib za prave narodnn prija-teljo( 21). t. in. se 1m»*1o vrsile volitvn po vsem Hrvatskem; v Karloveu je nzo bila volitev in bil jV vidjeii »MH)glasno narodni kandidat dr. Makaiiee. Naj bodi* to dobro znamnji* in mi so 1> uno s Hrvati vred sreuo veselili, fo bomo n-nviisW v pribo lnji'in listu naznanjati, da so zmagali nasi bratjn Hrvatje! V to ime Hog |»nmozi!
Vakatiovir in njegovi iinma^a**! pa im»rajo Hetn pasti, kiT inn to uze zdaj eelo oirrsko vliului lisfi prerokigejo.
\a ApanHki'in traja boj mod Karlisti in kraljrve voj««U: nij t«'daj se mini in ga iako bitro in* liulf, kakor vs«« ka^.e.
Za nas sinviMici* je posebno va^no glaso-vanje Sviearskib^ kantonov zarad sprememlm u-Maw; tndi na Lviraivd\«> je prodrl nemski dull in ncrn^ki eentralizem: rentratna vlada je pred-lagala eeiitnilneniu zboru novo ustavo, po kateri l»i kantoiii V5'Iik«» svojih pravic zrtovali centra-lni vladi: k«r pa }v potndmo. da o spremem-bitli u*itani* vsi Sviearji glasujejo in sicer po kiiitonih. j«* bilo 12 t. m. glasovanjo po vseb ^vii'arskib kantonih in zavrzena* je bila nova fenlrali*tiiT,,ia nstava \ \t\ kantonih. sprejeta pa >aiii<» v !J ka'itonih: ker je ve«"ma kantonov pr*»ti novi iihtavi je una pala.
PiKpbnn s<i bill vsi nenemski kantoni, ro-nianHki, frauc^zki, italijanski prod novi centralist i^ni uvtavi, ker s«^ Ik»j.» za svo} naroden ob-stam-L
^ah«tno je, da s»« j«» sploh obndil na Svi-carsk<»m dub HMitralixma, kateri je protiveu svobiNl.
Pokazali so .^viearji, da znajo strogo pa-as.it a na svojo svolmdo in to jim je v east in korist. Central'sti bote se enkr.it poskusati svojo sre'o; a take ]Hisku'nje vti'gm-jo biti nevarne svoliodni Svin ia njenem obstankn. ker kalijo b«pi n'd, kateri je dozdaj ondot viadal. Vee o iem prih'tdiijir v izvirnem dopisu iz Svioe.
Bat; s«' j«» tudi, da je ona agitaeija za centraliz«m kak Bizmarkov kvas, kajti iz nc-mirov v .Sviej liode zsial Ilismark gotovo kapi-fal tavati. - Tnlaj bodo srerni .^viearji, do-kler sn pipolnuna fedoralisti.
Ctrti red je za one, ki dobe ali v enem ali  ved ptedmetih nezadostno.-
Pri sedanjili skusnj&h je dobil g.. Avg. LeUn, ucitolj v SovodHjem,  spricalo  I, reda;  §tirje  %
ve™ a vf.1vdr"Si (raze» euega Laha,ki je padel) spncalo 111. rcda.                                              '
<o<ibwr) vipavskega Sokola nam pi§e: ©^«. 2o, maja t. 1, tocno ob8. urizveder hapi^vi wYi-pavski Sokol' voitalni6ni dvorani besedo s petjeia in lgro: wBob iz Kranja," h kateri se vse na-roduo ohtfnstvo uljadno'va-hi. <                      ?     ''
(XuntaiivB knjiva.> G. Andrej Ko m elj. c. kr. nadpornftmk pri ccdovSkeni peS^ku, m$ rojak iz bo Ik ana, jo spisal j«ko zaaimivo ia.aa' slovensku vojako prapotrebno knjigo pod i\a8la-vam: „ P o I j u a s 1 u I b a, raatreseui red. '"ndfe puska in slovenako nomgki in nemiko'-slbvwsKr 8li»vnrL(>k * Knj&ica So v preccj umljivem in '¦&* *to«n jetiku popisnje, kuko so ima vojak obnaSati im potu, v tubni, pred sovmSnikom i. t. d., in yeba s.tnio 85. soldov. Slovenski vojuki so tako Intro scgli po njoj, da so bode v kratkem movala v drugo '.mtisniti.
