Zasavski
Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Orejuje arednlžkj odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik* Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 • List Izhaja vsako soboto *• Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ld morajo biti v uredništva najkasneje
vsak torek, ne vračamo.
Štev. 7
TRBOVLJE, 15. FEBRUARJA 1958
Leto XI
7
dnt
po svetu
SEDEM DNI PO SVETU
Težko je z besedami izraziti ogorčenje, ki ga je povzročil barbarski napad francoskih letalskih sil na tunizijsko vas Skiet S.idi Jusef. Napredno javno mnenje se je še enkrat sunkovito, z vso ostrino postavilo na stran neodvisne države Tunizije in upravičeno zahteva, naj to nečloveško dejanje francoskih oboroženih sil obravnava Varnostni svet OZN. Nekatere države, jlanice Severnoatlantskega pakta pa so celo izjavile, da bodo zahtevale naj to dejanje obravnava tudi Svet Atlantskega pakta.
NAD STO LJUDI UBITIH
Tunizijske oblasti so po tem nečloveškem napadu na nezaščiteno vas sporočile, da je pri bombardiranju sodelovalo 20 francoskih letal, nad sto ljudi Pa je ubitih. Ena bomba je padla v bližini šole in pobila vse otroke v njej. Nekaj je jasno: Francija drvi z vso silo v brezizhodno vojno v Alžiriji, in s takimi barbarskimi tnapa-di na neodvisno državo, kot je Tunizija, samo potrjuje, da se čedalje huje pogreza v blato sramote, iz katerega se bo težko izkopala. Zdaj se upirajo francoskemu kolonialnemu biču že tudi druge francoske kolonije. Tako so bile
V DAHOMEYU VELIKE DEMONSTRACIJE
ker so Francozi odpustili v Avrankuju 125 črncev, zaposlenih v neki rafineriji. Na demonstracijah so ljudje zahtevali neodvisnost, vmes pa je kajpak posegla policija in dva demonstranta sta bila ubita, 60 pa laže ranjenih. Zanimivo je to, da v tej koloniji doslej ni bilo organiziranih demonstracij, zdaj pa je celo padla vlada Apitija in s tem je v francosko čašo obupa kanilo že nekaj kapljic strupa. Zanimiva je tudi izjava ameriškega zunanjega ministra Dulle-sa, ki je na tiskovni konferenci povedal, da ni nujno, da bi bila pred sestankom-najvlšjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda konferenca zunanjih ministrov. Zdaj se vse več državnikov zavzema za
SESTANEK NAJViSJIH
na katerem na) bi se pomenili o nesmiselnem nadaljevanju hladne vojne. Zanimivd je, da Anglija zavzema do sestanka najvišjih mnogo bolj prožno stališče kot ZDA, čeprav sta v končni meri ostala koncepta skoroda ista. V torek pa je prispel v Atene angleški zunanji minister, da bi z grškimi državniki razpravljal o
CIPRSKEM VPRAŠANJU
Čeprav bodo razgovori v največji tajnosti, se je zvedelo, da namerava angleški zunanji minister predložiti Grčiji nov predlog glede urediti ve ciprskega vprašanja. V sre-do se je posvetovanju pridružil 'tudi grški ministrski predsednik, ki bo Selvognu Lloydu Povedal grško stališče do njegovih predlogov. Grška oblast-va so ob prihodu angleškega zunanjega ministra storila posebne varnostne ukrepe, da preprečijo morebitne nerede ali protiangleške demonstracije. Iz Bližnjega Vzhoda pa prihajajo vesti o
NOVI FEDERALNI UNIJI
med Irakom in Jordanom. Izpodbudo za razgovor o tem vprašanju je dal jordanski kralj potem, ko je bila razgla Šena Združena arabska država.
Drugi zb ori voli vce v v Zasavju
Beseda tisočev
Jutri bodo v trboveljskem okraju zaključeni poslednji zbori volivcev. Prva ugotovitev, ki jo velja v začetku našega sestavka posebej zapisati, je ta, da so bili drugi zbori volivcev, razen nekaterih posameznih izjem, zelo dobro obiskani in da so volivci malone vsepovsod enodušno sprejeli predlagane kandidate za poslance v Zvezno in republiško ljudsko skupščino. Videti, je, da je bila volivcem vsepovsod precej natanko raztolmačena vloga naših predstavniških teles in ljudi, ki bodo delali v teh naših naijvišjih predstavniških organih. V bistvo naših državljanov vse bolj prodira zavest, da ta naša-predstavniška telesa niso nekakšna ustanova, ki naj bi imela nalogo dajati več sredstev tistim poslancem, ki bodo taka sredstva bolj energično zahtevali, marveč da je to organ, ki vsklajuje celokupne interese naše jugoslovanske skupnosti, ki mu ie torej pri srcu tako vsak najmanjši zaselek, občina, okraj, kot celotna Jugoslavija.
Volivci so tudi tokrat zelo sproščeno razpravljali o stvareh, za katere sodijo, 'da so za njih takega ali drugačnega pomena. Čeprav- so morda tu pa tam razprave izzvenele nekoliko ozko, se je vendar na koncu pokazalo, da je prevladal interes skupnosti. ------ • - +
V	Brežicah so volivci precej govorili o komunalnih problemih, kmečki volivci pa o taksah in davkih, v prvi vrsti pa neurejenem katastru,- Udeležba je bila v večini volilnih enotah precejšnja, volivci pa so tudi brez večjih pripomb sprejeli predlagane kandidate za poslance.
V	Vidmu—Krškem je bilo do torka že nad 15 zborov voliv-
cev. Tudi v tej občini se lahko pohvalijo z lepo udeležbo, saj znaša doseženi odstotek od 10,5 do 19.6 volilne udeležbe. V središču mesta so volivci dosti govorili o srednji tehniški šoli In šolstvu sploh, nadalje o, komunalni ureditvi in kultumopro-
• »•»»•• i
IZ VSEBINE:
•	BREŽIŠKI TEDNIK (na 2. strani)
•	VSAK DINAR IMA STO PAR. — (KAKO DELAJO HIŠNI SVETI V HRASTNIKU.) (Na 3. strani)
O VIDEM-KRSKO OD SOBOTE DO SOBOTE, PEPCE IN ZASAVSKA KRONIKA (na 4. strani)
•	FILM, BOJAN, DELO PLANINSKEGA DRUŠTVA »KUM« V TRBOVLJAH (na 5. strani)
•	TRETJI UMETNI SATELIT! KDAJ? — FLORENTINA, ZANIMIVOSTI (na 6. strani)
svetni dejavnosti. Po vaseh pa o urejevanju vaških cest, vodovodih in drugih problemih. Tako želijo v Račah zgraditi prosvetni dom, kar ni nič čudnega, saj je kulturno prosvetno -življenje v tem kraju močno razvito. Na Smedaiku pa so ugotavljali volivci, da je premalo čutiti vpliv njihove zadruge, volivci pa so tudi spoznali, da se bodo morali v bodoče razgibati v družbenem življenju. In tako je bilo tudi v sosednjih vaseh.
V	Sevnici so drugi zbori volivcev že malone pri kraju-Kmečki volivci so se pogovorili o davku, s tem v zvezi pa seveda kritizirali neurejenost katastra. Sploh je za sevniško občino zanimivo, da se ljudje zelo zanimajo za te volitve ;n živo sodelujejo v predvolilni kampanji.
Tudi v Radečah je bila udeležba na zborih volivcev zelo dobra. Sodijo, da je znašala volilna udeležba od 23 do 25 cdst. Čeprav so imeli na nekaterih1 razne težave, sodijo, da bodo zdaj v nadaljevanju predvolilne kampanje ljudem še bolj pojasnjevali razne stvari, ki volivce zanimajo.
V	Hrastniku ugotavljajo daleč boljšo udeležbo na teh drugih zborih volivcev kot tedaj, ko so se pripravljali na občinske volitve. Volivci so vsepovsod na-
vdušeno sprejeli predlagane kandidate.
Po vaseh »o se razprave sukale v glavnem okrog davkov, urejevanja vaških komunikacij, vsepovsod pa je bilo čutiti pripravljenost vaščanov za delo pri urejevanju teh komunikacij. V Hrastniku so sklenili nadali-mje priprave posvetiti nadaljnjemu dvigu članstva v SZDL, Nadaljevanje na 2. strani
1. marca gre 100 mladincev iz Zasavja na delovno akcijo
V zadnji številki smo pisali o tem, da bo mladinska delovna brigada iz Zasavja šla med prvimi na mladinsko delovno akcijo, to pot pa že lahko rečemo kaj več o pripravah mladine za to pomembno akcijo.
Nedavno se je sešlo predsedstvo OK L MS in razpravljalo o vsem, kar-je potrebno v zvezi z organiziranjem prve mladinske delovne brigade, ki bo odšla že 1. marca na gradbišče, in seveda tudi o pripravah z^. ustanavljanje n. slednjih delovnih brigad, ki se bodo zvrstile na avtomobilski cesti do 29. novembra. Predsedstvo je ugotovilo, da je med zasavskb mladino zelo veliko zanimanje za zvezno mladinsko akcije in da ne bo večjih težav pri organiziranju brigad. To še zlasti velja za poletne počitnice, ko bodo srednješolci sodelovali pri izgradnji ceste. Pri nas so skoraj vse srednje-šole že izrazile željo, da bi ustanovile svoje samostojne brigade. Taka pripravljenost pa obstaja tudi pri vajenski in ostali mladina.
Prvega marca bo šlo na gradbišče prvih 100 brigadirjev lz Zasavja, in ne samo 80, kot smo pomotoma zapisali v 'zadnji številki lista. Rok za organiziranje brigade je precej kratek, vendar so mladinski aktivisti izrekli prepričanje,. da bodo kljub temu častno izpolnili nalogo, saj gre za dolg, ki smo ga dolžni domovini, Zvezi komunistov in Titu.
Brigadirji, ki bodo odšli na teren že 1. marca In bodo pripravili vse potrebno za bivanje in življenje mladinskih delovnih brigad, bodo imeli možnost, da bodo pozneje ostali na cesti in se na tečajih in na druge načine usposobili za določena dela. Pri tej priložnosti pa velja omeniti tudi to, da bodo na gradbišču dani vsi pogoji za zabavno, kulturno prosvetno, športno in ostalo dejavnost.
Občinski komiteji LMS bodo imenovali posebne štabe, ki bodo imeli nalogo zbirati priglasitve z® brigade in sploh pripravljati vse potrebno za formiranje mladinskih delovnih •brigad. Taki štabi pa — kot smo že zadnjič navedli — obstajajo tudi na vseh srednjih šolah. Vodijo jih mladinci, ki so nalašč za ta namen obiskovali poseben seminar, kjer so se usposobili za voditelje brigad.
Tokrat naj omenim še to, da tudi nekatera kulturno prosvetna društva kažejo veliko zanimanje za mladinsko delovno akcijo in 4e razmišljajo o tem, kako bi pomagala mladini, da bj čimboljše izpolnila obveznost, ki jo Je dala Zvezi komunistov in Titu. »Svobode« v Trbovljah so pripravljene naštudirali poseben kulturni spored za brigadirje, a mladinska godba »Svobode n« v Trborvljah celo želi, da bi se dalj časa mudila na avtomobilski cesti.
Redakcija »Zasavskega tednika« Je sklenila, da bo pripravila za brigadirje ustni časopis in da jim bo pošiljala nekaj izvodov časnika.	S.
♦»♦»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»♦♦»»»»»»»»»»»»»»»»»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦»»»»»♦»♦♦»»♦»»♦»»»»♦t«
Okrajna konferenca ZK v Trbovljah
PRIBLIŽNO 240 0ELEGATOV-KOMUNISTOV, IZVOLJENIH V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK TRBOVELJSKEGA OKRAJA, JE PO PREBRANEM POROČILU O DELU ZASAVSKIH KOMUNISTOV V ZADNJEM RAZDOBJU, VEČURNI RAZPRAVI, SPREJELO VRSTO KONSTRUKTIVNIH SKLEPOV IN NAPOTKOV ZA NADALJNJE DELO — KONFERENCI SO PRISOSTVOVALI TUDI: ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS TOV. BORIS KRAIGHER, CLANICA CK ZKJ TOV. LIDIJA SENTJURCEVA, SEKRETAR OK ZK CELJE TOV. SIMONIČ, POLKOVNIK RADOJClC IN DRUGI.
Tov. Franc Kimovec-Ziga bere poročilo.
PROSLAVA NA SUTJESKI
naj bo trajen spomenik našemu narodnoosvobodilnemu boju
USTANOVLJEN JE POSEBEN PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO 15-LETNICE BOJEV NA SUTJESKI — ZA PREDSEDNIKA ODBORA JE BIL IZVOLJEN TOV. TITO
Brežičani in Prešernova proslava
Dijaki brežiške gimnazije nččejo delati po šablonah. Sami so pripravili proslavo ob 109. obletnici smrti našega pesnika ■— genija.
Uprizorili so njegovo pesnitev »Krst pri Savici«. Sami so jo naštudirali brez posebnega vodstva starejših in brez finančne podpore.
Dijaki so se potrudili, da bi ljudem prikazali Prešerna kot človeka, kot rodoljuba, toda niso bili posebno pozdravljeni ... Dvorana je bila skoro prazna... To je bilo plačilo za trud... Ob 19. uri je bilo v dvorani »že« deset ljudi...
Mar mora mamica ali pa očka iti na proslavo le tedaj, če poje ali pa deklamira hjena oziroma njegova hči ali pa sinek?
Mar nismo vsi enaki? Upajmo, da bo v bodoče ...
-k
Letos bomo po vsej državi slovesno proslavili 15 - letnico bojev na Sutjeski. Priprave za to veliko proslavo so se začele že po vsej državi. Med slav-
nostmi na Sutjeski bodo odkrili spominsko bolnišnico v Foči. Na Sutjeski pa bodo zgradili tudi skupno grobnico, v katero' bodo prenesli posmrtne ostanke
S plenuma 00 SZDL Trbovlje
Volitve in občni zbori org. SZ DL
V torek* je bil v Trbovljah plenum OO SZDL, na katerem so se razgovarjali o doslej opravljenih zborih volivcev, o katerih poročamo v uvodniku, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZK tov. Zen pa je po poročilih predstavnikov občinskih odbbrov SZDL dal konkretne napotke za delo v predvolilni kampanji. Posebej je opozoril na važnost skrbno izdelanega programa dela v predvolilni kampanji, ki naj ga napravijo občinska vodstva Socialistične zveze. Okrajni odbor SZDL je že povabil najvidnejše politične in javne delavce iz Zveznega odbora
SZDLJ, ki bodo govorili na velikih predvolilnih zborovanjih v večjih industrijskih krajih Zasavja.
Letos bodo pri nas tudi občni zbori organizacij Socialistične zveze. Domenjeno je bilo, da bodo te zbore kar najskrb-neje pripravili in hkrati pregledali možnosti, kje bi bilo mogoče združiti manjše terenske organizacije v močna politična vodstva, ki bi dejansko postala nosilec celotnega družbenega življenja tistega kraja ali naselja, O pripravah in pomenu občnih zborov SZDL več v prihodnji številki.	(v)
padlih borcev. Frl jubilejni proslavi bojev na Sutjeski bodo navzoči mnogi predstavniki našega političnega in javnega življenja, pričakujejo pa tudi veliko udeležbo družbenih in množičnih organizacij.
Na prvem sestanku posebnega pripravljalnega odbora za proslavo 15-letnice velikih bojev na Sntjeski, je tov. Tito med drugim dejal:
Redkokdaj je bila v zgodovini ustanovljena država na tak način, da so dotlej razcepljeni narodi v skupnem boju proti skupnemu sovražniku skovali svojo enotnost in s krvjo in kostmi najboljših sinov svoje dežele uresničili svoj cilj, da v miru in svobodi zgradc lepše življenje sebi in bodočim rodovom.«
Ob tem dnevu, bodo obletnico bojev na Sutjeski praznovali in proslavili tudi naši kraji na dan 4. julija — dneva borcev.
Trbovlje, 13. februarja. V gledališki dvorani Delavskega doma je bila danes okrajna konferenca Zveze komunistov za-
Volltve delavskih svetov
Izvršni svet LRS je na svoji nedavni seji med drugim določil tudi rok za razpis rednih volitev delavskih svetov, ki se prične na področju Ljudske republike Slovenije 1. marca in mora biti končan najpozneje do 15. aprila, volitve pa opravljene do 30. aprila 1.1. Redne volitve delavskih svetov v gradbenih podjetjih bodo morale biti opravljene do 15. maja, v gostinskih in turističnih podjetjih pa do 31. maja letos.
PRIPRAVLJAJO SE ZA 8. MAREC
V Hrastniku so se pred dnevi se šle žene in se pogovorile o prip-ravah za proslavo n;edna,rodnega praznika delovnih žena — 8. marca. Ker nas loči od tega pomembnega praznika *eLo kratek čas; bi radi opozorili na to, da se letos no sme ponoviti napaka iz prejšnjih let — tu seveda ne mislimo samo na Hrastnik — ko so sf rbele za organizacijo prireditev samo ženske. Letos morajo biti priprave na 8., marec stvar vseh, zlasti pa zadeva organizao'j SZDL. V zvezi s tem pa je potrebno, da se na takih sestankih, kjer razpravljajo o pripravah praznovanja, dobijo tudi možje in ne samo žene.
savskega okraja. Poročilo o delu komunistov v zadnjih dveh letih je imel član CK ZKS tov. France Kimovec-Ziga, ki je govoril uvodoma o nekaterih gospodarskih in drugih uspehih trboveljskega okraja, nato pa kritično ocenil nekatere slabosti dela v vrstah Zveze komunistov trboveljskega okraja. Zlasti je poudaril, da se bo morilo v bodoče delo komunistov še bolj odvijati med ljudskimi množicami, da se bodo morali komunisti z odkritimi obrazi obrniti do ljudi in sodelovati v celotnem družbenem dogajanju.
Razprava je osvetlila mnoge konkretne slabosti v dosedanjem delu komunistov, k besedi pa so tudi
tovariš Boris Šentjurc in
se priglasili Kraigher, Lidija drugi gostje.
Podrobneje bomo o tej uspeli konferenci poročali v prihodnji številki.-.
Tragična smrt Hacetovega Jožeta iz Zagorja
V nedeljo zvečer, se je v jami na Urleku, v Zagorju smrtno ponesrečil kovaški pomočnik Jože Hace, star komaj 27 let. S skupino delavcev je iz jamo spravljal neki material in pri
Praznovanje občinskega praznika na Senovem
VREME
Zima še ni končana. Sneg in obdobje mraza še prideta, vendar ni mogoče zagotovo določiti dneva vremenskega preobrata. To bo okoli 14. ali 19. febr., mogoče celo okoli 26. febr. Tik Fred preobratom bodo padle •bdine padavine; sprva dež, pozneje sneg- V ostalem pretežno ■uho vreme.
V četrtek je bila v Trbovljah okrajna konferenca ZK. Konferenca je kritično obravnavala delo komunistov v zadnjem razdobju in dala vrsto napotil za poglobljeno delo.
Letošnji občinski praznik bo Senovčami lepo praznovali. Ze med tedpom so domača društva priredila razna tekmovanja. Tako je TVD »Partizan« Senovo priredilo uspelo smučarsko in namizno-teniško tekmovanje. Svobodarji' so se pomerili v šahu, strelska družina pa je organizirala sedaj že tradicionalno strelsko tekmovanje.
