\ v. • .1
POZOR ČITATSLJI!
Ker j« s današnjo steyilko končana dolga povest "Za Adrijo", naznanjamo a tam cenjenim čita-teljem nalaga lista, da bomo pričeli priobčevati dne 18. t m. novo, krasno povest "Dr. Jekyll in gospod Hyde", katero je spiaal slav-noanani pisatelj Robert Louis Stevenson, poslovenil J. L. Zaplot-nik.
Ta povest je bila prestavljena že v vse svetovne jezike, le v slovenščini ono jo pogrešali.. Ta izvirna povest je dosegla v angleščini še več izdaj in je tudi še dramatizirana. Stevenson je zaslovel sirom sveta osobito a tem književnim delom in s povestjo 'Treasure Island', Id je gotovo znana tudi nekaterim slovenskim prijateljem angieške literature. V gori označeni povesti opisuje pisatelj na zelo genialen način neprestani boj med dobrim in slabyn v človeški naravi; povest se vrši v Londonu na Angleškem. Kdor bo pričel pazljivo brati bo že komaj čakal nadaljevanja v prihodnji številki.
Uredništvo našega lista ti šteje v čast in ponoa, da je dobilo ta prevod izpod peresa našega so-brata in sotmdnika Rev. J. L. Za-plotnik-a. Zanimanje za to po-vttt bo gotovo tako veliko, da bi jo bilo dobro izdati v posebni knjigi . v
otrok zavarovan v otroškem'nik društva at. 8 sobrat Pr. Ter-
Lokalne vesti.
! * '
—	V sredo, dne 4. julija, je u-mrl v chikaški bolnišnici sv. Antona, previden s sv. zakramenti, član društva sv. Štefana št. 1, K. S. K. J., George Rovtar. Xemila smrt mu je pretrgala nit življenja v njegovi najlepši mladeniški dobi 26 let. Pokojni brat je bil rojen v fari Selca na Gorenjskem; semkaj v Ameriko je prišel še kot deček.
K njegovi bolniški postelji in na njegov pogreb sta prihitela oče in mati, Frank in Ana Rovtar iz farme v Miehiganu, katerim se iu srce topilo žalosti nad izgubo njihovega dragega jim sina. Pogreb-nik Anton Linhart je 'prepeljal truplo pokojnika na dom njego -vega brata Mr. Frank Rovtar v Cicero, 111., kjer so ob krsti žalovali oče in mati, brata Anton in Frank, sorodniki in njegovi mnogi prijatelji in znanci še izza mladih let. — Umrl je vsled bolezni v hrbtišču.
Pogreb se je vršil minulo nedeljo z obredi v cerkvi sv. Štefana s posebno sv. mašo ob 9. uri dopoldne. Društvo sv. Štefana mu je izkazalo zadnjo čast in ga spremilo z zastavo v cerkev.
Med peto sv. mašo zadušnieo smo culi krasen pogrebni nagovor iz ust domačega g. župnika, s katerim je vlil nekaj tolažbe v žalujoča srca navzočih sta riše v in sorodnikov. V svojem uvodu pa je pravilno opozoril navzoče člane društva sv. Štefana, da se ob takih prilikah, posebno pa ob nedeljah, spodobi, da se društveni člani ndeležijo pogreba društvenega sobrata v večjem številu, kajtf nas, kot katoliške sobrate veže vse dolžnost, da ohranimo in izkažemo do svojega društvenega sobrata ljubezen in zvestobo do — groba.
Po končanem cerkvenem opravilu se je pogreb pomikal v spremstvu članstva še par blokov v ob-ližju naše naselbine in truplo pok. so prepeljali na katol. pokopališče v Summit, lil. — Naše iskreno sožalje srtarišem in sorodnikom. N. v m. p.!
—	Dne 9. julija zjutraj je umrl za davieo 22 mesecev stari George G. Jenškovec, sinček družine Josip in Marija Jenškovec, stanujoče na 1844 W. 23. St., Chicago
■
oddelk unaše KSKJ., kamor spadajo njegovi stariši. $100 za pogrebni stroške bi bila starišem v takem nesrečnem slučaju že primerna podpora.
