Poštnina plačana v gotovini.
43.	V Ljubljani, dne 5. maja 1923,	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
pokrajinske uprave za Slovenijo.
ITs e lb i na:
183.	Pravilnik za založišča soli.
184.	Odločba, s katero se odpravlja izvozna prepoved za vse vrste sena, raohar, suho deteljo, oves, krmsko peso in suhe odrezke sladkorne pese.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Dreie osrednje vlade.
183
Na podstavi člena 22. zakona o monopolu soli in člena 6. uredbe o samostalni monopolni upravi predpisujem na predlog upravnega odbora samostalne monopolne uprave nastopni
Pravilnik za založišča soli.*
I.	del.
Solni uradi.
Člen 1.
Solni uradi so dvoji:
a)	eni se bavijo s pridelovanjem soli ter se zovejo: oni. ki pridelujejo morsko sol — s ali n e, oni pa, ki pridelujejo kameno sol —• s o -1 a r n e;
b)	drugi, ki prodajajo to pridobljeno ali iz inozemstva kupljeno (nabavljeno) sol, se zovejo m o -n o p o 1 n a založišča soli.
II.	del.
Osebje solnih uradov.
člen 2.
Pri salinali in solarnah poslujejo razen strokovnega — tehničnega — osebja še: blagajnik, skladiščnik in tehtalee;
pri monopolnih založiščih soli: blagajnik, skladiščnik in tehtalee;
služabništvo sestoji pri enih in drugih po obsegu poslov iz enega sluge in potrebnega števila stražarjev.
Člen 3.
Predstojnik pri vsakem založišču soli kot državnem uradu je blagajnik. Kot predstojnik je povsem odgovoren za celokupno materialno stanje solnega založišča, ki mu je poverjeno, t. j. blagajnik je odgovoren za kaso (denar), sol, skladišče in celokupni inventar založišča. Poverjeno mu je vse v upravljanje in odgovoren je na prvem mestu za vsako škodo, ki bi jo pretrpela država zbog njegovega nepravilnega upravljanja.
Prav tako je blagajnik kot predstojnik odgovoren za poslovanje v založišču, ki mu je poverjeno.
Člen 4.
Blagajnik založišča se mora pri prevzemanju nove soli in pri prodajanju povsem ravnati po tem pravilniku. Od njega ne sme odstopati v ničemer Prež predhodne odobritve uprave državnih monopolov.
Člen 5.
Blagajnik ima te-le dolžnosti:
a)	pri prodajanju in izdajanju soli mora paziti, da izdajata skladiščnik in tehtalee sol vedno pravilno po redu in da jo točno tehtata;
b)	skrbeti mora, da je v založišču ob vsakem času toliko soli, kolikor je je po vrstah in količinah treba, da se vsi kupci z vsakim naročilom popol-
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 94, izdanih dne 28ega aprila 1923.
uoma zadovoljijo; da pa je v založišču vedno dovolj soli vsake vrste, mora blagajnik vselej pravočasno naznaniti upravi državnih monopolov (prodajnemu oddelku), katera vrsta soli bo kmalu pošla, ter mora zahtevati, kakršen je pač potrošek te vrste soli, da se pošlji potrebna količina soli;
c)	z izkupičkom za sol in vreče mora postopati točno po nalogih, ki jih prejema od uprave državnih monopolov (računovodstvenega oddelka).
Člen 6.
Ker sta za sol skupno odgovorna blagajnik in skladiščnik, morajo biti skladišča v založišču zaprta z dvojima različnima ključema. En ključ hrani blagajnik, drugega pa skladiščnik. Blagajnik in skladiščnik vedno skupno odpirata skladišča' v založišču.
Člen 7.
Skladiščnik vodi skladiško knjigo o dohodu in odhodu soli. Vso sol, ki jo na dan prevzame ali izda, mora skladiščnik še istega dne po Vrstah in po količinah vpisati (uvesti) v skladiško knjigo. Skladiška knjiga o dohodu in odhodu se mora ujemati z blagajniško knjigo in dejanskim (faktičnim) stanjem založišča.
Člen 8.
Skladiščnik mora, ko prevzema novo partijo kakršnekoli vrste soli, postopati tako-le: Sol, ki še leži v založišču neprodana, se mora izločiti na eno stran skladišča, in sicer vsaka vrsta posebe. Novodošla sol se mora zložiti na drugo stran skladišča posebe po vrstah. Tako se zmerom točno ve, kakšen je bil končni rezultat vsake partije soli, t. j. ali se je pri partije soli pokazal prebitek ali umanjšek v soli, ker je treba to na koncu ob saldiranju izvesti po knjigah.
Pri prodaji posameznih partij soli mora založi-šče, če se ugotovi pri njeni likvidaciji prebitek ali umanjšek, sestaviti komisijski zapisnik, v njem obrazložiti vzrok prebitka ali umanjška ter ta zapisnik poslati upravi državnih monopolov (oddelku za prodajo) s prošnjo, naj se odobri obremenitev z ugotovljenim prebitkom, odnosno razbremenitev z ugotovljenim umanjškom. Šele, ko založišče prejme odobritev od uprave, izvrši obremenitev, odnosno razbremenitev, v skladiški knjigi.
Člen 9.
Pri založiščih soli na Savi in Dunavu mora skladiščnik spomladi ali jeseni skladišča pripraviti tako, da bo mogoče sol, ki bo prihajala, porazvrstiti tako, kakor je določeno v členu 8. Za to ureditev skladiščniku ni treba čakati na posebno naredbo, nego vselej mora založišče (skladišča) pripraviti v tem .zmislu, še preden sol prispe.
Člen 10.
Skladiščnik izdaja ob kontroli blagajnikovi kupcem sol iz skladišča. Izdaja pa jo na nalašč za to prirejene nakaznice. Te nakaznice podpisujeta blagajnik in skladiščnik.
Člen 11.
Ko se izdaja sol, mora biti v skladišču vedno red in vljudno vedenje; kolikorkoli je mogoče, se je treba izogibati vsem možnim sokobom s kupci soli in tudi z drugimi osebami, ki imajo posla v založišču.
Člen 12.
Uradne ure so določene v založišču tako-le:
Dopoldne v mesecih maju, juniju, juliju in avgustu od sedmih do dvanajstih, v ostalih mesecih od osmih do dvanajstih.
Popoldne v mesecih januarju, februarju, novembru in decembru od štirinajstih do pol sedemnajstih, v mesecih marcu in oktobru od štirinajstih do sedemnajstih; v mesecih aprilu in septembru od štirinajstih do pol osemnajstih, v mesecih maju, juniju, juliju in avgustu pa od petnajstih do osemnajstih.
Vendar pa se smejo po izredni potrebi posla te uradne ure tudi podaljšati.
Založišča ne poslujejo ob nedeljah in državnih praznikih, istotako ne ob praznikih; ob teh dneh so založišča ves dan zaprta. Če pa se sol prevzema z ladje ali vlačilnic, poslujejo tudi ob nedeljah in praznikih.
Člen 13.
Skladiščnik in tehtalee morata imeti tehtnice vedno v dobrem in pravilnem stanju.
Tehtanju soli, ko se sol prevzema in izdaja, prisostvujejo zmerom blagajnik, skladiščnik in teh-talec.
Ti so pozvani, strogo paziti na najtočnejše tehtanje, ter so odgovorni za škode in nepravilnosti, ki izvirajo iz malomarnega ali slabega tehtanja soli.
Glede točnega tehtanja so kupcem soli odgovorni samo, dokler se sol ne spravi iz skladišča.
Kupci imajo zato pravico, paziti na tehtnico in izrekati opazke o tehtanju soli.
Člen 14.
Pri prevzemanju in pri izdajanju soli morajo blagajnik, skladiščnik in tehtalee kar najskrbneje paziti, da se sol ne razsiplje in da je čim manj odpadkov (lospa in toz).
Člen 15.
Pri kameni soli (grudah in briketih) se dobivajo kosci, ki odpadajo od grud in briketov. Ti kosci se imenujejo, če tehtajo 50 gramov do 5 kilogramov, «1 o s p a», če pa tehtajo manj nego 50 gramov, se imenujejo «t o z».
Lospa se daje vsakemu kupcu po 3 %, toz pa po 2 %. Z njima se dotehtavajo količine kupljene soli.
Solni drobir (odpadki) se dobiva s čiščenjem skladišč in tehtnic (po tehtanju prodane soli). Drobir se prodaja v denaturiranem stanju, po ceni industrijske soli, za industrijske svrhe.
m. del.
Prevzemanje soli v založiščih.
Člen 16.
Po prirodi in legi kraja, kjer je solno založišče, je prevzemanje soli dvoje:
a)	prevzemanje soli domačega pridelka (če se prevzema sol od salin in solarn) in
b)	prevzemanje soli, nabavljene iz inozemstva (t. j.
če se prevzema od dobavljateljev).
Sol se prevzema z ladij, vlačilnic ali iz železniških voz.
Člen 17.
Od salin in solarn ali od solnega založišča in dobavljateljev se prevzema sol komisijsko. To komisijo sestavljajo blagajnik, skladiščnik in tehtalee
prevzemajočega založišea, prisostvuje pa kot predajnik dobavitelj soli ali njegov namestnik, kapetan ladje ali voditelj vlačilnice.
Člen 18.
Ko se prevzema sol,‘se mora raztovarjati sol po tem redu:
a)	Komisija najprej ugotovi, ali so pečati in svinčeni zalivki na skladiščih (v katerih je sol) na ladji, vlačilnici ali železniškem vozu nepoškodovani in polnoštevilni. Če so pečati ali svinčeni zalivki poškodovani, se to zakoj zapiše v komisijski zapisnik o prevzemu soli; potem se prične sol raztovarjati, in sicer se raztovarja ali samo ena ladja, vlačilnica ali samo en železniški voz ali pa, če je mogoče, se jih raztovarja več obenem.
b)	Komisija mora točno ugotoviti, kdaj se je pričela sol raztovarjati z ladje, vlačilnice ali iz železniškega voza; tudi mora točno in čitljivo v komisijskem zapisniku označiti z besedami številko (ali ime) ladje, vlačilnice ali železniškega voza, istotako pa tudi ugotoviti, kdaj se je sol z ladje, vlačilnice ali iz partije železniških voz raztovorila.