Dramska sekcija »Svobode« je na večer pred praznikom spet prijetno presenetila domače občinstvo. Tokrat so se njeni igralci predstavili z dramskim delom MLADOST PRED SODIŠČEM, katero so naštudirali v počastitev občinskega praznika. Premiera kakor tudi ponovitev sta bili lepo obiskani. V to dramsko delo so igralci in režiserka vložili mnogo truda, saj zahteva izoblikovanje posameznih tipov dosti dela, v čemer so docela uspeli. Razen tovarišice Gučkove in tovariša Horjaka je vredno pohvaliti tudi vse ostale igralce, ki so dokazali, da bodo tudi v bodoče kos zahtevnejšim odrskim delom.
Letošnje praznovanje so Se-novčani nameravali prirediti na prostem, toda nikakor se niso mogli zanesti na muhasto vreme. Zato je bila slavnostna seja in proslava občinskega praznika v veliki šolski dvorani na Senovem. Ob 10. uri dopoldne je bila slovesna seja občinskega ljudskega odbora, kateri je sledila akademija ob sodelovanju pionirjev — recitatorjev, godbenikov 'in pevcev, zaključil pa je proslavo s slavnostnim govorom predsednik občine.
Nato so razdelili priznanja in pokale zpnagovalcem v raznih športnih disciplinah, v slalomu, smuku, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Pred šolskim poslopjem se je razvrstil odred PVV »Bohr«, na čelu s svojimi vodniki in komandantom. Predsednik semovske občine je ob igranju godbe razvil zastavo predvojaškega odreda ter jo izročil njegovemu komandantu, zatem pa je krenil slavnostni sprevod s številnimi društvenimi zastavami, obvezniki PVV, gasilci, člani raznih društev, odborniki ljudskega odbora in gosti skozi Senovo.
tem padel iz dvigala 40 metrov globoko.
Vsi, ki smo poznali skromnega, mirnega fanta, skorajda nismo mogli verjeti, da je dohitela smrt pri njegovem delu. Jože je bil daleč naokrog priljubljen fant in znan kot dober član delavskega sveta rudnika Zagorje in komunist. Kot član delavskega sveta se jo mnogokrat udeleževal razprav in s svojo premišljeno in tehtno besedo dostikrat pripomogel k trajni rešitvi kakega problema.
Jože pa je bil tudi dober strokovnjak pri svojem delu, $aj je nadvse ljubil svoj poklic in ga opravljal s pravo vnemo delavca — proletarca.
Ko smo ga v torek pospremili k zadnjemu počitku, nam je bilo hudo, saj smo vedeli, da se poslavljamo od dobrega delavca, prijatelja, komunista in družinskega očeta. Njegov lik proletarca bomo ohranili v trajnem spominu.
PREDVOLILNI SIGNALI
Brežiški tednik
Iz dela aktiva mladih zadružnikov v Dobovi
T Pravijo, da zboird voiUvcerv v Brežicah in oitaKci že dolgo mišjo bili tako živahni tat »dat), ta teže na njiilh odikiriita in tehtna beseda vollivoev o novih poslancih, ko govore o doardaingih, ki so billi, l^aScor pravijo, premalo delavni, pregledujejo in pozdravljajo ' uspehe deia zadojdh let, hkrati pa posebno radii spregovore o vseh nalogah in načrtni, ki jih bo treba rešiti, da bo postalo življenje še lepše.
Med to sodi v ptnvt vmstl ptrav gotovo
»	ELEKTRIFIKACIJA
Po približnih ocenah bi potrebovana v brežiški občini še najmanj 70 do 90 milijonov din za popolno edeiktrifilkaoijo okoliških vasi in zaselkov.
Najprej bodo zamenjali petrolejke z električnimi žarnicami v najpotrebnejših krajih
in tam, kjer je za to tudi saimototaiativa prebivalcev precejšnja,
V piišecah, kjer dosega celotni predračun okoli 25 milijonov diim, bodo vaščani sami prispevali 15 milijonov dim. Precej del so opravim že lani, z njimi pa bi seveda radi nadaljevali tudi letos. Občina je 1957. leta
prispevala 6.5 milijona din za elektrifikaoijo na področju Čateža, Sromelj in Pišec.
IN STANOVANJA
Brežiški stanovanjski sklad bodo leto« porabili za dokončanje že začetnih stanovanjskih gradenj, za zidanje novih občinskih stanovanj za zdravstvene in kulturne delavce, del sredstev pa bodo prispevali tudi pred kratkim ustanovljeni stanovanjski zadrugi, za katero je med Brežičani velita zanimanje Doslej s© je vanjo vpisalo že približno 60 ljiudi. Gradili bodo vrstne hiše, dvodčke ali četvorčlke, vendar ®e med mnogimi variantami niso odločili za najetonomičoejši in naj-sodoibnejš načrt. Te hiše bodo stale na Rast unči, kjer grad« brežiško novo mesto.
VODOVOD IN KANALIZACIJA
Brežiška komuna ima na skrbi 500 km cest in poti. Za izboljšanje teh namenijo vsako leto precej sredstev, ki pa še vedno ne zadoščajo- Zato se lahlta še vedno jezimo nad »prokletimi cestami*, na vozilih pa se dela občutna škoda.
Precejšen del komunalnih vprašanj sta v samem mestu vodovod in kanalizacija. Področje od stadiona do postaje še nima kaina-Itaaoije in bati se j«, da bi ne prišlo do okužbe vode. Hkrati bo treba urediti tudi vodovod okoli postaje, kjer so bila po vojni ustanovljena razna podjetja in ustanove in zgrajene mnoge stanovanjske hiše.
PRETESNA GIMNAZIJA
In še neki problem brežiškim volivcem ne da miru. To je menda mirno stanovanjske krize problem štev. 1. — Pretesna gimnazija, »Zdaj se ne da več odlašati«, pravijo. »Stari prostori niso več ta3 vedno večjemu pritoku učeče se mladine in v novem šolskem letu bo, kakor kaže, treba začeti s poukom v treh izmenah.«	-Jak
pričakovanju pomtadi

GOSPODARSKI KOMENTAR
Ne ukinjajmo norm
Zadnjič smo se pomenili o premijskem sistemu. Vendar s tem še ni zaključen naš pomenek o nagrajevanju. Obetali smo sicer, da se bomo v naslednjih številkah pomenili o nalogah in vlogi občinskih in okrajnih planov, o problemih preskrbe itd., vendar velja, da sc tokrat pomenimo o normah in akordih, skratka o nagrajevanju po učinku dela. Zakaj to? Zvedeli smo, da so v posameznih gospodarskih organizacijah že razmišljali o tem, da bi odpravili sistem nagrajevanja po učinku, to je plačevanje za preseganje norm, za plačevanje po akordu, češ da v posameznih primerih delo po učinku oziroma nagrajevanje po učinku terja več sredstev, kot pa jih lahko gospodarske organizacije izplačujejo v obliki akontacije na osebne dohodke delavcev v teku leta.
Pustimo ob strani ugotovitve posameznih gospodarskih organizacij. Pomenimo se najprej, kaj pomeni nagrajevanje po učinku sploh. Nagrajevanje po učinku, to je plačevanje norm in akordov, prvič vsakogar, ki Je vključen v to plačevanje, spodbuja- k večji storilnosti, k večji proizvodnji, drugič pa vsakdo dobi plačilo za svoje
Beseda tisočev
Nadaljevanje s 1. strani
prav tata Pa zainteresirati tudi žene za sodelovanje v ženskih društvih to ostalem družbenem življenj u.
Trboveljčani so na zborih volivcev zelo živo govorili o potrebi nadaljnje graditve st_no-vanj, o urejevanju trgovin, toplo pa so se zavzeli tudi za dograditev otroških vrtcev. Udeležba j« bila vsepovsod lepa in čutili je bilo da so ljudje odkrito Iznašali nekatere slabosti.
Senovčanl so živo govorili o razvoju občine, urejevanju vaških komunikacij, nadaljnji perspektivi industrije in drugih problemih.
Prav tako v Zagorju- Dobra je bila udeležba v središču mesta to nekaterih vaseh, v par vaseh pa bodo jutri imeli ponoven zbor volivcev, to pa zaradi tega, ker predpriprave . ;*o bile najboljše. Volivci v središču so govorili o urejevanju potoka Medije, M ob naraščanju poplavi nove stanovanjske bloke to dela škodo ozimnici, gradnji tržnic v Zagorju in razvijanju družbenega upravljanja.
Nič slabše, če ne morda še bolje, so bili obiskani tudi zbori volivcev v proizvajalnih skupinah. Delavci zasavskih delovnih kolektivov so dali vrsto zdravih in konstruktivnih predlogov za nadaljnjo rast svojih podjetij, enodušno pa so sprejeli tudi predlagan« kandidate za poslan-oe v zvezni zbor proizvajalcev ln republiški zbor proizvajalcev. ..........»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»m
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK”
delo. Tisti, ki je storil več, dobi več, tisti pa, ki si ni prizadeval svoje delo opravljati tako, kot bi ga moral, dobi manj. Iz teh dveh stališč je torej nagrajevanje po učinku spodbudno in pravično. Ukinjati norme ali pa jih brezmiselno revidirati, pomeni zmanjševati možnosti, da bi rasla storilnost in proizvodnja, pomeni slabše nagrajevati. Norme so torej ena izmed osnov vsega napredka v storilnosti in produktivnosti in zato se je treba aktivno boriti proti vsem poizkusom ukinjanja norm.
Ponekod trdijo, da ao za to obliko nagrajevanja sedaj nekoliko manjše možnosti. To trdijo brez kakšnih posebnih izračunov ali pa na osnovi površnih izračunov in predvidevanj in kar je tudi zelo važty>, ne upoštevajo, da obstajajo v gospodarskih organizacijah še določene rezerve. Kjer je položaj seveda res slabši, tam naj pristojni organi gospodarskih organizacij stvari proučijo, naj jih argumentirajo in se z argumenti obrnejo na pristojne državne organe, da stvari uredijo.
Kdo se je dolžan boriti proti takšnim poizkusom v gospodarskih organizacijah? Vsi v podjetju, predvsem pa sindikalne organizacije, sindikalne organizacije ne bi smele na noben način dovoliti, da bi v podjetjih pod kakršnimkoli izgovorom ukinili norme. Vsi vemo, da so delavci nerazpoloženi do vseh pobud za ukinjanje norm. O tej stvari naj bi temeljito razmislili delavski sveti in sklenili.
da se iz razpoložljivih sredstev, ki jih ima podjetje na razpolago za akontacije na osebne dohodke, najprej izplačajo tarifne postavke, potem norme in zneski za nočno delo in šele potem vse ostale obveznosti, kot so nadurno delo ln premije.
Marsikje so se za ta ukrep odločili zato, da si določen krog ljudi zagotovi dosedanje prejemke v obliki premij. Kako pa je s premijskim sistemom ponekod, o tem smo se aadnjič pomenili. Marsikje ne temelji na realni podlagi in zato je izplačevanje premij ponekod dvomljivo, je oblika dodatnih plač. Potemtakem velja takšen premijski pravilnik' spremeniti, postaviti premije na -realno osnovo, ne pa se odločiti, da bi ukinjali norme.
Socialistična Jugoslavija teži za . tem, da izboljša vsa področja človeške dejavnosti, kjer je opaziti še morebitne pomanjkljivosti. To danes vidimo marsikje, zlasti pa v kmetijstvu, ki je v primeri z drugimi zelo razvitimi gospodarskimi vejami še na precej nizki stopnji. Vzrok tega Je morda v kmetovalcih samih, ki so preveč trdovratno vztrajali pri primitivni obdelavi zemlje, odklanjali uporabo strojev, češ da so z motiko delali tudi njihovi predniki, odklanjali umetna gnojila, ki ,jih v starih časih tudi niso uporabljali, pa Je žito vendar raslo in rodilo, in tako dalje. Delno pa Je zaostalosti kmetijstva krivo seveda tudi to, da so bili stroji predragi in tako kmetovalcem, zlasti posameznikom., nedostopni. Tretji vzrok zaostalosti na naši vasi pa je v tem, da so kmetje premalo segali po strokovnem časopisju, ki je prinašalo najnovejše izsledke kmetijskih strokovnjakov, način gnojenja in uporabe umetnih gnojil, naj novejša dognanja v sadjarstvu ln vinogradništvu, pisalo o škropljenju nasadov in njihovi negi, o krmljenju in boleznih domačih živali, pripravi dobrega sena, še prej pa o zboljšanju travnih površin in krmne baze, ter o drugih novostih, s katerimi bi si kmetovalec lahko mnogo pomagal. Danes vidimo, da brez vsega tega ne moremo pričakovati dobrih in obilnih kmetijskih pridelkov, da ne bomo dosegli planiranih hektarskih donosov, če ne bomo res do skrajnosti bojeviti in zgrabili za vsako reč, ki nam olajša in zboljša delo, hkrati pa poceni še pridelovalne stroške.
Upanje, da bomo napredovali na vseh področjih dejavnosti, pa moramo iskati v mladini, ki živi v revoluciji napredka in preobrazbe, v tisti mladini, ki v njej bije srce ne le za sebe. temveč tudi za poznejše rodove, ki bodo deležni našega truda.
Menda je že skoraj vsak slišal star pregovor: Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača! Tega pregovora se dobro zaveda dobovska mladina. 31. januarja t. 1. so se zbrala dobovska dekleta ln fantje ter ustanovili Aktiv mladih zadružnikov. Izbrali so si svoje vodstvo in napravili delovni načrt zato, da bi bilo ustanavljanje takih aktivov mogoče tudi v drugih vaseh, prisluhnimo njihovemu mišljenju in programu.
NAS DELOVNI NAČRT
2e v začetku naj poudarim, da šo mladi zadružniki hoteli že ‘ v prvi url zvedeti za podrobnosti. Najprej so hoteli vedeti o kmetijstvu. organizaciji dela ln hektarskih donosih v drugih državah. V eni besedi bi radi zvedeli o vseh umetnih gnojilih, njih učinku, trošenju, ekonomičnosti dela, boleznih in škodljivcih kulturnih
Zbori volivcev v »Celulozi«
V tovarni »Celuloza« na Vidmu so bilii pred dnevi zbori volivcev, kjer so razpravljali o predlaganih kandidatih za bližnje volitve to o raznih gospodarskih ta ostalih vprašanjih. To priložnost &o volivci izkoristili tudi za to, da so se seznanili z nekaterimi novimi zakon-
skimi predpisi, kot na primer zafleon o pokojninah, predpis o delovnih odnosih itd.
Sobota je! Dan, ko naši delovni ljudje odhajajo iz mesta bodisi k sorodnikom ali pa znancem. Na sliki: tile nestrpno pričakujejo avtobus, ki Jih bo popeljal na železniško postajo.
NAŠ KOMENTAR
rastlin in domačih živali, zatiranju teh škodljivcev, o modernih kmetijskih strojih in še nešteto drugega. Komaj Jih je vodstvo prepričalo, da bodo vse to slišali na predavanjih, ki jih bodo imeli kmetijski tehniki in strokovnjaki. In tako Je bila izrečena želja vseh navzočih, da hočejo slišati vsa ta predavanja, kjer bodo dobili osnove za praktično izvedbo del. Ko si bodo tako izpopolnili znanje na zimskih predavanjih, bodo skušali vse to praktično izvesti na polju. Za obdelavo bodo Imeli 1 hektar njivske površine, kjer bodo sami obdelovali, gnojili, sejali in želi svoje uspehe. Komaj čakajo pomladi, saj se zavedajo, da bodo to njihovi prvi uspehi, ki jim bodo dosegli z znanjem. Ta hektar obdelovalne površine bi služil v glavnem posku-šništvu za razne sorte žita in oko-pavin. njih količine ln razdalje setve, gnojenje, zahteve obdelave, varstvo, še prej pa bodo proučili pogoje za te posevke in se seznanili z njihovimi zahtevami. Prav gotovo bo zanje najsrečnejši trenutek. ko se bodo ob smotrnem obdelovanju in gnojenju ter pridelkih, ki jih bodo sami dosegli, prepričali, da Je res osnova kvalitete in kvantitete v znanju, kar človeka mč ne stane, ampak je treba le volje. Da pa bodo njihovi uspehi še lepši, si bodo takoj spomladi ogledali nekaj vzornih kmetijskih posestev in zadrug. Te jim bodo hkrati z različnimi nasveti tudi pomagale in jih opozorile na morebitne specifičnosti in probleme, ki so v limetijstvu zelo česti. Obenem pa bodo taki ogledi posestev in zadrug mladini tudi v razvedrilo, saj si vsak človek po monotoni in neprijetni zimi želi spomladanskega razpoloženja in razvedrila.
TUDI TEKMOVALI BODO
To. kar smo našteli, pa še nd vse. Dobovški aktiv mladih zadružnikov se bo vključil tudi v tekmovanje, ki ga je razpisal trboveljski okraj. Najboljši aktiv bo nagrajen z lepo denarno nagrado, ki Jo bo lahko uporabil za nakup kvalitetnega semena, potrebnega orodja za obdelavo, za umetna gnojila in Se druge potrebščine.
Zaželeno Je, da so v vsakem mladinskem aktivu v take zadružne aktive vključeni vsi mladinci ln mladinke, kjer lahlko pridobe obilo koristnega znanja, hkrati pa na taka predavanja povabijo še svoje starše.
Vsaka organizacija temelji danes na svobodni osnovi. Prav tako nima ni kdo namena « tem ak-
tivom voditi propagando za zadrugo, kakor večina kmečkega prebivalstva misli, ampak je tak aktiv' le zarodek dobrega in naprednega kmetijstva, ki bo nekoč dosegi« pridelke, ki o njih danes samo se sanjamo.
Zato bi bilo lepo, če bi taki aktivi mladih zadružnikov obsta-
jali v vsaki vasi, da bi mladink Izkoristila vsako priliko za izO-braževanje. Danes imamo že mnogo kmetijskih strokovnjakov, ki so pripravljeni pomagati ob vsakem koraku. Vedno se moramo zavedati reka:	Združuj koristno
s prijetnimi
Jože Pučko
Motiv iz okolice Trbovelj.
Ali bodo Trbovlje dobile šesto ambulanto?
Volivci z območja Ribnika, Dobrne in Hohkrautove kolonije so na drugih zborih volivcev po poročilih delegatov, ki so Jih izvolili za kandidacijsko konferenco in po potrditvi predlaganih kandidatov za zvezni in republiški zbor, živahno razpravljali o raznih krajevnih problemih. Tako so med drugim govorili tudi o vprašanju ustanovitve ambulante na tem področju Trbovelj. Do tega Je prišlo v zvezi z nedavnim novim razporedom zdravniških pregledov svojcev zavarovancev v dosedanjih ambulantah oz. o nedavni otvoritvi ambulante v Zg. Trbovljah. Vse področje od Bukove gore, Dobrne pa tja do Net-že je zelo daleč od dosedanjih ambulant ln so bolniki prisiljeni po izredno slabih poteh, zlasti ob neugodnem vremenu, iskati zdravniško pomoč v ambulantah v trboveljski dolini, ki je od tega terena precej oddaljena. V razpravi na zborih volivcev je prišla do Izraza močno poudarjena želja, da bi se vprašanje ambulante za ta konec Trbovelj čimprej ugodno rešilo. Ker Je upravnik Zdravstvenega doma v Trbovljah zagotovil potrebno zdravniško osebje, ostaja odprto samo še vprašanje prostorov za ambulanto na tem dolu Trbovelj. Tudi o tem so volivci razpravljali in prišit do zaključka, da bi bila za ambulanto primerna sedanja čakalnica rudniškega moštva na Gvidi, del stanovanja odseljenega vzgojitelja internata rudarske šole, ali pa, če bi podjetje »Elektro - Standard« na Tereziji v svoji stavbi odstopilo primerno sobo za ambulanto. Na področju naselij Bukova gora, Lakonca, Dobrna, Retje, Hohkrautova kolonija, Než«, dela
kolonije 1. maja In Ribnika stanuje okrog 2.000 ljudi, ki željno čakajo na ustanovitev ambulante za njihovo področje.