8:oveufi smo g. Komelju za to knjigo posebno
hvalu dolzni.   Kajti nikder se Biovenski jezik nij
tako ihnsmdjvMio trpinftl, kakor baft  pri vojaoib,
kder so se na^im f'aiitom v glavo vtcpale vojaSke
Rtvari v ncki eudui meaHnici. in kolonnoiji  nem-
, ski>«:t in sioveuski'ga jezika.   Vojaki, domov pri-
I fteds', so to wf«*rdirbNiio §prabo"  govorili  in nuij
I knii'te plodib ter tako veliko   pripoinogli, da je
I iiiej «'t»so n'ovciifi&mo aaaojaloaumnogn nemSkogrt
| plevida.   Kiijizn-a g. Komolja pa ima nam oil yo-
, jakom   po u.igati,  dt>  se bodo  potrebnih stvarij
pri-jo naiieili in v 6 is to in  Hlovonskeih. j'i-'
xiku miurdi.   IVav Birno  zolimo za toga ddj.
«la bi tfast. nns rojak prestavil v alovenScino tudl
sila pot rolmi n & w i p r a v i 1 n.i k (abricbtimffi»re-
Klt'iiicnt).   Uvnl<'/,ni mu za njegov  trnd  ne bodp
s.niio tiHti inbuKimai, ki nosijo   rpuSko lia rami,
a Hnbljo fez p:vi(«   ncgo hvalo nui  bode  vodola
v.sa tdovuuska domovina.
O'^prowk.! Z Diinnja bo tintn pine:   „Za«
j djij.i Bboea" je govnreA o Striturj^vili  dv«b lio-
| vih knjiiicah, o „dnnaJHkdi  sonetili"  in «Prej5ir,«
; novib pismili iz Kli/.ji«,« onuMiila, da ves znesek,
ki se. xn knjtgi nktipi, jo  odlofioa   „v  blag ua»
men.* To jeuko/. iu efcozpomota! Iz gotOvega
, viiu vem, da g. pi^ntclj toga nikoli uij nameraVal
, in da. jo bil Vafi piooeink o tern oisto   iiflO|iaiy:iiO
j podiiOen, kajti g. pisatolj mitdi ves „dobii;ok* (6o
s Hlovunski p mtelj sploh o ndubi6ktt*  more govo-
riti.) zalrg-iili v svoj moSnjioek.M
RAZNE VEST1.
<rfi<r!j«l<r »ok»2itj«), kt so bileod2 17. maja so si* za vs-j izpra.Aevance jako ugodno izsle. Og'as lo se y. za ta zpit 5 ncitclj c in 28 u&te-Ijcv, raej nj mi 7 Lhhuv in 21 Slovencev; ui5itt-lice so bile vse Italjauke; ncknj j:h je pvznpje odstopilo od skusnje.
Vsled nove po-tave dxbodo oni izprnSwaiici ppricalo 1. ledn, ki v vsth predmetib prav dobro odgovorij •; spricalo H. reda o»:i, ki imijo poWico prav dobrib redov in polovico do-brib, III. reda oni, kiimajo vsajvse povoljno,
j   Primorska vina v kemiSnem poskuifaliSSu za vinstvov Klosterneuburgu.
fijtisal Strfan BraktL
Po vinski razstavi, ktera je bila febravarji v (lorici se je poslalo nekoliko raz-stavljenib goriskib vin v kemiCno 'poskuSa-lis;T v Klo t-rneuburg, kder so se njih last-nesti imele na tanko proiskati. Nameii mojega spisa je govoriti o toj preiskavi, potcm pa tndi o- zboljsan,i: nase vinoreje sploh. Ako povrSno vinske stolen ice pogledamo, precej za|»zimo, da so vinorejpj, kteri so to steklenice raiposta-vili, se na uizki stopiiiji nmncga vinorejstva in klekrstva. Tukaj zapazimo eno steklenieo umazano, tain je druga, ktera je boljo podobna steklenici za zdravilo, nego za vino, zopet dfii-g;i je na pol polua, vino je po poti iz nje izteklo, ker je bila slabo zataknena i. t. d. Sploh smern re,5i, da prav malo steklenic smo naSli, ktcrc so hile tako napravljene, kakor -morajo biti za daljiii pot.