Vse te ugotovitve ob prevzemanju soli zapiše komisija v svoj zapisnik, ki se zove «komisijski zapisnik». V ta zapisnik postavi komisija tudi vse drugo, kar je zapazila ob raztovarjanju. Ta zapisnik se izdela v treh enakoglasnih izvodih, izmed katerih ostane eden pri- založišču, drugi in tretji pa se pošljeta s potrdilom o prevzemu vred upravi monopolov za prodajni in ekonomski oddelek.
Člen 19.
Če se načeta ladja ali vlačilnica ne more raztovoriti istega dne, se ladja ali vlačilnica nikakor ne sme pustiti čez noč odprta, nego komisija jo mora zapečatiti ali pa opremiti s svinčenimi zalivki.
Člen 20.
Ko se prične sol raztovarjati, jo tehtata skladiščnik in tehtalec na državnih tehtnicah, ki morajo biti popolnoma točne. Po potrebi se morajo tehtnice zmerom podmazovati in pripraviti tako, da kažejo popolnoma točno mero.
Ko se tehta sol (ob prevzemanju), vodijo vsi člani komisije beležke o tehtanju soli, vsak zase.
Po končani raztovoritvi primerja komisija svoje beležke o tehtanju in nato ugotovi, koliko je bilo soli po vrsti in po teži na vsaki ladji, vlačilnici ali v vsakem železniškem vozu.
Člen 21.
Čim se ugotovi, koliko se je našlo na ladji, vlačilnici ali v železniškem vozu s tehtanjem soli in koliko se je je spravilo v skladišče založišea, mora komisija za prevzem soli takoj izpolniti v jukstni knjigi potrdilo o prevzemu soli. V to potrdilo se točno vpiše številka (ali ime) ladje, vlačilnice ali železniškega voza, odkoder se je sol raztovorila, redna številka potrdila o prevzemu soli, razen tega ime dobaviteljevo, ime saline, solarne ali založišea, odkoder se sol prevzema.
V	ta potrdila se še vpisuje:
a)	številka fakture ali računa (če se prevzema sol od saline, solarne ali od monopolskega zalo-žišča);
b)	vrsta in teža prevzete soli in njena prodajna cena in vrednost;
c)	vrsta in število prevzetih vreč in njih prodajna cena in vrednost.
V	jukstni knjigi so natisnjena štiri enakoglasna potrdila o prevzemu soli. Vsa štiri potrdila za vsako raztovoritev soli se morajo tudi enakoglasno izpolniti,- ko se sol pretehta in prevzame. Ta potrdila o prevzemu podpisujejo vsi člani komisije, sopodpisuje pa jih predajnik.
Od teh štirih enakoglasnih potrdil o prevzemu soli ostane en izvod v jukstni knjigi pri solnem za-Idžišču in po tem potrdilu o prevzemu se obremeni založišče s prevzeto soljo; drugi izvod potrdila se pošlje upravi monopolov (ekonomskemu oddelku), da se po tem potrdilu plača dobavitelju prevzeta sol po dogovorjeni ceni; tretje potrdilo se pošlje prodajnemu oddelku uprave monopolov, ki po njem razbremeni saline ali solarne ali založišea, potem pa po njem obremeni dotično (prevzemajoče) založišče za prevzeto sol v svojih knjigah (obenem z drugim in tretjim izvodom potrdila o prevzemu soli, ki se pošljeta prodajnemu in ekonomskemu oddelku uprave monopolov, se pošljejo tudi komisijski zapisniku o prevzemu soli); četrti izvod potrdila o pre-
vzemu soli se izroči proti reverzu dobavitelju, odnosno se pošlje po pošti salini ali solarni ali založišču, ki je poslalo to sol.
Člen 22.
Sol se mora raztovarjati hitro, in sicer se raztovarja od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada.
Člani komisije za prevzemanje soli morajo zlasti paziti na to. da se ne bi morala za posamezne objekte (ladje, vlačilnice ali železniške vozove) plačati ležnina zaradi nepravočasne raztovoritve v odrejenem času.
Člen 23.
Sol raztovarja oni, ki ima raztovarjanje soli v zakupu.
Pogoje za zakup raztovarjanja soli predpisuje občasno, po razmerah, prodajni oddelek uprave monopolov.
Če pri založišču ni zakupnika za raztovarjanje, najame blagajnik založišča potrebno delovno moč po tržni ceni, ki mu jo overi krajevna uprava (ali politično oblastvo). O tem mora blagajnik takoj poročati upravi monopolov — prodajnemu oddelku — zaradi naknadne odobritve.
Člen 24.
Ker delajo člani komisije, ko prevzemajo sol, tudi izvun uradnih ur in ker so zaradi tega izpostavljeni izrednim denarnim izdatkom, imajo člani komisije za izredno delo in povračilo izrednih stroškov dnevnico, ki jo odreja upravni odbor monopolne uprave po razmerah.
Priznanice ali seznamek članov komisije za ta povračila (dnevnice) pošilja založišče upravi mono-polov (prodajnemu oddelku) v overitev in odobritev za izplačilo.
IV.	del.
O pošiljanju soli monopolnim založiščem.
Člen 25.
Posameznim monopolnim založiščem se pošilja sol samo po nalogih prodajnega oddelka uprave državnih monopolov, in sicer po komisiji, ki jo tvorijo blagajnik, skladiščnik in tehtalec.
Člen 26.
Preden se sol odpošlje, mora blagajnik poskrbeti za ladjo, vlačilnico ali potrebno število železniških voz, kamor naj se natovori sol, ki jo je odposlati.
Cim se dobi ladja, vlačilnica ali železniški voz, se sol takoj pretehta, natovori in ekspedira.
Člen 27.
Po izvršeni natovoritvi in ekspediciji soli mora komisija iz jukstne knjige za pošiljanje soli izpolniti račune, v katere mora vpisati:
a)	številko upravnega naloga, po katerem pošilja
to sol dotičnemu založišču;
b)	vrsto in težo poslane soli kakor tudi prodajno
ceno in vrednost;
c)	vrsto in število poslanih vreč kakor tudi njih
prodajno ceno in vrednost.
Od teh računov, ki so enakogiasni, ostane eden (prvi) v založišču in založišče se po njem razbremeni v svoji skladiški knjigi; drugi se pošlje upravi državnih monopolov (prodajnemu oddelku), tretji pa se pošlje založišču. kamor se je sol ekspedirala.
Člen 28.
Če se ekspedira (pošlje) sol v nekaterih partijah, morajo biti računi (iz jukstne knjige) sestavljeni po-sebe za vsako ekspedicijo (pošiljatev) z označbo: L,
II.,	III. itd. partija naročila in z označbo neizvrše-nega naročila, če se to ne izvrši tekom koledarskega meseca.
V.	del.
O prodaji soli v založiščih.
Člen 29.
Prodaja soli je dvoja: neposrednja in posrednja.
Neposredno prodajajo sol potrošnikom založišča soli, posredno pa veleprodajalci soli v zakupnih prodajnih okoliših.
Zakupniki veleprodaje soli se zalagajo s soljo pri založišču soli po odredbah zakupne pogodbe.
Člen 30.
Razen kuhinjske soli prodaja založišče tudi sol za industrijske svrhe, na salinah v Stonu in Pagu pa tudi sol za ribiče (na Jadranskem primorju in Ska-drskem jezeru).
Člen 31.
Kuhinjsko sol kupujejo kupci v neposrednji prodaji brez predhodne dovolitve v najmanjši količini za morsko in drobno sol 50 kilogramov, za sol v grudah in briketih pa 10 0 kilogramov.
Neposrednja prodaja soli je neomejena.
Sol se izdaja po redu, t. j. ne smejo se izbirati grude ali vreče.
člen 32.
Industrijska sol se prodaja samo v denaturiranem stanju s posebno dovolitvijo uprave monopolov. Dovolila za nakup soli izdaja za ribiče na Jadranskem primorju in Skadrskem jezeru oblastna monopolna uprava v Splitu.
Člen 33.
Kupci plačujejo, preden prejmejo sol, pri blagajni založišča vrednost soli (in vreč), ki jo hočejo kupiti.
Člen 34.
Velezakupnikom izdajajo založišča sol po nalogu pristojne oblastne monopolne uprave. V nalogu oblastne monopolne uprave mora biti označeno, da je kupec plačal vrednost soli in vreč a 1 i pa da jo mora plačati ob izročitvi pri kasi založišča.
Blagajnik mora iz jukstne knjige soli izpolniti račun, nakaznico in priznanico, v katere zapiše vele-zakupnikoyo ime in njegov priimek; številko in datum naloga oblastne monopolne uprave (po katerem naj se izda sol); ali se je izdala sol po plačilu pri založišču ali pri oblastni upravi; vrsto in količino izdane soli in njeno prodajno ceno in vrednost; vrsto in število vreč in njih prodajno ceno in vrednost.
Izpolnjeni račun obdrži blagajnik zase ter se po njem obremeni v knjigi blagajne dohodkov iz prodaje soli; nakaznico izroči skladiščniku, ki po njej izda sol ter se razbremeni v skladiški knjigi, priznanico pa izroči velezakupniku.
Člen 35.
Za privatne kupce izpolni blagajnik takoj, ko prejme denar, iz jukstne knjige o prodaji soli račun, nakaznico in priznanico, v katere vpiše kupčevo ime in njega priimek, vrsto in količino soli in njeno prodajno ceno in vrednost, vrsto in število vreč in njih prodajno ceno in vrednost.
Izpolnjeni račun obdrži blagajnik zase ter se po njem obremeni v knjigi blagajne dohodkov iz prodaje soli; nakaznico izroči skladiščniku, ki po njej izda sol ter se razbremeni v skladiški knjigi, priznanico pa izroči kupcu.
VI.	del.
Knjige in poročila.
Člen 36.
Blagajnik vodi knjigo blagajne do h o d -k o v iz prodaje soli, v kateri se mora na strani «dohoda» obremeniti tako, da vpiše v ustrezne raz-predelke vse podatke iz računa, po katerem se je sol prodala kupcu. Na strani «odhoda» iste knjige pa se mora razbremeniti s poslanimi ali oddanimi vsotami denarja tako, da vpiše v ustrezne razpre-delke datum in številko spremnega dopisa (akta), s katerim se pošilja denar; komu se je denar oddal ali poslal; številko in datum naloga uprave državnih monopolov, po katerem se denar oddaja ali pošilja (t. j. če se je izdal tak nalog) in vsoto poslanega ali oddanega denarja.