Na zboru volivcev so nadalje govorili o nujni potrebi, da se uredi razsvetljava ob poti od vzpenjače na Gvidi do Šuštarjeve kolonije. Sedaj, ko je urejena razsvetljava ob železnici od Terezije do vzpenjače, ostane odprto
le šo vprašanje razsvetljave na tej poti. Posebno neprijetno j« sedaj hoditi na delo mnogim delavcem po tej poti, odkat se j« razdeljevalnica premoga s Polaja preselila k internatu, kjer Je cesta prav v obupnem stanju, kar ni čudno, saj se morajo desetine kamionov zvrstiti pred zvračeval-cem za premog.
Volivci so prepričani, da bosta uprava rudnika in Komunala našli zadovoljivo rešitev tega mučnega vprašanja in ustregli stanovalcem, ki morajo uporabljati to slabo pot.	s. G.
ZBORI VOLIVCEV V HRASTNIŠKI OBČINI
Kot po vsem okraju se tudi v hrastmiški občini pridno pripravljajo na bližnje volitve v zvezni ln republiški Zbor. V samem Hrastniku in okoliških vaseh bo. do drugi zbori volivcev končani že ta teden.
Točno ob napovedani url s« le pripeljal predsednik občine tov. Stanko Brečko. Za pričetek iie bilo v»e pripravljeno, vendar še

			
Sakiet Sidi Jusuf obtožuje
Francoski kolonialni magnati so minulo soboto storili nov zločin, grozen mednarodni zločin, ki odkriva vso gnilobo, moralni propad in kolonialistično zaslepljenost današnje uradne Francije, ujete v past alžirske vojne. Bombe francoskega vojnega letalstva, ki so razrušile tunizijsko vas Sakiet Sldi Jusuf, so odkrile zadnjo kopreno z obličja francoske kolonialne gospode, ki že nekaj let z največjo brutalnostjo išče možnost za ponovno vstajanje francoskega kolonialnega carstva. Bombni napad na Tunizijo, ki se je vsa leta, odkar je dobila neodvisnost, iskreno trudila, da bi navezala čimbolj tesne In prijateljske stike s Francijo, je živ dokaz, kako globoko lahko pade neka kolonialna metropola, ki jo vodijo takšni ljudje kot so današnji francoski oblastniki, do glave pogreznjeni v blato kolonializma.
Po podatkih, ki jih Je objavila tunizijska vlada, je Sakiet Sldi Jusuf bombardiralo 25 letal, med njimi 17 letal ameriške proizvodnje. Ubitih je bilo 69 ljudi. (Število mrtvih se je kasneje povečalo, ker Je umrlo nekaj težkih ranjencev.) Med žrtvami so naitell 12 otrok ln 11 žensk. Kakih 130 ljudi je bilo ranjenih. Bombe so porušile 138 stanovanjskih hiš, 40 trgovin in delavnic, Dom rudarjev, zgradbo okrajnega načelstva, kasarne tunizijske nacionalne garde in pošto. Uničile so tudi 2 avtomobila delegacije Mednarodnega Rdečega križa, ki je prišla v to vas nekaj dni pred napadom, da bi pomagala alžirskim beguncem. V Sakiet Si-di Jusuf, ki leži nekaj sto metrov od alžirske meje. le namreč našlo zatočišče precej Alilrcev, zlasti žena In otrok, ki so pred francoskim nasiljem zbežale iz domovine.
Uradna Francija se danes izgovarja,
da je bilo bombardiranj« Sakiet Sidl Jusufa »zakonita obramba«, kot je dejal francoski obrambni minister, in »odgovor na številne tunizijske 'provokacije«, kot je med parlamentarno razpravo izjavil predsednik francoske vlade, v resnici pa ni šlo za nobeno obrambo, temveč za odkrit In vnaprej pripravljen napad, ki je imel določene namene. Francoski državniki se hiti niso kdo ve kako potrudili, da bi skrili vzroke tega barbarstva. Med parlamentarno razpiravo, ki se Je na žalost končala s zmago kolonialne gospode, je predsednik francoske vlade celo odkrito zagrozil Tuniziji, rekoč: »Upam, da tunizijska vlada ne bo pahnila svojega ljudstva v avanturo.«
Znano je, da se predsednik Tunizije Habib Burgiba (edini med severnoafriškimi politiki, ki je Iskren prijatelj Zahoda) že nekaj let trudi, da bi uredil tunizijsko-francoske odnose In tes-
no povezal Tnnlzljo z zahodnim svetom. Ce se to ni zgodilo, ni njegova krivda. Kriva je Francija,'ki gleda na Tunizijo in na vsa prizadevanja Bur-gibe skozi alžirska očala. Za Pariz Je Burgiba predvsem predsednik arabske države, vodja arabskega naroda, ki noče in ne more zapustiti svojih alžirskih bratov v njihovem boju, ne pa državnik, čigar razumne predloge bi bilo treba upoštevati.
Pred nedavnim je Burgiba ponovno pozval Francijo, naj z- večjim razumevanjem pristopi k reševanju arabskih problemov, ker je zaradi alilrike vojne začela Izgubljati še zadnje prijatelje v Severni Afriki. Njegov poziv Je močno odjeknil v vsej Franclji. Kolonialni krogi so se zbali, da francoska javnost ne bi podprla predlogov tunizijskega predsednika, in posluiill so se brutalne provokacije, da bi onemogočili normalizacijo odnosov med Francijo in Tunizijo in sploh Severno Afriko. Ti ljudje namreč nočejo poznati nobene druge metode za pomiritev Alžira kot vojno. Prepričani so, da lahko le s vojno ohranijo svoje izkoriščevalske pozicije v tej deželi in pripravljeni so potegnili v vojno vihro tudi Tunizijo ln sleherno državo, ki podpira osvobodilni boj Aliireev, V boju za Alilr, za Saharo, za nafto ln rude, za obnovitev svoje nekdanje kolonialne veličine se zatekajo k najbolj brutalnim sredstvom od pomorskega
gusarstva do bombardiranja neodvisnih držav.
Napad na Tunizijo pa je imel prav nasproten učinek. Tunizijci zo bolj kot kdajkoli poprej pripravljeni podpirati allirzke boroe in zahtevati, naj francoske čete zapuste njihovo ozemlje. Bombardiranje Sakiet Sldi Jusufa pa ima še večje posledice. Mobiliziralo je vse napredne francoske sile v boju proti kolonialni gospodi, ki s svojimi dejanji blati Francijo. Obenem je povzročilo, da se je Francija znašla osamljena. Ves svet se zgraža nad njenim dejanjem, tudi javno mnenje na Zahodu ji obrača hrbet. Jasno le, da takina francoska dejanja blatijo ves zahodni blok, vse tiste države, ki podpirajo Francijo. In to je za nekatere zahodne kroge najhuje. Od tod takšno ogorčenje in zgražanje v ZDA in Veliki Britaniji. Za »New Vork Times« je bombardiranje Tunizije »tragedija, ki jo ne bo mogoče* popraviti«. Brez podpore zahodnih velesil bi Francija že zdavnaj izgubila vojno v Alžlru. Danes pa zahodna javnost odločno zahteva, naj se njihove vlade odkrito izjasnijo proti francoski kolonialistični politiki in prenehajo podpirati francoske zločine v Severni Afriki za ceno »solidarnosti zahodnega bloka«. Vse kaže, da bo Francija stopila pred Varnostni svet, čigar sklicanje je zahtevala Tunizija, kot obtoženec, ki ga vsakdo prezira ln ae agraša nad njegovimi dejanji.
ni bilo dovoli volivcev, zato so »e Je zbor ort čel dobre ooi ure oo napovedanem času.	v
Po opravljenih uvodnih formalnostih je prišlo na dnevni red »Poročilo o dosedanjem delu p,vezne ln republiške Ljudske skupščine«.
Poročevalec je bil tov. Brečko. Tu Je omenil tudi finančno, bilanco republiške Ljudske skupščine. Ker so volivci želeli, da Jih seznani z republiškim in okrajnim proračunom. Je poročevalec obrazložil tudi to vprašanje in ga utemeljil s številkami.
»Iz republiškega proračuna.« je dejal tovariš predsednik, »se celotna vsota razdeli na posamezne okraje, tovarne, izgradnjo stanovanjskih objektov itd. Tudi naš okraj Je prejel svoj delež iz tega proračuna. Za izboljšanje in izgradnjo tovarn >so v našem okralu dobile večjo vsoto Tovarna celuloze to roto papirja v vldmu-Krškem, Cementarna to Strojna tovarna v Trbovljah.«
V razpravi po poročilu sn se volivci takoj lotili najbolj perečih vprašani in nalog v občini, zlasti pa na Marnem in v bližnjih vaseh. Eno Izmed teh problemov i« prav gotovo Izboljšanje kmetijstva na tem predelu. — Tudi o vodovodu so precej govorili. Za letošnje leto so sl zadali nalogo, da bodo povečali vodni rezervoar |n napeljali vodo v okoliške novozgrajene hiše.
Toliko o zboru volivcev na Marnem, kt Je bil eden od najživah-nejših v občini.
O delu ln nalogah same občine pa drugič.	Mih*
LETOS BO BOLJE
Tako so ugotovili na občnem zboru Združenja šoferjev in avto. mehanikov v Brežicah.
Iz poročil smo razvldell. da le delo te organizacije v Brežicah težavno, ker so ravno šoferil, predvsem vozniki v transitnem prometu malo dom« in zaradi tega ne utegnejo ln ni možnosti za redno shajanje članov in delo društva. Agilnejše delo Je mogoče v krajih, kjer so člani zaposleni v lokalnem prometu.
Po Izvajanjih članov in pred. stavnlka Centralnega odbora in TNZ tov. Medveda le Izvedba programa dela In strokovnega tz-popolljevanja članov nujn*. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo v novem poslovnem letu aktivno delali, da se uvrste med najboljše organizacije v okraju.
Lani j» društvo uspešno proslavilo praznik -šoferjev ln imelo tud) obiskano predavanje. Leto« se bo organizacija predvsem ukvarjala s strokovno izobrazbo članov. Priredila bo tečaje za no. ve šoferje in visoko kvalificiran« voznike, predvsem avtobusne šo. ferje, ki Jih spričo naraščajočega osebnega prometa očitno primanjkuje. Sklepali so nadalje o ne-dlsclipliranlh čianlh. ki še za let* 195« niso poravnali članarine.
Računajo, da bo nova uprava združenja v Brežicah s pomočjo novoustanovljenega okrajnega odbora te organizacije to ob pod. pori Vlitega članstva uspešno delala v prid vseh šoferjev in avtomehanikov.	-ek
Iz prakse hrastniških hišnih svetov
Vsak dinar ima sto par
STANOVALCI KONTROLIRAJO RAČUNE — OSEM * UR ZAPISANEGA, ALI DVE URI DEJANSKO OPRAVLJENEGA DELA SE ZDALEČ NI ENAKO, KOT NI VSEENO, CE JE NA RAČUNU VPISANA OPEKA, KI NI BILA PORABLJENA — PREDRAČUN SE OD PREDRAČUNA MOČNO RAZLIKUJE — CE PREDSEDNIK HIŠNEGA SVETA POGLEDA, ALI JE POPRAVILO DEJANSKO POTREBNO? — Z MALO DENARJA VELIKO OPRAVLJENEGA DELA
Se so posamezniki, ki menijo, da je družbeno upravljanje stanovanjskih hiš več ali manj nepotrebna družbena dolžnost. Zlasti v naših revirjih so se pri nekaterih posameznikih taka mnenja že zakoreninila, kajti še vse do nedavnega so n. pr. rudniške hiše vzdrževali rudniki in za to največkrat izdajali ogromna sredstva, kasneje pa se je izkazalo, da bi bilo moč marsikatero delo opraviti z mnogimi manjšimi stroški. Zlasti »o bili pogostni pojavi, da so za vzdrževanje stanovanjskih hiš določeni organi izdajali delovne naloge ali, denimo nove šipe, deske in podoben material, ne da bi se prepričali, kdo je poškodbo zakrivil. Rudnik je torej plačeval vse.
Se danes, ko upravljajo stanovanja sveti stanovanjskih skupnosti oziroma hišni sveti, naletimo na pojave brezbrižnosti, saj se dogaja, da hišni sveti enostavno plačajo vse, čeprav se kasneje ugotovi, da je nastala škoda zaradi nepazljivosti, dostikrat malomarnosti in celo namenoma. Dobro je to, da se zdaj vse več hišnih svetov zaveda svojih dolžnosti, da so seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi, in kar je najvažnejše: zelo skrbno ravnajo s svojimi sredstvi in skušajo vzdrževati stanovanja s čim manjšimi stroški.
Za naš današnji sestavek o delovanju hišnih svetov, o uveljavljanju teh organov smo izbrali Hrastnik. Občino, ki ima razmeroma dotrajane hiše. Po vsem tem, kar smo v tej občini slišali in videli, lahko in moramo te organe družbenega upravljanja
V hrastniški slaščičarni
dati za vzgled vsem ostalim našim stanovanjskim skupnostim in prav posebno hišnim svetom. Ti organi so se tolikanj usposobili, da danes že vidijo in spoznavajo sadove svojega, včasih zelo« težkega dela.
Devetdeset odstotkov hišnih svetov .predstavlja danes dejansko upravljavce svojih hiš. Od 54 hišnih svetov, ki upravljajo približno 180 hiš, lahko malone vsi pohvalijo, da so z združenimi močmi, zlasti močno in vztrajno podporo stanovalcem, kljub nenehnemu pomanjkanju sredstev, izboljšali svoje hiše.
Na upravi stanovanjske skupnosti so nam povedali, da ni nič nenavadnega, če pridejo stanovalci pregledovat račune, izstavljene od podjetij ali delavnic za popravila, ali tekoče vzdrževanje posameznih stanovanj. Zanimivo je, da stanovalci dobri* vedo, koliko stane vsaka delovna ura v tej ali delavnici, tem ali onem podjetju, kolikšen Je davek In kolikšne so dajatve.
Ni bilo malo primerov, da so stanovalci po taki kontroli ugotovili večje ali manjše, včasih tudi namerne napake na izstavljenih računih in zahtevali nove račune. Zgodilo se Je, da je delavec prekrival streho stanovanjske hiše samo dve uri, na delovni nalog pa zapisal, da Je delal osem ur. Značilen Je tudi tale primer; stanovalec Je dobil od hišnega sveta potrdilo za popravilo Štedilnika in dimnika. Delavec podjetja Je pripeljal s seboj tudi več kosov opeke, ki
pa je ni potreboval. V delovni nalog pa Je vpisal tudi porabo opeke, s katero je po opravljenem popravilu štedilnika in dimnika šušmaril pri neki drugi stranki. Stanovalec je kontroliral račun in ko je energično izbrisal iz njega znesek za porabljeno opeko, je bila vsota precej manjša. Takih in podobnih primerov je še mnogo več, vsi pa kažejo, da stanovalcem ni vseeno, kako se trošijo njihova sredstva.
Sploh se stanovanjski svet, ▼ katerem so vsi predsedniki hišnih svetov, močno prizadeva opraviti vsa popravila hiš s čim manjšimi stroški. Upravnik stanovanjske skupnosti si skupno s predsedniki hišnih svetov ogleda vsako hišo ali stanovanje, potrebno popravila. Zadnjič so dobili večja sredstva od rudnika Trbovlje-Hrastnik. S temi sredstvi nameravajo vdelati v vse rudniške hiše dvojna okna in v nekaj primerih namestiti nova vrata. Prvi predračun za nova okna se jim je zdel previsok (za eno okrio bi plačali skoro 10.000 din), zato so zahtevali predračun od nekega zasebnega podjetja. Ta je bil za skoro 2000 din manjši. Ko so intervenirali, se Je izkazalo, da lahko tudi socialistično podjetje opravi to delo za isto ceno kot zasebno podjetje. Zanimivo je, da bodo s tem prihranili skoraj 460.000 din.
Stanovalci se močno zanimajo za delovanje svojih hišnih svetov. Sestanki, na katerih obravnavajo tekoče zadeve, so venomer polnoštevilno obiskani, in za to ni to noben redek primer, če si vsak predsednik hišnega sveta, preden izda nalog za popravilo te ali one poškodbe, na samem kraju ogleda vsak tak primer. Skraja se je dogajalo, da so imeli stanovalci prevelike in včasih celo neupravičene zahteve. Znan je primer, da je prišel predsednik hišnega sveta na ogled štedilnika, za katerega je stanovalec trdil, da ga mora zamenjati, češ, da ne vleče. V dimniku so bile samo saje, in ko so štedilnik očistili, je gorelo, kot če bi bii nov štedilnik.
V	štirih hišah na rudniku so stanovalci želeli dobiti pitno vodo v kuhinje. Denarja seveda ni bilo dovolj. Stanovalci kljub temu niso omahovali. Sami so se lotili dela. Izkopali so vse potrebne jarke oziroma napravili vse tisto, kar so lahko sami storili. Rezultat te njihove akcije pa je bii ta, da so pri vsaki hiši prihranili najmanj po 56 tisoč din. Danes so vsi zadovoljni, saj so-z majhnimi stroški dobili pitno vodo v stanovanje.
Stanovalci v neki steklarnlški hiši so se zavzeli za to, da bi uredili okna, vrata in tla. Ko so sestavili podroben načrt dela in predračun, se je pokazalo, da nimajo dovolj denarja. Najeli so pri upravi posojilo in vsi pomagali pri delih. V tistem času menda ni bilo stanovalca, ki ne bi po-svoje pomagal, in nič čudnega, če je imel hišni svet. ob tolikšni pomoči veliko manj opravkov in dela. Zdaj bodo več kot dve leti vračali denar, stanovanja pa imajo le urejena.
V	Hrastniku zelo primanjkuje raznih servisnih delavnic, zato hišni sveti ne držijo križem rok, če Je potrebno opraviti kakšno večje popravilo. Ker je v vsaki večji hiši nekaj stanovalcev, ki so. izučeni zidarji, mizarji ali električarji, angažirajo za taka dela kar nje. Delo Je solidno opravljeno, in kar Je najvažnejše, popravila niso draga.
Sploh Je najbolj značilno za delovanje hrastniških hišnih svetov to, da so sila gospodarni, da venomer poprej trezno in temeljito preudarjajo, kako se lotiti kakšnega dela. Vsak dinar Jim je dragocen, nič ne sme iti v izgubo, in nič čudnega, če pravijo mnogi hrastniški stanovalci, ki potrjujejo / račune za opravljena popravila na svojih hišah: kovač ima deset dinarjev, vsak dinar pa 100 par, spoštujmo sleherni dinar, sleherno paro. S takšno pozornostjo in zavestjo jim pač tudi v bodoče ne bo težko upravljati hiš, čeprav so stare in skoroda vsak letni čas potrebna popravila. In prav zato lahko prištevamo hišne svete v tej občini med najdelavnejše organe družbenega upravljanja.	MILAN VIDIC
Med ljudmi, težavami in predlogi
V šolah se je pričel drugi, odločnejši polčas. Zdaj so spet pozabljene brezskrbne urice počitnic. Čas beži — in kar naenkrat bo spet konec šolskega leta.
TJudir jo vzemi,« rada pravi gospodinja Mara, še posebno takrat, ko se že mudi za kosilo, pa je treba v trgovino po to ali ono' stvar. Mara sta. nuje skupaj s 50 drugimi dr-u. žinami v novem naselju, ki je bilo na hitrico zgrajeno pred nekaj leti. Brez trgovin in drugih obratov je. Vse to imajo ljudje daleč od rok.
Na zborih volivcev so že nekajkrat opozorili na problem. Toda zdaj je težko najti denar, takrat bi šlo vse mnogo laže.