Prva rec, na ktero se mora posebno pri vinoreji gledati, je znainost, pa naj se ima vino v sode ali v steklenieo polniti. Zadnje se morajo od zunaj in od znotraj pteje z gorko, potem z mrzlo vodo sprati in narobe obrniti, da se voda prav dobro iz njih ocedi in %lde-nica osusi. Kedar se rabi, posebno, ako se ima vino prodati, ali v daljne kraje posWtj, mora se, predno se stekleuica z vlnom napolhi, Se en\-rat z viuskim cvetom (alkoholoin) opljk-niti, in stoprv tako napravljena liapolnitj. Pri-porocam vam, vinorejei, ne zabite pregovpra kteri pravi: Snainost je dn§a kletarstva.      '
Ako zdaj obliko steklenic pO>^damo, ,ne smemo misliti, da je vse eno, naj bo vineit taki,  ali taki steklenici.   lies je, da, kedor.
hoce svoje vino doma izpiti, je vse eno, ali naj je pije us citjaree ali iz majolike; ali kedor hoLe svoje vino na daljne trge posiijati, kedor hoSe svoje vino za vesoljno kupeijo sposobno napraviti, mora si ne samo sposobnega vina, ampak tudi sposobnih steklenic preskrbeti, v katerih 1)0 vino razposiljal.
Steklenice za razposiljanje morajo biti vse iz enakega stekla, navadno temnorujave barve. V kupciji se nahajajo steklenice raz-licne velikosti, a!i najnavadnejse so dvojno, ve~ like in male, zadnje drze 1 maselc vina, prve en polik Luknja od steklenice mora okrogla hiti, 1x2 palca' navzdol enake Sirokosti, potent zmirom Sirsa in ne trobusna, ampak po-dolgasta. Vino mora v steklenid s eepom zaprto biti, kteri mora saj 2 5rti sirsi biti nogo luknja steklenice. Predno se stekleniea zatakno, se vzamn e>p in so stisne na strofu za to ot-menjenem in z lesenim kladvom zahije; napo-sled se odrezo na robu in stekleniea se zape-eati. V takih in tako zataknenih steklenieah se vino razpoSilja, brez strahu da se bode vino po poti izcedilo.
Ako hocem zdaj o lastnostih goriskih via govoriti, moram neugodno sporoeilo vam, gori-Skim vinorejcem, naznanjati. Morale so bod1* se dosta storiti, in dosta v nasi vinornji p<>-praviti, da bodo nasa vina sposobna za kup*ljo v dalnje kraje. A omeniti moram, da smo tndi med temi vim izvrstna nasii, ktera so laliko meryo sft sloveftm renskim in franeoskiiu vi-nom, toda zali bog, takib je le malo nied njimi bilo.
Moj namen nij tukaj o lastnostih pnza-meznih vin govoriti in napisati, koliko jo to ali ono vino alkohola, kisline ali sladkorja imelo. ker s tern vam nic" odlocnega ne povem. Nego lotim se poglavitnih lustnostijin pogreskov, in potem nacina, kako hi se zadnji odstraniti dali.
Prva najvotfa uapaka, ktera tudi vse drn-ge pogreSke in bolezui vina obsega, je n esta-novitnost Ta napaka izvira iz mnogili nz-rokov; namretf: vino je nestanovitno, ako ima premalo alkohla, ako ima premalo kisline, ako ima prevee ali premalo strojnine (Garbsiiure). Vino, ktero ima malo alkohla, se nofo izgistiti, :ln poleti rado zavre. Vino, ktero ima premalo vinske kisline, postane neprijctno in greuko; ako ima prevee strojnine postane tudi nepri-jetno in grenko; belo vino pa, se ve&krat pri-pcti, da crnikasto postane, -ako v dotiko se zrakom pride; ako vino ima premalo strojnine, se pripeti, da zlemasto postane; to je: vlece se, kakor olje i. t. d.