Člen 37.
Če potrebuje založišče izvestno vsoto denarja za razne izdatke tekom meseca, sme blagajnik iz blagajne dohodkov, in sicer samo koncem meseca, prenesti v blagajno stroškov izvestno vsoto denarja (v okroglem znesku), prilagaje svoj referat.
Člen 38.
Poleg blagajne dohodkov vodi blagajnik tudi knjigo blagajne stroškov, v katero se mora na strani «dohoda» obremeniti z vsoto denarja, vzeto iz blagajne dohodkov iz prodaje soli (ali kakršnegakoli monopolnega predmeta, če prodaja založišče tudi druge monopolne predmete) tako, da vpiše v ustrezne razpredelke potrebne podatke; na strani «odhoda» pa se razbremeni z vsemi izdanimi vsotami prav tako. da vpiše v ustrezne razpredelke potrebne podatke.
Člen 39.
Za vsako izdajo (izplačilo) denarja iz kaše in knjige blagajne stroškov se mora prej od prodajnega oddelka uprave državnih monopolov izposlovati odobritev kredita.
Člen 40.
Skladiščnik vodi sklad iško knjigo, v kateri se mora na strani «dohoda» obremeniti s prevzeto količino soli in vreč tako, da vpiše v ustrezne razpredelke vse potrebne podatke iz potrdil o prevzemu soli. Na strani «odhoda» iste knjige se mora razbremeniti s poslanimi ali prodanimi količinami soli in vreč tako, da vpiše v ustrezne razpredelke vse potrebne podatke iz računov o prodani ali poslani soli.
Člen 41.
Dohodke iz prodaje soli in vreč pošilja blagajnik koncem vsakih 10 dni upravi državnih monopolov ali podružnici Narodne banke, kakor to odredi računovodstveni oddelek uprave državnih monopolov.
Člen 42.
Vsak dan (če se kaj proda soli) pošilja založišče upravi državnih monopolov (prodajnemu oddelku) poročilo o dnevni prodaji soli. Poročila o dnevni prodaji soli izpolnjuje skladiščnik iz nakaznic. podpisujeta pa jih blagajnik in skladiščnik.
Člen 43.
Koncem vsakih 10 dni pošilja založišče upravi državnih monopolov (prodajnemu oddelku) desetdnevno poročilo o prodaji soli. V to poročilo se vpiše vsakodnevna skupna prodaja soli. Poročila sestavlja skladiščnik, podpisujeta pa jih blagajnik in skladiščnik.
Člen 44.
Koncem meseca pošilja založišče upravi državnih monopolov (prodajnemu oddelku) izpisek iz skla diskih knjig, iz katerega se vidi: na strani «dohoda»:
ostanek (stanje) količin soli in vreč po vrstah in njih vrednost na dan pred prvim dnem prihodnjega meseca;
koliko se je od katerega dobavitelja, saline, solarne ali založišča tekom meseca prejelo soli in vreč po vrstah in vrednosti;
na strani «odhoda»:
koliko se je skupaj tekom meseca prodalo soli in vreč kupcem po vrstah in vrednosti; koliko se je kateremu velezakupniku po prodajnih okoliših izdalo ali prodalo soli in vreč po vrstah in vrednosti;
koliko se je kateremu založišču tekom meseca poslalo soli in vreč po vrstah in vrednosti; in ostanek soli in vreč prvi dan prihodnjega meseca.
Tak mesečni izpisek pošilja založišče tudi računo-vodstvenemu oddelku uprave državnih monopolov. Razen tega se pošilja računovodstvenemu oddelku koncem meseca izpisek iz knjige blagajne dohodkov in izpisek iz knjige blagajne stroškov z izpričujočimi dokumenti tako, kakor bi zahteval računovodstveni oddelek uprave državnih monopolov.
Jukstne knjige vodi blagajnik sam; kadar je taka knjiga popisana, jo pošlje upravi državnih monopolov.
VIL del.
Razgubek (umanjšek) soli.
Člen 45.
a)	Pri onih vrstah soli, ki se prodajajo alla rinfusa ali vložene v vreče ter imajo hidroskopske vlage nad 4 %, lahko nastopi usušek.
b)	Pri soli, ki je vložena v vreče in ki ima 4 % in manj nego 4 % hidroskopske vlage, ne more biti usuška.
c)	Razgubek (umanjšek) pri soli alla rinfusa, ki nastane v skladišču zato, ker se sol razsiplje, se sme proti obrazložitvi odobriti največ do 0-25 %.
č) Potni razgubek se priznava samo pri soli alla rinfusa ali pri taki soli, vloženi v vreče, ki ima nad 4 % hidroskopske vlage.
člen 46.
Ker se daje morska sol domačega pridelka v promet (prodajo) šele, ko je ležala v glavnih skladiščih v Pagu in Stonu šest mesecev, je odobravati tema glavnima skladiščema proti zadostni obrazložitvi nastopne odstotke raz-gubka: če leži sol 6 do 9 mesecev, do 2 %; če je ležala 9 do 12 mesecev, do 3%; če pa je ležala
nad leto dni, do 4 %. V ta odstotek razgubka se všteva tudi razsipek v skladiščih.
Člen 47.
Razgubki pri z a 1 oiž i š čih, ki prodajajo sol. Proti zadostni obrazložitvi se sme odobriti nastopni odstotek:
1.	) Pri oni soli, ki je ležala v glavnih skladiščih 6 do 9 mesecev, v založišču prodaje soli pa 4 mesece, se sme proti zadostni obrazložitvi odobriti razgubek soli do 2 %, za dalje časa pa do 3 %, všte-vaje v to tudi razgubek spričo razsipanja v skladišču.
2.	) Pri oni soli, ki je ležala v glavnih skladiščih 9 do 12 mesecev, v založišču prodaje soli pa do 4 mesece, se sme odobriti proti zadostni obrazložitvi razgubek soli do 1 %, za dalje časa do 2 %, vštevajo v to tudi razgubek spričo razsipavanja v skladišču.
3.	) Pri oni soli, ki je ležala v glavnih skladiščih leto dni in več, v založišču prodaje soli pa do 4 mesece, se sme proti zadostni obrazložitvi odobriti razgubek soli do 070 %, za dalje časa pa do 1 %, vštevaje v to tudi razgubek spričo razsipanja v skladišču.
Vendar se v vseh teh primerih ne priznava razgubek spričo razsipanja v skladišču pri soli, ki je vložena v vreče.
Člen 48.
Če se prevaža sol alla rinfusa, ki ima do 4 % hidroskopske vlage, z ladjo ali vlačilnico, se sme potni umanjšek proti zadostni obrazložitvi razsipka odobriti do 0-30 %, pri prevozu v železniških vozovih pa do 1 % in za sol v briketih in grudah do 0-50 %.
Člen 49.
Potni umanjšek take soli, vložene v vreče, ki ima do 4 % hidroskopske vlage, se ne priznava.
Potni umanjšek take soli, vložene v vreče, ki ima 4 % hidroskopske vlage, se priznava kot usušek do 0-50 %.
Člen 50.
Vse umanjške soli, določene v členili 45., 46.,
47.,	48. in 49. tega pravilnika, odobrujeta upravnik državnega monopola in dežurni član na predlog prodajnega oddelka, o čemer poročata tudi upravnemu odboru.
Člen 51.
Umanjški soli, ki presezajo odstotke, označene v predhodnih členih tega pravilnika, se smejo odobravati samo ob vpoštevnih okohiostih, in sicer samo z odobritvijo upravnega odbora samostalne monopolne uprave.
Člen 52.
Umeje se samo po sebi, da se sme odobriti umanjšek soli samo, če se dokaže, da ga ni zakrivilo osebje, ki mu je poverjeno upravljanje solnega skladišča.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi pravilniki in predpisi, ki so veljali do sedaj za založišča soli.
V B e o g r a d u , dne 17. aprila 1923.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
184.
Odločba, s katero se odpravlja izvozna prepoved za vse vrste sena, mohar, suho deteljo, oves, krmsko peso in suhe odrezke sladkorne pese.*
Ekonomsko-finančni komitet ministrov je odločil v današnji seji na predlog ministra za poljedelstvo in vode, ker je prestala potreba izvozne prepovedi za krmo, na podstavi člena 5. zakona o izvozu in izvoznih carinah:
1.	) Odpravlja se izvozna prepoved za vse vrste sena, mohar, suho deteljo, oves, krmsko peso, svežo in suho.
2.	) Istotako se odpravlja izvozna prepoved za suhe odrezke sladkorne pese.
Na oves se pobira izvozna carina 10 dinarjev za 100 kilogramov, na seno 5 dinarjev za 100 kilogramov — kolikršna se je pobirala tudi do sedaj — ostali predmeti iz točke 1. pa ne plačujejo nobene carine.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 95, izdanih dne 30. aprila 1923.
Pri izvozu odrezkov sladkorne pese iz točke 2. te odločbe se pobira izvozna carina 10 dinarjev za 100 kilogramov.
Ta odločba stopa v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 27. aprila 1923.; C. br. 24.722.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 2570.	641
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 3. aprila 1923., VI. št. 1948, Slovenski banki v Ljubljani ustanovitev delniške družbe z imenom: «Križevska industrijska d. d.» s sedežem v Ljubljani.
Družba ima namen, kupiti in obratovati tvor-niška podjetja firme «Križevska opekama, valjčni mlin, žaga in elektrarna A. Lumir & D. Žnidarič» v Križevcih pri Ljutomeru.
Osnovna delniška glavnica znaša 250.000 Din ter je razdeljena na 250 delnic po 1000 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačane in se glase na imetnika. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati do 5,000.000 Din brez predhodne državne odobritve.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 28. aprila 1923.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
B III 5/43 ex 1923.
Razglas.
Naredba ministrstva za finance z dne 27. oktobra
1922.,	št. 26.760, o poslih, ki so v Srbiji in Črni gori poverjeni finančnim upravam in finančni kontroli (Ur. 1. št. 390 ex 1922.), je bila na podstavi členov 8. in 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z odlokom z dne 9. decembra 1922., št. 30.787, razširjena na vso kraljevino.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 1. maja 1923.
Delegat: dr. Šavnik s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 6565.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 15. do dne 21. aprila 1923.)
: , ■ Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v na-i daljnji oskrbi i
Variola vera.					
Črnomelj ....	3		2	.	1
Kočevje		1			-	1
Maribor, okolica. .	1	•	-	.	1
	Malaria.				