Prisluhnil sem pogovoru Franceta in Toneta. »Da so na to pozabili pred nekaj leti, še nekako razumem, toda da se stare napake ponavljajo spet zdaj, ko vendarle že tako jasno vichmo in občutimo posledice takega dela, nikakor ne. Glej, na prste ene roke bi lahko prešteli lani zgrajene stanovanjske bloke, ki imajo prostore za trgovino sli drugo uslužnostno obrt. Pa cvilimo in cvilimo, da je naša obrt še Slsto pri tleh, prav zaiadi pomanjkanja prostorov- Kako najti učinkovito pot, da o odo investitorji prisluhnili dobronamernim predlogom, v katerih gre samo 'za dobro ljudi, za njihov standard?
In otroški vrtci. Na sestankih zapravljamo ure in ure v govorjenju o njihovem premajhnem številu in velikem pa-
Roj pravi zagorela mladina?
Zal smo vse doslej v Zagorju ugotavljali, da vlada do mladine oziroma do mladinske organizacije nepravilen odnos. Nerazumevanje za pomoč, izpadi proti mladini in mladinskim aktivistom, očitanje, da mladina samo zahteva, ne daje oziroma dela pa nič itd., je bilo na dnevnem redu. Mladino pa so take neutemeljene obtožbe največkrat močno prizadele, saj je l:az-no, da je mladina ob upoštevanju objektivnih težav kar marljivo delala. Komunisti so sedaj tako na rudniški kakor na občinski konferenci odkrito priznali, da odnos članov Zveze komunistov ni bil najboljši in da ga kaže zato v prihodnje spremeniti. Mladina Zagorja je to vest z veseljem sprejela, saj je pripravljena delati in žrtvovati svoj prosti čas za blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da se je vse doslej na mladino gledalo zviška, češ: kaj pa oni sploh lahko napravijo. Ob takem gledanju in podcenjevanju naprednih mladih sil nastaja vprašanje, od koga . naj se mladina uči in na komu naj se zgleduje, če ji člani ZK pbrača-Jo hrbet. Dejstvo je, da se komunisti vpe doslej niso zavedali hotenja mladine. Sicer bi že prej spremenili svoj odnos.
Kar velja poudariti: v medsebojnih stikih ni bilo iskrenosti in pravega tovarištva. Nekateri posamezniki so celo onemogočali pomlajevalni proces vseh organov in dopuščali delitev na stare in mlade. Velja poudariti, da je bilo in je še v Zagorju dosti mladih tovarišev, ki hi lahko pomagali razvijati naš družbeni sistem na kvalitetno višji nivo. Vendar so na žalost na te tovariše pozabili. Neiskrenost in nezaupanje v mladinsko organizacijo, mladino in aktiviste bi lahko imela v prihodnje svoje negativne posledice. Posploševanje in nerazlikovanje med posameznim članom in mladinsko organizacijo kot organizacijo napredne mladine je bilo pogostno in je največkrat služilo za to, da so posamezni tovariši lahko ob takem nastopanju hvalisali sami sebe in si gradili »na račun slabe in nedelavne mladine« nesmrtne spomenike. Mladina Je bila prepuščena tako rekoč sama sebi. Vse do nedavnega ni imela niti prostora — skromnega, kjer bi se lahko shajala. Večkrat se je razpravljalo o tem, kako hi morala mladina delati. Tisti tovariši pa so potem že drugi dan pozabili, da jc njihova dolžnost, predvsem še dolžnost kot člana Zveze komunistov, da mladini pomaga. Pa bodi za sedaj dovolj teh kritičnih pripomb, ki so bile značilne za odnos do mladinske organizacije v zadnjem obdobju v Zagorju. Važne pa so v toliko, da se pojasni, zakaj ni
prišla mladina do Izraza v toliki meri, kot je želeno.
Ze v prejšnji številki smo zapisali, da je zagorska mladina napovedala tekmovanje vsej mladini Slovenije. Danes pa bi se malo pomudili pri načrtih zagorske mladine, oziroma na že opravljenem delu. Doslej so že po vseh aktivih opravili predvolilna zborovanja, na katerih so miadino seznanili s pomeno::i volitev in z nalogami mladinske organizacije pred in ob volitvah. S tem načinom dela nameravajo še nadaljevati.
Razumljivo je, da stojijo v letošnjem letu zaradi tega pred mla-. dino, še posebej pa pred mladinskimi aktivisti, pomembne naloge. Da pa bodo mladinski aktivisti naloge'uspešno reševali, je nujno, da se seznanijo z vsemi aktualnimi problemi in dogajanji in da dobijo neko osnovno znanje o naši stvarnosti. V ta namen je občinski komite pripravil Večerno šolo za mlade aktiviste, ki je že začela z delom. Sola bo tTajala do konca
meseca februarja. V kratke* b* začela delovati tudi Mladinska univerza. Ta bo seznanjala mladino, z vsemi najnovejšimi izsledki iz znanosti in tehnike, na programu pa bodo tudi predavanja o aktualnih notranje- in zunanje političnih dogodkih.
Sredi februarja bo izšla tudi prva številka ciklostiranega glasila konfiteja LMS Zagorje »Vesna«. List bo razen nekaterih stalnih rubrik v vsaki številki prinašal tudi prispevk’e mladincev o življenju in delu aktivov, o uspehi« n neuspehih. Uredniški odbor pa bo skrbel, da bo v listu tudi kaj zanimivega in prijetnega branja. Razen tega je pripomniti, da je mladina Zagorja pripravila bogat program dela, ki ga pa za sedaj še ne kaže obelodaniti. Raje potem, ko bo načrt izpolnjen.
Ce pa hočemo, da bo delo zagorske mladine najboljše, je nujno, da ji prav vsi pomagajo. Tako bo delo kar najuspešnejše. To mora biti želja prav vseh prebivalcev Zagorja.
manjkanju prostorov, v novih stanovanjskih blokih pa sp«t ugotavljamo, da so slcupne otroške sobe redke kot bele vrane«*
I \andanes je veliko ljudi, JU •»-č se vozijo z vlakom vsak dan v službo in domov. Zgodaj zjutraj jih srečujemo, ko sed« zaspanih, premrlih’ obrazov v mračnih čakalnicah.
Zadnjič sva na neki naši postaji poklepetala z mladim delavcem. »Tudi tale umazan, neokusen prostor bi,lahko postal toplejši,« je pravil. »Gre zlasti za večjo čistočo. Večkrat naj bi pčd okusil metlo in zid apno. Danes največkrat ne veš, ali bi se na prašno klop usedel ali ne ... Luč je takšna kot pred 50 leti. Človek pa bi lahko koristno izrabil čas, ko časa na vlak pri branju ali učenju.«
Predlogi brez visokih investicij in ne brez podlage.
laka je obiskal skoraj pol a« ducata občnih zborov. Mož je aktivist in nanje ga je k'i-cala dolžnost. Te dni si je doma napravil nekakšen zbornični obračun in iz njega je ugotjvil, da so imeli menda na creh »sindikalnih« nekakšno brezplačno zabavo kolektiva, ki se je morda iz dobre zamisli družabnega večera razvila v navadno gostilniško popivanje. Razmišljal je in sam .sebi govoril: »Ali oi zapiti denar ne koristil boij«/ knjižnici, ob katere knjigah bi se zabavalo sto in sto bralcev in seveda tudi člani posameznih kolektivov. Ali ne bi več koristil poučen izlet v sorodno podjetje? AH ...?«
TM aše mesto je dobilo nor
’ avtobus. Vanj se nas je na. tlačilo, da je bilo joj. Stiskali smo drug drugega, rini’i v sedeže, kot da bi hoteli razširiti ozek prostor stojišča. Tudi tisti, ki so sedeli, niso bili . dosti na boijšfm. Noge so jim bile prečo ge in prostor zanje so'marali najti, kjer so vedeli in znali. Končno se je f>rerin»l med nas še sprevodnik.
Pa je zaklel možak v sivem klobuku: »Le kdaj se bomo naučili razlikovati krajevne avtobuse od medkrajevnih?«
Naš avtobus je krajevni, podoben pa ni prvemu' r.:t: drugemu. Srednja rešitev, ki jo najbolj gorko občuti ubogi potniki	-jak
Prejšnjo nedeljo je nekajkrat sonce tako močno posijalo, da smo mislili: Glej jo, zgodnjo pomlad! Vendar so nas vremenoslovci nekoliko utišali, saj nam iz dneva v dan napovedujejo speg, dež.
Nadaljevanje in konec
Kakor v' odgovor na to dogovarjanje se je krog napadalcev še zožil. Okrog postojanke je zopet zabobnelo, streha se je lomila m rušila. Kdo ve, kako dolgo do trajalo to negotovo prizadevanje. Ko pa je divji trušč za trenutek ponehal, se je začulo od Brestanice zarnoklo hrumenje. Iz postojanke se je dvignila nova raketa. Nemška obramba je mahoma oživela, kakor da bo zdaj zdaj rešena silnega objema. Toda pomoči ni bilo. Namesto nje se Je tam doli začulo močno streljanje. Prvi oklopnik. ki Je prihitel na pomoč iz Cerkelj, Je pri SlapSaku naletel na mino in zdaj ga je do kraja onesposobila zaseda. Pomoč Je odpovedala.
Nemcev se Je polotil obup. Na podstrešju se je že pričel rušiti strop, toda le na enem mestu. Vsak hip so jasneje spoznali, da bodo brez pomoči težko zdržali. Zgrudil se je njihov poveljnik Zechner, malodušje Jih Je zgrabilo še huje. Toda še so bile trdne brane, jeklene plošče so držale. Vendar čutiti je bilo, da dolge rafale pošiljajo tjavdan. Kadar pa se Je tam spodaj kaj zganilo, so vsi udarili v tisto.
Minomet na hribu Je utihnil in zamomljal le kdaj pa kdaj med kratke rafale, s katerimi so se mitraljezi hahljali v upehano postojanko. Toda naprej se ni dalo, prevelike bi bile žrtve. Jutro pa je pokazalo, da je bilo tudi tako prav. Kajti v teh urah*se je v senovski dolini zgodilo marsikaj. Skupina borcev, ki jih Je varovala zaseda na cesti, se je-približala rudniškemu konsumu in se oskrbela z živili in vsem najpotrebnejšim za svojo težko pot. Više gori, v skladišču materiala, se je divizija obogatila za mnoge Obleke in obutve. Ce to ni bila terna, potem nikoli! Potlej so zagorele zaloge olja, dokler ni bilo naposled v plamenih tudi skladišče samo Nemci, obkoljeni v postojanki, niso mogli pri vsem tem niti migniti s prstom.
Svitati se Je začelo, ko Je s silnim plamenom zagorela separacija rudnika. Predalčna zgradba z oljem in bencinom, se je spremenila v veliko gamado. Ognjeni zublji so hlastali v nebo, ki se Je hkrati zavijalo v črn, masten dim. Razvlekel se Je čez vso dolino, zaobjel Armez in se nekje nad Ravnami redčH in Izgubljal med hribe. Toda s pogorišča so se valile vedno nove črne gmote dima. smrdečega po olju, in se med grozljivo rdečimi plameni valile proti nebu.
(OB PRAZNIKU SENOVSKE OBČINE)
I ■	■ ■
Udirala so se stopnišča in za vsakim treskom je buhnil kvišku nov, silen plamen, ki so ga spremljali roji isker, za njimi pa Je udarjal zopet sajast dim. iz katerega so se risali obrisi velikih' jeklenih ogrodij, ki so se razgalili v svoji pretresljivi goloti. Okrog šeste se je s slinim truščem zrušil most nad separacijo. Pogorišče je razdraženo zaprasketalo in pogoltnilo nov, veli-kanski zalogaj '
V	električno centralo tam poleg je udaril trop borcev in krenil naravnost preko dvorane proti telefonistu.
»Tako, tovariš, zdaj je čas, da zapustiš svoje mesto! Umakni se, zakurili bomo!«
V	možakarju je zatrepetalo zvesto srce in strahoma je pogledal tisočkrat pretikano stikalno ploščo.
»Kaj — zanetili boste?«
»In to pri pričil Brž, brž, dan se dela!« je prigovarjal oni.
Telefonist se je še obotavljal.
»Toda jaz sem v službi! .. .« Je rekel silno negotovo,
»Tudi ml. hohoho! In še v kako važni
službi!«
»Dovolite, samo 'ravnatelju Se sporočim, da zapuščam delovno mesto. Zaradi reda, veste!«	,
. Prizanesljivo so se mu smejali. On pa je že pozvonil. Dolgo se mu ni nihče oglasil. Ko pa ga Je iz t/elefona naposled nekdo vprašal s stisnjenim glasom, kateri bedak ga v takšni noči sploh še posluša. Je telefonist povedal, kako in kaj, in naposled negotovo vprašal, če se sme umakniti.
»Aber selbstverstSndlich! Leben sle Uber-haupt noch?«
Samo »lahko noč« je še voščil zvesti služabnik, potem Je izginil, kakor bi ga že lizali plameni.
Medtem Je na gornji strani Senovega rudniški restavrater,- fdobri stari Kodelja, basal svojim fantom v nahrbtnike tobak In cigarete. Ko se mu je neki mladenič v mehki notranjščini zahvali, češ: »Dosti bo, oča, le jenjajte!« mu je ta smeje se odvrnil: »Za tebe že. A divizija?« In še Je dodal, da so pokale roče.
Na genovskem polju Je skupina borcev zaustavila prazen vlak na rudniški železnici. Strojevodja Jože Bizjak, ki Je bil sam pomagal vse tisto naklepati, ni bii presenečen. Ubogljivo je storil, kar so zahtevali: v kurišče je do polnega naložil premoga, obrnil vzvod, in vlak je s polno paro zdrvel tja dol proti Brestanici. Silno ropotanje tam doli od predora Je pričalo, da se je prekucnil, kakor se je tisto noč prekucavalo vse na ^enovem. Potem je Bizjak fantom od Štirinajste stisnil roke in ves navdušen zaključil:	»Dobro smo opravili, tovariši!
Zdravo!«
Tedaj je začelo vzhajati sonce. Prvi žarki so pogledali v dolino. Ceste so oživele, po kolonijah so se odpirala okna. Klici, vprašanja od vsepovsod. Med borce so se pomešali rudarji, jim vzkjtkali, jih vpraševali, tekal! z njimi sem in tja in Jim izkazovali najrazličnejše usluge. Saj to so njihovi ljudje in po vsem tem, kar se je zgodilo tisto noč. je vendar Senovo osvobojeno! Mnogo jih je bilo, ki niti pomislili niso, da se okupatorska oblast k njim sploh še povrne. Čeprav je p krog postojanke še vedno pokalo, so brez premisleka zbijali šale na račun tistih, ki so se le preklavrno zadržali tisto noč. Da, hudo je bilo Nemcem in oprodam, ki jih je napad zatekel zunaj postojanke.1 Po podstrešjih so iskali rešitev, rili so po kanalih in noč prebili v sila bednih položajih. »Werkschutzovcev« nisi videl
zunaj. Se v Jami so slačili svoje sivomodre cunje] jih mptali stran in prosili rudarje, naj jih ne izdajo partizanom. Da, partizanom! Na mah so borci za svobodo nehali biti banditi iz Werkschutzovci so zatrjevali, da jih tako nikoli niso imenovali. Se teden dni so hodili Nemci prenočevat v brestaniški grad, ki naj,bi jim za trdnimi zidovi pregnal strah, ki jim je tisto noč pretresel kosti...	„
V senovsko kotlino Je 'posijalo sonce. Borci Štirinajste so se zbirali k odhodu. Utihnil je minomet nad šolo, mitraljezi okrog postojanke so počasneje in premišljeno pikali v okna postojanke, izza katerih se je vso noč sipala smrt. Na cestah Je bilo vse živo. Senovo, kakor da se mora posloviti od borcev, ki so jim prinesli tisto noč. Ti pa so se pripravljali na odhod. V kolono so se stapljale skupine okrog postojanke, pridruževale so se jim tiste od separacije in od drugod. Potem se Je kolona premaknila, odrinila proti Dovškemu, zavila proti Brezju in hribom. Dva mitraljeza sta ji krila umik. Iz postojanke ni počil niti en sam strel. Oh, škoda, da ni bilo težkega orožja, od t|m ne bi prišel niti en sam dih več.
Borci Štirinajste so odhajali, S seboj so nosili tovarišico, ki je padla ponoči, in borca, ki je menda še živel. Z njimi je odhajalo trideset fantov s Senovega, ki so tisto noč pomnožili divizijo. Ljudje so gledali za borci s toploto in nemirom v srcih. Zakaj odhajajo? Ali morajo zares spet ostati sami? Iz- te tesnobe jih je iztrgala pesem, ki se je oglasila nad Dovškim. Slovenoi kremeniti. . . Množica ubranih moških glasov je plavala čez dolino in objemala srca ljudi tam spodaj- Sonce je božalo kolono, kakor da tudi ono želi slehernemu od njih, ki stopajo z p J o, najboljše za pot. Kajti zdaj
je vedel vsak človek v dolini, da oni ne morejo ostati. Storili so svojo dolžnost in morajo naprej. Saj to je vendar tista velika pomlad, in brazda, ki so Jo zarezali, je še dolga...
Tistega dne popoldne so se na Ložcah združili bataljoni in brigade strnile v divizijo. Ko pa so proti večeru krenili dalje, Je nepričakovano potegnil oster severovzhodnik. Naletavati so začele snežinke, sprva redke, da bi jih človek mogel preštevati. Nato so se zgostilb, da nisi videl koraka pred sabo. Ko je nastopila noč, so bili gozdovi ena sama težka, gosta, bela gmota.
, Malokdo je bil med njimi, ki ga ne bi stisnilo za srce. Ali res še ne bo pomladi? Kaj je ni napovedalo sonce in brsteče le6ke in kmet, ki je zarezal brazdo? Kaj je niso čutili v svojih kipečih srcih? — Gazili so, gazili na mrtvo, in le velika sreča, da so maloprej v Tranjlazu odložili štiriindvajset ranjenih tovarišev v pripravljeno bolnišnico. Kam bi, zdaj z njima? Toda tako se je za-čelo. Sovražnik je sprevidel silno nevarnost za deželo, ki si jo je lastil. Začel je z velikimi obkoljevalnimi manevri in že naslednji dan Je pričel iz letal zagrizeno mitralji-rati borce junaške divizije in jih zasipati z bombami. Gole hoste, nikjer kritij, le toča svinca z vseh strani. Toda junaki so se zavedali, da so na Sotli zaorali v slovensko zemljo, da Jih spremljajo tisoči slovenskih src, ki hrepene po svobodi. Padale so žrtve, toda pripravljeni so bili še na huje: vedeli so, da bo brazda za njimi prepojena s krvjo. Toda vedeli so tudi, da Je svoboda največja dragocenost, ki jo je treba odkupiti- z najdražjim. In tolikokrat je bila vendar tako neizrekljivo blizu! Kljub snežnim metežem, kljub treskanju sovražnih bomb in min so čutili njen odrešilni dih, kajti v njih samih je bila pomlad, ki je pela mogočno himno njenega zmagoslavja. Svoboda! Krvava, toda poštena, široka za vse naše ljudi! Kaj je ni v svojem neugnanem pričakovanju z ognjevitimi besedami napovedal njihov tovariš Kajuh, njen pesnik, ki niti za en sam hip ni izgubil vero vanjo? In on je bil vendar z njimi! Njegove besede so jim dvigale srce, da so prezirali smrt v silnem hrepenenju po njej, ki je vstajala na obzorju:	,
Zaupajte, tovariši, ve'rujte!
