st. m. V Gorici, 4. decembra 1885. „So4a" izliajn «.v;ik potok >» velj* 'pft podfi $iri!p*'niAiiii ::i v0«riil >s:v *I«>t»i po&Hjami : Vs.* I.f- . • :' ;.ju l'i, ••/.ii.iiiiSii. • < ... tmii tS'tWCatt'' ¦"» |il:»«tl:.- .--. n.!i:iii:i • tut vr«to: * kr. tV — j.sl. : | !.- Teeaj XV. Posamozno Stevilke se dobivajo po 8 kr. v toiiakariiirah v gosposki ulici l>!i-H ..ni!i kin»««. nft atarem trgn i« • numfci nlici tur t Trstu, via Ca- i'¦•-•; : naj v.. Iilagovoljno poSiljajo ,|IV:' ;-;iVi: -^ofc" vfinrici Via Mcrcato 12,1., iijii'iriiitsu puopravniitvu „So8o" Via dellti Croce St. 4. II. Ki>Ji«pj?i se lie vra&ajo; flopisi naj so lilit(r«>vo)jnp fcuiilujcjo. — Delalccm in ilriiii'ilii. iiftpji'moSnim se iiarofiuins «iii>.*a. akiiflo ogluao pri opravnifttvu. Premirje. Ko smo pisali zadnjio* o bolgarsko-srbski vojflkj, segalo to naia poroelta do onih vesti, katere so nam pravile. da se je srbska vojske umaknila h bolgar-skega ozemlja ter da je knez i Aleksandra glavni stan 2e ? Caribrodu. Srbi zjedioili 10 res svoje divizijo na srbski zemlji pri Pirotu, Lolgaraka vojska pa jim je sledila za petami. Dne 26. novembra ob eni uri popoludne prestopili so Bolgari, na celu jim knez, srbsko mejo z volikim navduiienjera. Glavna bolgar-ska vojna Ila je skupno proa Pirotu in ae je usta-viia pet kilometrov pred tern mestom; Bolgari bili so tedaj previdnejii nego Srbi, ki so v treh kolonah prodirali proti Sredou, misleLi, da gredo* v glavno bol-garsko mesto na sprehod. Pokazalo se je tudi, da je bila oaa previdnost opraviceca, kajti Srbi prieakovali bo jih pri Pirotu, kjer se je vnel hud boj, ki je tra-jal 24 ur in je zahteval ratiogo zrtev. Boj priCel ge je ze dne 26. popoludne, in seje nadaljeval 27. nov. Srbi ponedH bo viline okolo Pi-rota v polukrogti. glavno bolgarako krdelo marftiralo je naravnost proti Pirotu. Topovi imeli 10 8 pocetka glavno beaedo, naposled priskoelii ho Bolgari z bodali ter to porinili Srbe h njib pozicij. Zjutraj i Jpet aktrpaj j^rafili ter Bolero rfiovi* aapali, To bi bila nova nepoStenost erbeka, in kakor je prvi —' na- I povedanju vojske — sledila kazoa hitro za petami, stalno ne ostane tudi ta nekaznovana; proj ali sloj ' sledila ji bode kazen gotovo, Pri Yidinu so se bolgarske in srbsko fate bo-jevale ie po promirji; ni znano pa, ali ni povolje go-neralu Leljamnu .o pravem 6mm doslo, ali pa se spfoh za to ni brigal. Tsa porom'la od ondot so zolo ne-zanesljiva, nedvojbeno je le to, da se Srbom ni po-sre^ilo irdujave vzeti. 0 pogojih premirja ni fie zanosljivih poroiil, 6a- sniki vedo le toliko naznaniti, da je zahteval knez bolgarski, naj Srbi ostavijo takoj Bolgarijo, da se ni- majo nikako ruiiti mejo bolgarske, da mora Srbija pladati primerno odSkodnino ter pripoznati zjedinjenje I Bolgarije in Vzhodne Eumelije. Tur6ija ustavi so go- ; tovo zaduji to^ki toll pogojev, kajti odposlala je z*e v j Tzhodno Bumelijo komisatja /- i imonom, da bi ure- i dil to doielo po prejsnjem kopitu, ter obljubila je ! Rumelcem popolno amnestijo, ako se udajo, Sklicujo ' m na koe^evo brzojavko, v kftteri je pred srbsko voj- . sko sultaau nazuanil, da je vojsko iz Kumnlijo nazaj Eoklical, tor da pitzaava aultauovo pr.ivico. k Tur^ija i bila vsled tega siljoua, da Bolgarom pomaga; ker pa tega tit storila, no sme se liikako Suditi, ako se bodo sedaj tudi Bolgari branili, dano obljubo izpol-uiti. Ako ni rnogia ali hotola Tutcija svojih dollno* sti spolniti, ne more tudi od Bolgarov zahtevati, naj oni svoje spolnijo. Bolgari ostanojo torej najbrle zjediiijeni, rumeljski bataljoni m se tudi 2e skupno z bojgnrakimi borili proti Srbom, kar tern bolj svedodi, da ue mislijo ve5 na stare razmere med Bolgarijo in Bumelijo. • Tudi Rusi so svoje prvotne zahteve pre-drugacili, sprijaznili so se z miaiijo, da ostanejo Bolgari zjedinjeni, &q se tudi ni na to misliti, da bi se sedaj knez Aleksander odstranil. | ^ llll ¦.............. i Dezelni zbor goriski. j Protokli torek 1. decembra o 5. uri popoludne imel jo de2elni zbor goriski tretjo sejo v lotosnjem ; zasedanji. Predsedoval je de2elni glavar vzviseni go-\ opod Franc grof Coronini, navzoci so bili vsi poslanci i razen dr. Abrama in barona Ritterja, ki sta bila bolna. * Vlado je zastopal dvorni svetovaleo preblagorodni go-: spod Franc baron Kochbach. ! Probral in potrdil se je zapisnik prejSnje seje 1 v slovenskem in italijanskem jeziku. DoJelni glavar naznani razne petieije in prosaje, ki so doile, ter jih I odda vefiinom peticijskemu, nekaj tudi legalnemu od-seku. Ha to da besedo poslancu dr. Qregor6i5u, ki se je bil oglasil za neko interpelaoijo do visoke e. k. vlade. Goapod poslaneo prebere interpelacijo, ka-tero smo priob6ili polaoobseiao na dmgem meatu. Dezelni glavar izro6i interpelacijo vladnemu zas'op-niku, ki objavi v italijanskem in slovenskem jeziku, da jo predloii visoki o. k. vladi in da si pridrizi pra-vico, odgovoriti na njo, ko dobi potrebno porofiilo. DeSelni glavar naznani, da je dolocil vojni minister v porazumljenji z drugimi obbtatmi, naj bi se vriili prihodnje leto vojaski nabori v krajih, kjer so nastanjena okrajna glavarstva, za vse sodnijske okraje, spadajo5e pod into okrajuo glavarstvo, a dezelni odbor da se je team ustavil in da je sklenii petieijo do visokega c. k. ministerstva, naj bi se tudi prihodnje leto vojaski naboii vrsili tarn, kjer imajo sodnijski uradi svoje sedeie. Za to petieijo predlaga deielni odbor nujnost, ki se sprejme, in na to prebere od-bornik g. Ivan Gasser petieijo, ki se enoglasno sprejme. *&& to preide zbor k dnevnemu redu in reiuje stvari po naslednji vrsti. 1. "Volijo se dr. A. Gregory 5i6, dr. Al. Rojic, dr. Venuti in dr. Terzegnassi kot verifikatorji, da bodo potrjevali sejne zapisnike po steaograficnih zapiskih. kadar bo treba. 2. Sprejme se nacrt postave, po kateri se loci davena obSina Koblaglava od upravne ob5ine Stanjelske. Odobri se nacrt postave, ki dolocuje, kako naj se razdelijo ob-cinaka zemlji§5a Nosenska v ^upaniji Koibanski. 3. Dovoli se razdelitov obiinakih zemlji§6 Brdo in Be-lorec r ob^ini Smarijski, 0 wh m mte&k p*x*' (5ati bi bil moral dr. Abram; a ker jo bil zadrSan. namostoval ga je dr. vitez Tonkli, ki je poro<5al tudi o naslednji tofiki, 4. Sprejmojo se nafirti postav, b katerimi so jo dovolila .azdelitov zomlji*6 v Planini, v Dolenjih in v Gorenjih Novakih pri Oerknera, ka-tero postave bile so uio lani sprojeto, pa ue potrjeno, ker so se nahajalo v njih nokatere pomaajkljivoati. 5. Ivan Gasser porota o stavbenem redu za mesto Gorioo z davkarskimi obdinami Grafenberg, Pristava in Rosenthal, ki so sprejme z onimi promembarai, katere jo k lanskemu naSrtu naevotovala visoka e. k. viada. 0, Pri posvotovunji o cestnem polioijskom redu opomni poslaneo dr, venuti, da v § 7. italijan-sko bosodo so jo vrinil tiskarsk pogroSek: formato mesto formato. Odborov predlog, o katerora je porodal gosp. Iv. Gasser, sprejel so je brez ugovora enoglasno. SlodnjitS prido na vrsto predlog deiolnoga od-bora, kateremu jo bil poroeovaloo vitez dr. Pajor, naj bi se izbrisal monnignom And, Pavleti6u, vodii v za- ~ " ' '-----gUL 58% kr., i odkar je bil ferodE deielnemu vodu gluhonemov v Gorloi, dolg 2087 | ki mu jo vpiuan pri doJ5olui rafiuuatiji, odkar jo bil gospod vodja piovzol poroStvo, da ferodE deielnemu odboru nekdanjo mizarnico v zavodu, katero je do- Lelni odbor odpravil, v takem stanu in v tali vrod-nosti, kakerltto je imela takrat, ko jo jo eprojol. Ko je mizarnico izro5ii deielnemu odboru, izmfiunili so mu, da je za 2087 gld. 53f/e kr. (z obrestmi vrod) manj vredna od prej. Mons. Pavleti5 pa trdi, da jo podpisal ono pogodbo le prisiljen, da ga je mizar aleparil in da jo io mnogo dal iz svojega Cepa za deiolno gluhonemnioo. Dr. Tenuti predlaga, naj se izroei zadeva legalnemu odseku. Ta nasvet se sprejme brez razgovora z veliko veeino. Predno se seja sklene, naznani dezelni glavar, da je stavil dr. A. Gregoriid naslednji predlog: Dezelni zbor naj sklene in odpoilje visoki o. k. vladi petieijo, v kateri naj prosi, da bi visoka c. k. vlada blagovolila predloftti dr^avnemu zboru: 1. nadrt postave, po kateri bi se domovinska postava z dne 3. decembra 1863 (drL. zak. it, 105) tako premenila, da bi se dobila doinovna pravioa v katerem kraji ne sa-mo po dosedanjih potek (§. 