Ptuj, mesto. . . .	•	1	•	•	1
Ošpice (Morbilli).					
Brežice		1	5			6
Celje, okolica. . .	2	24			26
Črnomelj ....	20		20		
Kočevje		.	2			2
Maribor, okolica. .	16	12	ii		17
Maribor, mesto .	6		i		5
Prevalje		39	26	35	i	29
Radovljica ....	1				1
Slovenjgradec. . .	6	i	4		3 !
št. 18/3 ex 1923.	JäRsfcasgfläSMä.	631
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
aporedua številka	Kraj, ulica, hišna številka	Pristojna okrajna	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Ponudbe je vložiti pri finančnem okraj-		Jamščine je položiti
	sedanje trafike in davčni okraj	uprava finančne kontrole	tobaku		kolkih		poštnih znamkah		nem ravnateljstvu v Ljubljani		
NJ			Din	P	Din	p!	Din	P	do dne	ure	"Din
1	Stražni vrhvšt. 17 (davčni okraj Črnomelj)	Črnomelj	607	90	~	j “i		~	23. 5. 1923.	10	100
j 2	Bušeča vas št. 22 (davčni okraj Kostanjevica)	Krško	737	42	_	— I	—		23. 5. 1923.	10	100
3	Volčji potok (davčni okraj Kamnik)	Ljubljana 1 v Ljubljani	nova trafika						24. 5. 1923.	10	_
4	Cvišlerje št. 1 (davčni oliraj Kočevje)	Kočevje	994	41	—	-!	-	—	25. 5. 1923.	10	160
5	Sv. Ana nad Tržičem št. 52 (davčni okraj Tržič)	Kranj	2353	62		H			—	26. 5. 1923.	10	400
6	Bukovščica št. 24 (davčni okraj Škofja Loka)	Škofja Loka	980	69	-			—	26. 5. 1923.	10	160
7	Sinovica št. 13 (občina Sodražica) (davčni okraj Ribnica)	Kočevje	240	-		j	—	-	28. 5. 1923.	10	—
i 8	Rađanja vas št. 4 (davčni okraj Višnja gora)	Trebnje	816	10		!	—		29. 5. 1923.	10	130
9	Sora št. 41. (davčni okraj Škofja Loka)	Škofja Loka	2207	—	—	H	—	—	30. 5. 1923.	10	360
10	Dolenje Prapreče št. 8 (davčni okraj Trebnje)	Trebnje	307	88	-	-	—		30. 5. 1923.	10	—
; 11	Gomila št. 8 (občina Mirna) (davčni okraj Trebnje)		576	28		-!		~	1. 6. 1923.	10	100
12	Zdenska vas št. 29 (davčni okraj Velike Lašče)	Kočevje	1466	52	-	-!	-		1. 6. 1923.	10	240
I 13	Sava pri Jesenicah št. 128 (davčni okraj Radovljica)	Jesenice	4884	33		-j	-	-	2. 6. 1923.	10	800
Natančnejši podatki o dohodkih in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 26. aprila 1923.
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v na-daljni oskrbi
Kranj	 Ljubljana, mesto .	Pert 3 2	ussis 6	,	.	6 3 i
Ptuj, okolica . . .	3	9	2	i	9
Ptuj, mesto. . . .		12	•	•	12
Parotitis		epidemica.			
Murska Sobota . .		11	,	,	11
Ptuj, okolica . . .	2	3	2	.	3
Ptuj, mesto. . . .	4	2	4	•	2
Trebušni tifus (Typhus			abdominalis). (		
Celje, okolica. , .	11	2	8	,	5 t
Celje, mesto . . .	1		.	,	1
Krško		.	2	.	.	2
Ljubljana, mesto .		1	,	.	1
Ljutomer		i	.	.	. .	1
Radovljica ....	i		.	.	i !
! Slovenjgradec. . .	•	i	•	•	i ,
Griž Celje, okolica. . .	a (Dysent ■ i 1		eria). *	•	i i
Celje, mesto . . .	3	•	2	t	i i
Ljutomer		2	.	.		2
Škrl atink a		(S c a r 1 a t i n a).			
Brežice		10	3		i	12
Celje, okolica. . .	2	,	.		2
Kamnik			4		i	3
Kranj		18	5	2		21
Krško		1	3	1	2	1
Ljubljana, okolica .	1		1		•
Ljubljana, mesto .	13	i	2		12
Litija		5		2	i	3
Ljutomer		3	4	.		6
Maribor, okolica .	7	1	1		7 !
Maribor, mesto . .	10	.	1		9
Novo mesto . . .	.	1			l
Ptuj, okolica . . .	1	.	i		. j
Prevalje		1		i		. j
Radovljica ....	2	2	.		4
Slovenjgradec. . .	2				2
Davica (Diphteria			et ero up).		
Celje, okolica. . .	5	1	2	,	4
Celje, mesto . . .		1	l	,	.
Kamnik		2	1	2	.	1
Kranj		1	1	1	i	1
Ljubljana, mesto .	1	2	.		2
Maribor, okolica. .	4	.		.	4
1 Prevalje		1	•	i	•	s
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 27. aprila 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
Št. 6615.
Razglas.
Gospod minister za narodno zdravje v Beogradu je določil z odlokom z dne 24. aprila t. L, H. br. 13.851, izza dne 1. maja 1923. za III. razred
nastopne oskrbnine:
v	splošni	bolnici v Ljubljani............23	Din
v	otroški	bolnici v Ljubljani............23	»
v	bolnici	za ženske bolezni v Ljubljani	.	.23	»
v	zavodu	za oskrbo umobolnih v	Ljubljani	.	23	»
v	splošni	bolnici v Mariboru.............23	»
v	javni	bolnici v	Celju....................22	»
v	javni	bolnici v	Slovenjgradcu.............22	»
v	javni	bolnici v	Brežicah.................22	»
v	javni	bolnici v	Ptuju....................22	»
v	javni	bolnici v	Murski Soboti............22	»
v zavodu za oskrbo umobolnih na Studencu 22 » Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 30. aprila 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičić s., r.
Razglasi drugih uradov in obiastev.
Preds. 538/4/23—1.	6—2
Razpis.
Oddasta se mesti pisarniških uradnikov NL^ odnosno X. činovnega razreda pri okrajnih sodiščih v Marenbergu in Slovenski Bistrici, kakor tudi mesta, ki se utegnejo izprazniti tekom razpisa ali pa po premestitvi.
Prošnje naj se vlože do dne
10. junija 1923.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 42.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 30. aprila 1923.
625 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
369.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Celjska posojilnica, d. d. v Celju. Obratni predmet: Družba ima namen prevzeti vsa aktiva in vsa pasiva z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima Posojilnica v Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, opravljati vse posle, izvirajoče iz teh dolžnosti in pravic, v bodoče pa razširiti področje tudi na vse bančne posle.
Področje navedene delniške družbe je zlasti tole: Družba
a)	sprejema menice v eskompt in reeskompt.
b)	Dovoljuje posojila bodisi na osebni, bodisi na vknjiženi kredit, na zastavo premičnin, na menice ali na tekoči račun; opravlja kreditne posle za zasebnike, za državo, za druge korporacije in družbe in zlasti za denarne zavode. Izključeni pa so pravi hipotekarni posli.
c)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne listine, devize, valute in terjatve ali daje posojila na take objekte v okviru zakonitih določil.
č) Sprejema denarne vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ali na blagajnična potrdila na gotovi rok in na obrestovanje.
d)	Ustanavlja, nakupuje in obratuje industrijska, trgovska in druga gospodarska podjetja, snuje iti ustanavlja delniške družbe in druge gospodarske družbe.
Družbena oblika: Delniška družba, ustanovljena na nedoločen čas na podstavi dovolitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 10. oktobra 1922., VI. št. 4788, vročene z ukazom ministrskega oddelka v Ljubljani z dne 19. decembra 1922., št. 7740 iz leta 1922., s pravili, odobrenimi z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 27. januarja 1923., št. 491/23.
Delniška glavnica znaša 1,000.000 Din ter je razdeljena na 10.000 delnic po 100 Din, ki se glase na imetnika.
Upravni svet sestoji iz devetih članov, izvoljenih za dobo treh let.
Člani upravnega sveta so: dr. Josip Sernec, odvetnik; Lovro Baš, notar; Jurij Detiček, notar; Robert Diehl, trgovec in posestnik; dr. Juro Krašovec, odvetnik: dr. Gvidon Sernec, odvetnik; Emilijan Lilek, vladni svetnik v p.; dr. Josip Vrečko, odvetnik — vsi v Celju, in Josip Smertnik, ravnatelj delniške pivovarne v Laškem.
Pravico, zastopati družbo, imata in njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega sveta ali pa en upravni svetnik in eden izmed ravnateljev ali prokurist.
Prokura se je podelila Dragotu Kralju, ravnatelju firme v Celju.
Družbeni razglasi se objavljajo v celjski «Novi Dobi», v ljubljanskem «Slovenskem Narodu» in «Uradnem listu» in v uradnem listu vsake jugoslovanske pokrajine, v kateri posluje družbena podružnica. Nadalje se mora vsak družbeni razglas nabiti v čakalnici družbenih prostorov. Upravni svet določa tudi, kateri razglasi (razen razglasov v § 7.) naj se objavijo v časnikih in v katerih.
Celje, dne 11. aprila 1923.
370.	Sedež: Lancovo pri Radovljici.
Besedilo firme: Brata Mulej.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza
dne 1. marca 1923.
Družbenika: Valentin Mulej, trgovec in posestnik na Lancovem št. 22, in Jožef Mulej, posestnik in trgovec v Spodnji Lipnici št. 27 pri Radovljici.
Družbo zastopa vsak družbenik samostojno ter jo podpisuje tako, da postavlja pod napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo: «Brata Mulej» svojeročno svoje ime.
Lj ubijan a, dne 29. marca 1923.
371.	Sedež: Lesce.
Besedilo finne: Klemenčič in Kokalj,
Obratni predmet: lesna industrija.
Družbena oblika:	javna trgovska družba izza
dne 1. januarja 1923.
Družbenika: Janko Klemenčič, posestnik in trgovec na Rečici pri Bledu št. 52; Rudolf Kokalj, posestnik in trgovec v Ljubljani. Erjavčeva cesta št. 11.