V jeseni tej ni hrepenenje kalna voda,
kot divji hrzajoči konj
prihaja k nam svobodaI

OD SOBOTE DO SOBOTE
Takle je dom kisovikih smučarjev, edini te vrste daleč naokrog. Zdaj je ineg okrog doma že skopnel, ljubitelji zimskega športa pa se bodo zdaj pomenili, koliko so v teh kratkih dneh, ko je bil« dovolj snega, storili za izboljšanje in nadaljnjo rast zimskega veselja, hkrati pa si zadali nove naloge.
Ob koncu leta bodo
ČLANI PBEŠERNOVE DRUŽBE
prejeli za redno članarino 320 din pet, za 500 din pa celo sedem knjig. Ena izmed njih je
KOLEDAR PREŠERNOVE »RU2BE ki je že doslej s svojo pisano in aktualno izbiro prispevkov z vseh področij človeške dejavnosti in. izpod peres najboljših piscev ena izmed najbolj priljubljenih in. nepogrešljivih knjig slovenskih domov. Uredništvo koledarja si bo prizadevalo, da si to priznanje še utrdi. Tudi za prihodnje leto si je že zagotovilo sodelovanje najboljših avtorjev tako z leposlovnega kot s poljudnoznanstvenega in družbenega področja. V koledarju bo nadalje obilica praktičnih navodil s področja gospodinjstva, tehnike za domačo uporabo, zdravstvenih nasvetov, poleg tega pa obilo zabavnega gradiva, pisanih in ribanih šal ter vsakovrstnih zanimivosti. Bogat slikovni material pa bo tudi v tem koledarju kar najskrbneje izbran.
Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice« In uprava Prešernove družbe v Ljubljani, Erjavčeva c. 14a.
Ureditev kanalizacije
Navzlic zimi nadaljujejo z ureditvijo kanalizacij^, ki je bila dolgo eden najtežjih problemov mesta ob Savi.
Glavna dela na Vidmu so že opravljena. Zdaj polagajo cevi skozi Krško.
Dve kmetUsko.nadalJevalni šoli'
Letos delujeta na področju videmsko-krške občine kmetij-skQ-gospodarski šoli v Velikem Podlogi! in na Raki. To je drugi letnik predlani začetih KGŠ.
Za pouk je med kmečko mladino veliko zanimanje, zlasti še, ker je bila tudi na poučnem izletu po Savinjski dolini.
Uče se strokovne in spiošne predmete, poleti pa se bodo izpopolnili še v praktičnem delu.
Kam danes?
V soboto, 15. februarja, bo pripravilo DPD »Svoboda* Videm - Krško v vseh prostorih turističnega hotela »Sremič« veliko predpustno zabavo z lepimi denarnimi in praktičnimi nagradami za najlepše maske. Za prijetno vzdušje bo poskrbel oktet »Celuloze«. Postregli bodo z izbranimi jedili in pijačo.
Koncert
Koncertna direkcija iz Ljubljane je priredila v nedeljo v Domu »Svobode« na Vidmu koncert opernih arij, ki so jih peli naši priznani operni solisti.
Benuš«
Delo mladinske organizacije na Senušah.se je izboljšalo. Zdaj se zbere vsako nedeljo po 30 do 40 mladincev, nekateri pri-
3Za.%av.%fia fctonika
PRIDOBILI SO MOŽNOST
Zaposlitve
Ko smo pred nedavnim obiskali šefa železniške postaje v Prosincu (na progi Savski Marof—Kumrovec),	Mia Šolaj a,
nam je le-ta povedal, da pomeni nova železniška proga veliko pridobitev za taimkadšnje prebivalstvo, ker jim je železnica odprla vrata v svet. To se kaže konkretno v tem ,da imajo sedaj zlasti mlajši ljudje možnost zaposlitve v Zagrebu. Samo železniška postaja v Prosincu Izda mesečno nad 300 mesečnih delavskih vozovnic. Med delavci, ki se dnevno vozijo v
Sodelujte v Zasavskem tedniku, ker bo časnik s tem boljii in kvalitet-> nejiil
Naročite Zasavski tednik, priljubljeno glasilo prebivalcev zasavskega kraja
Zagreb na delo, je tudi mnogo Slovencev iz obaotelskih krajev Stara vas, Bojano, Jaroslavec, Zupelevec in od drugod.
Pridobitev železnice pa Ja tudi v tern, da imado sedaj kmetje iz obsotelskih krajev (z obeh strani Sotle) možnost, da nosijo svoje pridelke na zagrebški trg. Pred izgradnjo te proge so bile te možnosti zelo majhne, ker so imeli ljudje do naj bližje železniške postaje tudi po tri in še več ur hoda.
DAN PROSVETNIH DELAVCEV
V aprilu letošnjega leta bo v Zasavju prvič y zgodovini dan prosvetnih delavcev. Na ta dan se bodo namreč zbrali prosvetni delavci celega okraja, izmenjali svoje misli, izkušnje, obiskali, razne kulturne prireditve in na ta način združili koristno z zabavnim. Taka vsakoletna srečanja bi biila nedvomno zelo koristna In je zato treba pohvaliti pobudo. Dan prosvetnih delavcev — ali kakor ga bodo že imenovali — bo poglabljal tovarištvo 1ti kolektivnost, a to 'e nekaj, kar Je naj lepša lastnost prosvetnega delavca-
Treba Je omeniti, da Je preteklo že nekaj let, odkar sta -e združila krški In trboveljski
okraj, vendar je še mnogo ; ro-svetnlh delavcev, ki se med sabo sploh ne poznajo. Dan prosvetnih delavcev naj bi torej pripomogel tudi k medsebojnemu spoznavanju.
V
jata
SOLA ZA TRGOVSKE VAJENCE
Brežicah jo doslej obsta-šola za trgovske vajence, kjer so vzgajali trgovski naraščaj iz Primorske. Čeprav je OLO Nova Gorica nedavno opustil to šolo, bo le-ta vendarle še naprej obstajala, le z razločkom, da se bo odslej vzgajal v njej bodoči kvalificirani trgovski kader iz našega okraja.
Prednost tega, da se bodo trgovski vajenci v bodoče vzgajali v našem okraju in ne več v Novem mestu, bo vsekakor velika: Trgovska podjetja bodo namreč lahko posvečala več pozornosti šoli, ki bo vzgajala njihov bodoči kader, a tudi Trgovinska zbornica bo imela večjo možnost spremljati vzgojo trgovskih vajencev in jim tudi nuditi potrebno pomoč. Prednost pa bo velika tudi za same vajence, ki bodo sedaj bliže doma in bo tudi njihov stik s trgovino v času obiskovanja tečaja neposredne j ši, kot je bil doslej.
dejo tudi iz drugih vasi, In se skupaj pogovore o pomembn'h zunanje- in notranjepolitičnih dogodkih, ter o svojem delu, potem pa se tudi malo povesele.
OD ROJSTVA DO SMRTI
Rodile so: Ivanka Bedenk — Marjano, Štefanija Povhe — Veroniko, Alojzija Medvešek — Jožico.
Poročili so se: Ivan Strasner, star 37 let, trgov, poslovodja in Ana Urtelj, 25 let, trgov, pomočnica; Jožef Vodopivec, star 42 let in Amalija Habinc, 53 let, poštna upravnica.
Umrli so: Blaž Kolman, star 76 let, posestnik, Zdole 61; Neža Križan roj. Zupančič, stara 7l let, gospodinja, Semič 25; Ivan Mikolavčič, star 69 let,
Velik praznik v Radečah
V	soboto bo v Radečah velili praznik. V prostorih »Svobode« bo namreč posvetovanje predstavnikov Ljudske mladine kemične industrije Slovenije. Na posvetovanj u, ki ga na predlog CK LMS organizira obtinsta komite LMS Radeče, bo imel sekretar Janez Zahrastnik referat o problemih mladine kemične industrije, o dosedanjih uspehih in težavah ter seveda tudi o nadaljnjih nalogah. Ne smemo, pa misliti, da bodo zastopniki mladinske organizacije slovenske kemične industrije lazpravljali samo o ozkih mladinskih vprašanjih, ampak bodo razčlenili tudi probleme proizvodnje, sodelovanje med podjetji in komuno, delavsko samoupravljanje in ostala aktualna vprašanja.
Po končanem posvetovanju bo v kinematografski dvorani slovesnost razvitja mladinske Zastave, ki si jo je radeška' mladina priborila na nedavnem tekmovanju med občinskimi komiteji LMS v počastitev VII. kongresa ZKJ. Mladina pripravlja za to priložnost poseben kulturni spored, ki bo — kakor pravijo radeški mladinski aktivisti — majhno presenečenje.
S.
še nekaj o drobovju
V	predzadnji številki »Zasavskega tednika« smo brali, da je živina v Zagorju brez drobovja. V pomirjenje zagorskemu dopisniku povemo, da ni samo v Zagorju tako, ampak tudi po drugih krajih. Vzemimo konkretno Senovo. Tu so telečja jetrca že prej prodana, kakor je krava teleta povrgla. Saj so najbrž že prej zaarana, preden se je krava »možila«. Je pač tako: kakršno Imaš osebno veljavo, tako opraviš, kamor koli se obrneš. Glavno je, da te jeza ne pograbi. Včasih je pa le še dosegljivo, da dobiš vampe kakšne stare buše. Tisti vampi se pa morajo tako dolgo kuhati, da je vrednost kuriva mnogo večja, kakor če bi kosilo naročil v kakšni restavraciji.
Pepčkov namestnik
kmetovalec, Starovaška št. 60; Martin Zorko, star 60 let, kmetovalec, Gora lil.
IZ SEL PRI RAKI
Samomor mladega fanta. Konec decembra minulega leta je prišlo med očetom Matijo Sin-kavcem iz Sel pri Raki in nje. govim sinom Rudijem do nesoglasij. Nato je Rudi odšel od doma in se ni vec vrnil. To izgubo je bridko občutila mati, ki je imela sina izredno rada. Sirile so se razne govorice; nekateri so pripovedovali, da je fant šel v službo, spet drugi, da je odšel čez mejo itd. Dne 6. februarja pa se je bliskovito razširila novica, da so našli Rudija — mrtvega. Potegnili so ga iz Save nekje pri Brežicah.
Kaj je gnalo pridnega in mirnega fanta v prezgodnjo smrt, še ni povsem jasno.	A. Z.
Prešernova proslava. — Prešernova proslava je bila v Vid-mu-Krškem nadvse dobro obiskana. Pod okriljem SPD »Svobode« Videm-Krško so na slovesnosti nastopili recitatorja, šolski orkester, pevska zbori, ravnatelj glasbene šole pa je zapel Prešernovega »Mornarja«.
Razveseljivo je, da se je po dolgem presledku zopet predstavil občinstvu moški, ženski in mešani pevski zbor.
Tečaj ročnih spretnosti. — Na pobudio okrajni ga cfibora Ljudske tehnike v Trbovljah so imeli v Vidmu-Krškem ročno-delski tečaj, ki se je zaključil v začetku februarja.
Na tečaju je sodelovalo osem mladincev z Rake, Podloga, Leskovca in Vidma-Krškega. Seznanili so se s kartonažo, z vezanjem, pletenjem, fotografiranjem itd. Vsak je izdelal elektromotor, maske, mape in razne druge praktične predmete.
Za ta tečaj so pokazali veliko zanimanje. Vse kaže, da je mladinska organizacija izbrala najboljše člane, kd bodo pridobljeno znanje lahko posredovali šolski mladini.
S tem smo pridobili spet osem inštruktorjev, ki bodo • sliko mnogo pripomogli posameznim šolam pri tekmovanju »Tehniko pionirjem in mladini«.
V BRESTANICI sem izstopil in se napotil po ozki cesti skozi trg. Veter je zavijal okoli voglov in grozeče majal cestne svetilke nad mojo plešasto butteo. Zbal sem se, da ml je katera ne razbije — pravzaprav sem se zbal za vas, dragi bralci, kter bi ostali brez Pepčeta Perogrizca, ki marsikomu kri pije >po navadi po pravici), kot pijejo Brestaničanom kri šoferji. Kdor se ob odjugi ali v deževnem vremenu napoti skozi trg, je: ali ves obrizgan s cestno brozgo ali ves bel od zidov. — Le kako se obnašajo te cestne svetilke ponoči? sem premišljeval na glas (od nekdaj Imam navado, da premišlju- , jem glasno) in že me je poučil Mimoidoči:
— Kaiko se ponoči obnašajo, vprašuješ, Pepče. (Veš, takoj sem te prepoznal. Po fotografiji v časopisu. Pa tudi nihče drug ni tak »firbec« kot ti. Pa to za šalo, veš. Saj imaš prav, le kritiziraj, samo »os« se boj. Veš: devet osjih pikov za modrasovega.) Kako se obnašajo cestne svetilke ponoči, vprašuješ. I no, saj veš. da to niso navadne svetilke, to so fluorescentne cestne svetilke. Ampak »manire«, ne, »manire« pa nimajo nobene. Ponoči brlijo in požmrkavajo kot kaka stara, zavržena petrolejka, ki še vse izbe ne razsveti. A veš, kaj bi rekel tvoj bratranec Ježek. — Pa to Je moderrrmo! Da,
, prav tako bi rekel. Moderrrrno gorrr al’dol: luč mora bit’, da ne »zarajdaš« v zid! Saj pravim, nobene dike nimajo te cestne svetilke, obnašajo se tako kot oni šolarji okoli biljarda Pod lipo. Veš, onkrat sem naročil kosilo in niseni še trdno držal vilic, ko tl vdre truma takih fantov v kavbojkah. In ne bev ne mev (niti snega si niso otresli s čevljev, da' o »—dan« ne govorim) začne igrati biljard. Da ti šepnem na uho: ne samo igrati biljard, tudi rogoviliti Mn kričati, sploh počenjati vse, kar sodi k »solidnemu« Igranju biljarda. — No, vidiš, tako je v našem trgu Ja, pa ni nič čudnega, ko pa mladina nima prostora, kjer bi se shajala. Ze. že! Namizni tenis v Elektrarni, toda vsi ne igrajo »pimplponka«. Knjižnico, čitalnico z revijami, časopisi in šahom (posebno v počitnicah, ko se vrnejo mladi ljudje z vseh vetrov v rodno gnezdo), to. vidiš, to bi potrebovali. Tako pa: — Ce ni nikjer drugje prostora, v gostiln! Je. si pravijo mladi ljudje ln hajd v gostilno. Razen tega pa še v kino, pa pika. Ja veš, Pepče. onkrat sem celo jaz stopil v kino. Sijajna predstava, ti pravim. Ocena filma: +4. Ko pa se Je na platnu'.zarisal ha,ppy end in Je že skoraj vsa publika odš’a. sem ugledal dva »pojavi«, ki sta smrčali v zadnji vrsti. Kakšna nesramnost smrčati pri tako izvrstnem filmu, semise zgrozil. Kasneje sem izvedel, da Ju je premagal Herr Alkohol. Ja, ja, Pepče-------— Ampak, čuj, Pepče,
ti zdajle misliš: tu v tem kraju se kaj dobrega soloh ne more dogoditi, (Kar molči, saj te poznam skoraj bolje kot svole matere sina.) Pa n' res. No. da ti povem še nekai lepih reči: Ja, zdaj bomo v Brestanici dobili zobozdravnika. Veš. taiko navadno ambulanto že Imamo, zdaj oa bomo dobili še zobozdravnika. T* bo »prima«, kalne, Pepče? Se ti si boš da! lahko svole škrbine popraviti. Ja, pa to še ni vse. Tudi Jezero imamo. Res! Pravo pravcato jezero. Naši ribiči mu pravijo
ribnik, a zame Je to kar Jezero--------
Sline so se mi pocedile ob misli na ribjo pečenko. Krapi ln Jezerske postrvi. Mljask! Mljask!
— Komaj čakam poletja, ko bom že lahko čolnaril ln čofotal po BRESTANIŠKEM JEZERU in si zdravil revmo na njegovih sončnih rebreh. Pa ti. Pepče, da za gotovo prideš s
, Kunigundo! Pa adijo!------Ja, ja, še to. Pepče, Se pravljico
O treh oglasnih deskah poslušaj: Nekoč je v Brestanici živ-, živ-, životaril KLO. Ko je umrl. Je zapustil sinovom tri oglasne deske. Se prej pa Jim Je rekel: Čeprav so že stare In trhle, čuvajte jih, kajti nihče vam ne bo .dal novih. In tako nasledniki KLO skrbno varujejo zapuščino KLO. Tu se pravljica konča — — — Na teh oglasnih deskah precej poredko piše o kaki kulturni prireditvi. Le na zimo se Kultura malo razgiblje, potem pa zopet tisti večni Nič. Enkrat vse, drugič nič! Ja, Ja! Pa bi vsaj druge povabili, boš dejal, Pepče. Ne, drugih pa ne! Kaj se bodo drugi bahali na našem odru. Jej. jej, Pepče, če me izdaš. Tako zelo se bojim »os«. — Pa adijo, Pepče, ln Kunigundo pozdravi. Se tole:
Vračal sem se ponoči, pa sem zašel. Namesto kar za nosom. sem krenil na levo in, ni vrag, nisem Se prehodil dobrih sto metrov, ko me nekaj iznenada spodnese. Bile so sanke, s sankačem seveda. Takoj sem spoznal, da sem zašel Hotel sem se vrniti, ko začujem pred seboj huronsko kričanje: moralo Je biti najmanj sederhnajst sankačev in trije peklenščki, Napravil sem salto v sneg In "še ravno pravi čas odnesel koščice, sicer bi Jih moral polomljene nesti domov k moji dragi, frčkami Kunigundlcl (Tisto noč sem se zaobljubil, da se bom poslej bril vsaik teden, če srečno prestanem ta direndaj.) Končno sem le prispel na pra-vo pot in pohitel proti postaji. Pozno je že bilo, to sem vedel, a koliko je točna ura, nisem vedel, ne videl, ker so svetile ta moderrrrne cestne svetilke. Vlaka pa le nisem zamudil. Se sreča, ša so tile naši vlaki točni: nikdar ne pridejo pred redno zamudo
Koncert v Trbovljah
»Svoboda-Center- v Trbovljah Je preteklo soboto v gledališki d n orani Delavskega (locna proslavila, Prešernov dan z zelo uspelim koncertom svoje Delavske godbe. Uvodoma Je prof. Sanda Sarlahova v skrbno pripravljenem in odlično podanem govoru osvežila spomin na veliko delo našega pevskega velikana.
Koncertni spored so Izvedle tri skupine Delavske godbe: mladinska, starejša in združeni godbi. Dirigent Tone Hudarin te za vsako skupino, njeni zmogljivosti in dojemanju primemo, izbral dela znanih in neznanih glasbenih ustvarjalcev. Poslušali smo Schu- , bertoVe in Verdijeve melodije, pa tudi naše domače narodne pesmi.
Ako primerjam izvedbo koncerta obeh ločenih godb bi težko dal prednost eni ali drugi Obe sta zveneli polno in dovršeno izvajali tudi najtežje stavke zahtevnih priredb glasbe raznih oper ln fantazij. Mogoče le bilo pri mladinski godbi nekoliko več razgibanosti ln živahnosti, starej-
ša godba p® Je Izvajala svoj de) koncerta z večjo čustvenostjo in Je v Schubertovi h-mol simfoniji prešla že v zadovoljivo stopnjo muziciranja. Mladinska godba je poslušalcem najbolj ugajala s Schaffer,levo »Pošto v gozdu«, v kateri Je na trombi odigral zelo mnogo obetajoči Marijan Korošec.