5), ampak tudi po deset-letnem mirnem bivanji v njem; 2. naftrt postave, po kateri bi se aredila skrb za uboge in onemogle ne le na podlagi domovne pravico, marvefi tudi na pod-lagi drugih na6el, ki so v tem oziru vsprejeta v o-mikanih evropskih driavah, posobno na podlagi de-janskega bivalisda onega, ki potrebuje podporo. De-ieini glavar izrede, da deno ta predlog naanevni red prihodnje seje, da ga g. nasvetovaleo utomelji; potem sklene sejo ob 71/, zreder. Prihodnja seja naznani se pismeno in bo najbrze Se lo v sredi prihodnjega tedna. Po javni seji ostali so poslanoi skupaj na poziv g. deielnega glavarja v privatno posvetovanje. Pred sejo in po seji (drugi dan) imel je siovenski klub pogovore, katerih so se udeleiili vsi siovenski poslanci razen dr. Abrama, katerega je bolezen zadr-levala; pa zdi se, da bolesen je bolj nekaka slabost ko prava bolezen in upamo, da kmalu zgine. Bog daj ) Iaterpelacija, katero so stavili dr. A. Gregor6i<$in tovarSi v tretji seji dezelnega zbora goriSkega 1. decembra t. 1. 0 neopravigonih pristojbinah za komisije, katere raguni in tirja c. k. inestuo odredjena in okrajna sod-nija v Gorici, glasi se od beBede do besede tako le: Visoka c. k. vladal Od&odnina, katero dobivajo o. k. uradniki za brano in voznjo na avojih sluzbenih potovanjih in ko-misijah, je dvojna: velika in mala. Velika odSkod-nina za hrano imenuje se navadno dijeta ali tudi p o-polna dijeta, mala odSkodnina za hrano pa s k r a j § a n a d i j e t a ali duroa. Velika odSkodnina za voLnjo je voznina in obsega strode za: konje, voz (popravo), maio, sprego, za vino in cestnino j mala odSkodnina aa voiojo je pa jezdnina, ki ob----------"- J0*fc0ft*te*»]aw;aia«fc^ po oni mori, ki se doloci vsakega pol Icta za poitno [ jezdoino v vBaki dezeli posebe. j Tlradniki se loSijo glede na dohodke ia dijete ˇ II vretnih razredov (Rangelasson). Zneske popol-nih dijet za posamezne vrstne razredo dolocujo | ukaz skupuega minuteratva z due 18. junija 1873 j (dri. zak. it. 115), zneske skrajianih dij ofc pa ukaz ministra notranjih zadev, pravosodja ia financ z | dne 28. aeptembra 1858 (dri. zak. at. 166). Po teh ukazih znaiajo polne dijete na dan za I. vrstni I razred 20 gld., za II. 17 gl. 50 kr., za III. 15 gld.; za IV. 12 gl. 50 kr., za V. 10 gld. 50 kr., za VI. 8 gld., za VII. 6 gld. 50 kr., za VHI. 5 gld., za IX. 4 I gld., ia X. 3 gld. 50 kr., sa XL 3 gld.; — sk raj-lane dijete pa: za V. dijetni razred 7 gl., za I VI. 5 lid. 50 kr., za VII. (po novej&era odloku) 5 I gl.. MfcTO. 3 gld, 50 kr., za IX. 3 gld., za X. in XL 2 gl. 50 kr. . ,. Ministeraki ukazi dolocujojo pogoje, ki ae I morajo izpolniti, da ima nradnik pravico do dijet. I Odlok dvorne kamore s dne 21. maja 1812 (zbirka politicnih portav, it. 38, it. 71) §. XXX dolotajo, da ae sme dijeta zaracuniti Se le tedaj, ako je pot v doticni kraj dolga nad dve ari. To isto doloiujota I odloka drome kamore s dne 3. avgusta 1817 in 25. I marca 1825 ter odlok financnega ministeratva z dae I 13. junija 1871, it 7466. Odloka dvorne kamore z I dne 19. n» vja 1823 (zb. pol. post. sv. 51, St. 66 in z I dne 21. jbruarja 1826, at. 2473) dcvoljevala sta za I alucaj, ko ae komuija in pot konca v pol dnevu, po- I lovico dijete. Ukaz nvniatra notranjih zadev, pravo- I aodja in fiaano s dne 3. decembra 1859 (dri. zak. it. I 221), pa ne pozna vei polovicne dijete, ampak le I eelo, in pravi, da nradnik si sme le tedaj zaracuniti I dijeto, ako ne more opraviti komiaijskega dela in poti I v pol dnevu, ako je ailjen, da koai opolu- I dne znnaj doma. m I Ukaz miniatra notranjih zadev, pravosodja in fi- I nana « dne 3. julija 1854 (dxi. zak. It. 169) doMuje ˇ §. Lt kedaj ame nradnik ra6uniti pol no dij e- [ to, kedaj pa akrajsano. Sodoyaki uradniki I prve atopinje imajo pri komiaijah znnaj kra- I ja, t katorem je aoaiice, in na aluzbenih po- I tehvavojem okraji okrajiane dijete, I na fcluibenih poteh znnaj avojega okraja, kogredona I oeaarjev dvor in ko ae preaeljujejo, pa eelo dijeto. Z I nkafom akupnega miniaterttva z dne 18. junija 1873 I (drt. sak. it. 115) to ae le zoeski popolnih dijet do- I locili ter ae ni me* premenilo na prejinjih doloebah, I kedaj naj velja popolna in kedaj akrajiaoa dijeta; to I je razvidno iz odloka financnega mioistra 27. septem-1 bra 1873, it. 25.975 iz odloka ministra notranjih za- | dev 18. oktobra 1873, it. 4370, miniatra za kmetij- I atvo 24. marca 1879, it. 3054, pravoaodnega ministra I 30. julija 1873, it. 9622. Navedeni odlok pravosod- | nega miniatra ualaga raziocno, naj racunijo aodnijski j uradniki za poti in komisije v svojem okraji skraj- J Sane dijete in akrajsano voznino, namrec samo jezd- j nino z mitnino. I Odlok dvorne kamore z dne 15. aprila 1335 I (zb. pol. post. zv. 63, it. 46) nalaga, naj ae nradi, I kadar stavljajo kakemn uradniku namestnika, poga- 1 jajo s tern, ali bine hotel namestovati za manjio J odikodnino od one, ki nra je postavno dolocena, J da ae zmasjiajo stroiki. Financno miniaterstvo je z 1 odlokom 26. avgusta 1859, it. 5171 objavilo, da o- I menjeni odlok dvorne kamore ni priiel ob veljavo, I ampak da velja ie vedno, in aicer ne samo za sin- j daje namestovanja, temvec* tudi pri drugih aluzbenih J razpoiiljanjih. Yaled tega je minister kmetijstva z J naredbo 24. marca 1879, it. 3054 priporocil, naj se 1 poiiljajo na komisije po mogocnoati nizji nradniki. J Res, da poalednja naredba ne zadeva soduijskih urad- j nikov, a vender je vazna, ker tolmaci pomen odloka I dvorne kamore z dne 15. aprila 1835, ki ima sploi- I no veljavo. j Uradnikom I. do IV. dijetnega (vrstnega) raz- I reda dovoljeno je, da si smejo zaracuniti 4 konje, j vsem drngim uradnikom, kakor tudi avskultantom, I elevom, aspirantom priatojata le dva konja (nkaz I akupnega ministeratva 18. junija 1873, drz. zak. it. I 115); kjer bo pa tudi honoraCijori vozijo z 1 konjem, j zadostuje tudi le en konj (justicni taksni ukaz z I dne 1. nov. 1781 in 13. sept. 1787). Sodnijski I uradniki I. instance smejo zaracuniti kot jezdnino I ali miljnino, naj potujejo radi urada ali straok, samo 1 takratno jezdnino brez postranskihpri-t stojbin, torej brez placila za voz, yino, mazo, spre- I go (ukaz miniatra notr. zad., pravosodja in financ 3. [ julija 1854, driL zak. it. 169). Po istem ukazn sme [ nradnik zaracuniti si mitnino, ne da bi moral j spricati po boleti, da jo je plafcal. I Ako se dvomi o resni5nosti zaracunjene mit- I nice, mora se racun primeriti z obstojeclmi mitnin- I skimi tarifi ali drugimi zanesljtvimi dokazili (odlok I min. notr. zad. 14. apr. 1857, it. 8158). [ Uradnik ima ie le tedaj pravico do postavne J jezdnine, ako gre se svojeg* mesta v kraj, ki je naj- I manj p o 1 m 2 J j e ali 3*8 kilometra oddaljen (ukaz I 3. dec. 1859, drfc zak. it. 221 in 28. junija 1S76, j drL. zak. it. 97). Zadaljave, ki ne presegajo 2 milj [ ali 15 kilometrov, doloiena je jezduina v znesku 1 j gld. 5% kr. a. v. na konja in jnirijameter (ukaz 28. I ^nnija liJ76, dig. zak. & 79). Za tttye oaijane do- J loSdje se jczdnina vsakih sest meaecev r vsaki de- j ieli posebe; zdaj pride jczflnina na Primorakem za i konja in mirijametcr (10 kilometrov) na 2 gl. 28 kr. j Stroski za popravo voz a iznasajo vedno polovico j jezdnine. Dcaar za vino postiljoim se dolocuje ka- | kur jeAdnina; zdaj zaisa na Vriuwrskem o4 kr. ua I konja iu mirijamefeer. Denar z;i mazo znasa za vsa- I kih 15 kilometrov 14 kr. ne glede na itevQo konj; I denar za aprego pa 16 kr. na vsakih 22 kilome- I troT in za vsakega konja, _ I Daljave od sodnijskega urada v razne kraje I in od enega kraja do drugega morajo biti nataacno j acatavljene, po political obliati potrjene, in t uradu I na takem kraji nabite. da jsh lahko vsakdo pogleda j (nkaz 3. jul. 1854, §.31, dri. zak.it. 166). Po odloku dvorne kamore z dne 21. maja 1812, §. XXVII mora uradnik, kadar poklada racun o svojem potovanji, I pridjati uradoo potrjeno daljavo t doticni kraj. I Odlok financnega ministra * dne 10. oktobra I 1856 it. 34.434, izdan v porazamljenji s finau5nim mi- I nistrom, z najviijim ra^ntHkim dvorom, mini&trom no- I tranjih zadev in pravoaodmm miniatrom, razglaia navod I raznim ur.idom, med kateriini so itete tudi okrajne I soduijo, v kate»em je rccono, da po koncanem poto- I vanji mora uradnik poloziti racun (partikulare), v I Legar V. predalu mora svoje pristojbine podrobno I n a i t e t i, posebno pa zaznamovuti, kaka je daljava j v doticni kraj, in po cem se ob istem casu racuni I jczdnina. Naravno je, da tak podroben ra5un ae da I tudi s t r a n k i, zarad katere je uradnik potoval, da | vL, koliko jej je placati. Ko se dela racun, se ne I dela razlo5ek, ali je potoval uradnik vshd sluzbe ali I na proaujo katore stranke (ukaz 3. dec. 1859, dr2. j zak. it. 221). Na mnogih krajth govorijo vladnt odloki o tem, J da je treba stroiko zniievati, kolikor mogo- 1 ce, naj si bo naaproti drzavi ali nasproti zasebnikoni; I zato priporocajo, naj se vriijo komisije Ie tedaj, ko j so v resnici potrebne, naj ae odpoiiljajo na komisije j po mogoeaaati ni^ji uradniki, naj tem ne bo dovolje- | no izostati dalje 6m% nego je treba, naj komisarji j razkalejo v posebni knjigi avoje delovanje, ter je dana j atrankam pravica in mod, da se lahko pritozljo zoper | stroike, ako ae jim zdijo previsoki. Vaa pisma, ki I ae napravijo iz tega namena, proat§ ao koleka in vsa- I ktere pristojbine. I Zalibog da se vladni ukazi pogosto ne izpolnu- j jejo in da obcmatvu ni niti mogoSe prito^iti ae o tem, j ker ne pozna poatavnih dolofieb. Tako n. pr. so sko-ro vsi navedeni ukazi in odloki pri tukajinji c. kr. J mestno odiodjeni Bodniji navadno popolnoma prezirajo. 