Firmo zastopata in podpisujeta družbenika kolektivno, in sicer tako, da postavljata pod napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo: «Klemenčič in Kokalj» svojeročno svoji imeni.
L j u b 1 j a n a, dne 29. marca 1923.
372.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: A. A. Baker & Co., Succ. (London S. W.), družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: družba uvaža spirituoze angleškega izvora in trguje z njimi, uvaža vina vseh
vrst, čaj in kavo in trguje z njimi; nadalje sme predelovati spirituoze po mrzli poti, bodisi domačega, bodisi inozemskega izvora, in trgovati z njimi.
Družbena pogodba z dne 10. februarja 1922., posl. št. 1785, sklenjena za dobo petih let, t. j. do dne 1. avgusta 1928.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodja: Ivan Zorman, trgovec v Ljubljani, Spodnja šiška št. 91.
Družbo zastopa eden ali več poslovodij. Ce je postavljen samo en poslovodja, zastopa družbo samostojno ter podpisuje natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo firme tako, da pristavlja pod to besedilo svoje ime.
Ce je postavljenih več poslovodij, zastopata družbo po dva in dva kolektivno ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist, le-ta vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Tudi podpisujejo firmo, ki je lahko napisana, natisnjena ali štampilji-rana, tako, da postavljata pod njeno besedilo svojeročno svoji imeni po dva in dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in prokurist kolektivno, le-ta s pristavkom, ki označuje prokuro.
L j u b 1 j a n a, dne 22. februarja 1923.
373. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Brata Eberl» nasledniki Martinc, Černe & Co., pleskarstvo, likarstvo in črko-slikarstvo, družba z o. z.
Obratni predmet: pleskarstvo, likarstvo in črko-slikarstvo vsake vrste, udeleževanje pri enakih in sličnih podjetjih. Družba prevzame podjetje, obstoječe pod firmo: «Brata Eberl», pleskarstvo, likarstvo in črkoslikarstvo v Ljubljani, z vsemi aktivi in pasivi.
Družbena pogodba z dne 12. marca 1923., posl. št. 1859.
Osnovna glavnica znaša 450.000 K = 112.500 i
Poslovodje: Anton Steiner, posestnik in tesarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 31; Vladimir Lokar, trgovec v Ljubljani, Prečna ulica št. 6; Olga Gregorčič, trgovčeva soproga v Ljubljani, Škofja ulica št. 15.
Družbo zastopajo trije poslovodje ali pa jo zastopa tudi več poslovodij. Zastopanje na zunaj in napram tretjim osebam je kolektivno tako, da zastopata družbo vedno po dva in dva poslovodji ali po en poslovodja in en prokurist kolektivno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo vsak poslovodja svojeročno svoje ime, in sicer po dva in dva poslovodji kolektivno, odnosno en poslovodja in en prokurist kolektivno, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
L j u b 1 j a n a, dne 15. marca 1923.
375. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Jakor», kovinska tehnična tovarna, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba
1.	) otvarja in obratuje mehanične tvornice in njih oddelke, delavnice zato, da izvršuje, odnosno izdeluje
a)	vsakovrstna dela, spadajoča v kovinsko stroko, kakor stavbna dela, mostne zgradbe - mostove, železne konstrukcije vsake vrste, ključaničar-stvo, kovaštvo, mehaniko, popravila in montaže;
b)	vsakovrstne kovinske izdelke;
c)	vsakovrstne lesne izdelke in konstrukcije, kolikor jih je treba pri izvrševanju del, spadajočih v kovinsko stroko;
2.	) prodaja lastne izdelke;
3.	) prevzema blago v komisijsko prodajo;
4.	) prevzema zastopstvo . tuzemskih in inozemskih firm;
5.	) sklepa pogodbe z zasebniki, družbami, držav-
Din ter sestoji iz osnovnih vlog Josipa Martinca oimi in komunalnimi oblastvi;
in Franceta Černeta po 37.500 Din, vplačanih v gotovini, in iz stvarne vloge Franje Eberlove, ocenjene na 37.500 Din.
Poslovodji družbe sta Josip Martinc in Franc Černe, oba v Ljubljani pri firmi «Brata Eberl».
Za zastopanje sta upravičena navedena poslovodji kolektivno. S soglasnim sklepom vseh družbenikov se sme postaviti tudi več poslovodij-nedruž-benikov, ki zastopajo družbo le skupno, in sicer po en tak poslovodja z enim poslovodjo-družbenikom.
Firma se podpisuje tako, da postavljata dva poslovodji pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo kolektivno svoji imeni.
Če so postavljeni poslovodji-nedružbeniki. podpisujejo ti kolektivno le tako, da podpisuje vsak poslovodja-nedružbenik z enim poslovodjo-družbenikom.
Postavljeni prokuristi podpisujejo namesto enega ali drugega poslovodje s še enim poslovodjo-družbenikom kolektivno zmerom s pristavkom, ki označuje prokuro.
Po tej pogodbi prevzame družba od družbenice i ranje Eberlove stvarno vlogo, sestoječo iz podjetja firme «Brata Eberl», iz inventarja, blagovnih zalog, terjatev in koncesije te firme kot osnovno vlogo imenovane družbenice za 37.500 Din.
Ljubija n a, dne 30. marca 1923.
374. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: «Draga», lesna trgovska in industrijska družba z o. z.; nemško: «Draga», Holz-Handels- und Industrie-Gesellschaft m. b. H.; italijansko: «Draga», societä pel commercio ed iu-dustria legnami a g. 1.
Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja, uvaža in izvaža vsakovrsten les in lesne izdelke, predeluje les in ukorišča gozdne pridelke ter se udeležuje pri enakih podjetjih.
Novoustanovljena družba prevzame od družbenika Antona Steinerja zemljišče vi. št. 1988 kata-stralne občine Trnovskega predmestja, sestoječe iz parcele št. 102/1, travnika, skladišča in močvirja, parcele Št. 350 tvorniškega dimnika in na tem prostoru zgrajene male hišice in žage za skupno priznano cenilno vrednost 125.000 Din. Takisto prevzame vse premičnine, ki so na navedenem prostoru. kakor stroje, žago in orodje, razen tam zloženega lesa in razen zidarskega orodja, ki si ga pridrži Anton Steiner, za obojestransko ugotovljeno kupnino, ki znaša po odbitku dolgov in poslovnega deleža 700.000 K = 175.000 Din.
Družbena pogodba z dne 1. februarja 1923. in dodatna pogodba z dne 20. februarja 1923.
Osnovna glavnica znaša 1,500.000 K = 375.000 Din: v gotovini je vplačanih 250.000 Din in prinesena je stvarna vloga, vredna 125.000 Din.
6.	) otvarja in ustanavlja kontorje (pisarne), agenture, garaže;
7.	) otvarja navadne in specialne račune pri bankah, izvršuje vse bančne operacije z bankami, kolikor so potrebne in koristne namenom družbe.
Družbena pogodba z dne 3. januarja 1922. z dodatkom z dne 26. januarja 1923.
Osnovna glavnica znaša 120.750 Din ter je vplačana v gotovini.
Poslovodje: Aleksej Arkadijevič Niščenkov, mor-narniški kapetan v Ljubljani, Pred Škofijo št. 21; Klavdij Valentinovič Ševeljev, mornarniški admiral v Ljubljani, Miklošičeva cesta, hotel «Union»; Aleksander Sergejevič Poluškin, mornarniški admiral v Beogradu, Vidinska št. 50; Aleksander Dimitri-jevič Bubnov, mornarniški admiral v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2; Vladimir Ivanovič Medvjed-jev, mornar v Ljubljani, Pred škofijo št. 21.
Družbo zastopata kolektivno po dva poslovodji ter jo podpisujeta tako, da se podpisujeta skupno pod njeno po komerkoli napisano ali s štampilijo odtisnjeno alt natisnjeno besedilo.
L j u b 1 j a n a, dne 30. marca 1923.
376.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Lipolit», tvornica umetnega marmorja, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba
a)	izdeluje tvorniško umetni marmor «lipolit», nastavke za umivalnike, mizne plošče, stenske obloge in razne druge predmete iz umetnega marmorja;
b)	izdeluje tvorniško betonske plošče za obloge;
c)	trguje z izdelki, navedenimi pod točkama a) in b);
č) nabavlja potrebne sirovine, pridobiva nepremičnine in gradi tvorniška poslopja zaradi tvorni-škega obratovanja, odnosno jih jemlje v zakup in najem;
d)	se udeležuje pri enakih podjetjih ali pri podjetjih, ki služijo sličnim namenom.
Družbena pogodba z dne 3. marca 1923. Osnovna glavnica znaša 120.000 K ter je v gotovini vplačana.
Poslovodja je družbenik Domenico Battelino, tvorničar v Ljubljani, Slomškova ulica.
Dokler ima družba le enega poslovodjo, zastopa poslovodja družbo samostojno ter samostojno podpisuje njeno firmo. Ce pa ima družba več nego enega poslovodjo, zastopata družbo in podpisujeta njeno firmo kolektivno ali dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom.
Firma se podpisuje tako, da postavljajo imenovani podpisovale! svoje podpise pod njeno odtisnjeno, s štampilijo odtisnjeno ali po komerkoli na-
pisano besedilo, prokuristi s pristavkom «p. p.» (per procura).
L j u b 1 j a n a, dne 29. marca 1923.
377.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: Ljubljanska gradbena družba z o. z.; srbohrvatsko v latinici ali cirilici: Ljubljansko gradjevno društvo s o. j.; francosko: Socičte de constructions ä g. 1, de Ljubljana.
Obratni predmet: Družba projektira, prevzema in izvršuje zgradbe vseh vrst, torej nadtalne iu podtalne zgradbe (visoke in globoke zgradbe), ter izvršuje, odnosno posreduje vsa tehnična in profesio-nistovska dela, združena z zgradbami.
Družba preskrbuje ves material, potreben za zgradbe, ter si po potrebi proizvaja stavbno gradivo sama.
Družba nakupuje in prodaja sama ali pa posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in stavbnega gradiva, odnosno delov stavbne opreme; zemljišča morejo biti stavbišča ali pa zemljišča za pridobivanje stavbnega gradiva.
Družba izvršuje tesarska in mizarska dela, sploh vsa dela, spadajoča v lesno industrijo, za stavbe v lastni delavnici s strojnim obratom in s parno žago.
Družbena pogodba z dne 17. februarja 1923.