Tone Hudarin je bil z Izvedbo koncerta lahko popolnoma zadovoljen. verjetno pa je njega kot tudi ostale izvajalce zabolelo, ko Je videl razmeroma slabo zasedeno dvorano. Da. pri tem se lahko upravičeno vprašamo: ali so domače amaterske skupine, pa nal si bodo to instrumentalne, nevske ali dramske, v Trbovljah res poklicane samo za nastope ori raznih proslavah, kljub temu da z vsakim svojim samostojnim nastopom dokazujejo svol trud. da bi navzlic amaterskemu delu ne zaostajale za raznimi »uvoženimi« poklicnimi ansambli? Ako jih v tem prizadevanju ne bomo podpiran. jim I Dmo ubili vso voljo do dela in bomo nekoč morda
celo primorani, tudi za razne obvezne prireditve in nastope klicati ila pomoč tiste, ki danes pomilo naše dvorane. Ali nas n! lahko nekoliko sram posebno pa tiste, ki imajo vsak čas polna usta kritike in nedelavnosti domačih kulturniških skupin, ne zdi se Jim pa vredno, da bi si njihov trud ln delo ogledali. J. S.
PROSVETNO DRUŠTVO
»bratov Milavcev«
JE DELAVNO
V ponedeljek, 3- tega meseca zvečer je nastopilo v Prosvetnem domu v Brežicah Delavsko kulturno.prosvetno društvo »Bratov Milavcev« iz Sent Lenarta pri Brežicah. Člani društva so nam z opereto »Na planineah naših« priredili kar lep večer.
Članom društva želimo pri njihovem delu še mnogo 'Špehov.	UL Z.

En dan v hrastniški občini
Tisti dan je bila straSanska odjuga; sivorjave luže so se nemarno bohotile po razbrazdani cesti, otroci pa nalašč kar po sredi mlak. Bil je menda zadnji dan počitnic, čemu ne bi okusili se fe radosti. Jutri za take vragolije ne bo tieč časa.	•
Sicer pa je bilo v tistih dneh topljenja snega vsepovsod podobno. In v Hrastniku ni bilo%drugače.
Tudi Hrastnik je v teh dneh v znamenju zborov volivcev oziroma predvolilnih priprav. Ze prvi zbori Volivcev ■o bili malone vsepovsod dobro obiskani in volivci so se pomenili o vseh straneh vsakdanjega življenja. Za marsikoga je bil ta zbor volivcev koristen, saj je zvedel, kaj vse smo v zadnjih Štirih letih storili za razcvet naše socialistične skupnosti.
Jutri bodo tod zaključili še druge zbore volivcev. Podrobno so se pomenili o predlaganih kandidatih, ki jih bodo izvolili 23. In 26. marca kot poslance v Zvezno in republiško Ljudsko skupščino.
NEKATERI UMESTNI PREDLOGI OBČANOV
Hrastničani so v zadnjih letih mnogokrat govorili o slabi in nezadostni preskrbi s kmetijskimi pridelki, zlasti z zelenjavo. Tržnica je navadno slabo založena ln pridelki so precej dražji kot v ostalih ind. krajih. Oglasili smo e« tisti dan na tržnici. Le en sam prodajalec je počasi premetaval svojo čebulo to ko smo ga povprašali za ceno, . smo verjeli' hrastniiškim gospodinjam, da se morajo mnogokrat resno »poprijeti z astronomskimi cenami branjevcev ip branjevk. Stvari se bodo izbolj-Sek Občinski odborniki so namreč
sprejeli ponudbo nekega podjetja lz Rogaške Slatine, ki bo v Hrastniku odprlo posebno trgovino s kmetijskimi pridelki ta zelenjavo, cene teh pridelkov pa bodo dosti bolj življenjske.
KAJ PA OTROŠKI VRTEC?
Spodnji del Hrastnika je spet brez otroškega vrtca. Prizadete so seveda številne hrastniške družine. In ker nič ne kaže, da bi v doglednem času našli prostor, kjer bi namestili otroški vrtec, so občinski odborniki sklenili postaviti provizorij, ki bi sprejel hrastniške, malčke. Sicer izhod za silo, pa vendar edino primeren, dokler ne bodo našli trajnejše rešitve.
BENCINSKA ČRPALKA, KDAJ?
Tudi v hrastnlški dolini je vedno več motornih vozil. In še več jih bo. Lastniki teh vozil pa močno pogrešajo bencinsko črpalko, saj morajo po gorivo v Trbovlje. Občinski ljudski odbor ta pristojen svet je o tej potrebi že govoril ta poklica) na pomoč »Jugo-petrol«. Vsekakor bi se postavitev bencinske črpalke splačala, lastniki motornih vozil pa ne bi imeli toliko težav s preskrbovanjeti) potrebnega goriva. Morda bo »Jugopetrol« kmalu ustregel tej upravičeni želji.
USTANOVITEV VRTNARIJE
Videt, je, da bodo občani Hrastnika kaj kmalu dobili tudi mestno vrtnarijo. Odborniki sveta za gospodarstvo menijo, da bi se vrtnarija ustanovila v sklopu komunalnega gospodarstva, ki v zadnjem letu močno poganja korenine. Najbolj primerno zemljišče za vrtnarijo bi bilo na desnem bregu Bmi-ce. Za zdaj bd na vrtnariji gojili samo spomladanske sadike, po možnosti pa naj bi se zgradil še majhen cvetličnjak. Menda ni treba posebej poudarjati, da
bi imela vrtnarija pa tudi cvetličnjak precej odjemalcev.
ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA BI IMELA PRECEJ DELA
V Hrastniku sploh močno pogrešajo raznih uslužnostnih ta servisnih delavnic. Lani je začela v tej smeri razvijati svojo dejavnost hrastnlška Komunala, . ki je ustanovila nekaj prepotrebnih delavnic. Trenutno pa je aktualng ustanovitev Elektrotehniške delavnice, Delavnica bi Imela dovolj dela, treba bo najti le prostore ta zbrati začetna sredstva.
IN DRUGI PROBLEMI?
Občinski ljudski odbor se namerava resmo lotiti uresničitve sklepov lanskih zborov volivcev. Tako se bo uredila občinska pot čez Tirberg, ta sicer od Zavraška do Igričnika. Prav tako bodo uredili cesto od Riicklovega mo-
V Hrastniku se močno prizadevajo Izboljšati preskrbo potrošnikov. Na sliki vidite novo poslovalnico hrastniške »Postrežbe« v zgornjem delu Hrastnika.
«tu do mesnice Štraus. Prav tako bodo občinski možje pogledali, če bi bilo možno zgraditi v spodnjem delu Hrastnika provizorij za peko kruha. Na prihodnji seji bo svet za komunalne zadeve razpravljal o urbanističnem načrtu hrastniške občine. Komunalno .gospodarstvo pa bo nadaljevalo' urejevanje vodovoda. Ze lani je Komunala urejevala vodovod. Tistih 37 ta pol milijona dinarjev, kd jih je Komunala dobila za vodarino, bo šlo seveda spet nazaj v vodovod, za popravila in vzdrževanje.
ZANIMIVO ZA VSE HRASTNIČANE
Pobrskali smo nekoliko po poročilu hrastniAkega sodnika za prekrške. Verjetno občani ne vedo, da je dobil lani mož kar 158 prijav za upravno-kazenski postopek. No, 56 prijav je vrgel v koš, ostale pa je moral reševati. Ce vas morda zanima, kakšni so bili prestopki, vam jih lahko nekaj naštejemo. V nekaterih primerih se ljudje niso pravočasno priglašali, če so spreminjali bivališče, ali pa so se prekršili zoper cestne predpise. Pozornost vzbujajo kršitve odloka o Javnem redu ta miru. Takih primerov je bilo lani v Hrastniku kar 40. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so Hrastničani mirni ljudje, kajti storilci so bili večidel razni sezonski delavci, torej ljudje, ki go komaj prišli med hrastniške občane. Mnogo takih vročekrvnežev so občani Hrastnika lani dali na hladno ta jim pokazali ta povedali, da si nočejo vzeti slovesa mirnih ta poštenih občanov. Seveda je sodnik za prekrške tu pa tam občutno kaznoval storilce. Prav tako je bilo precej t prekrškov zaradi zlonamernega uničevanja sadnega drevja, lomljenja cestnih ograj ta rušenja komunalnih naprav ter cestno-promet-nih znamenj. Do takih zlikovcev bodo morali postati občani bolj pozorni, saj gre za ugled ta podobo njihovega kraja.	M. V.

S
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
S
SI
s
-J
Sl
V Ameriki so končali snemanje Wild is the Wind«, v katerem nastopa v glavni vlogi slavna Italijanska filmska Igralka Anna Magnani, ki je dobila predlapi »Oscarja« za upodobitev vloge v »Tetovirani roti« Tudi njen novi film je bil posnet v Ameriki, v glavnih vlogah pa sta nastopila te Antonjr. Franclosa In Antoni Quinn.
Hollywood bo posnel na filmski trak življenjepis sloveče amerltke plesalke Isaderr Duncan. Scenarij je te pripravljen, ne vedo Pa Se, kdo bo igral glavno žensko vlogo. Najresnejši kandidatki 6ta Klm Novak ln Ava Gardner.
«
Kakor poročajo, bo Greta Garbo spet nastopila v filmu prevzela je glavno žensko vlogo v- ameriškem filmu »Čudež«, v katerem bo upodobila lik redovnice.
Sofla Loren bo po novicah lz tujih filmskih časopisov upodobila slavno italijansko gledalilko igralko »Eleonoro Duše« v filmu, ki bo prikazoval njeno burno življenje.
♦
V CeSko-jugoslovanski koprodukciji bodo skoro začeli snemati sodobno glasbeno-za-bavno filmsko delo »Zvezda potuje na jug«. V glavni vlogi bo nastopila Gordana Miletič. To bo njen tretji film.
+
O glavni moški vlogi v filmu »Mačka na vroči pločevinasti strehi« z Elyzabeth Tay-lor, bo Izbira odločala med trend imeni: Ben Gazzsra, Don Murray in Paul Nevvman.
♦
<	c
Režiser Burness bo snemal film »Mogoo in tisoč in ena noč«. Mogoo, ki je kratkoviden in nezaupljiv, je naj novejše odkritje v filmski deželi.
Uspehi brežiških nogometašev
FILM
FILM
FILM • FILM
FILM
FILM
FILM
PLODEN OBRAČUN DELA PLANINSKEGA DRUŠTVA »KUM« V TRBOVLJAH
Porast naraščaja
9. obletnici obstoja Je imelo Pred dnevi svoj občni zbor Planinsko društvo »Kum« v Trbov-Poudarimo lahko, da je bilo snsko leto za društvo plodno na *>°sPodarskem področju kakor *u-QI na notranji Ureditvi društva. Po
Kinematografi
Kino delavski dom v Trbov-jjah predvaja danes, v nedeljo in ponedeljek, japonski barvni hlm »VRATA PEKLA«, — Na-siednji teden je na ’ sporedu JtSncoski barvni revijski film »FRENCH, CANCAN«.
Kino »svoboda II« v Trbovljah Pa predvaja danes, v nedeljo in Ponedeljek angleški barvni “Im »JUNAKI SERVUDSKEGA t-oZDA«. — Prihodnji teden, od Petka, 21. n. dalje, bo na sporedu ameriški, barvni film »ZGODBA O JOLSENU«. kino »svoboda - zasavje« v
trbovijah: od 15. do 17. februarja amer. film »SAMO MATI«; Predstave v soboto, nedeljo ob 1? in 19.15. v ponedeljek samo 18, za mladino v nedeljo ob krt' url-
-KO »SVOBODA« VIDEM . KR-
is, m 16. febr. franc, film ‘AFERA MAURITIUS«; 19. in 20. 'ePr, amer. film »PROTILETALSKA ZAŠČITA«. 22. in 23. febr. ruski barvni film »CVRCEK«. Kino BREŽICE: IS. febr. amer. “arv. film »ČLOVEK BREZ ZVE-hPE«; 16. febr. amer. barv. film ‘“PANSKI VRTNAR«; 18. ih 19. gjtr. amer film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. 20. in 21. 'Pr. ob 19.30 amer. barv. film •NA ZAVOJU REKE«.
KJNo SEVNICA; 15 ln 16. febr. Jtal film »ATILA«; 22. in 23. !?br. angleški film »RAZDVOJENO SRCE«.
večletnem prizadevanju Je odboru uspelo ustanoviti mladinski odsek, ker so med letom pritegnili v društvo 89 pionirjev, tako da je sedaj med 444 člani 125 pionirjev ln 39 mladincev. S tem je društvo tudi pomladilo svoje vrste. Hiba društva pa je Se vedno nestalnost v članstvu ter premajhno število članskih sestankov, da bi se tjudje v društvu bolje med seboj poznali.
Pri urejanju svoje planinske koče na Kumu je društvo vložilo v preteklih letih pomembna ■sredstva, vendar lani gradbena dejavnost ni bila možna, ker finance tega niso dovoljevale.	*
Letošnje leto Ima društvo v načrtu ureditev planinskega gostišča pod Ostrežem, kjer so našli redko in zelo lepo planinsko floro ln predstavlja kraj eno od lepot slovenskih planin.
Društvo sl bo tudi letos prizadevalo urediti vprašanje regresa za letovanje oz. dopuste delavcev, tako kot preteklo leto, in ne samo s trboveljskim rudnikom in cementarno, ampak tudi z ostalimi podjetji v kraju oz. s sindikalnimi organizacijami v Tako so na občnem zboru ugotovili, da se Je lansko leto v planinskem domu društva na Kumu v knjigo obiskovalcev vpisalo 4.734 izletnikov, čeprav je znano, da se v njo vpiše le vsak drugi obiskovalec. Vsekakor predstavlja ta obisk lep uspeh za društvo in tudi finančni zaključek gostišča v planinskem domu Je zadovoljiv.
Po izvolitvi novega odbora so člani napravili delovni načrt društva za letos, med katerimi je tudi sklep, pomnožiti vrste članstva In približati človeka naravi.
Tudi Avto-moto društvo v Zagorju je podalo obračun dela
Proti koncu meseca januarja, ko je zagorsko dolino pokrila snežna odeja, so se člani avto-mcrto društva polnoštevilno zbrali k svojemu letnemu občnemu zboru. Po izčrpnem poročilu predsednika društva tov. Kan-dušarja se je razvila živahna razprava. Člani so se v njej med ostalimi perečimi problemi dotaknili tudi vprašanja gradnje lastne društvene garaže, kajti društvo s svojimi tremi avtomobili trenutno gostuje v rudniški garaži, kamor pa ni vsem čla-
* *••••«•#» ••»•••»•» »••»••»•« «••«••«•• ••••••«•» •••«••«•• »•»»••••» «•»■•»••• »••■••«••
GOSPODINJSKI CENTER ZAGORJE
“^vešča lene in dekleta, da bo vpisovanje v gospodinjske tečaje ne 18. februarja 1958 ob 16. uri v gospodinjski šoli v Zagorju, in to vpisovanje za šiviljski in pletilski tečaj/
*' ***•••••• «•■•••••« «•»»••»•« «•««••»•• »•■••«••• »••••««•« •••«••••■ ••»«••»•» »•«••«•••
'dpda »svoboda n« Trbovlje
rajonski odbor SZDL ln DPM prirejajo
tradicionalno otroško maškarado
ki bo na pustni torek, 18. februarja, ob 15. uri v domu »Svobode II« v Trbovljah.
Vljudno vabljeni
nom možen dostop. Ker imajo odgovorni forumi v Zagorju polno razumevanje za uspešen nadaljnji razvoj avto-moto društva, upajo člani, da bodo tudi pri tej gradnji dobili moralno kakor tudi finančno pomoč.
Društvo je v tečajih za voznike motornih vozil v teku lan-kega leta vzgojilo preko 56 voznikov, šoferjev-amaterjev. Z zimkim tečajem društvo uspešno nadaljuje, saj ima dovolj slušateljev. Akoravno ima društvo že stara motoma vozila, je ob požrtvovalnosti mehanika tov. Goriška vedno nemoteno opravilo tudi praktični del tečajev. V bližnji bodočnosti društvo upa, da bo s posredovanjem Avto-moto zveze Slovenije m s finančnimi možnostmi društva prišlo do boljšega avtomobila in stare lahko poslalo v pokoj..
Člani so si na občnem zboru zadali sklep, da bodo med letom svoje vrste pomnožili, zlasti z mladim, ki jo je v društvu sedaj bolj malo.	Janez
Nogometni klub Brežice je imel svojo letno skupščino, ki so se ja razen članov udeležili tudi predstavniki celjske nogometne podzveze, občine in organizacij. Bilanca kluba je bila uspešna, saj so brežiški nogometaši od zadnje skupščine dosegli 1. mesto II. celjske lige, v mariborsko-celjski skupini 5. mesto in so letos jesenski prvak
RUDAR : ORIJENT (Sušak)
2:2 (1:2)
V	nedeljo, 9. februarja, je trboveljski »Rudar« odigral povratno prijateljsko nogometno tekmo s članom I. cone, »Ori-jentom« iz Sušaka. »Rudar« ni zaigral najboljše, kljub temu pa je bila igra domačinov boljša v prvem polčasu, čeprav so gostje vodili z 2:1. Po prilikah pa, ki jih je imelo moštvo »Rudarja«, bi morala biti razlika še večja v prvem polčasu, toda v korist domačih. — V drugem delu igre so imeli pobudo gostje, vendar 6o navzlic temu domači proti koncu igre v 67. minuti po Hladniku rezultat izenačili. Gostje so bili v drugem polčasu boljši, toda dobra obramba »Rudarja« jim je preprečila, da bi odšli zmagoviti iz Trbovelj.
V	nedeljo bo »Rudar« igral z »Branikom« iz Maribora.
MALI OGLASI
Razpisujemo mesto
•Štipendista
na višji pedagoški šoli, slavistični oddelek.
Interesenti naj vložijo prošnje na naslov: Svet za'šolstvo, občinski ljudski odbor Videm-Krško. **♦
Zaradi ukinitve praštčerlje bo Splošna bolnica Trbovlje prodajala pomije najboljšemu ponudniku. Samo pismene ponudbe z navedbo cene sprejema uprava bolnice do 22. II. 1958. Ostale informacije na upravi bolnice.
Krojaškega pomočnika - co za boljša dela sprejmem takoj. — Jože Krivec, krojaštvo, Zagorje ob Savi.
»*+
Danes 15. II. 1958 bo v restavraciji »Turist« v Trbovljah ob 18. uri OBČNI ZBOR Aerokluba Trbovlje, na kraju bomo predvajali letalski film. Vabimo vse ljubitelje letalstva!
♦**
POLET V VESOLJSTVO
Kje? Kdaj? No, v Sevnici seveda! V soboto, 15. ». m. zvečer ob 19. uri v domu »Partizana«.
Vsemirske rakete, sateliti, skupine Marsovcev, godba v tempu Saturna! Luna-bar z vsemi dooro-tami. In višek: nagrade najlepšim maskam! Ne zamudite Izrednega užitka! Vabi »Partizan«.
+ ¥*
PREKLIC
IVfarlja Cerjak, gospodinja, Brežina 42 preklicujem in obžalujem, kar sem napisala o Karlu Cerjaku in Greti Černelič iz Brežine št. 77 ter o Miri Pungerčič in se vsem zahvaljujem, da so odstopili od kazenskega progona proti meni.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo dr. L. Krambergerju in dir. V. Ko-morovskyu za uspešno zdravljenje nevarne bolezni naše hčerke Irence. — Družina Roj-šek, Trbovlje.
cel j sko-zasavske lige. — Ponovno so na skupščini obravnavali svojevrsten postopek predstavnikov in sodnikov iz Maribora (incident v Ptuju), pri čemer so bili Brežičani oškodovani za 8 dragocenih točk in tako za eno izmed prvih mest v MC ligi, s čimer jim je bili onemogočen vstop v višje tekmovalne lige (Mv liga).
V jesenskem delu tekmovanja ®o Brežičani dobili vse tekme razen poraza v Trbovljah proti domači »Svobodi«, z razmerjem golov 94 : 67 za Brežice. Vodstvo je ocenjevalo posamezne igralce po točkovnem , sistemu (do 5) in so bili najboljši igralci: Fajn 122, Sliškovič 93, Golič 89 iitd.