. Posebno v dveh steklenicah goriskega vina sem priloznost imel, nestanovitnost opazovati, v eni steklenici belega in v eni ernega vina. Pryo je zavrelo in poernclo. drugo je neprijet-no in grenko postalo. Uzrok, zakaj je l>eIo vino zavrelo, je ta, da je imelo malo alkohla, pa gnjilicnih zavez v obili meri: pofirnelo je. ker je imelo preveC strojnine, in kadar smo je v kozarec viili, je prislo z zrakom v dotiko in je koj temno postalo. Bilo je eno najslabejsih yseh vin. Crno vino je grenko postalo, ker je imelo premalo vinske kisline, namreo 1*8 in se ta kislina nij bila samo vinska, ampak tudi strojninska.
Goriskega vina dragi pogwsek kteri tudi pod glavni pogresek nestanovitosti spada, je ta, da veeina vin je motua bila; nektero je §e kipelo, v mnogih stekleoicah je drozjo na dnu bilo.
Glede na inoinosfc vina moram omeniti, da edini uzrok te motnjave so gnjilicne zaveze, ktere se vinu v obilnosti nahajajo in n motnjavo napravljajo. Ako hoCemo nase vino tedaj sposobno za vesoljno kup&jo napraviti; ako hoiSonio vino vdaljne trge razposiljati, in se ne bati, da se vino po poti zblodi, ako boeemo vino stanovit-no imeti, moramo te v preobili meri zastopa-ne gnjiliene zaveze iz vina izpraviti, in to do-se2emo, ako vino „pasterisujemo.B
Vino pasterisovati se pravi vino segreti do 60 stopinj gorkole po Keaumurovem gorko-
I mem iu je koj zoput pohladiti na 5 stopinj ! E. in sicer tako, da gorko vino rs« zrakom v dotiko ne pride. S to gorkoto S4» gnilirne zaveze ; strdijo in koj, koje vino ehlajeno, se f-istiti po-| Sue, in na duo soda se pf/e^e vsa nesnaga, | ktera se potem olpravi, ako se vino pretoSi. j          Za pasterisovanje sMijo pos^bai stroji, v
kterili se to delo hitro opravija. I          Ker je pa za posameznega   vtnoirejca pri-
! prava takega stroja predraga, si lahko tudi drit-! gafa pomaga, da to doseze, kar hi  s taksuitn
stroj(in dosegel. I          Vzamo se zgiinjarski kotel, v katerr*ga se po
| ka"jo zvita cev d.*ne. KoW se z vmlo itapolni in z ognjetn segreje, nad kotlom je posmla, z vinont na-polnjeiia, ktera *> inm pasterisovati. I**>!»«g kotla je hlalilnik (Kiihlapparat) te je velika ka>I z mr/lo vodo napolnjena, v kateri je tudi po ka-rje zvita rev. Vino t»»jV iz zurornj** |m»s»» U? p> rovi skoz gorko v«».b> v kot!u, v kateri m*»i-«i vino namonjeno gorkoto dos»»ri, kar w» viili na gnrkomorn, kteri mora v w»v zas:ij»'ii biti. 0.1 tukaj tore vine v hladilnik, v kb*fi*m se mora tiidS toliko pohladiti, ila om>'nj«uo g*>rk<»t<» udohi.