Osnovna glavnica znaša 450.000 Din ter je vplačana v gotovini in v delnem znesku 130.000 Din.
Poslovodje so družbeniki: inž. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor v Ljubljani, Rimska cesta št. 13; Ivan Bricelj, mestni stavbnik v Ljubljani, Rimska cesta št. 13; Franc Ravnikar, mestni tesarski mojster in industrijec v Ljubljani, Linhartova ulica št. 25.
Družbo zastopata kolektivno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno, ki podpisujeta firmo tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, štampiljirano ali po komerkoli napisano besedilo svojeročno svoja podpisa, prokurist s pristavkom «p. p.» ali «per procura».
Ljubljana, dne 15. marca 1923.
378.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: «Mexida», mednarodna eksportna in importna družba z o. z.; nemško: «Mexida», Internationale Export- und Import-Gesellschaft m. b. H.: francosko: «Mexida», societe Internationale pour exportation et importation ä r. 1.; italijansko: «Mexida», societä internazionale per esportazione ed importazione a g. L; angleško: «Mexida», International Export and Import Company, w. B. L.
Družba se opira na družbeno pogodbo z dne 22. februarja 1923., posl. št. 1814.
Obratni predmet: komisija in agentura, trgovina z galanterijskim in tudi z usnjenim blagom, z železnino na debelo, z lesom in z lesnimi izdelki. Družba prevzame glavno zastopstvo, ki ga ima družbenik Josip Junc pri zavarovalnici «,L’Union’, francusko društvo za osiguranje od požara i za život u Parizu, podružnica u Zagrebu». Družba se sme udeleževati pri enakih ali sličnih podjetjih.
Osnovna glavnica znaša 60.000 Din, od katere je polovica vplačana v gotovini. Stvarna vloga, prinesena v družbo, je vredna 30.000 Din ter sestoji iz trgovskega inventarja družbenika Josipa Junca s trgovskim lokalom v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 23, in iz raznih terjatev na proviziji.
Poslovodji sta družbenika Josip Junc v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 33, in Ivan Razboršek, trgovec v Ljubljani, Rimska cesta št. 7.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja nad njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo vsak poslovodja svojeročno svoje ime.
Ljubljana, dne 14. marca 1923.
379.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Silva», industrijska in trgovska lesna družba z o. z., ali laško: «Silva», societä per I' industria e commercio legnami a g. 1.
Obratni predmet: Družba
1.	) nakupuje in prodaja les in lesne izdelke vseh vrst;
2.	) nakupuje gozde, jih izsekava, industrijsko izdeluje sirovi les in prodaja izdelke;
3.	) nakupuje in izvaža les in lesne izdelke preko državnih mej.
Družbena pogodba z dne 25. januarja 1923. in dodatek njej z dne 27. februarja 1923.
Osnovna glavnica znaša 150.000 Din, ki so v gotovini vplačani.
Poslovodji sta družbenika Anton Srebotnjak, trgovec in posestnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica
št. 31, in Rupert Krainer, trgovec v Stožčah pri Ljubljani št. 79.
Družbo zastopata poslovodji kolektivno.
Firma se podpisuje tako, da se podpisujeta pod njeno napisano, s štampilijo odtisnjeno ali drugače natisnjeno besedilo kolektivno dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist. Prokurist pa mora svojemu imenu še vselej dodati dostavek, ki označuje prokuro.
L j u b 1 j a n a, dne 14. marca 1923.
380.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Unitä», lesna in trgovska družba z o. z.
Obratni predmet: Družba nakupuje, prodaja ter predeluje vsakovrsten les in lesne izdelke vseh vrst, nakupuje in prodaja drva za kurjavo, oglje in premog in kolonialno blago na debelo ter uvaža in izvaža navedene predmete. — Družba sme ustanavljati podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu ter se udeleževati pri enakih podjetjih.
Osnovna glavnica: 20.000 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačani.
Družba se opira na družbeno pogodbo z dne 16. februarja 1923., posl. št. 1801, in na dodatek k družbeni pogodbi z dne 27. februarja 1923., oosl. št. 1829.
Poslovodji sta: Franc Istenič, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta št. 10, in Franc Piškur, trgovec v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 39.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno in njena firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo vsak poslovodja svojeročno svoje ime.
Ljubljana, dne 15. marca 1923.
381.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Moravec & Antončič, vulkaniza-cija gumija, Maribor, Slovenska ulica št. 6.
Obratni predmet: vulkanizacija gumija.
Družbena oblika: javna trgovska družba.
Družbenika: Josip Moravec in Anton Antončič, trgovca v Mariboru, Slovenska ulica št. 6.
Pravico zastopanja imata oba družbenika samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno natisnjeno, napisano ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
Maribor, dne 12. aprila 1923.
382.	Sedež: Moste pri Ljubljani.
Besedilo firme: Narbeshuber in drug.
Obratni predmet: instalacije in proizvajanje električne sile, nakupovanje in prodajanje predmetov, spadajočih v to stroko.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 24. februarja 1923.
Družbenika: Karel Narbeshuber, delovodja v Mostah pri Ljubljani, in Adolf D ostal, zasebnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 3.
Družbo zastopa vsak družbenik samostojno ter jo podpisuje tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno svoje ime.
Ljubljana, dne 16. marca 1923.
383.	Sedež: Rožna dolina pri Ljubljani.
Besedilo firme: Pražarna Žika, družba z o. z.
Obratni predmet: praženje žitne kave, nakupovanje dotičnih sirovin in prodajanje njih izdelkov na debelo.
Družbena pogodba z dne 15. januarja 1923.
Osnovna glavnica znaša 5000 Din ter je vplačana v gotovini.
Poslovodji: družbenika Josip Bernot, podjetnik, in Jelka Vabič, zasebnica, oba stanujoča v Rožni dolini št. 150.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno ter jo podpisuje tako, da postavlja pod njeno natisnjeno, napisano ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime.
Ljubljana, dne 15. marca 1923.
II.	Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih firmah:
384.	Sedež podružnice: Domžale.
Besedilo firme: I. Oberwalder & Cie.
Sedež glavnega zavoda: Dunaj:
Alfonzu Oberwalderju, tvorničarjevemu sinu v Domžalah št. 131, se je podelila prokura za podružnico v Domžalah.
Ljubljana, dne 4. aprila 1923.
385.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Balkan», d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani:
Prokura se je podelila družbenemu uradniku Vojtehu Vardjanu v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 5. aprila 1923.
386.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Čehojug», importna in eksportna družba z o. z., agencija, komisija in zastopstvo čehoslovaške industrije:
Izstopil je poslovodja družbenik Anton Lampret, ki je odložil poslovodstvo.
Družbo zastopata dosedanja poslovodji družbenika dr. Vane Radej in Rudolf Sturm.
L j u b 1 j a n a, dne 5. aprila 1923.
387.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Dolenc, Hudovernik, Javornik,
lesna izvozna družba v Ljubljani:
Prokura je podeljena Slavku Simončiču, uradniku v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 15. marca 1923.
388.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Erjavec & Turk.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in na debelo.
Javna družbenika: Ivan Turk in Franc Erjavec, trgovca v Ljubljani:
Izstopil je družbenik Ivan Turk.
Besedilo firme odslej: Franc Erjavec.
Imetnik: Franc Erjavec, trgovec v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 17. marca 1923.
389.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: J. Globočnik in drug:
Izstopil je javni družbenik Aleksander Wisiak. L j u b 1 j a n a, dne 4. aprila 1923.
390.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Impex», eksportna in importna družba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja dr. Josip Godnič. Ljubljana, dne 5. aprila 1923. *
391.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kmet & Lubšina.
Obratni predmet: trgovina s perutnino in divjačino:
Obratni predmet odslej tudi: trgovina z lesom. Ljubljana, dne 17. marca 1923.
392.	Sedež podružnice: Ljubljana.
Besedilo firme: Kolinska tovarna kavnih primesi,
trgovsko delniško podjetje.
Sedež glavnega podjetja: Praga:
Izbrisala sta se: član upravnega sveta dr. Ladislav Radimsky, ker je umrl, in prokurist ravnatelj Josef Berger, ker je izstopil iz družbene službe.
L j u b 1 j a n a, dne 23. marca 1923.
393.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Slavenska banka, d. d., podružnica Ljubljana:
Namestnik vodje ljubljanske podružnice je Vašo Suyer, prokurist podružnice v Ljubljani.
Ljubljana, dne 5. aprila 1923.
394.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Textilia», trgovska in industrijska delniška družba:
Izbrisal se je umrli upravni svetnik Rado Leg-vart, vpisal pa se je kooptirani upravni svetnik Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj Slavenske banke v Ljubljani in predsednik Slovenske banke v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 5. aprila 1923.
395.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Trgovska banka, d. d. v Ljubljani:
Ustanovila se je podružnica v Celju (sklep okrožnega kot trgovinskega sodišča v Celju z dne 7. februarja 1923., Firm. 433/22, Rg B II 21/1).
Ljubljana, dne 5. aprila 1923.
396.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Kovina», prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d.:
Vpisala se je izprememba §§ 5. in 7. družbenih pravil.
Delniška glavnica znaša 10,069.000 K ter je razdeljena na 50.000 delnic v nominalni vrednosti po 200 K, ki so popolnoma vplačane ter se glase na prinosnika.
Maribor, dne 29. marca 1923.
397.	Sedež: Ribnica.
Besedilo firme: Vinograd, veletrgovina z vinom v Ribnici:
Vpisala se je razdružitev na podstavi medsebojnega sporazuma.
Likvidatorji so vsi družbeniki.
Besedilo firme odslej: Vinograd, veletrgovina z vinom v Ribnici v likvidaciji.
Novo mesto, dne .14. aprila 1923.
398.	Sedež: Sava.
Besedilo firme: Ant. Trevna nasledniki.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Vstopil je za soimetnika in javnega družbenika Josip Košir, trgovec na Jesenicah št. 3; zaradi tega. izza dne 25. marca 1923. javna trgovska družba.
Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo eden izmed družbenikov: Marija Pavliček, ali Josip Košir, svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 5. aprila 1923.
399.	Sedež: Št. Vid nad Ljubljano:
Besedilo firme: Tovarna akumulatorjev, družba z o. z., Št. Vid nad Ljubljano:
Obratni predmet je odslej tudi prodajanje in montiranje tujih izdelkov in ulivanje kovinskih izdelkov. Nakupovanje in prodajanje, uvažanje in izvažanje se razteza odslej tudi na pisarniške, industrijske in gospodarske potrebščine. V tem zmislu se je popolnila točka «tretjič» družbene pogodbe z dne 20. oktobra 1922.