Tovariš Wagner Iz Celja je pohvalil delo mladega kluba, predvsem pa požrtvovalnega predsednika tov. Karla Caterja-Dal je obilo pojasnil in nasvetov ter končno zaželel klubu
mnogo uspehov v nadaljnjem delu. — Živahna razprava je rodila več pomembnih sklepov, tsko sodelovanje s TVD »Partizanom«, pridobivanje novih članov, vzgojo mladih nogometašev, ki naj bodo dobra podlaga Za nadaljnji razvoj nogometa v Brežicah, in še druge napotke za delo novega odbora.
Ob tej priliki so ugotovili, da je za male podeželske klube nevzdržno breme, da morajo ob vsaki tekmi plačati delegata in 3 sodnike, katerih stroške vstopnina pogosto ne krije. Videti je, da bo tudi to vprašanje v Brežicah ugodno rešeno, ker sta v kraju sedaj 2 nogometna sodnika. Prav tako so na skupščini izrazili željo, da bi klub dobil več podpore za svoje nadaljnje delo. Navzoči podpredsednik ObLO Brežice in sekretar obč. komiteja ZK, tov. Bajc je obljubil klubu vso možno moralno in materialno pomoč.
Pm izvolitvi nove klubske
Kegljaštvo v Brežicah
V Brežicah deluje kegljaški klub »Razlag«, ki Ima kegljišče in sedež pri železniški postaji, v mestu pa kegljaška družina Doma JLA. Razcepljenost sil v manjšem kraju pa deli članstvo in slabi kvaliteto dela. Po temeljitih razgovorih so se kegljači v Brežicah združili v enotno organizacijo, ki bo združevala vse kegljače in simpatizerje tega športa v močnem klubu.
Na izredni skupščini kluba »Razlag« so pregledali delo kluba In sekcijo v Domu JLA ln sklenili, da se sedbž kluba prenese v mesto (Dom JLA) In da kegljači Doma pomnožijo vrste enotnega kluba. Tudi obširna polemika okrog Imena kluba je rešena, tako da ostane še nadalje ime Razlag. Na ta način se bodo Brežičani še nadalje oddolževall spominu velikega Slovenca dr. Radoslava Razlaga, ki je ustvarjal v Brežicah in je tam pokopan.
Od dosedanjih 28 članov bo klub pomnožil svoje vrste nad 100. Tudi dve kegljišči, ki sta na
RAZPRODAJA
Dne 24. II. 1958 bo na Kmetijskem posestvu v Loki pri Zid. mostu razprodaja naslednjih strojev:
1.	traktor alischetnmes 30 KZ,
2.	traktorski plug (2 kosa),
3.	osipalniik,
4.	sejalnik za žito, vprežni (2 kosa),
5.	sejalnik za koruzo,
6.	izruvač krompirja,
7.	plug železni enobrazdnd,
8.	mlatilnica ROLAND,
9.	trier za žito,
10.	razkužilniik za žito,
11.	sortirndk za krompir,.
12.	robkač za koruzo (2 kosa),
13.	veternica (vejalnik),
14.	gnojna črpalka, prevozna,
15.	sadna škropilnica, prevozna,
16.	sejalnica ročna za žito,
17.	plug, železni, enobrazdnt,
18.	razkuževalni boben,
19.	trier,
20.	sadna škropilnica.
Vse te stroje si bo možno ogledati šest dni pred razprodajo na posestvu v Loki.
razpolago, bosta lahko veliko pripomogli k množičnosti in kvaliteti kegljaškega športa v mestu. Precejšnja izbira med aktivnimi igralci ustvarja vse pogoje za Izbiro kvalitetnega moštva* ki bo uspešno zastopalo svoje barve na prvenstvenih in prijateljskih tekmovanjih.
Reorganiziranemu klubu ln mladim igralcem, želimo obilo plodnega dela ln uspehov.
-ek
uprave so upoštevali prezaposlenost dosedanjega predsednika tov. Caterja in ga soglasno izvolili za svojega prvega častnega predsednika. — Agilnim nogometašem v Brežicah želimo v nadaljnjem prizadevanju obilo uspehov.	—'k
Šah v Trbovljah
V četrtek, 6. februarja, so trboveljski šah is ti odigrali v domu ST »Rudarja« brzoturnir so prvenstvo posameznikov za mesec februar. Udeležilo se ga je 15 šahistov »Rudarja« in eden od »Svobode«. Zmagal je prvokategornik Hinko Jazbec« ml., ki je oddal samo dva remija, Hribovšku in Šribarju. Drugo mesta sta sl razdelila drugoka-tegomika Škrbec in Sribar. Z dobro igro se je uveljavil na četrto mesto Vili Ovnič. Prav tako sta se dobro plasirala Hri-bovšak in Pavelšek, medtem ko sta Opresnik in Borštnik lazo-irala. Iznenadil je igralce mla-‘inec Ciril Urek.
Končno stanje: Jazbec ml. 14 točk, Ivan Škrbec in Mirko Sribar po 12 točk, Vili Ovnič 10,5, Ivo Hribovšek 10, Ciril Urek 9.5, Milam Pavelšek 8, Ludvik Opresnik in Viktor Borštnik po 7 točk, katerim slede ostali.
(n)

•••••••»• ••••#»•• ••••#••»• «••«••••• ••••«•••• «••«•••••
VELIKA MAŠKARADA
Pustni torek, 18. februarja,v ob 19. url, v domu »Svobode II«
Gospodinjski kotiček
tia
V Trbovijah' Najlepše in
najorlginalnejše maske bodo nagrajene.
Vabljeni veii
bo
**'•••••• »•■••»••• »•»•••«•• «••••■■•• »•»»•••••	•••«•»«•• »•»«••••• «•««•••••
VABILO
Športno društvo »rudar« v Trbovljah
Priredilo v soboto, 15. februarja ob 19.30 v Delavskem domu
Trbovljah
VELIKO MAŠKARADO
b»i °ri8inalne maske bodo nagrajene. — Za Jedačo bo poekr-0 Podjetje »Meso«.
Vabljeni vali
****••••• »•»«••••« •«•••»#•• «•»•••«•• ••«•••«•• •OmRhIi ••»*••••* «••«••»•• »••»••••#
VABILO
Oh .^r*mska sekcija na Kleku vas vabi v nedeljo, 18. februarja, le' Url na
tradicionalno pustno maškarado
j,	i kulturnim programom.
V bodo nagrajene. Vstopnice žrebane. Igral bo Veseli trio. e<3®ldo torej na svidenje v Domu »Tončke Čečeve« na Kleku!
GOSPODINJE] Čeprav Imamo za vas dokaj skdpo odmerjen prostor, bi vseeno želeli, da hi nam tudii ve kdaj pa kdaj poslale kak prispevek. Morda kak nasvet, ki je vaša iznajdba, ali morda recept, ki bi ga želele posredovati drugim gospodinjam. Zanima nas pravzaprav vse: morda imate kakršne koli težave z vašo trgovino, mesnico, morda sodite, da bi bilo potrebno kar koli kritizirati. Le z vašo pomočjo bo kotiček bolj kvaliteten in bolj pisan.
Danes smo vam pripravili nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo nedvomno koristili.
pepel zadržuje Toploto
Napačno je puščati v lončenih pečeh z rešetko ali brez nje pepel tudi po več dni, v krušnih pečeh pa, potisnjenega ob steni kurišča, celo po več tednov. Ta pepel tvori kot slab prevodnik toplote izolacijsko steno, ki preprečuje prehod toplote od plamena do pečnice. Lončene peči moramo očistita pepela zmeraj, preden zakurimo.
Duh po pepelu se ne bo razširjal po stanovanju, če bomo posodo, v kateri hra-
nimo pepel, pokrili z mokrim časopisnim papirjem.
Gozdni zrak, ki je zdrav ta prijeten, je čutiti v sobi, če v vrelo vodo nakapljamo malo terpentina. ,
Duh po pomarančah prevzemata obleka in perilo, če obesimo v omaro vrečico s pomarančnimi lupinami. Paziti pa moramo, da ne pridejo v dotik z blagom, ker bi pustilo olje, ki ga vsebujejo olupki, na blagu madeže.
Slamnate tekače samo lztepamo ta skrtačimo; vlažnih čistil ne prenesejo.
Vogali tanjših preprog se ne vihajo, če jih na narobni strani tanko namažemo z mizarskim klejem.
KAKO PREPREČIMO OROSITEV SIP?
Sipe na oknih v kuhinji ali kjer delajo ljudje, se ob tem času rade zarase.
Za nekaj časa to neprijetnost lahko preprečimo, če namažemo šipe z mešanico 500 gramov vode, glicerina ali pa z mešanico mila, glicerina ta špirita. Ko se šipe posuše, jih z mehko krpo, ki ne pušča za seboj vlaken, zbrišemo, da so lepo svetle ta prosojne.
FRANC
KOPITAR,
67. — Silni »e Je prebudil iz nezavesti šele dan nato, ko so ga tovariši prinesli v bolnišnico. Ko se Je zavedel, Je začudeno gledal okoli zebe. Spominjal se Je samo tega, kako Je bežal iz vasi ln dospel do gozda. Tovariši so mu po\edaii, kaj se Je potem zgodilo z njim. Silni se ni mogel načuditi temu, kar so mu pripovedovali. — V bolnišnici so ga nato operirali in mu iz rane Izvlekli drobce krogle. Počasi se je zdravil. Večkrat so ga obiskovali stari snanci, ki jih je pot zanesla mimo.
68. — Silni je moral ležati nepremično v postelji. Tovariši, ki zo še bili toliko pri močlv da so lahko hodili, so mu pravili, da je bližnje hribe pobelil sneg. Sklepali so, da bo sneg kmalu zapadel tudi okoli bolnišnice. Silni se je tedaj kar nekam bal snega. Vedel je, da ga bodo odslej tovariši lz njegove enote le bolj redko obiskovali, ker bo slaba pot. Bojanu je bilo nekam hudo, a tolažil se je s tem, ker se mu je začelo vračati zdravje ln je upal, da bo lahko kmalu zapustil bolnišnico.
69. — Začelo se je sredi februarja. Snega Je nametalo toliko, da ga je bilo povsod dosti. Nemci so začeli s hajko. Partizani so obvestili ljudi v bolnišnici o tem In jim spotoma prinesli tudi še nekaj hrane. Kraj, kjer je bila bolnišnica, so pa potem zakrili. Slini in vsi drugi so preživljali hude čase. Vsak hip se jim Je zdelo, da slišijo sovražnika, ki je nad njimi in bo vdrl v bolnišnico. Nemci so bili res v bližini, našli pa niso nič. Po enem tednu so se vrnili v dolino.
70. — Na pomlad je Silni toliko okreval, da je lahko zapustil bolnišnico. Ko se je vrnil v svojo enoto, pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Prav vsak ga. je hotel pozdraviti. Sedaj je Silni šele spoznal, kako radi ga imajo tovariši — partizani. — Iz doline je prišlo v partizane spet precej novih ljudi. Nemci »o zaradi tega iz dneva v dan bolj rohneli in zastraševali tiste, ki so ostali doma. Vendar Jim tudi to ni več dosti pomagalo. Narod Je zavzel odkrito borbo proti okupatorju.
Vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam na področju občine Trbovlje
Po predhodnih razpravah po sindikalnih podružnicah, upravah gospodarskih podjetjih, v Občinskem sindikalnem svetu v Trbovaljah, sta strokovni kolegij In upravni odbor Zdravstvenega doma v Trbovljah izdelala razdelitev prebivalstva v občini po ambulantah, ki naj se takoj sporoči vsem članom delovnih kolektivov podjetij In ustanov.
RAZDELITEV PREBIVALSTVA PO AMBULANTAH
1.	a) Razdelitev temelji na načelu, da vsi AKTIVNI DELAVCI Rudnika Trbovlje, Strojne tovarne v Trbovljah, »Mehanike« v Trbovljah, Cementarne. Elektro-Trbovlje ln Strojnega mizarstva v Trbovljah IŠČEJO ZDRAVNIŠKO POMOČ V DOLOČENI AMBULANTI.
b)	OSTALI AKTIVNI DELAVCI, ne glede, kje so zaposleni. Iščejo zdravniško pomoč v TERITORIALNO NAJBLI2JI AMBULANTI.
c)	SVOJCI NAVEDENIH IN UPOKOJENCI iščejo zdravniško pomoč v TERITORIALNO NAJBLlZJI AMBULANTI.
č) Vse občasne preglede aktivnih delavcev opravlja ambulanta HI, v kateri so ordinacije v popoldanskih urah.
2.	Ob nezgodah nudi prvo pomoč vsakemu ponesrečencu najbližnja ambulanta, na zdravljenje pa ga pošlje v pripadajočo ambulanto.
1. DELOVNI CAB:	za aktivne delavce:	za svojce ta
upokojence:
Ambulanta I Ambulanta II Ambulanta Ul Ambulanta IV Ambulanta V
od 7. do 10. ure od 7. do 10. ure od 14. do 17. ure od 7. do 10. ure od ’ 7. do d. ure
RAZDELITEV VELJA OD 3.
od 10. do 13. ure od 10. do 13. ure od 17. do 20. ure od 10. do 13. ure od 9. do 11. uVe FEBRUARJA 195«
I (ULICA 1. JUNIJA
4.	TA DALJE.
5.	RAZDELITEV — AMBULANTA ST. 4) — DR. VLADIMIRA JUŽNIČ:
Ordinlra za Rudnik Trbovlje: obrat Trbovlje, zunanji obrat, npravo rudnika in Rudarsko šolo.
Za aktivne delavce, ki niso posebej določeni, a stanujejo v naselju Kolonije 1. maja. Nadalje za svojce in upokojence, ki stanujejo v naselju Kolonije 1. maja.
AMBULANTA II (ULICA 1. JUNIJA ST.^4) — DR. VLADIMIR KOMOROVSKV: ordinlra za Strojno tovarno Trbovlje, za podjetje »Hehanlka« v Trbovljah, za Rudnik Trbovlje, in sicer za strojni ln za elektro-obrat.
Nadalje za aktivne delavce, ki niso posebej določeni, ter svojce in upokojence, ki stanujejo v naseljih: Kešetovo, Rudarska cesta, Ulica 1. junija, Trg Svobode, Glebušak, Pod Ostrim vrhom, Klek, kolonijo. Dom in vrt in, naselbino Pod gozdom.
AMBULANTA III (ULICA 1. JUNIJA ST. 4) — DR. ZVONKA MAJDIČ: ordinlra za vse ostale zaposlene, ki niso posebej določeni, ln za *vojce ln upokojence, ki stanujejo v naseljih: Vodniška cesta (od št. 21 dalje), Trg Revolucije, Žabjek, Opekarna, Ribnik, Sušterjeva kolonija, Keršlčeva cesta, Partizanska cesta, Novi dom, Neža ln Hohkrautova kolonija.
Vsi ostali občasni pregledi aktivnih delavcev.
AMBULANTA IV (BEVSKO ST. 2) — DR. CVETA NO-VAK-AHAClC: ordinlra za aktivne delavce Cementarne Trbovlje, za obrat separacije Rudnika Trbovlje.
Nadalje za vse aktivne delavce, ki niso posebej določeni, ter svojce ta upokojence, ki stanujejo v naseljih: Ob železnici, Zasavska cesta, Kolodvorska cesta, Bevško, Dobrna—Retje, Nasipi, področje krajevnega odbora Dobovec ta Vodenska cesta (od št. 1 do 20).
AMBULANTA V (IZOLIRNICA, GIMNAZIJSKA CESTA ST. 21) — DR. STOJAN CERGOL: ordinlra za podjetje Elektro-Trbovlje, Strojno mizarstvo Trbovlje in za obrat Dobrna—Neža Rudnika Trbovlje.
Nadalje za aktivne delavce, ki niso posebej določeni, ter svojce in upokojence, ki stanujejo v naseljih: Loke, Leninov trg, Trg Franca Fakina, Keršičev hrib, Knezdol, Gabrško, Savinjska cesta, Vreskovo, Planinska vas, Cesta Tončke Čečeve, Majcnova cesta, Planina, Golovec, Gimnazijska cesta ln Ojstro, nadalje za področje krajevnega odbora Čeče.
Občinski sindikalni svet Trbovlje
Rešitev nagradne posetnice iz 5. številke
Tudi našo vizitko, ki smo jo prinesli v 5. številki našega lista, so naši pionirji pravilno rešili. Rešitev se glasi: SARAJEVO.
2reb je prisodil nagrado za rešitev posetnice Vidi POVHE, učenki III. b razreda gimnazije, pošta Senovo 169 — nadalje Silvu MUSARJU, učencu 4. razr. osnovne šole, pošta Zid. most, Suhadol 13. Obema bomo knjižno darilo poslali po pošti.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil. naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
Uredništvo
Nagradna računska uganka za pionirje
Danes prinašamo spet šaljivo računsko uganko za naše mlade bralce:
Na žlebu strehe neke hiše Je čepelo pet vrabcev. Mimo je prišel fant s svojo flobertovko. Pomeril Je na skupino vrabcev, strel je počil ta eden od vrabcev je padel s strehe. — Vprašanje: koliko vrabcev Je po strelo še obsedelo na žlebu?
Odgovor na vprašanje nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 23. februarja opoldne. Za pravilno rešitev računsko uganke Imamo pripravljeni dve knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba.
Vsem pionirjem lepe pozdravel •
Uredništvo
Stran 8
»ZASAVSKI TEDNIK«
VELIKO ZANIMANJE ZA SEJEM MODE
V soboto, 8. tega meseca so v Ljubljani odprli specialni sejem »Moda 1958«. Temu slovesnemu dogodkiu je prisostovalo večje število najvidnejših političnih, gospodarskih in javnih delavcev ter zastopnikov proizvodnje '.o trgovine-
Na sejmu sodeluje 87 razstavljavcev, od tega 80 domačih, med
katerimi jih je 65 iz Slovenije, 8 iz Hrvatske in 7 iz Srbije. Tujih razstavljavcev je 7, med katerimi razstavljajo 3 italijanski in 3 nemški razstavljavci razne specialne stroje za konfekcijo in čevljarsko industrijo, neko avstrijsko podjetje .pa fino žensko perilo. Med razstavljale! je 21 konfekcijskih, 29 tekstilnih, 7 obutvenih, 6 usnjarskih, 6 splošno galanterijskih, 7 trikotažnih in 9 strojnih podjetij ter po eno podjetje s tehničnimi pripomočki, čipkami, barvili, kozmetiko itd.
•»»♦♦«»*♦*♦♦••»♦•«♦♦♦♦♦«♦»»«»»»»♦•♦»•♦♦»♦«> ■»♦♦♦««»»♦♦«««»»»>««
Zanimivo za vse naše bralce
Tretji umetni satelit
NAJ BI IMEL 1C00 kg — KAJ BO V TRETJEM SKUTNIKU? KDAJ BO VZLETEL?
»Zdaj smo ,si bot,« bi lahko vzkliknil povprečni Amerika-nec, če bi hotel dati duška svojemu veselju nad novico, da je tudi njegova dežela pognala v zrak umetni satelit. Ko pa je ta državljan bral v svojem dnevniku uradno obvestilo strokovnjakov in politikov o izstrelitvi tega satelita, se je zamislil, kajti v uradnem obvestilu je med drugim pisalo:
»Izstrelitev ameriškega sput-nika je uspeh, toda da bi doseg-
sputnika. Nekaj podobnega je dejal tudi Wernherr von Braun potem, ko se je podpisal na prvem službenem biltenu (poročilo o ameriškem »Exploreru« — Raziskovalcu, kot imenujejq Amerikanci svoj satelit.