3 O tem se nikoli niti sliialo ni, da bi se v ome- J njenem tirade predstojniitvo pogajalo s kateriin urad- j nikom, da bi gel na komisijo za manjio placo, j nego mu jo predpis odlocuje, ampak od najviijega | do najnizjega uradaika racunijo ai pri navadaiii ko- j miaijah v svojem okraji z redkimi izjemami p o p o 1- 1 n o d i j e t o, ki jim nikakor ne gre, in aicer ne le [ takrat, ko so celi dan na komisiji, ampak tudi tedaj, J ko irpi pot naprej in nazaj in komiaija komaj pari ur, tako da je doticni nradnik ob 9. zajutra uze j spot v svojem uradu. Tako ae tudi nikoli ni sliialo, | da bi bilo predatojniifcvo iakalo n i 2 j e g a u r a d- j n i k a za komisijo, da bi se stroski zmanjiali, ampak [ predstpjnik earn hodi na komisije in poailja na oje ! za cenitev premakljivega blaga, ko gre za vredaoat | 24 do 50 gld., uradaika VIII. dijetnega raz- | reda. Tako je cenit tak uradnik 3. oktobra t. 1. v J St. Andreft tudi preside v pravdi za 24 gl. 50 kr. Lo | gre uradnik na komisijo^ moral bi imeti vsled naj- J viijega povelja uradno obieko. Tega ukaza se J naie komisije ne drze in z ene strani je akoro po-trebno, da ae gc ne drze, kajti kaj bireklo ljudstvo, j ako bi videlo uradnika z zlatim ovratnikom, kako I cenjuje tudi preaice v pravdi za 24 gl, 50 kr. ? j 26. marca t. I. bil je isti uradnik VIII. dijet- I nega razreda na Trnovem v pravdi radi dolga j 57 gld. 50 kr.; cenil je eno kraro 40 gld.t roz 40 j gld. in vago 20 gld. ter j« zracuml stroikov 19 gL | 24 kr. in aicer sebi je zaracunil dijeto 5 gld., dasi j je sel ie Ie popoludne od doma in je bil zveder uzo J spet doma. Isti uradnik iel je 29. oktobra t. I. v [ S t. A n d r e z, ki je blizu Gorice, na cenitev ter je I zaracunil voz in popolno djeto; 3. oktodra t. 1. iel I je v St. Andrez uze ob 7. uri zajutra ter ai je j zaracunil voz in popolno dijeto. Ob 3. uri bil je kmet j v Gorki pri sodniji, da bi cenitev ustavil, ali uradnik ] je Se bil odSel; kmet se je zjokai, uradnik pa je I utakuil v zep 5 gld., ki mu niso tikali. Isti uradnik j iel je na Blanco, ki apada pod gortiko mestc, na f cenitev premakljivega blaga ter si je zaracunil voz ! in eelo dijeto. Kmet je napravil ugovor ia je dobil I nekaj nazaj, voznino pa ni dobil, ker je uradnik spri- j eal, da je bil na Grciui. J Ugovora ne more nikdo pravilno napraviti, j kajti eksekut ne dobi podrobnega ra&unaJ ampak le nalog, naj plaea. Tudi uradniki ne sestav- j ljajo podrobnega racuna (partikulara) pp zgore nave- { denih ukazih, ampak naitevajo le posamezne vrste | atroikov. Kako racunijo voznino, vedo samo oni | iu vsevednl Bogj zdi se, da devajo v racon pribliiuo | vsoto, kakor ae jim zdi. j Pa kakor da bi jim to ne bilo dovolj, racunijo I fi eelo dvojno dijeto nawesto *#. y Cepovan ae J pride po lahkem v enera duevu naprej in nazaj in se opravi ie, karje treba; ali uradnik VII. dijetnega razreda zaracuni si navadno dvojno popolno dijeto namesto ene skrajiane in dobi samo dijete 13 gld. namesto 5 gld. Naravno je, da potem racuni tudi izvedencu (zemljemercu) dvojno odikodnino namesto ene, 16 gl. namesto 8 gld. Zgodilo se je eelo, da je iel isti uradnik VII. dijetnega razreda v Cepovan recimo v torek, zvecer je priiei do-mov ter je bil doma do cetrtka, v cetrtek zajutra iel je zopet v Cepovan in zveger je bil zopet doma, in zaracunil si je vsakrat dvojno dijeto, torej v d v e h d n e h itiri dijete. Da, ie. vefi, pri ptaydah zarad motjenja poseatva odlocujejo se biezizjemno ex primo decreto, a prvim odlokom v tej zadevi obravnave na lie! kraja ter ae razpisujejo komiaije, ki se pogosto pokazejo kot nepotrebne, ker bi se atranke tudi pred aodnijo pogodile in ker gre pravda za tako male vaote, da jih preaegajo komisijski atroSki. Ve^krat ae tudi v konecnih razsodbah piiznava, da komisije ao bile nepotrebne z ozirom na okoliiciue, ki so ule obstajale, ko ao se komisije razpisale. A naj^ndnejie jo pa to, da isti uradnik VIII. dijetnega razreda, ki dela kmetom ncusmiljeno ra-cune, racuni, kadar gre cenit za c, k. erar, p o p o 1-noma pravilno ter ae poiiljajo njegovi racuni v Trat v potrjeoje, med tem ko ae racuni za privatne osebe potrjujejo in ugotavljajo pri okrajni aodniji. Komiaija v Cepovan atane v vsem vkup od 40 do 60 gld. Iz tega je razvidno, koliko straiansko denara poberejo aodnijsko komisije naiemu ljudatvu, Bea, da je ljudstvo tega vecinom samo krivo, ker je k prav-dam nagnjeno, pa veliko zakrivijo tudi uradniki, ki tirjajo nepostavne pristojbine in priaojujejo prepo-goste komisije, ki ikodojujejo v posameznih slu&ijih vec nego uirne in nevthte. To je tem zaloatnojSe, ker so aodnijski uradniki prav dobio plafiani, neodvisoi in poklicani, da branijo pravico in postavo in kor si po navidezno poatavni poti pridabljajo, kar jim no gre. Ki cuda, <5e potem ljudstvo obupuje nad vsem. Glede ua navedene dolocbo najviajih drzavnih upravniitev in na omenjena resnicua i'akta, ki ae dujo brez konca pomno^iti, drznejo se podpisani praiati visoko e, k. vlado: 1) Ali je visoki c. k. vladi znano, da ae pri c. k. odredjeni mostoi aodniji v Goriei racunijo ia tirjajo neopravieene pristojbine za razne komisije, ki »e ukazujejo v6aaih eelo prepogoito ua proiujo pri* vatnikov ? 2) Ali se hoco viaoka c. k. vlada propricati iz aktov pri c. k. odredjeni mestni aodniji v Goriei o nepravilnostih v ozna6enem oziru? 3) Ali hoce visoka c. k. vlada ukazati, naj se c. k. odredjena mestna soduija v Goriei natandno ravna po ukazih, ki so v veljavi, posebuo glede pot-uin in vozuia uraduikom na komiaijah P in sicer: a) da razpoiilja na komisije kolikor mogo6e nizjo uradnike, da bodo manjai stroski? b) da se pogaja v vsakem aluteji z uradnikom, all bi hotel iti za nizjo placo ? c) da zahteva od uradnikov pravilno se^tavljen podroben racun za potovanja? d) da se jim ne potrjuje popolaa, ampak le akrajiana dijeta? e) du se jim ne dovoljuje za en dan dvojaa, ampak le ena dijeta? t) da se jitn razen jezdnine in mitninc ne dovoljuje ni6 drugega na racun voznine ? g) da se jim ne dovoljuje uikaka dijeta, ako komisija s pofjo vred naprej in nazaj ne trpi 6ez pol dneva? h) da se dajo nabiti daljave raznih krajev od 8odiic& na takem mestu v uradu, da jih bo vsakdo lahko videl? i) da se da eksekutu vselej podroben rafiuu, da mu bo mogoce ugovarjati, ako ae mu racun ne bo zdel pravilen? k) da nosijo uradniki, ko gredo na komisijo, uradno obieko ali znamenje, po katerih se kot taki spoznajo ? 1) da se vai racuni adjustirajo pri c. k. deSelni nadsodniji v Trstu? m) da se redno ne dovoljujejo komisije v prav-dah zarad motjenja poseatva ex primo decreto, ako ni potrebnost uie iz tozbe razvidna? V Goriei, 1. decembra 1885. Dr. A. Gregorcic — Dr. AI. Rojic — And. Kocijan&c — R. Mahorcifi ~ Kova&c — Dr. Nik. Tonkl* — J. Ivaucic — M. Jonko. Cestna postava. Dezelni zbor goriaki sklenil je bil ze v lanskem zasedanji postavo o cestnem policijskem redu, katero je bila tudi 9So6att objavila svojim 6itateljem. Ali visoka vlada nuila je bila nekatere pogreike v nji, zato je ni prediozila Njegovemu VeliSanstvu v po-trjenje. Lstoinji deielni zbor sprejel je v tretji seji 1. decembra ceatno postavo a tistimi premembanii, katere je vlada nasvetovala. Upati je, da postava do* (OaUe v pi Uogi.) Priloga k 49. stev. "Soče". bi zdaj najvisje potrjonje in da pride v veljavo. Badi tega objaYljanio jo zopet v BSo6i,t, da bodo vedeji vozniki o praveni casu, kako ae jim je vesti na cesti, da lie, bodo detail profci postavi. Postava se glasi: Postava od... veljavna za poknesfoo grofijo Goriako in Gradisko, s ktero se izdaje cestui policijski red za javne nedrzavne eeate. S privolitvijo dezqlnega zbora poknezene Moje grofije GoriSke in Gradiske ukazujem tako; I. Dolocbe zoper cestn.e poskodbe. §. It Vsaka nalaSe^li po ^akrivljeni nemarnostipri-zadeta poSkodba ceste in k njej spadajocih stvaii, kakor cestnih robov, stranskih in podpornih zidov, poboclj in drugih zidovin v obrarabo ob cestah in mostih visecega sveta, brambenib kamnov (paracajov), tlaka za peace, ceBtnih jarkov in vabljene, moatov, kaiipotov, znamenj vsake vrsto, krajepisnih tab el, mitni&kih zavur (Srang), mitnic in na njih obeienih predpiaov in tarif, droves v drevoredih na cestah na-sajeoih in dotiLnih podpornih kolcev, itd. zmatra se, za kolikor no spada pod dolocbe obcnega kazensega zakonika, kot prestopek cestui- policije in se kaznujo po §. 