L j u b 1 j a n a, dne 20. marca 1923.
400.	Sedež: Šoštanj.
Besedilo firme:	Kemična tovarna v Šoštanju,
d. d.:
Delniška glavnica se je zvišala na 9,000.000 K. Celje, dne 21. februarja 1923.
401.	Sedež: Vič-Glince (št. 5).
Besedilo firme: Stegu in drugi, komanditna družba za strojno in električno industrijo.
Osebno jamčeča družbenika: Ivan Stegu in Zora Stegu, oba v Ljubljani:
Izstopil je javni družbenik Ivan Stegu.
Prokura se je podelila Meri Kaučičevi, knjigo-vodkinji v Ljubljani, Tržaška cesta št. 12.
L j u b 1 j a n a, dne 29. marca 1923.
402.	Sedež: Za vodna pri Celju.
Besedilo firme: Križan - Kapus & Co.:
Besedilo firme odslej: Kapus & Comp.
Izstopil je dne 1. decembra 1922. javni družbenik Ivan Križan.
Pravico zastopanja ima vsak izmed ostalih dveh družbenikov samostojno.
Celje, dne 4. aprila 1923.
III. Izbrisale so se nastopne firme:
403.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Slovenska eskomptna banka: Vsled razdružitve po fuziji s Trgovsko banko, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana, dne 5. aprila 1923.
404.	Sedež: Mlino.
Besedilo firme: Vovk & Benko.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na debelo in na drobno:
Vsled razdružitve.
Ljubljana, dne 15. februarja 1923.
405.	Sedež: Petrovče.
Besedilo firme: L. R. Schütz, Ing. Pavlin in drug, keramična industrija Petrovče-Celje; L. R. Schütz, Ing. Pavlin & Comp., Keramische Industrie Petrovče-Celje; L. R. Schütz, Ing. Pavlin et Cie., 1’ Industrie ceramique Petrovče-Celje:
Vsled prodaje.
Celje, dne 28. marca 1923.
35/ g. Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se je nastopna zadruga: 406. Sedež: Zagorje ob Savi. Besedilo firme: Splošna delavska gospodarska zadruga «Delavski dom», r. z. z o. z. s sedežem v	Proglasitve za mrtve.	655 Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešan« za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.						
Zagorju. Obratni predmet: Zadruga 1.) nakupuje zazidana in nezazidana zemljišča,	Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	j Uvedbo postopanja predlaga	i Razveza1	lme 1	: in bivališče predlaga	skrbnika		Dan in opr. št. okdca	1 Okiicni rok j poteče dne
gospodari z njimi, postavlja poslopja na zadružnih zemljiščih, da nabavlja s tem poceni stanovanja in obrtovališea, ki jih sme oddajati v najem le članom zadruge; 2.) zaradi preskrbovanja cenenih živil in drugih potrebščin vzdržuje društveno kuhinjo, gostilno,	Janez Vidrgar, 1 rojen dne 19. junija ; 1886., samski posestnik v Drtiji.	Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku, 3. stotniji, ter meseca oktobra 1914. odrinil na ga-iiško fronto; izza dne24ega oktobra 1914. pogrešan.	Mati Barbara Vidrgar.	_	i i i	20. 4. 1923.; T 10/23-5. 1	30. novembra1 1923.
kavarno, mesnico, čevljarsko in krojaško delavnico, prodajalno za razne potrebščine in društveni kino; 3.) sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter daje članom posojila. Zadružna pogodba (statut) z dne 28. januarja 1923. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z njega enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v zadružni pisarni. Načelništvo sestoji iz načelnika in 8 članov. Člani načelništva so: Ljudevit Fain, delavec v Zagorju št. 18 (načelnik); Mirko Weinberger, steklar v Toplicah št. 144; Jože Marn, rudar v Toplicah št. 38; Franc Odlazek, delavec v Toplicali št. 36; Franc Šober, ključaničar v Zagorju št. 24; Alojzij Vahtar, strojnik v Zagorju št. 35; Karel Odlazek, rudar v Toplicah št. 112; Alojzij Hočevar, kovač v Toplicah št. 10. Zadrugo zastopata hi podpisujeta načelnik in en član načelništva. Ljubljana, dne 3. aprila 1923.	Franc Juršič, j rojen dne 9. februarja 1883., oženjen paznik prisilne' delavnice v Ljubljani.	Odšel dne 20. decembra 1914. s 17. pehotnim polkom na gališko fronto ter prišel v rusko ujetništvo; izza meseca januarja 1921. pogrešan.	Finančna prokura tura v Ljubljani. _		j	_	! 20. 4. 1923.; T 13/23-3.	30. novembra! 1923.
	Franc Ažman, rojen dne 4. decembra ; 1888., samski čevljar v Kovorju.	Služil pri 7. lovskem bataljonu, prišel dne 15. novembra 1915.vrusko ujetništvo, se vrnil spomladi leta 1918. in nato odrinil na italijansko bojišče; od takrat pogrešan.	Mati ; Marija Ažman. \	—	—	20. 4. 1923.; T 15/23—5.	30. novembra 1923.
	Janez Debevc, rojen dne 25. januarja ^ 1874., oženjen posestnik v Polju, občina Vodice.	Odšel leta 1914. s 27. pehotnim polkom na srbsko bojišče ter bil dne 12ega decembra 1914. v Srbiji ujet; od takrat pogrešan.	'j j	Žena :Marija Debevc.			1 ! 20. 4. 1923.; 1 T 17/23—3.	; 30. novembra 1923.	;
	Ignacij Plešnar, rojen dne 14. julija 1882., oženjen čevljar v Vnanjih goricah, občina Brezovica.	Odšel dne 16. avgusta 1915. s 17. pehotnim polkom na italijansko fronto, prišel leta 1918. v ujetništvo ter bil meseca januarja 1919. v Gandaniju v bolnici; od takrat pogrešan.	Žena Uršula Plešnar. '	—	i .	i 20. 4. 1923.; j T 30/23—3.	! 1	i i 30. novembra 1923. i
II. \ pisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 407. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Gor. Straži, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisala sta se člana načelništva Franc Štrum-	Janez Demšar. rojen dne 11. maja : 1895., samski posest-; nik v Dražgošah, občina Selce.	Odšel dne 3. junija 1915. s civilnim oddelkom na italijansko bojišče ter nosil municijo na Krn; kakih 8 dni pozneje ga je zadela granata, da je baje padel v jarek; od takrat pogrešan.	Oče Jakob Demšar.		i	i 20. 4. 1923.; i T 33/23-5.	: i 30. novembra 1923.
belj in Franc Kulovec, vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Alojzij Vole, župnik v Soteski, in Anton Medved, posestnik v Rumanji vasi št. 10. Novo mesto, dne 24. aprila 1923.	Jernej Dolinar, rojen dne 16. avgusta 1884., samski posestnikov sin v Sori.	Odrinil začetkom svetovne vojne z 8. domobranskim pehotnim polkom na rusko in pozneje na italijansko bojišče ter zadnjič pisal meseca oktobra 1917. ; od takrat pogrešan.	Sestrična Marijana Dolinar.	—	i	1 20. 4. 1923.; T 34/23-3.	30. novembra 1923.
408. Hranilnica in posojilnica v Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Vpisala se je izprememba § 21. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru dne 28. decembra 1922. Načelništvo podpisuje v imenu zadruge tako, da postavljata pod firmo zadruge dva odbornika ali pa en odbornik in za to pooblaščeni uradnik svojeročno svoja podpisa. Vpisal se je pooblaščeni uradnik Ciril Mohor v Kranju. Ljubljana, dne 6. aprila 1923.	Ivan Pečnik, rojen dne 31. januarja 1893., samski^ posest-: nikov sin v St. Vidu nad Ljubljano.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče ter baje padel v bitki pri Grodku dne 9. septembra 1914.; od takrat pogrešan.	Sestra Ivana Rebernig.	—	— 1 -	20. 4. 1923.; T 35/23—3.	— 30. novembra 1923.
	Ivan Traven, rojen dne 29. julija 1887., oženjen posestnik v Mekinjah, občina Tunjice.	Odrinilzačetkom svetovne vojne s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče ter zadnjič pi-sa!dne9.septembra 1914.; od takrat pogrešan.	; Žena Frančiška Traven. ; j	—		20. 4. 1923.; T 36/23—2.	30. novembra 1923.
409. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani: Vpisala se je izprememba §§ 2., 6. in 8. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru dne 25. februarja 1923.	Peter Rode, rojen dne 26. junija 1875., oženjen posest-: nik v Zagorici, občina Stranje. i	Odrinil začetkom svetovne vojne s 7. domobranskim topniškim polkom na gališko fronto, prišel v rusko ujetništvo ter pisal zadnjič dne 16. aprila 1916. iz Sibirije; od takrat pogrešan.	Žena Jera Rode. •	.		20. 4. 1923.; T 38/23—2.	30. novembra 1923.
Namen zadruge je, nabavljati življenske potrebščine in druge predmete vsake vrste za osebno in hišno potrebo ter jih oddajati članom proti takojšnjemu plačilu. Kadar je blaga v skladišču več, nego povprašujejo člani po njem, sme zadruga to blago izjemoma oddajati tudi nečlanom. " Vsak zadružnik jamči razen s svojim deležem še z njega dvakratnim zneskom. L juhi j a n a , dne 6. aprila 1923.	Franc Poljanšek, rojen dne 3. septembra 1887., oženjen posestnik v Žubeljevem, občina Podhruška.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto ter pisal zadnjič dne 1. oktobra 1914.; od takrat pogrešan.	1 Žena Frančiška ] Poljanšek, j	Da.	Karel Žebal, župan	j v Podhruški. j	20. 4. 1923.; T 39/23-2.	30. novembra 1923.
	Jožef Šteblaj, rojen dne 3. marca 1888., samski posestnikov sinvna Suši, občina Želimlje.	Odrinilzačetkom svetovne vojne s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče ter pisal zadnjič dne 18. avgusta 1914.; od takrat pogrešan.	! Brat Alojzij Steblaj.	1	— •	20. 4. 1923.; T 40/23—2. !	30. novembra1 1923.