Pri preiskavi, koliko je sladkorja \ vinu, ktori se pri prvem kipmija & nij alkohoi sjuv-menil, se je dokazalo, da imajo mn«iga una se mnogo sladkorja. Po tej ]>r»*iskavi «;»» vi-li, «a v goriskih \ini](posobno v ihbrih letih) se dosta sladkorja po prvem viharnem kij^njii ostane. in k*»r je v novem ino^tu se dosta dn.^ij, l»o vino se enkrat kipelo iu leum so. pravi tih<> LU pcitjc. Oem veajegorkota. ktoro kipeujo \ [«s»mh ssaliteva, tern vee sladkorja se v alkolit S|»r«iine-ni in inanjo homo drugo kipeuje zajKizili ako inmmo pa oh rasu prvega kipenja malo gor-kote, tako da je vino v ki|H»nJii zadrzamt, ta-krat homo drugo kipeuje moHiejse zapa/.ili. To kipoiije se zapazi^'e spornliidi, kadar grozdjfj cvote, iu nasi kmntjo pravijo, da se vino zblodi zaral t«\ja, ker grozdje r.vete, ali to /.blojV-nje ali prav za prav kipimj** nij zarad grozd-njega cvetja, ampak knv naradiio v j»'seni pri prvem kipenju tndi na Priuiorskem mrzlo ]io-stane, za tega delj kipeuje zadtisi, ker vino za kipeuje potrehne gorkoto iiijma. Vino postam* inirno, dokler spoip.Iadi solnee Ziwitilj«* ui» s»*«:re-je iu toplo in postane. Akoprnm zunaj napifjn solneno gorkoto prewj sp>>utadi zapn'{iin->. ven-dar v vinski brain toplota tako hitro ue more iu nase novo vino se h\ kadar grozdje r.vetf, spremembo gorkote oh/uti in kipeti zar-iu'.
In tega se vidi, da vino spmnladi malo ali vee kipi.
Ker imajo pa nasa goriska vina dosta sladkorja iu je tudi gnjilicnih zavez se dosta v vinu, da novo kipeuje napravljajo, zato kipi nase vino no le spomladi prvega leta, ampak tudi v drngem, v tretj^m in se celO v cetrtem , letn. S tern pa motno postane, tako da nij sposobno za to, da hi je v steklenice polnili iu razposiljali. Ako boeemo tedaj se vsega tega '.gniti iu vino stanovitno napraviti; ako h<»-n'ruo vino sposobno prtpraviti za steklenice, moramo je pasterizovati, ker stem dosezemo ne le, da vino ne ho vee* kip«do in torej tudi da motno- ve«* ne postalo; ampak obraninio je tuli  dnigih hideznij.
Kakor w sladkor pri kiporiju v alkohol spremitija, tako se spreminja alkohol se naprej v j''sili; ako pride se* zrakom v dotiko in ako ima za to spremenbo ugodno gorkoto. S paste-risovanjein pa ohvarujomo vino t«> dmge spie-mt-iii1».*, !».*r to pi tudi piniiuiVk, da vino, U«»ro sf» j#« «/.#• ki^jilo, ozdraviiiio »» spn'ii»emt»o alkohola v je*i'i ii.staiiino.
(Khwt prih.j
IM U .Wlicnif IJii!>l|ani
dobiva s«j nova slovenskt iolska   knjiiica
6E0METBUA BP.HIIVO
za
slovenske (judtke iole aplsal
J % %Y,'L   I, % u»/%J$tf.
iiadut'itelj v Ljuh*mern.
Ta sidskn knjizira s il.">. v Irs vre-zanimi slikami |»is;tna je prav umeviia Iit obsega na .H4. >tram»h v mat) o*nu»r-ki vse vaziH'j.se rnldclke gi«omctfije. na kratko raz!oz>»ne. V dodatku ima dva praktii'Mia spisa •» ..mrtrihri   mni in o
P.ipMioi'a se ta knjizira vs-mii f»lo-venskim ut*it»djem in utVwvru ljudskih in tudi nizih srediijih >«d.
1>IJm <rtti4«i   ifCHHii  Sf> hr*
GRESHAM.
NA  DUNAJU.
Podpisano ravnateljstvo o»'itiu» nnznaiija. -la <v»»ie^a je dozdanp'ira nadzorni-ka za Kranjsko irospoda
4Ygn^t^a   Va*lBiik-n
odslej za svojega liacllliKl/ornik.l i organizat^>rja za vse pokrajine juine Avstrije postavilo, ter gji pooblastio* sklepati zavarovauja v vseh ohhdkiln prejemati uaddana placila za drustveui rarnn ter potrj»*vati sprejem. zdravniske izvedence nad-i pod - zastopnike nasvehtvati i osluziti.
Ay? Ditnajn 8. mnja J$72.
Ravnateljsto
avstrijskega Greshama.
fedavatey in odgovorni urednik: VIKTOR DQLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.