19. pricujoce postave. Vrh tega je krivec dol-lan povrniti prizadeto Skodo, ktero dolo6i obdmski r.acolnik, co treba, z vdelezbo zvedencev in pladati od-Skodnino koj, ali pa plaejlo kako drugace zagotoviti, §. 2. Prepovedano je na cestnih in na k njtni spadajo6ih prostorih pasti zivino, nastavljati zapreke in nesnago, vteanjevati in zatapljati ceste, ali zavirati na njih proBt odtok vodo. Vse, kar se potroai v na-men, da se odstranijo navedene nepriliciiosti, in stvari postavijo zopet v poprejsaje stanje, pojde na raeun krivca. §. 3. Kedar se orjejo njive tik ceste, ne sme se na cesti obrac'ati oralo in vanj vprezena zivina. §. 4. Drevesa, coki, oi'ala in druge enake stvari ne smejo se vlaelti po cestah, razuu kedar so to se suegom pokrito. §, 5. Prepovedano je n.iglo voziti po mostih, kteri niso narejeni iz samega zidu. §. 6. Holes ni druga6e zapirati, nego s coklo ali zavornico (ilajfom); zavorniee pa ui nikdar tako trdo pritisniti, da se popolnoma zapro kolesa. Kolesa ne smejo samo takrat zapirati z verigarai ali z lese-ninii zavorji, vtakujenimi mod kolesne kline, kedar je poledica na cesti, §, 7. Kolesoi obroc mora biti pritrjen na platiSca z opiljonimi zeblji» ali z ne molccimi vitrni. II. Dolocbe za varnost ob6ovanja, §. 8. Obdevaoje po cestah ne sme biti nikdar zaviia-no ni po dnevi ni po no6i. Veaka zavira se ima od-straniti na siroSke ouega, ki jo je zakrivil. §. 9. Vozovi, ? latere ni vprezena zivina, ne smejo se puefiati na cestnem tiru. Kdor ne more biti vsled kake neprilike drugafie, ima se priakibeti po-trebno nadzorstvo in po noci svecava. Pri gostilnicah imajo se postaviti vozovi v atran eestnega tira in po noci razsvetiti. Tudi vozovi, kateri so po no6i- na potu, morajo imeti prizgano lud. j §. 10, V vozove se ne sme vprezati vee iivali ' vstric kakor dve, de je doticua cesta manj nego 0 I metrov siroka. | §. 11. Ni dopnSdeno, da en sam vodnik sprem-Ija dva all vefi vozov z vprezeno, liviuoniti ni dopusieno, da se vozita po cesti dva voza. ali da se jib. vozi vec privezaoih drug k drugemu. Za tovorne vozove se pa lahko obegajo rocoi vozovi in taki, ki se poailjajo kot blago, in taio se smesta tudi voziti v zvezi med se-boj dva prazna tovorna voza :'n dva prazna kmetijska voza. Obdinske oblastntje smejo dovoliti za dolodeue vrste vozov nadaljne izjeme, akojih zahtevajo krajne razmere. §. 12. Vklad na vozu ne sme biti nikdar SirSa od 285 metrov razun primerljajev, kedar senalozeue Btvari ne dajo razloziti. V takem slucaji pa mora priskrbeti voznik, da pozvedo proti njemu napotjeni vozovi o pravem dasu, da se jim blila njegov voz. Sedezi ne smejo na nobeaem vozu eegati 6e voz ali 6ez calozeno blago. §. 13. Y seni vprezena zivina mora biti previ-dena s kraguljami ali se zvoncki. §. 14. Praviloma se imajo vozovi, ko se srecajo, na desno uraikati drug drugemu. Kedar kateri voz druzega dotece, mora se sprednji na zahtevo tako ognill, da gre uni lahko na levi strani naprej. §. 15. Voduik ne sme ssapustiti svojega voza, niti spati na njem, dokler so zivali vprozene. Vpre-iene zivali, ki so brez vajeti, mora vedno na strani epremljati voznik. §. 16. V obljudenik krajih je prepovedano po-kati z bicem; to je prepovedano tudi, ko se srefiajo drugi vozovi ali ccede ia tako tudi prizigati ognje, slreljati in pokati z movzaarji, postavijati pleaisca na cestah ali tako blizo njih, da se mimo gredodi konji lahko splaSijo. §. IT. Kupci cestnega grusca naj se tako po-stavljajo, da ne zavirajo svobodnega obcevanja. §. 18. Doti^nim obciuskim nacelnikom je za to akrbeti, da vrede s posebnimi dolocbami, kako se bodo ftmele crede in kako razvezana zivina sprehajati I III. Oskrbovanjeoestne policije in k a z e ii s k e d o 1 o & b e. .§. 19. Presfcopki tega po-licijskega reda, kolikor jih ne obsega obcni kazenski zakonik, kazuujejo se z globo od 1 do 10 goldinarjev, ali, kedar prestoynik nemore plaSati, se zaporom od 6 do 48 ur. Globa se mora koj piacati ali pa zagp-tovitL §. 20. V slu^ajih omenjenih v §§, 6, 7, 9, 10, Hi 12, 13 ui dovoljeno, da se po nafiinu, ki je na-sproteu dotiiSnim dolofibam, dalje potuje, nego do tistega najbli^ega kraja, kderse zamore odprttviti neprilika, §.21. Cestno policijo so dol^ni oskrbovati zu-panijski uacelniki na vseh cestah in potih v dotidni xupanji. §. 22. 0b6iuski na^elnik ima oblast izdavati take posebne cestno-polioijske doloSbo, ki bi se kazaio v katerem kraji sem tor tija potrebne, n, pr. prepove-dati, da se ne sme po kakem v slaboin stanji naUa-jajo6ora se mostu voziti s tovornimi vozovi, koji so vide nalozeni nego z dolo^ono tezo. Ce zadevajo tako dolofibe ueobcinske oeste, more jih izdati obfiinski nafielnik samo v prav nujnihin neodlMljivih Bludajlh; potem pa ima stvar naznaniti tisti gosposki, kteri pristoja varstvo dotidne ceste ali mosta, za nadaljne primorno naredbe. Kazui, ki se za^ugajo prestopnikom teh doloLeb, ne smejo pieaegati po §. 19. uutauovljeuo mere. Pritoibe proti tern doloobam ne ustavljajo iz-vrfiitve. §. 23. Prestopniki dolo^ob tega policijskega reda in cestno-policijskih dolo6eb, ki jih izdaje obdinski naLelnik (§. 22), imajo se ovajati ali oziroma izroCo-vati najbli^emu ^upanstu za kazensko ravnavo. Kedar obfiinski na6elnik v glavnih stvareh pozv6 prestopek in poglavitnc okoliScme — naj se je godil prestopek tudi v kaki drugi obSini — razglasi in izvrii sodbo, in 6e se zahteva, potrdi to pismeuo stranki. Pritozbo proti sod bam obiinskega glavarja razaojujo okrajua politiika gosposka.. §. 24. Nadzoistvo in varstvo cest (§. 1.) in ob-fievanja po njih (§. 8.) sta izrocena poaobuo orgauom cestno upravo, oniin krajne in poljske polifiije in c. k. zandarmoriji. Kogar ti organi uetavijo zastran ka-cega prestopka cestno policijo, ta se mora nepogojno vdati njihovim povoljom. bluzabnisko orgaue cestno uprave in krajne policijo ima politiska gosposka za njihovo alugbovauje v prisego vzeti. — Oui morajo nositi kako znameuje in so, kedar opravljajo svojo slu^bo, enakovrstni organom postavljonim za javno varnost v zmislu dr^avne pobtave od 17. junija 1872 Stv. 84. §. 25. Globe atekajo se v zalog za uboge tisto zupanijo, v kateri se je naredila sodba. K o n 6 n e d o l o 6 b e. §. 20. Zgorej navodene doloSbe veljajo za obcinsko ceste le, za kolikor so potrebne z ozirom na nacelo, da se imajo obdinske poti tako narejati in vzdrzevati, da bodo za vozove, kakor so v obcini navadui, prikladne. Po tern takem imajo obcmski zastopi oblast, dolocati z ozirom na krajne razmere za vse ali za nektere obdinske ceste, nahajajode se v doticnik 2upanijab, ge druge izjeme od pricujocoga reda, da le v to poprej privoli dezel-ni odbor. §. 27. Dolodbo tega cestno-policijskega reda veljajo tudi zastran obcevanja na drzavnih ceatah, da se le s tern ne nalaga nobena doMnost dr^avnemu cestnemu erarju in za kolikor ne obstoje, ali se poz-neje ne izdajo razlidne dolodbo za varstvo drzavnih cest in za obgevanje na njih. Dopisi. V GoriCi, 27. now — (Resna beseda o u6it-eljskih plafiah na delelnih kmctijskih Solah.) IJditeljske: place na deielnih kmetijskih iolah bile so urejcue, ako se ne raotim, leta 1861 iu sicer tako kri-vo, da gotovo na nobenem drugem zavcdu v Av-striji ne tako. Na vsakem oddelku dclujeti dve uCitcljakl mocs, od katerih oskrbuje ena ob enom vod*teljska opravila v zavodu. Prvi ucitelj voditelj ima koj prvo placo 11200 gld., voditeljako doklado 300 gbl iu stanovahje v naravi, ki je najmanj 300 gld. vredno; tedaj zfiaia prva placa ufiitelja voditelja 1800 gld. Plaea druzega udtelja je 700 gld. in 100 gld. za stanovanje, skupej 800 gld. Tedaj je v e 1 i k a n a k i r a z 1 o c e k raed placama, nift raanj kot 1000 gld. To bo goiovo vsakemu nametuemu cloveku oe-razumljivo, ali veoder je res. Oba ncitelja imata enake itudije iu dol^nosti, a v pkfii tak razlo5ek. PraSam vsakega razumnega moiSa, kjc je diiiulaues inogofte do-biti v Gorici slaoovauje za 100 gld. ? in ako se dobi, to gotovo ni spodobno za kiuetijsk«ga ucHtalja. Za stauovanje mora dati najmanj 200 gld., tedaj iria pre-ostaje za vse druge potrebe 600 gld., katere lahko porabi tudi pri s u h i p o 1 e u t i. Kmetijski udit^lj rabi samo za obleko na lew wjjttwj m 01*1 Jw p mm 0bm* &w mam 40 gld. Sploh on mora za obleko gotovo Se enkrat toliko dati ko kak drug uradnik. Zdaj prosim vsakega, kako, virselje more uCitelj imeti do Sole, ako vidi, da mu za v s o h r a n o u a d a n komej 70 kr. preostaja ! Na vsakem drugem zavodu v Avstriji ima vodja prav tako plaS.0, kakor drugi ufiitelji, razen da ima §e s 1 u i b e n o d o k la d