410. Krekova posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo: \ pisala se je izprememba §§ 2., 8., 22., 25., 28., 32., 36. in 39. zadružnih pravil; v § 2. sta odpadli točki 6. in 7.	Frane Remškar, : rojen dne 25. septembra 1886., samski po-! sestnikov sin v Brezovici.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče; izza meseca avgusta 1914. pogrešan. ■	Mati Ana Remškar. 1 !	1	—	20. 4. 1923.; ! T 42/23—2. j	30. novembra! 1923.
Vpisal se je nadalje novoizvoljeni član načelništva Matko Verbanjšek, poštni uslužbenec v Mariboru, Klavniška ulica št. 14, kot načelnik, izbrisal pa se je član načelništva Anton Krepek.	Valentin Baloh, 1 rojen dne 5. februarja 1874., oženjen delavec na Hrušici, občina Jesenice.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 27. črnovojniškim pehotnim polkom na romunsko bojišče; izza dne 4. junija 1917. pogrešan.	Žena Marija Baloh, j j		—	1 20. 4. 1923.; T 46/23—2.	30. novembra 1923.
M a r i b o r, dne 19. aprila 1923.	Martin Dušak, rojen dne 29. oktobra 1877., oženjen posestnik v Moravški gori, občina Moravče.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 27. domobranskim pehotnim polkom na srbsko bojišče; od takrat pogrešan.	j Svak Josip Kos.	-|	—	20. 4. 1923.; T 193/22—4.	30. novembra 1923.
A VI 183/23—1.	582 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Robert Rezek, višji revident južne železnice v Mariboru, Frankopanova ulica št. 49, je dne lOega aprila 1923. umrl, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja kanclist okrožnega sodišča v Mariboru Franc Korošak.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase,, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 15. aprila 1923.
A 50/23—10.	635 3—1
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
Franc Reisinger, naposled mizar v thurnski graščini pri Velenju, je dne 11. decembra 1922. umrl. Zapustil je naredbo poslednje volje, v kateri je postavil za dediča svojega nečaka Franca Reisingerja, ki mu je meseca junija 1922. pisal iz Amerike (Chile), če bi tega ne bilo mogoče najti, pa njegovo sestro Karolino, ki je pred 10 leti menda v Trais-kirchnu (Avstrija) poročila nekega mesarja.
Ker je sodišču bivališče Franca Reisingerja, odnosno njegove sestre Karoline neznano, se oba po-zivljeta, naj se v enem letu od spodaj imenovanega dne javita pri tem sodišču in se zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z dediči, ki bi se zglasili, in z Josipom Drevenškom, kanc-listom okrajnega sodišča v Šoštanju, ki se jima postavlja za skrbnika.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L,
dne 24. aprila 1923.
Nc V 877/23—3.	602 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Ivana M e r m o 1 j e, posestnika na Pesnici pri Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega začasnega potrdila, ki ga je prosilec baje izgubil: «Privremena potvrda» za Din 500-— 7%nega državnega investicijskega posojila na ime: Ivan Mrmolja, izdana po mariborski podružnici Jadranske banke.
Imetnik tega potrdila se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je potrdilo brez moči.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 13. aprila 1923.
Nc I 197/23—2.	644 3—1
Oklic.
Na prošnjo Bernharda B e r n a r d i j a in Ane Bernardijeve, posestnikov v Dravogradu, se je uvedla s sklepom z dne 27. aprila 1923., opr. št. Nc I 197/23—2, amortizacija terjatve Jožefa Zittererja, vknjižene na posestvu Bernharda Bernar-dija in Ane Bernardijeve vi. št. 7 davčne občine dravograjske na podstavi dolžnega pisma z dne 1. julija 1835. in cesije z dne 23. januarja 1840., v ostanku 249 gld. 36 kr. konv. v.
Vsi, ki imajo zahteve do te terjatve, se poziv-Ijejo, naj jih prijavijo v enem letu od danes dalje najpozneje do dne 1. m a j a 1 9 2 4. temu sodišču. Po tem roku se bo izrekla na novo prošnjo predlagateljev amortizacija ter dovolila vknjižba izbrisa zastavne pravice glede te terjatve.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek I.,
dne 27. aprila 1923.
E 24/23—9.	606
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1 923. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. IV dražba polovice nepremičnine zemljiška knjiga Mele, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 225.333 K 50 v s priteklinami in posestjo, najmanjši ponudek: 150.222 K 33 v.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sedišče v Gornji Radgoni, oddelek III.,
dne 9. aprila 1923.
Št. 2986.	655 3—1
Razglas o pismeni oferialra licitaciji za zgradbo železnobetonskega mostu čez' Savinjo pri Sv. Petru v km 61'2 trojau-i ske državne ceste.
Podpisana gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje po odloku ministrstva za gradbe št. 8686 ex 1923. v skrajšanem roku 15 dni na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. (v Uradnem listu pod št. 57) in pravilnika, razglašenega v «Službenih Novinah» dne 25. novembra 1921. (v Uradnem listu pod št. 10 iz leta 1922.)
pismeno o f e r t a 1 n o licitacijo za zgradbo železnobetonskega mostu čez Savinjo pri Sv. Petru v celjskem okraju.
Licitacija se bo vršila dne 2 4. maja 1 923. ob enajstih v uradnih prostorih podpisane direkcije.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem zavitku z napisom: «Ponudba za zgradbo železnobetonskega mostu čez Savinjo pri Sv. Petru ponudnika N. N.» najkesneje med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku družbene komisije pri gradbeni direkciji v Ljubljani.
Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Obenem s ponudbo je treba predložiti predsedniku komisije v posebnih zavitkih reverž o plačani kavciji in potrdilo o plačanih davkih za zadnje četrtletje. Ponudnik se mora zavezati, da postavi za izvršitev mostne zgradbe sposobnega stavbnega vodjo (inženjerja).
Kavcija v višini 5 % (za nedržavljane 10 %) ponujene vsote se mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje na dan dražbe do desetih pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Licitanti morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo družbene pogoje in da brezpogojno pristajajo nanje.
Gradbena direkcija si pridržuje pravico, oddati zgradbo brez ozira na višino ponujene vsote.
Načrti, proračun in pogoji so reflektantom vsak dan ob uradnih urah na vpogled, odnosno se jim po povračilu nabavnih stroškov izroče pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1,
III.	nadstropje, soba št. 18.
588 2-2	Oklic.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Predgrađu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je j prešla po sklepu okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3. aprila 1923. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo zadrugi svoje terjatve.
V Predgrađu, dne 20. aprila 1923.
Likvidacijski odbor.
Razglas.
Upravni svet Slavenske banke, d. d. v Zagrebu, javlja, da se bo na podstavi sklepa V. rednega občnega zbora z dne 28. aprila t. 1. izplačevala na kupon št. 5 bančnih delnic izza dne 15. m a j a t. 1. 9%na dividenda,
t. j. D i n 9-— za delnico.
Izplačila se bodo izvrševala pri blagajnah centrale v Zagrebu, pri vseh njenih podružnicah kakor tudi pri Jugoslavenski Industrijski Banki, d. d. v Splitu.
V zmislu svoječasnega sklepa ob združitvi Jugoslovanske Union-banke s Slavensko banko, d. d., se bodo vnovčevali kuponi še nezamenjanih delnic Jugoslovanske Union-banke njih delničarjem po ključu: za dve delnici Jugoslovanske Union-banke tri delnice Slavenske banke, d. d., t. j. za en kupon delnic Jugoslovanske Union-banke se bo izplačevala dividenda Din 13-50.
Upravni svet Slavenske banke, d. d.
Poziv na ustanoviti občni zbor
Križevske industrijske delniške družbe
v Ljubljani,
ki bo dne 12. maja 1 923. ob sedemnajstih v prostorih Slovenske banke v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje št. 1, z nastopnim d n e v n i m r e d o m :
1.	) Volitev predsednika zboru.
2.	) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbenih pravil, kakor so oblastveno odobrena.
3.	) Volitev 3 do 9 članov upravnega sveta.
4.	) Volitev 2 računskih preglednikov in 2 namestnikov.
V Ljubljani, dne 3. maja 1923.
Slovenska banka kot koncesionarku.
Vabilo na redni občni zbor
Prcduktivne zadruge ljubljanskih mizarjev,
£*• Z« Z O» Z.j
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 2. maja 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: j inž. Hanuš s. r.
Št. 1007.
Razpis.
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dne 23. marca 1923., št. 3296, se razpisuje nadučiteljska služba na osemrazredni osnovni šoli v Radečah. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 2 7. maja 192 3. po predpisani službeni poti.
Okrajni šolski svet v Krškem, dne 29. aprila 1923.
Predsednik: P. Svetec s. r.
Bazne objave.
0 3~~2	Naznanilo.
Posojilnica v Celju, r. z. z n. z. — Vorscbuss-3rein in Cilli, r. G. m. u. H. — se je preosnovala
«Celjsko posojilnico, d. d. v Celju». Po sklepu jčnega zbora z dne 3. marca 1923. je prešla zaradi ga Posojilnica v Celju, r. z. z n. z. -— Vorschuss-irein in Cilli, r. G. m. u. H. — v likvidacijo.
Upniki se vabijo, naj se zglase pri zadrugi.
V Celju, dne 18. aprila 1923. v
Nacelmstvo.
ki bo v nedeljo dne 13. maja 1 923. ob devetih v zadružni delavnici na Viču-Glincah.
Dnevni red:
1.	) Čitanje zapisnika o zadnjem obenem zboru.
2.	) Poročilo o računih in predložitev bilance za leto 1922.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Razdelitev čistega dobička.
5.	) Nagrade načelništvu in nadzorništvu.
6.	) Volitev načelništva in nadzorništva.
7.	) Predlogi in nasveti.
Načelništvo in nadzorništvo.
649 Vabilo na prvi redni občni zbor,
ki ga bo imela
„Svetla“?
d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani,
dne 1. junija 1 9 23. ob 16. uri v družbenih prostorih v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 5. z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Sklepanje o letnem poročilu upravnega sveta.
2.	) Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi ab-solutorija upravnemu svetu po prečkanju revizijskega poročila.
3.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Volitev 3 do 5 članov nadzorstvenega sveta.
5.	) Slučajnosti.
V L j u b 1 j a n i. dne 20. aprila 1923.
Upravni svet.
Opomba: Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri Zadružni gospodarski banki, d. d. v Ljubljani, tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.