No, ob tem uspehu, je čestitala tudi sovjetska akademija znanosti ameriškim znanstvenikom. To vest so seveda objavili svetovni časniki na vidnem mestu. In Rusi? Ti se pripravljajo že na izstrelitev Sputnika
FLORENTINA
XXXVI. nadaljevanje
— Ce bi to Nemcem padlo v roke! — reče nekega dne Ružeron zaskrbljen.
— Lepo bi se imeli, kajne?
— Brez skrbi, prijatelj! — ga pomiri Filip. — Vidite
—	de Filip in pokaže na kopico večjih in manjših cevi, ki so ležale na dvorišču pred njegovo radijsko postajo
—	tu ni žive duše. —
— Prav, potem ni bojazni — zagodrnja Ružeron zadovoljno. A v njegovi glavi so se že pletle nevarne misli.
*
Sonderfiihrer Ralf si je od zadovoljstva mel roke. Od dne do dne je naraščala lista vodilnih funkcionarjev in pripadnikov Pokreta odpora; vsakega dne je bilo na spisku dvajset novih imen. Ta imena je dobival najprej od svojega sodelavca Ružerona, ki jih je pošiljal v »London«,
’ a potem iz centrale Abwehra v Parizu, ki je imela vlogo angleškega vojnega ministrstva. Medtem so nekatere brzojavke povzročale veliko skrb pri Ralfu: organizacija Pokreta odpora v Belgiji je zahtevala vse bolj naglo in energično finančno pomoč. Denar je bil potreben za najrazličnejše stvari — za obveščevalno službo, za nakup raznega materiala, za pomoč članom Pokreta odpora. Z eno besedo: organizaciji je bil potreben denar, in to mnogo denarja, milijone belgijskih frankov. Ralf se je nervozno trljal po glavi. Od kod naj vzame denar?
Nekega dne se je Ralf napotil k majorju Teringu. Vendar mu major ni niti dovolil, da bi končal s svojimi izvajanji.	,
— Kaj? Denar za ilegalno belgijsko organizacijo?! Človek, kaj je z- vami, ste znoreli? Samo to bi bilo še potrebno, da bi nemški Abwehr finansiral belgijske ilegalne organizacije! Ne, ne, dragi moj, o tem ni govora! Niti pare!
Ralf je odšel nato k polkovniku Hessu. Polkovnik je sumljivo zmajeval z glavo.
— Vidim, da moramo nekaj storiti! — reče polkovnik po dolgem razmišljanju. — Vendar vam lahko naenkrat izplačam le največ 50.000 frankov. Za večje vsote moram zahtevati posebno odobritev iz Berlina. A Berlin, kolikor poznam te ljudi, nikoli ne bo tega dovolil...
— V tem primeru se bojim, gospod polkovnik, da z našo igro ne bo nič, in da jo bomo morali opustiti...
' Polkovnik Hess nestrpno pogladi brado. — Hm, to bi bilo zares nevšečno. Toda čakajte. Lahko vam izplačam desetkrat po 50.000 frankov. Ali s to vsoto lahko kaj storite?
To je seveda zelo malo, mnogo premalo, pa vendar bolje kot nič!
•
' Prosper je razpotegnil svoj Obraz, ko mu je sonder-fiihrer Ralf že tisti večer položil na mizo svežnje bankovcev.
— To kajpada res ni veliko, dragi moj, — reče Ralf.
—	Prosper prikima in reče:
Ne pozabite, da se mi s tem denarjem ne moremo pojaviti kot močna angleška skupina. —
— Zal mi je Prosper. Vendar za zdaj ne morem dobiti dosti več. Morda, kasneje ...
Tudi polkovnik Zoren je bil iznenaden, ko mu Je Prosper naslednjega dne položil na mizo 500.000 frankov.
— To je kapljica v morje, dragi major.
Potem se je nekega večera zgodil čudež. Denar je padel z neba. Nekje v Belgiji je neko angleško letalo odvrglo sod denarja za neko skupino angleških agentov. Vendar se je pripetilo nekaj nepredvidenega. Veter je zanesel padalo in sod je padel na njivo nelčega flamskega kmeta. Kmet je alarmiral požarno četo. Ta je poklicala policijo, a policija vojaško policijo. Končno je prižel sod z denarjem v pisarno sonderfiihrerja Ralfa.
Ralf ni mogel verjeti. Pred seboj je imel nekaj milijonov frankov. Prav ta denar je nujno potreboval.
virov, naj bi bili to psi ali opice. Baje bodo izstrelili satelite, kii bodo prenašali na zemlje oddaje moskovske televizijske postaje in da bodo te oddaje lahko gledali po vsem svetu.
Pa tudi Amerika noče zaostajati. Po zadnjih vesteh Američani pospešeno delajo na novem težjem satelitu, ki naj bi krožil okrog Meseca- Nekaj podobnega delajo tudi sovjetski znanstveniki. Mogoče, oeio zelo mogoče je, da bo do tega prišlo že letos. Smo v dobi velikih tehničnih dosežkov, doibi epohalnih presenečenj.
mir‘-d 5Š*
Takšen pa je bil videti »Expl«rer«, »Raziiskovalec«, ko ga je držal v rokah njegov graditelj, Nemec, Werner von Brann.
Kolegij samo za črnolaske
V ameriškem kolegiju Jumiata v bližini Chicaga sprejemajo samo dekleta s črnimi lasmi. Ta svojevrsten pogoj za sprejem ie postavil pokrovitelj tega- najmodernejšega kolegija v Ameriki. Vzrok: mož je oče treh rdečelasih dekleti
Drobne zanimivosti
li na področju astronavtike Sovjetsko zvezo, potrebujemo pe-t let. Od prvega sputnika je minilo že skoraj štiri mesece, kar pomeni v astronavtiki danes tri leta«.
To so torej komentarji tistih zahodnih znanstvenikov, ki so sodelovali pri izstrelitvi prvega
št. III., ki bo imel precej večjo težo kot prva dva. Sodijo, da bo imel njihov tretji satelit kar 1000 kg, vsaj tako je izjavil šef moskovskega planetariuma, žal pa ni povedal, kdaj bodo ta satelit izstrelili. Kaj bo v tem tretjem, torej, težkem sovjetskem satelitu? Iz sovjetskih
OP VSEPOVSOD
Klub irnogledov
Člani kluba pesimistov, ki so ga ustanovili v Londonu, so spričo naglega razvoja atomske znanosti v svetu zelo zaskrbljeni. Pod slutnjo, da bi ob uporabi atomskega orožja moglo priti do popolnega uničenja civilizacije, se člani tega kluba že uče živeti v skalnatih votlinah, se unijo v izdelovanju lokov in strelic, delajo si obleke iz živalskih kož in se uče delati ogenj g pomočjo kresanja kamnov.
Smrt v plamenih pagode
V Tokiu, glavnem mestu Japonske, sta v plamenih stare pagode našla smrt mlado, 21-letnt) dekle in 48-letni moški. Sodijo, da sta oba naimemo zažgala pagodo, da bi v plamenih napravila konec svoji nedovoljeni zvezi. — Pagoda je stara 160 let in je ena izmed dveh iz zadnje vojne preostalih nepoškodovanih pagod. Dasiravno je pagoda gasilo 17 gasilskih moštev, je ta stavba neprecenljiv« vrednosti zgorel \ v dveh urah do temelja.
Redka jajca dinozavrov
Prirodoslovni muzej v New Yorku je v zameno za neko jajce, ki ga je pred kakšnimi 120 milijoni let znesla samica dinozavrov in ki se je v povoljnih okoliščinah ohranilo do danes kot okamenina, dobil iz Švice jajce rogatega dinozavra »Prote-ceratopsa«. Jajce, kil je sedaij v newyorškem muzeju, je dvakrat večje kot nojevo jajce.
Dinozavri pripadajo med največje živali, ki .«o kdaj koli ži vele na'naši zemlji. Bili so -ep-
tilijam .podobne živali, deloma razbojniški mesojedci. Večina teh živali je živela v dobi me-zozoika, nekako pred 100 — 200 milijoni leti v močvirnih nižinskih Jerajih,
Obdržati mora kite
To je ena izmed točk pogodbe, ki jo je podpisala mlada francoska kitaristka in pevka Maria—Jose Neuville. Še pred letom dni nepoznana šolarka je sedaj očarala obiskovalce velikih pariških varietejev in koncertnih dvoran. Njen honorar znaša okrog pol milijona dinarjev za en nastop.
Mlada pevka bo kmalu maturirala- Največja njena želja je, da bi smela nastopiti brez kit. Toda pogodba ji to prepoveduje še sedem let...
Našli so ključ za etrursko pisavo
Profesor Licinio Glori iz Rima je, kakor pišejo, končno našel ključ za razvozlanje etrur-ske pisave. Več stoletij so učenjaki iskati ključ, da bi mogli
prebrati napise na nagrobnih spomenikih davnih Etruščanov, vendar jim to ni uspelo. Končno je profesor Glori s pomočjo nenavadno originalnega sistema rešil to uganko. On trdi, da mu je uspelo razvozlati pomen okrog tisoč besed.
Berač, ki se mu mudi
V nekem hotelu v Mannheimu v Zahodni Nemčiji je hodil od mize do mize berač in s ponižnim glasom prosil za miloščino. Za vsako, tudi najmanjše darilo se*je vljudno zahvalil. Ko je obhodil vse mize, se je usedel za
vanko v kupu sena kot rokah ženske«.
pa
Elecjnora Rossi — Drago v filmu »Cesta,
.P..
dolga leto dni«
AGATHA CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Porinila si Je klobuk na zatilje in nadaljevala. »Naročila sem, da moža, o katerem mi pišete, spustite noter. Zveni nadvse skrivnostno. Ali naj prinese v hišo kakšen mikrofon ali kaj podobnega.«
Pofrot je odkimal. »Ne, ne, nič takšnega. Le mala nepomembna ugotovitev, gospodična. Nekaj, kar bi hotel vedeti.«
»2e prav,« je dejala Nick. »Zelo kratkočasno, kaj?«
»Je res, gospodična?«
Kakšno minuto je stala, obrnjena s hrbtorfl proti nama in strmela skozi okno. Nato se je obrnila. Pogumen, drzen izraz je izginil z njenega obraza. Bila je otročje skremžena, ko se je trudila, da bi obvladala solze.
»Ne,« je jecljala. »Ne, ni prav nič zabavno. Nikakor -ne. Tako silno se bojim — a do zdaj sem vedno mislila, da sem pogumna.«
»To tudi ste, mon enfant. Hastings kot tudi jaz, oba sva občudovala vašo srčnost.«
»Res je,« sem toplo pritrdil.
»Ne,« je ječala Nick, »nisem pogumna. Čakanje zmehča. Ves čas živeti v napetosti, da se še kaj dogodi.«
»In kako se bo zgodilo!«	^
»Da, mademoiselle, to stane živcev.«
»Prejšnjo noč sem si postavila posteljo na sredino spalnice. Okna sem zaprla in vrata zapahnila. Ko sem hitela k vam, sem šla proti svoji navadi po glavni cesti. Nikakor bi ne bila dovolj pogumna, da bi bila šla skozi vrt. To enostavno ne morem. Tako je, kot da so me moji živci naenkrat pustili na cedilu. Se tega samo manjka, poleg ostalega!«
»Kako mislite to, gospodična? Poleg ostalega?« Nastal je kratek premor. Nato je Nick odgovorila: »Ne mislim nič posebnega. To kar bi domnevno časopisi imenovali ,Tek modernega življenja*. Preveč cocktailov, cigaret — in podobnih grehov. Vse to nosi krivdo, da me sedaj v takem... tako smešnem položaju vidite,«	1	*
Spolzela je v širok naslanjač ln je tam čepela trudna in medla.
»Zakaj niste odkriti do mene, gospodična?«
»Kako morete kaj takega reči, gospod Poirot. Saj sem vam vendar vse povedala.«
»O teh nezgodah... o teh poskusih, da.«
»Kaj pa še?«
»Niste mi pa povedali še, kaj se dogaja v vašem srcu, v vašem življenju.«
»Ali je to pomembno?« je vprašala zamišljeno.	,
»Torej imam prav!« je triumfiral Poirot.
Toda Nick je odkimala s svojo temno glavo.
»Mogoče pa to ni vaša skrivnost,« je vrtal prijatelj naprej.
Zdelo se mi je, da je skoraj neopazno trznila z vekami. Toda že naslednjo sekundo se ji je vrnila stara živahnost. Monsieur Poirot, jaz sem vam to zoprno zadevo do potankosti povedala, res in resnično. Ce vi mislite, da še kaj vem o komu, ali da kaj sumim, se zelo motite. Mene spravlja nasprotno dejstvo, da ne sumim nikogar, v blaznost. Nisem noreči Razumem, da — če niso ti pripetljaji nobene nezgode — je izvršil to nekdo iz moje okolice, nekdo, ki me pozna. In to je strahotno. Saj niti malo ne sumim, kdo naj bi to bil.«
Vnovič je stopila k oknu in se zagledala ven. Poirot me je s prstom opozoril, naj molčim. Mislil sem, da je upal sedaj, ko se še zdelp, da se dekle ne more več obvladati, še kaj odkriti.
Ko naju je Nick znova" nagovorila, je bilo to nekako zasanjano, odmaknjeno. »Ali vam naj izpovem nesmiselno željo, ki Jo že dolgo nosim s seboj? Ljubim svojo .Končnico* in vedno bi hotela napisati tam kakšno igrico. V tej hiši domuje tako dramatično vzdušje. V duhu gledam, kako se v njej odvijajo vsa mogoča dejanja. In res se mi dozdeva, da bo stara hiša postala prizorišče neke drame. Vendar je ne pišem jaz ... jaz sodelujem, sem v sredi, sredi tega. Morda sem oseba, ki že v prvem dejanju umre.« Glas Ji je odpovedal.
»No, no, gospodična!« Poirot Je namerno dal besedam ohrabrujoč, odločen prizvok. »To vendar ne gre — saj to je histerija.«
Nick se je presenečeno obrnila. »Ali vam Je Freddie rekla, da sem histerična?« je vprašala ostro. »Ona namreč to trdi. Toda, vi ne smete
prosto mizo in naročil — kosil«, in to. prav izdatno. A ne satu* to, priganjati je začel natakarje, naj pohite, ker ima nujo* opravke drugod in ne utegn* čakati.
Hemingway je oster
Na račun sodobnih žena je ’ Ernest Hemingway, znameniti ameriški književnik in dobitnik Nobelove nagrade,. poznan tudi po svojih ostrih in u.jedljivid domislicah. Ko je nedavno govoril o mladih Aijreričankah. J« izjavil: »Danes je laže najti ši"

^Politični mozaik
Žalost in veselje.. 1
Sam Nixon, podpredsednik ZDA, je sprevidel — tak« piše »New York Times« — da je preveliko število Američanov v tehnični pomoči drugim državam ustvarjalo pri teh nevoljo proti ZDA. Rezultat tega spoznanja je, da bodo planirali zmanjšanje personala, ki dela v tej službi. To naj se izvrši letos in prihodnje leto.
Prej so bili nevoljni na eni strani: narodi prizadetih držav, sedaj bodo pa drugi — tisti, ki se bodo morali vrniti domov...
SPECIALISTI ZA UNIFORME
Bilo je kakor po tradiciji: kadar koli so govorili o kakršni koli vojaški kategoriji, povsod so imeli prvo besedo Nemci-In celo šef 'njihove države Heuss javno izraža svoje mnenj« o — vojaških uniformah. Heuss je — kakor piše francoski tisk — zares poslal ministru obrambe Straussu pismo. v katerem pravi: »Preveč znakov je na uniformah oficiifje* nove armade. Pa tudi epolete so preveč kričave.«
i	NAFTA LIBIJE
Občuti se prizvok pohlepnega poziva na eksploatacij« Libije v nekaterih francoskih časnikih. Nekaj podatkov: n* jugu od Fezana je področje 1 milijona kvadratnih kilometrov-ki ni bilo dano nikomur v eksploatacijo — alarmira »Pari* Match« na novice, da libijska vlada še ni odgovorila n» prošnjo italijanske družbe AGIP, da se instalira v FezanO-Libijci so verjetno previdni. Francozi medtem prinašajo slik« odnosov v tej mladi državi: deset tujih družb je, ki izkoriščajo nafto v Libiji. Od teh je sedem ameriških družb (67® tisoč kvadratnih kilometrov), dve britanski (107.000 kvadrat-kilometrov) in samo ena francoska družba na celih 40.00fl kvadrat, kilometrih!
Na prvem mestu so torej Američani...
LACOSTE PESIMIST?
Po sporočilih v francoskem tisku je rezident Alžirije L»' coste blhkiral 120 milijonov litrov vina za potrebe francosk« vojske v Alžiriji. To je velikanska količina, ki zadostuje za normalno oskrbo armade za 2 leti.
Ali Lacoste računa, da bo tako dolgo trajala »pačiti* kaclja«?
vse verjeti, kar vam reče. Pridejo dnevi... dnevi, ko ni čisto prisebna-*
Zopet je nastopil molk, ki ga pa je Poirot presekal s popolnoma neznatnim vprašanjem: »Ali ste kdaj dobili ponudbo za vaše posestvo,'-gospodična?*
»Mislite odkupno ponudbo?«
»Da.«
»Ne, še nikoli.«
»Ali bi prodaja prišla v poštev, če bi se vam nudila primerna cena?*
Nick Buckjey je premislila. »Ne, mislim, da ne. Pač glede na to, če hi kdo ponudil tako blazno visoko vsoto, da bi bila neskončna lahkomiselnost, če ne bi zagrabila.«
»Trčs bien!«
»Posestva ne bi rada prodala, ker mi Je kot kraj, kjer sem z dedo«1 preživela svoje otroštvo, priraslo k srcu.« Nick se je počasi napotila k vratom-»V ostalem, danes zvečer bo ognjemet. Boste prišli? Večerja jc ob osmih-Iz vrta ga bomo lahko krasno videli.«
»Z veseljem, miss Buckley.«
»Umevno, da sta vabljena oba,« Je pristavila Nick.
»Najlepša hvala,« sem dejal.
»Le nekoliko družabnosti, da naše otopele življenjske duhove malo podžgemo ,« se je poskušala pošaliti, nakar je z nasmeškom odšla ven.
»Pauvre enfant!« je vzdihnil Hercule Poirot. Vzel je klobuk in odpilim11 z roba izredno malo prašno zrnce.
»Greva ven?« sem ga vprašal.
»Seveda, saj moram nekaj	poizvedeti,	mon ami.«	\
»Aha, razumem.«	)
»Kako bi to bilo lahko drugače glede na vaše odlične duševne sposobnosti, kaj, dragi moj Hastings.
XXX	,
Biro Vyse Trevannlon et Wynnard Je bil na glavni cesti. •tepnicah sva prišla v prvo nadstropje in stopila v prostor, kjer so trtjj* nameščenci marljivo pisali. Poirot je povedal, da hoče govoriti z mr. Charl som Vyseom.
Eden od njih je nekaj besed zamrmral v telefon in ko Je prejel prit dilen odgovor, naju je odpeljal s pripombo, da naju mr. Vyse pričakuj tostran hodnika k vratom, ki jih Je spoštljivo odprl. V pisarni se je tzz* pisalne mize obložene s kupom aktovk dvignil bratranec miss Buckle;( mršav in bledičen. Kljub mladosti se mu je na sencih že svetlikalo skoz lase, a oči so naju opazovale skozi debela očala.
Poirot se ni nepripravljen odločil za ta obisk. Predložil Je odvetnik* še neko nepodpisano pogodbo, ki Jo Je slučajno vzel s seboj v St. Loi ln mu pokazal neke paragrafe, ki so se mu' zdeli nejasni ln dvoumni.
(Dalje prihodnjič)
....... '