o. Ker je zdaj .voditejjevo mesto na kmetijski Soii slovenskem oddelku izprai-njeuo, usojam si, veleslavni dcielhi zbor opoz oriti, naj to veliko krivico od-pravi in sicer tako, da bota imela oha ufiitelja enako placo v primernem znesku. ki naj se dolodi; uCitelj voditelj naj ima §e 300 gld. sluLbeue doklade. Nadalje naj drugemu uCitelju doludt najmanj 150 gld. za stanovanje, U sicer tako dolgo dokler ne dobi stanovanja v zavodu. ______ Iz Sedla V KotU, 25. nov. — U dvakratlpri-nesla si, draga „Soca«, v zadnjih Casih dopis iz ua-Sih krajey; zato sem Bi mislil: kaj, ako bi poskusil se v tretje ? Vsakdo se rad pohvali s tetn, kar ima dobrega, in mu dobro de, ko ga drugi hvalijo; zato mm radi brali pohvalne spise iz Breginja, kamor ho-dimo na poSto. Rad bi pa so dodal, da Breginj ni mala vns, knjti Stejo okolo 150 ogojev; zato ga nasi dolinarji imenujejo veliki Breginj. Prebivalci te vaBi imajo precejfino in caBtno zgo-dovino. Lota 1212 .oidira! je neki Gofredus iz Breginja v Vifienci (Vicenza), kakor pise slavni piBatelj, bogati in uplivni Toraaso de Cercbiari (Tombs' Oer-kjari) iz Cedada, ki izrccno pripoveduje, da Breginj je vas, nekaj milj nad Gedadom. Ureginjci bill bo od nekdaj pobo2ni Ijudje; to upricujejo Btirl cerkve, katerih tri Se stoje, una pa je v sumi razdrta. Nekateri trdljo, da razdrta cerkcv je poganski tempelj iz Ca-rov, ko ni bi'a se priSla luC pravo vere v te kraje ; ali to Be ne zdi verjetno in najbrze je nastala ta go-vorica le radi tega, ker so podrtine v gozdu in popolnoma zapuSCeue; pa pomisliti je treba, da nekdaj so kristijani tudi v hoatih in na hribih cerkve zldali; morda pa tudi, da je bila prej cerkev na golem in da je Se le potem fiuma okolo zrasla, ko bo cerkev za-pUBtili. Gotovo je, da tri cerkve prifiajo o pobo2nosti Breginjcev in da v Breginji so imeli od nekdaj ljudi, ki so znali brati, ki so ucili rimBko petje in bo po-magali pri cerkvenih obrcdih. Iz tega uzroka bo pri-haj&li mnogi duhovoiki iz te obClne iu tudi raujka mati viteza Tonklija imela je strijca duhovqika, po spoda Gasperuta, ki je zapustil nekaj pose- .. .It. Andrezi. Breginjci so spadali pod benefiko ljuv > ado in Ijudje se zdaj pripovedujejo, kako so njih start hodili v Benetke v sodnijskih zadevah, kadar je slo komu za veliko kazeu. Ijudska govorica in pisma spricujejo, da v Benetkah so imeli vedno dva tolinato, kadar so Slovence izpraSevali; eden je prestavljal pra-ganja in odgovore od besede do besede, drugi je pa potrdil, da je prvi prav prestavil. V sodoijskih za-pisnikih je vse to zapisano. Slovenski jezik so takrat v Benetkah imenovali glingua ignota" „ali schiavo-uesca". V hiSi viteza Tonklija nahajal se je zemlje-vid, na katerem so bile vse meje beneSke ljudovlade na kopnem in na morji, kar znaLi, da je bila ta dru-ilm od nekdaj med prvimi v vasi. Prejsnji duhovni so ucili bolj uekako po italijansko in so delalij otro-kom kri2 od enega ramena do drugega; Se le pozneje so zaceli ua§i duhovni uciti tri kri2e. Farna cerkev bv. Nikolaja ima obilno relikvij ali svetih ostankov svetnikov, kar sprieuje, da je cerkev stara in da je bila v zvezi z visokimi cerkvenimi dOBtajanstveniki, ki so ji pripoinogli do takih zakladov. Ljudstvo je radodarno; v tern se je odlikovala od nekdaj uLe zgorn imenovana hiSa, v katerej je bilo vfiasih po 15 ubogih okolo ognjiSca in vsi so imeli dovolj, hiSni in ubogi. Pravdali so se pa Kotarji od nekdaj radvzato so zabtevali, naj postaneta KovaCeva gospoda odvetni-ka, kar se je tudi zgodilo. Toliko za daues; drugi krat Se kaj. _______ Na dnu noriskega jezera, l. dee. — Go- vori se in pi§e, da je stale nakdaj od Koborida do Mosta pri sv. Luciji jezero. Kedor hofie o torn yeo vedeti, naj bere strokovnjasko knjigo ttZgodovba Tolminskega* g. prof. Rutarja. Morda je bilo blizu tega jezera staco mesto. Noreja. Ce je to res, je tudi n^slov tega dopisa rosnicen, samo prosim uljudnega bralca, kedar vidi ta imena: noriSko jezero, JSToreja, naj ne misli na kake norce in kako norenje, ker to bi bilo razz&ijivo za tolmiusko dolino, polno pametnih ljudi, ia tudi za dopisoika, ki zeli le resnici in pra-vici v cast pero rabiti. V torn jezeru bilo jo gotovo polno vsakovrstnih rib, tako je tudi sedaj vsakovrstnih ljudi na suhem dnu, iu ako jo kak fiorec vinos, bi ne bilo nifi po-sobnoga. Vsaj uceui in pobozui mozje nss uc6, da vecin* ljudi nori. Da je tudi tat vmes, nam je po-vedala zadnja nSoca", v kateri posestnik iz Reno Bvari pred nekim Andrejem Kendo iz ToUL To je sramota zsa Tolcane, ker se tat imenuje njih doma- ˇek bo vxedaosti kaznovafi. Ko bo zvedeli, da lea imenovani na toot tukajaajega krcmarja, postavfli so ,koi€ons okolo dvorBca, hitr© poklioaH zaadana iz Tolmina in kroala ga je imel ta vklenenega. Skoda x* tekega mo&ega fenta, potrjenega vojaka. Kako Iehko bi as bil preiiveJ s poSieaim delom; lehko m bi oatal posten fiaaacni straiar pti dobrem kruhu. To jo to&a uganjka, da rajfi hodi po smramotaih, neTarnih poteb tihotapstva laden in ˇ vseh vremea-skih nezgodah, kakor da bi hodil po ˇami poti po-Stenosti, kjer. bi mn ne manjkalo nicesar ni za duso ni sa delo! Eedor ga pczna, mora reci: ta clovek ni tat v pravem pomenn besede, jo le svojeglavne*, ki noce, kar drogi aahtevajo. Ze ocetu je rekol kot mali linek, ko jo bii tepen zavoljo nepoStenoati:9ho tepito me; kakerien com Ml, tak bom tndi". Tako jo povedal praT hladno tudi ljudem, ki so ga v»de-ˇali in avariii, kakor tudi landarju, ko ga je bil 28 t m. avo&er uklenil. Pregovor pravi: Kakor se mlado dreveae nagno, tako bo raalo itaro drevo. Ko krivo drevo adebeli, ne pomaga veo vravnavanje. Vender pri ffloveku ni obopati do sadnjega zdihljeja, Naj bi ta olovok le dobro pomislil na lepe nauke, katore je v aroji mladosti stiSal doma ali ˇ cerkvi, moral bi ao vender svojej trmi odpovedati ter biti ˇ pomoc in veselje aebi in drugim. -a-a-a. Il Memikega Ruta na Tolminskeni, 30. oov. — Redko kedaj dojde iz tega kraja dopis v en ali dragi casnik, in to zato, ker se tukaj ne godi kaj posebnega in za ljudi zanimivega. Popisuje se ua-vadao v dopisih vse: iz enega kraja ae poroca o sla-bem vremenu, povodnji, tofii in druzih nezgodah, zopet o4 druge atrani naznanja se pozar itd. No I tudi Mil vas, da Se jaz s polarom zacoem, zadela je 19. novembra nesreea po egaji. Ob 11. uri prcdpoludne zaaUii ae plat zvona, in krik ,ogenja, »gori% gorela jo Stala posestnika Jakopa Kosa, deset korakov od farovza. Cela vas bila je v nevaruosti, da se v pepel spremeni, kajti hise so vae na kupu in razen farovza in druzih sedmib htt, ki so krite z opeko, so vse droge slamnate. Toda Bogn bodi hvala, da je ome-njeni dan nekoliko deievalo in dajebilo mirno. Ako bi ao bin godila ta nesreea dva dni prej, ko je ^si-lovito burja rozsajala, bili bi vsi revezi. Zahvaliti se je domacim {judem, ki so koj sknpaj pritekli in ju« naiko aodelovali; posebno pobvaluo se je obnasal fojak Janez Begus, tako da srao v petib truda-poloih urah ogenj omejili, in da razen Stale ni nobe-aa draga biia zgorela. Pri tej nesrefii se je tudi spozoala velika ne-niarnost naSega fapaostva zavoljo vode; blizu tiste Stale imamo vodo napeljano za ljudi in za zivino, in kar tik korita nabaja se tudi prostor, ki je sposoben za vodnjak (Sterno), toda nasi kmeti se obotavljajo ie leta in leta, da bi ta vodnjak naredili. Zdaj po nasreii so se jim vender oft nekoliko odprle da so sprevideli potrebo, da se napravi Sterna. Naj bi vender enkrat slavno ^upanstvo na Orahoveia odloSno zaukazalo, da se to prepotrebno delo izvrSi. Skoda pogorele Stale cenjena je na 1000 gld.; zgoreio je gospodarju razen obilne pice tndi vse orodje, vazovi, braoa, orala in druge reel Neare5a je tim vecja, ker gospodar ni bil zavarovan. Vedno se ljudem prigj-varja, naj brame, hiSe itd. zavarjajo, a vse zastouj; ko pa nesreea pride, potem vse tarna: zakaj se ni-sem 8zagvisal" ? Torej kmetjet dajte ^Slaviji* tiste male krajcarje in zavarnjte svoja poslopja. Ogenj povzrocili so otroci, ki so se na §tali igrali in slamo z zveplenkami (takaj jim pravijo fa-jerce) ufgali. Starisi, pazite na otroke, skrivajce na varne prostore 2vep!enke; 2alibog, da ie pogostokrat po otrocih ogenj nastane. Nekoliko dni po ognji tirjala je pa smrt svojo irtet; umrl je namreC dne 28. novembra daled znani malar g. Jo2ef Ventarin, Goricm, po 8 teuen-ski bolezni za jetiko, star 63 let; inakl je v Nem-Skem Rutu farno cerkev, in koj po dokoncanem delu lotila 3e ga je huda bolezen, ktera ga je, previdonega s svetimi sakramenti za umirajoSe, spraviia v daljno vecnost. Delal je pokojni w§ior Pepic* navadno pri cerkvab in dahovnikih; moi je bil dober kristjan, galjiv, zgovoren in zelo kratkocasen, v svoji stroki mojster in ponosen na ime „pittore*; — 9bisugua ve scaela" je vedno trdil in je nekako sovrazil tako imenovane „samouke". Vsein dnbovnitn gospodom, ki so rajneega poznalj, naj bo v blag spomin in v mo-litev priporofien „Sior Pepic," ki prffttknje vstajenja pri sv. Lambertu. Se nekaj. 6udno se mi zdi, da na§i po§tarji ne vsd6, kje je NemSki Rat. Pismo na me v Bolci od-dano se slovenskim napisom (A. K. v Nemskem Rata pri Toraina) romalo je v Trat. Kaj ko bi bilo napi-sano wDentscbrntB Bog ve, ie ne bi bilo SIo tje kam „nach Norden* v nem§ki rajh. Ko so pa v Trstu z rudeiiim svin(nikom Tomin podLrtali in zapisali „Re-tour-ToImeiD", je pismo doSlo na mesto. Tukaj se vpraSa: je li ncmarnost, aii pouiota pri doticnem po-stnem uradu, ki je pismo v Trst odposlal, ali pa da res ne ve, da je Nemski Rat blizu Tolmina ? Veiike pomote se na post ah godijo. (Drago nam b*9 ako nan veftrat kaj spuroCiti. Ur.) Kravajija. Y KobOridU, I. dac. — (V o b r a m b o.) V ue- kem trzaSkcm listu pisal je nekdo pred raesecem jako nedostojno o koboridskih eerkveoib pevcih. Na to se ni dalo odgovoriti, kajti Siovekn odgovarjati, kateri psuje po§teno rokodelstvo, priden dehvec nima casa.— Oni dan se ? ,SoLi* nekdo oglasi iu trdi, da tukaj-§aji pevci v krerai praT fri&m prepevajo, v cerkvi pa da jib je po malem slisati. Ba. so tnkajsoji pevci s takim ravnanjem moCno ino pravifino razzaljeai, ni eadno. Kdor one dopise here, sodi, da Koboridski pevci so zarea pivci, kakor jib dopisnik v iriaSkera listu tndi imeauje. Orgamsta daje grd neopravicen pridevek. Kdo vidi tukajsuje^a organista kedaj, ino fie kdaj, kolikokrat v gosrilnF? ino pevci: ali niao ceii tedea pri svojera delu ? da se morda kako nedeijo snidejo —ivcrjamem. Kaj zahteva BSo5in" dopisnik od tufcajSnjih pev-cev? Pri prvi maSi, pravi, v&tsih ea sam potisksi; lepa beseda. Ako en sam potiska, ne potisne veliko, pa tudi treba ni; zadosti, da kako 2uano pesem za-Cue ino ua to poje vse Ijadstvo; v Koboridu poje vsa cerkev. TukajSnji pevci — govorim o cerkvenih — po-jejo brezplacno. Malcnkost, ki se jim da kmwc ieta, se ne more imenovati piafo. Porece kdo: tudi drugi so pripravljeni peti brezplafino. Res, na prvi pozivbi se oglasilo vec 18 20 Ictaih mladenicev; tt bi se petja ucili, ino ko bi se nekoliko izuriii, kaj potem? sli bi v vojaStvo, k ieleznici ali drugam; naSi pevci pa so gospodarji ino rokodelci, ki stalno v Koboridu prebivajo. Pa njih petje ? Mnogo ptujeev sem slisal, ki so ga hvalili. Dopisniku ne dopade, tudi meni ne dopade vselej; vender kdor hoCe zboIjSitti tukajSnje petje, mora zuceti v Koboridu, ne v Gortci. Ako se pevci po dasnikih grdijo, se petje ne zbolj§», ampak raz-por bo rase!. 9Rane je treba odkriti," nSi dopisnik j resnifino, vender varuje naj se tega posla roka, ako ni spretnn, previdna ino vajena, drugaCe se rana razSiri ino po-veia. Ranocelnik naj ima priptavljeoa vezila ino zdra-vila, drugace bo pri odkiivanji ran bolniku trpljenje \ik5al ino ne bo nic* koristil. Dopisnik, katerega Wago sree poznam — menim namreL, da se o njegovi oscbi ne motim — ni porai^lil ialostnih nasledkov dopisa. Ti so prav zalostni; mot-cim o njih, samo eno omentm : Ranocelnik predragi! ljudje tukaj nedol^nega sinnuit'ijo, zalijo ino kolnejo. Kaj k temu murala? kako bereS? Jek§e. nPodpisana sprifiujeta, da tukajSoji cerkveni pevci so spoStovanja vrednt, nravni molje — glede njih pevske vednosti ino pridnosti je vsakeinu prosto nazuaniti kljufiarstvu svoje nasvete ino nrito^be." V Koboridu, 1. decembra 1885. Medved, zupan. A. Jek^e, dekan. Politidni pregled. Politi§ka delavnost takraj Iiitave ticl sedaj v dezelnih zborih in njihovih odsekib. Ce tudi ni vlada do sedaj nobenemu zboru predlozila po-sebnib postavnib nafirtoT, vender nekaterira zbo-rom ostaja v obravnaro in zvriitev doma6ih za-de? v izobilje, 6e hofiejo i njimi biti gotovi do bozignib praznikov. Le galiskemu zboru hoce viada podaljSati zasedanje do 20. jannarja, ker so se Poljaki redoma prito2evali, da ? prekratkrh zbo-rovib sesijab ne morejo spraviti v red Ietnih domaCih zadev. Predated bi zasli in tudi odme-njeni prostor bi nam ne dopuSeal, ko bi lioteli tu navesti posamezne tofike, ki pridejo na vrsto v razuib zborih. Ker imamo obslrnejse porodilo o sejah do-madega zbora goriskega na drugem mestu, naj omenimo iz obravnav druzih zboro? naj imenit-nejse stvari. V Kranjskem zborn je napo%-edal posl. Klun samostojni predlog o premembi de2. volilnega reda. T stajerskem zboru je ntemelje-val slov. poslanep Jennan predlog, naj se izda dezelna postava, po katerej se bode zahtevalo pri sklepanji ienitve dovoljenje politifinega o-blastva. Posl. g. Einspieler je t dei. zboru ko-ro§kem predlo2il mnogo peticij slovenskih ob5in, da bi se jim dezelni zakonik in izkaz o deM-nozborskib sklepih posiljal tudi v slovenskew jezikn. V ce§kem zboru prouzrofii pa zopet mnogo besedicenja u2e lansko leto stavljeni, ne le obravnovani predlog grofa Ciam-a, po katerem bi moral biti na vsakej sreduji Soli drugi de-zelni jezik obligaten predmet. Temu predlogn bodo se Nemei na vse kriplje protivili, kei Nem-cu mora uze po naravi samo se zuaujem nem-toe^a jezika biti pot odprtav vse dezelekuxade. - Na Ogerskem so obhajali ta teden neko iz-redno, pa prisiljeno slovesnost; deset let je nam-re6 preteklo, od kar je Tisza ministerski pred-sednik. Dostojanstveniki madjarski vseh vrst zbiraii so se in tfestitali svojemu pokroviteiju, nagla§ali njegovo delavnost in mod; javaljne bili so o tej priliki enakth raisli drugi pod ogersko krono bivajodi narodt, pa tudi od Tisze neza-visni Madjari, Kakor je bilo pri sedan jih razmerah pri6a-kovati, sprejel je dez. zbor hrva§ki predlo^eni naert o preosnovr aprave ; nifci fazTogi srednje niti ugovori pravne stranke niso zamogli oma-jati vladi posMne stranke, katera je z odloeuo vecino ovrgla vse stavljene preraembe. V nem§kem dri. zboru so hoteli Poljaki Bismarka interpelovati zarad izganjanja Poljakov, a Bisaiark jim je pre6ital pred interpelacijo ce-sarsko pismo, v katerem cesar zatrjuje, da je one ukaze proti Poljakom izdal kotpruski kralj in ne kot nem§ki cesar, zato dr^. zboru zasto-pajodemti nemSke delele odreka pravico staviti enako interpelacijo. V angleiki parlament je do zdaj voljenih 176 liberalcev, 158 konservativcev in kakih 30 Ircev; po dosedanjem izidu soditi ne zadobi no-bena glavna stranka znatne ve&ne. Na Spanjskem je kraljtca vdova, Kristina, ki je avstrijska princesinja, prevzela vladarstvo in u2e prisegla na ustavo. Staro ministerstvo je odstopilo in novo je sestavil liberalni Sagasta; miru do sedaj ni§o §e kalili niti republikanci niti Karlisti; vendar je dalo ministerstvo vojno podvojiti, da skrbi za javni red, in po nekate-rih mestih je iz previdnosti oklicalo obsedni stan. Domade in razne vesti P. n. gospode narodnike sporoiujamo, da z danaiujo Stevilko »nio nastopili zadnji mesee teko6ega leta in da nam bo treba zaostate radune poravnati na vsa gtiani. Zato ptosimo one geapode. ki to ho na dolgu, naj pohitijo z uplacevanjum, da ne bomo iraeli nikakih situostij. Ob enom bo priporo5amo, naj nam gg. narocniki, ki redno pladujejo, oetanojo zvosti in naj nam go katerega novega naroSnika pridobe, da bomo mogli vscm zahtevam ustrezati, Slov. bralno in podporno drugtvo v Go-rici bo imelo 20. decembra ob 2 urah popoludne v pritlifini dvorani Marzinijeve gostiine svoj letoSnji ob5ni zbor. Dru§tveni odbor potrdil je v seji 3. t. m. racuQ za 1S85 in prora5un za 1. 1886, ki so razpostavita vsled doticoe doloobe v drugtvenih pra-vilih skoz 14 dnij v dru§tvenih prostorih udom na razgled. Vse priuodoje nedelje in prazniko do obc-nega zbora bo drustveni denaraicar ob navadni uri v druStvenih pioatorih, kjer bo vsakemu odgovarjal, kdor bi zelel kako pojasnilo glede svojia vpladil ali prejetih podpor. Druatveaiki, ki bi radi o com kaj popraSali, naj se poaluzijo to piilike. Po obenem zbom bo prosta doiuaoa zabava. Poddru^nica dnizbe sv. Cirila in Metoda v Gorici ni §o potrjena, ker uavzodnost ljubljauakega pooblaicenca pri dotidnem zboru no zadostuje, da bi ae smatral za5asni predaednik kot poobla§6ou v svrho, da bi se poidruzoica ustanovila, in ker so bik pri-djana pravila glavnega druStva le v enom namesto v 5 izfcisih. Treba bo torej pravila zopet vloiiti in za-dostiti omenjenim zahtevam. Grof Coronini, dezelni glavar goriski, pokazal je ze brez stevila krat ia kaze uopi-etrgoma. ae Bvojira delovanjem (omenjamo Ie prelepi govor v dr^avaem zbora meseca oktobra), da je vnet za blaginjo Avatrije in posebe nase male dezelice. To svojo vnetost pokazal je oSividoo zdaj, ko je doiel razglaa, da bi mo rah biti vojaSki nabori le tam, kjer so glavaratva, ne pa tudi tam, kjer ao okrajoe sodnije, kakor je bilo do sedaj v navadi. Izvedeli suio, da na ta razglaa je grof Coronini brzo sestavil peticij o ali proSnjo do visoke c. k. vlade, naj bi se vojafci tudi dalje nabi-rali tam, kjer imajo okrajne sodaije svoj sedeL To je ona pettcija, o kateri je poroeal Gasaer v zadnji aeji de2elneg,i zbara, katera je bila zboru predloSena v imeoa odbora, a sestavijena po aamem dezelnem glavarji. Bo^icno drevo priredi se o Bozici v tukaj-anjem slovenskem otrolkem vrtu za otroke iz vrca ia iz dekliSke iole vkup. Nadejamo ae, da s tem se napravi otrokom veliko veselje in da bodo a tem zado> voljai tudi roditelji otrok ter prijateiji in podpiratelji ieh clovekoljubih zavodoY, katenm bo prost juft» k lepi kraanski slavnosti. Ker bo za drovo in darove nekoliko atroilikov, priporocaino rojakora ki morejo, naj bi v ta namfin blagovoljno kaj darovali, bodisi v denaru, bodisi v blagu (darove za otroke). Vsakovrstni darovi sprejeraair* so v iraeuovanih zavodih, pri ure-dnistvn „So»1oB in pri citulnicnem cuvajL kjer naj vsak darovatelj blagovoli naznaniti ali oddati avoj dar. Studentovska kuhinja druzbo sv. Vincencija. Darovali so p. n. predestiti g. g. N. N. 2 gl.; Blaz Gerea iz 6epovana 2 gl, Ivan., Jarec iz (*or. Tribute 2 gl.; Ud izprasevalue komisije za ljudske Sole monsig. J. M. 2 gl.; Mens. Gab. 2 gl. za oktober in novemberjMttk. VI. 2*4 r 1 gl.; vodja &; 1 -gl. m uov. in december. Ant. Gregorcig v St. Frjanu 2 gl. S 15. novembrom je v hiai It. 8 v nunakih uii-cah tudi dijaski konvikt, v katerem je 12 Studentov v brani, nadzoratvu in stanovanji, V imenovano bi§o bo se ob enem preselile fie. aeatre sv. Kiiza, Btuden-tovako kuhinjo obisktije Bedoj 34 dijakov. Vai preee-atiti gg. elovekoljubje, katerim jo odbor po dopisni-cah nroanjo avojo polagal, se preuljndno proaijo, da podpirajo po mogofioati ovo prokoriatno in potrebno ustanavo. Ob enem se projavi, da so blagi darovi m „&tudentovako kubinjo* ajwojemajo pri uredniStvu flSoee* in ae tudi iehko oddajo pri alugi „(3italnice* in v gVincentiidi", uunske ulice it. 8. Vsi p. n. gg. dobrotniki in udje Vinconcijve druzbo se uljudno vabijo, da m udele&jo blagoslov-Ijeuja jjVincentiie^', ki se bode vorSilo v ponedeljek 7. dee, ob 11. uri dopoldne. Za odbor: J. pi. Kleinmayr. Eodoljubi v Aleksandriji apomnili ho se domacega otroikega vrta in dekliike dole ter so po-si ali v Gorko 20 gld. z namenorn, da se razdelijo med omenjena zavoda. IMlec od doma in loeeni od nas po airuem morji, niao pozabili svojih rojakov, ki ae prizadevajo po avoji moei, da bi povzdignili narod a tem, da podpirajo poaamezne njegovo udo, posebno nedolzno deco. Stotero naj Bog povrne blagim rodo-Ijubom. ki se v dejaoji zanimajo za^naSe tezavno atanjo; naj jim da avoj blagoalov v tuji do^eli, v daljnem Egiptu, ter naj jih o avojem 6aau arefine in zdrave dovede v domovino, katero so zapuatili, kjor naj bi oalli vidne uapehe avojo dotnoljubne poz>to» valnosti. Kojaki! rodoijubi v Alekaandriji naj nam bodo v izf?IodT v poanorao, Narod, ki iin.i med avojei take moze, take dornoljube, aine zaupljivo zreti v prihodnost; njogova zvozda uze ustaja, je ie'ustala, in nikdar veS ue zaide. Slava in zahvala aleksandrij-akim rodoljubora ter najarfinejSi pozdrav iz akupne domovine to Sjrno morje. GoriSka zastavljavnica in hranilnica, usta-tiovljeua po grofu Tlmniu, razveseH svoje prijatelje, ako pojde vae po sreei, za bo/icao praznike ali vaaj za novo leto 1886 z ra6unom za preatopno leto 1884*. Ako ae pa kaj pohabi, bodo morali oukuti se dalje, kajti prvili 14 dntj v novem letu, ako ae ne tnotimo, je oameojenik skiepu raenua za 1885. Ne bi bili mialiii, da edwa dan prestopnega lota more racune tako dolgo zakasniti, Morda bt bolje kazalo, da bi leto 1884 izpustiii in pa novem letu kmalu izdali racuo za 1885, ati pa tudi-oba vkup. S tem bi se prihranilo nekoliko dela, Ki j© tako zamudno. Intorpeiacija, katero amo prinesli danes, je aicer dolga in na f idez suboparaa, vender za one, katerim je kedaj plaeevati komisijske atroske, je velike vainostit ker izvejo iz nje, kako bi ae morali ome-njeni atroikt raduniti in kako se v reanici ra6unijo. Ka podatkc v interpeUciji navedene se lahko vsakdo aklicuje, kdor meni, da mu radon ni pravilno narejen, dokler visoka c. k. vlada ne premeni katerega ukaza. Iz tega razlogii priporocamo svojira narodnikom, naj interpelacijo pazljivo preberejo. Z onki'aj meje doiel je miljedlaki m1ad;e, zapuativsi dezclo, v kateri se med in mleko cedita, po kateri irredentaii od nekdaj zdthujejo in javkajo, ter ai je izprosil in izmoledoval pri goriskem trgovci, ki trguje ve6inoin le s Slovenci, mesto atacunskega prodajalca. Pred nekaterimi dnevi pride alovenski kmet in zabteva poldrogi kilo nekega blaga: proda-jalec di ran le pol kila. Kmet opomni, da ni prav; prodajalec se pa zacne jeziti, akociti proti kmetu ter ga potiane nekoliko nazaj. Kmet je zngal a policijo; mi pa svetnjemo laatniku Staenne, naj pollje razaa-jalca v blaleoo Italijo, ako hode mir imeti, ako n«6e zgttbitt sloveuskili odjemnikov, kajti to nikakor ni ni spodobao ni dostojno. Clovek, ki je to pripovedo-val, pravi, da je bilo ob onem casu ve6 ljadij v sta-cuni, ki so se Sudili takemu postopanju. Na poraoc! Z boji§6a na bslkanskem polo-toku je tudi do nas prodrl klic, naj prihitimo na pomofi premnogini ranjeucem, kteri zeld pogrcSajo uajpotrebnisih bolniSniinili ptiprav. — V polnem za-upanji v plemenito iSovekoljubje, do zdaj sijajno do-kazauo pri vsaki priloinosu. obrafia se pudpisauo dru-Stvo z uujno pro§ujo do svojih rojakov, naj z darovi v denarji, obvezuh ali za to aposoboem blagu (bom* ba^eviui, dooiacem plutim ltd.) blagovoljno pomagajo, da bo moglo druStvo kaj storiti v polajSauje neizmer-«e b&le, — Qospod iiu^gero Mmext kkarnifiar r J Gorici (Piazza grande), se je prijazno priponudil. da bo sprejem^i visokodu§ue darove.— DroStvo bo vest-no spolnovalo 2elje darovateljev, kton hi hoteli kaj odmeniti v korist ene ali druge bojujo&h se strank. V Gorici 28. noverobra 1885. Bavuateljstvo patrijotiCuoga podpornegn drnStva gospa. Iz St. Frjana 25. novembra 1S85. — X. izkaz radodartiih doncskov za drugtveno zastavo. Miha Marina 1 gl.: Jozef Skorjanec iz TrojiSSa 1 gl.; Jozef KlinScek Ip. 1 gl. 50 kr; Jauez Maraz krfimar 1 gl.; Ana Vojrrid 2 gl.; sknpej 6 gl. 50 kr.; s prejdujimi 102 gl. 30 kr. skupej 108 gl. 80 kr. Za trak ome-njeni zastavi so Tlarovala dekleta Jureti?, Frandilka 2 gl.; Amalija Vogrie 2 gl.; Tertusina VogriL 1 gl; skupej 5 gl.; s prcjsujiini 31 gl. 20 kr. skup 39 gl. 20 kr. Prelepa hvala vsem darovateljem in darovate-Jjicam. Ob enem se priporofia za daljue darove odbor. Iz Koborida dobajajo nam 6udoa poio^ila. Ws dalje dasa je od tega, odkar so bo nam nazna-njali posamezni dogodki ali poedine potezo iz ondafi-njega druzbinega zivljenja, Menili amo, da to so za-6mnQ prikazni, ki trpijo nokaj 6aaa in zginejo potem brez aledu ko jutrauja megla. Ali zaduja porooila kazejo nam, da napetost med domaeimi krogi je do-aegla svoj vrhuneo in da sepojavlja v dogodkin, ka-terff i Haluje vsak Koboridee, ki jo ponoaen na svoj kr>v na 6ast, a katero se je izgovarjab imo ko-boriaskoga trga. Iz vaega jo razviduo, da lepa eloga in draga strpnost ati splavali po Booi, koboridski in goriaki, ter da iSee notranja straat in novolja netila v izrazib in glasih, ki also v cast njomu, ki jih rabi. No vemo, ali je na oni atrani toliko ponosa in tako malo previdne modrosti, da ne more druge atrani pobliizovnti z vzvisonimi nazori in a tem primorno zunanjo oliko, ali pa jo na drugi atrani toliko lju-bezni do svojih in drugili razvad in tako malo hro-penenja po napredku, da prizadevauje prvih krogov no kazo uspeha tako bitro in v taki meri, kakor bi biio zeleti. Ker ni ucmka brez uzroka, raoramo reoit da tudi nopiijotue piikazni v Koboridu morajo imeti svoj vir, ki je doinaLinom boljo znan nego num. Opominjamo vile Koboridee prav teano, naj ho spominjajo nokdanjih cusov, ko aosloveli po vai gor-ski atrani goriike dozolo in So dalje, kakor jo M!So(5aM, ni davno tega, opisovala v[aekem nvojom liatku. Lo-[)0ga imena, ki so je Koboridoi imeli pri domadih in pri tujeih, ne amejo zaigrati in zapraviti po nobeni ami, Kdor bi to uzrokoval ali k temu potnagal, ni vreden, da ae pristeva koboridskim poStenim trzanom. Drugi kraji ao lahko izgovarjajo, da niso hami krivi svojih razmer, da so jim tujci popaSili kraj, V Koboridu to ue velja; ako bo Kooorid peaal, peial bo po svoji krivdi, po svojih ainovih, ki viie cemjo avojo obSutljivoat, strast, nevoljo nego mir, atrpnoat, apravo. ! Oiii, ki so ponaSajo z vecjo omiko in ve6jo znauoatjo, [ uaj se pokazejo tudi bolj modri in prizanesljivi; oni pa, ki niso imeli prilike, da bi ae cez ncko niero epeli, nuj se odlikujejo v pohlevnosti, posluanoati, po-dudijivosti, da bodo mogli z razlogi podpirati avojo atvar, ne pa z razsajaujem, upitjem, kletvino. Haj bodo dosedanja porocila v tej zadevi podobna hudi uri, ki uebo prepreze z oblaki, da gcomi in treska, ki pa tudi stori, da potem solnce toliko prijaznejso posije, uer so zrak ocisti in je prost neprijetnega duha in akodljivih tvariu. Tako naj bi tudi mod vrle Koboridee posijalo soluco mira in sprave, da bi bili io dalje, kakor prej, vai okoliei v izgled omikanlega, mirnega ljudstva. Dolgi prsti prikazujejo ae tudi v Gorici, pa tako, da jih ni videti, kadar bi bilo treba. Sinoei oduesel je neki dolgopratnik nekemu kmetu, ki sta-nujo v predzadnji biai na levi, predno ae pride od kapucinov do dezelne kmetijske Sole alovenake, blaga za kakib 100 gld. vtednosti, namrec : gospodarju nove hla^e, siuu popoluo obleko, gospodmji avileuo krilo, ki je vredno 40 gl., in zepno uro. Med torn ko je bila druzioa ob 7l/« P« vefierji, je lupe2 izvr&l svoje neposteao dejanje. Kdor bi pripomogel, da bi ae ukradene reci dobile, prejel bi primerno pladilo. Policysko. — Ubog kmetiz St. Andre-i a naznanil je tukajinji polieiji, da je zgubil v ponedeljek, na dan av. Andreja, blizu 200 gld, Kdor jih je naSel, naj jih prinese v nolieijski urad (v gla-varatvenem poalopji, na Travniku h. Si. 27), kjer dobi lepe obreati. — Bliiajo ae bozicni prazniki in gospodjo tatovi bi ai tudi radi kaj dobrega pri-vo§6ili. V ta namen obiskujejo hise, v katerih alutijo denar, obleko ali kuretuino. Kdor no6e biti okraden, na| avoj dom dobro zapira, ali Se bolje: naj ga ne pusti nikoli brez varuha. — Policijaki agend prijeli so 1. dec. poatopaca, pri katevem so naSH lepo uro c i 1 i n d o r c o. Kdor misli, da bi imei pravico do nje (kajti poatopaceva ni), naj ae oglasi v poiicijskem uradu v Gorici. ¦— Z g u b i 1 o so ae nekatere moSnje z denarom ia drugimi vrednoatnimi re6mi, kakor tudi dragocena igla napranica. Kdor je na§el katero tch redij, prinese naj jo k polieiji, kjor so so ogiasili oni, ki so jih zgubili. $ treml kraicarjl na dan doseze se lahko ,, 0____-j., vv.w.uw » *ioiuuu», ua. joirau, na Z01C1, zlata 2ila, ec krv sili v glavo, de ne dial jeati itd.), Meuimo rabo lckarja It. Branclta sTlcarskiiU krogliCj ki se dobivajo skatlja po 70 kr. v lekar-nah. Paziti je treba na to, ali ima vsaka skatlj* kot znamenje bel kriz na i*ude6em dnu in podpis R. Brandta. ¦ Podpiaani se pofie^ujo nazuaniti p. n. [3l | obcni8tvu, da je zalozil avojo Staouuo z bo- fa j gato izbiro igra6, galantarij, redij za darove, yd | svecic, sve$nikov, potreb§6in za bo^no dre- ||f| vo, kakor tudi z voliko mnozino vo^ilnih |^j listov za bozidne praznike in za novo leto. li Jozef Gnlot 1 LOC3C=XZXZ3CXIX=XZX>^ Ne sme se pogreSati, §mm m 30 fcp«|f w4%v. iria M. COPPAB r SemeniSke ulice 12. — RaltelJ 20. Ill pol pi;si>niHkega papirja v 8.i dobrega, Cftanoga — 15 ssavitkov anglozko oblike — knjite v 8.i <5rtuua — 1 koi Spanskega vonku angieice oblike — 1 percsno diialo I liCno — 1 svimSnik oscaiogelni i codrovine — I 6 razlfcmh perea — 1 list pivooga papirja « U iiii /jin:ii iiiuui; po dr. MaliM jc od'.ofino nrijboljfio zdravilo zoper protln Ut ravmattzem, trganje po udili, boleflne v kiiii ter zivdb, oteklino, otrpnele tide in kite itd., malo casu Co so rabi, na mine po polnom trganje, kar doknzuje obilno zahval. Zahtova naj so samo „cvet zoper trganje po dr. Matter* z zraven stojeeira znamenjem; 1 Btoklenioa&O kr. _____ Z__- Zalivala. "^M| &^«atfz tcz:tv. ____ flay Napis naj se nataueno naredi: *^B Pferde - Oecken - Fabriks - Haupt - Niderlage, Wien, I. Kothcntliurmstrasjje 14. •aaaatT- \ Wa-silewski & Pilaski j TarSavi. Glavno zalogo za Gorico ima 3. Criatofoletti, lekar in dvorni zalagatelj; dalje se dobiva t Go-rici pri A. pi. Gironcolu, lekarji, pri mnogih drugih lekarjih in v drogerijah. __________________|ia>" Da se zapreirijo po- snetki, ima Tsaka Skatlja razpnstnega mijia zra-ven stojefo, posta^no zavarovano marko in na5 podpis. Wasilewski * Pilaski. VarSava. Alltirrheiimoa, najboljae zdravilo proti prehlaje-nju in ce bolijo kosti, proti hromoti delavnih Jutnic, boleCinam v krizi in v prsib, prehladnim bolecinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. PaStile SantOlliuSke; (kolesca zoper gliste, iz-knSeno zdravilo zoper glisfce. Skatljica 10 kr., 100 ko-Scekov 50 kr., 1000 koScekov 4 gld., 20^0 koScekov 6 gl. Salicilue pastile proti preblajenju, naj- boljsi pripomocek proti davici (diftcn'tis), pljudnim, prsnim in vratnim boleiiaam, zoper kaaelj in hripavost; »kat-Ijica 20 kr. Zdiseili prsni Sirop. Ta h zdravilnih zelisd izdelani sirop se rabi z najbo\jsitu uspebom proti vsem prsnim in pljucnim boleznim, zaslizenju, kas(iui bripa-vosti, dusljivcmu kaSlju itd. OdraSceni naj vzame jo 3 do 4 zlice vsak dan, otroci pa toliko zlicic. Steklcnica 36 kr. Tu navedena, kokor vsa druga zdraviia se zmiraj sveza dob6 v lekarai BPri Angela" v Ljuhljani, na Dunajski cesti, kjer s* narocila takoj po posti proti povzetiu ittrsujeje. Svarimo vsakterega, naj ne kupuje blaga od takih firm, ki se bojijo javno podpisati svoje ime in ki posnemajo, ne da bi smell, na-ie oznanilo. !!Previdn09t potrebnaJ! ^000006^ Osrednja zaloga voliienili rob doktorja J. Jagerja, nainrec: srajc, avitic, jopicev za gospodc in gospo, popolnih oblek za otroko, pasov okolo zivofca, goiki'i ob z ob ko!o:iili, go- niitsov. nogovic posebno pri- Vpr.ivnih t*r.>ti ozoblvim, l'O- |k«1t>- Utf)4ii]ii wnl«?— bulu in ii.i d'nbt'o ' a^^^ih. lga^ Stat*** v Goriti. St. ^Ol.iOp. Oznanilo. Zarad aklepanja rafiunov za leto 1885 bode liranUlrica od 2. do vStevSi 10. jamiarja 1886 /aprta. Opmvila gled«S z.istav pri zast.tvljaviiici m bodo vrSila omenjene dui kakoi* po navadi. Od ravjiateljukva zastevljavnico in b njo xdruSeae branilnico v Gorici, dno 10. decembra 1886. EavmtteljJX LOVISONI. cflMOPirTICllJI po dr. M a I i 6 i L y jc odloCno n»jbolj§e zdravilo zopur protln tor ¦t raviuatizein, trganje po udili, bolecine v ~ krHi tev ziveih, oteklino, otrpnele ude in ki* te itd., iwilo 2aaa io so rabi, pa mino po polnunt trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj 80 samo wcYet zoper trganje po dr. Maiiei" z zraven stojeLim znamenjeni; I Rtoklonir.a 50 kr. _________Zahvala. "TBW iJjm»rff. Gospodu pi. Tnikoczy-jji, lokurju v Ljuhljani. Mojft mnti «o na protinskiy boleznl na m>gi iiino trpelt in ra/na doinaca zdraviia brezv.Hpe&no rabiU. Ko jo pa bolezen cedalje hujla prihajala in uze voc dnij niso mogli stopiti na nogo, gpomnitn se na VaS dr. Malttev protinikl cvet po 50 kr« ter si ga nemudoma narofiim. In res imel je endovit vspeb, da 30 se po kratkoj rabi oprostili inu^nin bolefln. S popolnim prcpriSanjem priztiavani torej dr. Malifev ppotinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vhu* kemu bolniku v jcidnakej bolezni priporojfam, VaSoj bingo' rodnosti pa izrekam najprisrcnejso zahvalo z vsem sposto-vanjom udani T Franc Jug, posestnik v Suiarji pri Celji, jja^* Flaninski zcliNcni sirup kranjski, "IfcXl izboren zoper koiclj, hripavost, vratobol, prsne in pljufine boiecine; I steklcnica 50 kr. Koriatnejsi nego vsi y trgovinih se nabajtijoCi soki in siropt. MT Kri cistilne kroglicc, c. kr. priv., "^j| ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati in so «e nzetisufikrat sijajno oavodocile pri zabasnnji uloyeakega tolesn, glavobotn, otrpnenih udih, akaSeuom zelodci, jotrnih in obistnji boleznih, v skituljah a 21 kr.; jedon zavoj s 6 fikatuyami j gold. 5 kr. Maujc od enega zavoia se s pdito no razpo^Un, Xarocil.t §u i/vrse: najhitrcjc s poitaini povzcQem in Adrega je: Uhm UEMji u Mm trgu ? ipUjui* 0 EDINO Jk v aajvecji kroja^nici za mozkc SieniCUiSTGINKfi-JS [f| nakajajo se izgotovljeue v neizmerno izbero ZA ZI3MESKJ: CAS gl. 10 do 40 gl. 10 do 30 gl. 3 do 10 gl. 14 do 26 *mtm^m^^mmkiMum^^'mk-.jmmmi»m»^~:^^: povrhne suknje za mozke podoblecene z volno . . . . „ po popolna obleka za mozice, lieuo delo po hlafe za mozke, nov kroj . . po I Hentschikoff za mozke . . . po halje Sordp»l (severni te5aj) neizmer- nega trpeia . . . po gl. 10 do 12 Popolna obleka za dedke in otroke, za sobo, i plalLi za dei nepremocljivi, cevlji za lov, vrhn tega BOGATA Z^ILOGA plassev watherproff, dolman, sacco za gospe —__ to blago odprt se je t Teejo sloznost gospodov I odjemnikov poseben oddelek v posebnem, lo-cencm p>'05toru blizu prodajalnice. w&tesff in ptim inhjs u oU od 2 lei ia nl Blago vsake vrste za dclo po meri, cene prav nizke, dolo licno, strari, ki ne dopadajo, se zmenijo brez tezave. Edina zaloga srajc, jop, izTirnib. svitic z volne iz imenitne tovarne v Stockolmu pod odgovor-nostjo prof. dr. Jagirja. '^M^EJL^^P^JiL^ jL^LSL *L?'