— Na zadnji mesečni seji dne 7. t. m. je društvo sv. Štefana št. i, KSKJ., izvolilo delegata Frank Retel-na namesto že zadnjič izvoljenega delegata Jos. Gregorič-a, ki je odšel, kakor že poročeno, k vojakom. Na tej seji se je tudi odobrilo in sprejelo premembo društvenih pravil, da se člane, ki bodo vpoklicani. v vojno, ne bo več držalo v bolniškem skladu, temveč samo pri Jednoti za po-smrtnino. Vsled tega se tudi od takih ne bo do konca vojne več zahtevalo plačevanja bolniškega in pogrebnega asementa.
Veselični odbor tega društva se marljivo pripravlja, da bo letošnji društveni piknik vršeč se dne 29. t. m. v Mayers Grove, 26. cesta in 48. Ave. prekosil vse dosedanje piknike tega društva Želeti je, da bi člani do tedaj razprodali vse doposlane jim tikete; kdor jih morda še kaj potrebuje, naj se zglasi pri bratu Frank Baniču ali John Zveziehu.
Prihodnja društvena seja se vrši dne 4. avgusta. Na to sejo se že danes opozarja vse Člane dr. sv. Štefana, da naj .pridejo v polnem številu; vsakdo, ki ima kak važen nasvet povodom bližajoče se naše konveneije;* naj ga pove na prihodnji seji, kar bo služilo za navodilo delegatom tega društva na XIII. konvenciji KiftKJ.
lep, tajnik sobrat Math. Bučar in •blagajnik John Gregorčič. Govornikom so navzoči poslušalci burno aplavdirali.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 v Jolietu je s tem piknikom d seglo lep dokaz, da vživa nakl njenost v tamošnji naselbini. Se na mnoga, mnoga leta!
i
Novice iz slovenskih naselbin.
Posnemanja vredno.
Od tajnika društva sv. Jeroni-nia št. 153 naše Jednote v Canons-burg, Pa., smo prejeli tekoči teden pismeno poročilo, da je pristopilo v nedeljo, dne 1. julija t. 1. k označenemu društvu 8 (osem) otrok družine Geo. Ahlina, in sicer v otroški oddelek KSKJ. Ah-linovi otroci so vsi krepki, čvrsti in zdravi in so v starosti od 1 do 14. leta.
Oče otrok, Geo. Ahlin, je pristopil k naši Jednoti dne 28. junija 1906, mati Marija Ahlin pa dne 24. aprila 1907. Pač redek slučaj, da bi bila 10 članov broječa družina pri enem in istem društvu K!SKJ. ali kje drugje. Vsa čast družini Ahlin v Canonsburgu in pa društvu št. 153, ki je s tem zasadilo močno drevo z 8 mladikami za našo KSKJ. Bog jih živi vse čvrste in zdrave, in da bi prestopili vsi še v redni oddelek KSKvJ! Slovenski očetje in matere, posnemajte Ahlinovo družino v Canons-burgu!
Petindvaj setletnica društva it. 8, K. S. K. J.
Na praznik proglašenja neod -visnosti, dne 4. julija, je priredilo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8, KSKtJ., Joliet, 111., velik piknik v Theilerjevem parku povodom svojega 25-letnega obstanka.
Ta piknik se je vršil Ob naj-krasnejšem vremenu ob veliki u-deleabi društvenikov in članov drugih sobratskih slovenskih in hrvaških di?uštev. Društva sv. Cirila in Metoda št. 8 je bilo pravzaprav ustanovljeno šele meseca oktobra 1892, je pa ta piknik priredilo sedaj vsled prikladnega časa. Upamo, da nam bo poslalo to društvo meseca oktobra 1.1. nekaj podatkov iz svojega 25-letnega delovanja na društvenem po -lju, kar bomo z veseljem priobčili na tem mestu.
Na označenem pikniku se je o-glasilo tudi nekaj govornikov, n. pr. sobr. Jos. Zalar, glavni tajnik KSKJ., urednik našega lista, so-t Ant
Ameriške vesli.
PREDPRIPRAVE ZA NABOR.
Odkar se je vršila pred dobrim mesecem splošna registracija mladeniče v in mož v .starosti od 21 .rt 31. leta, je gotovo že marsikdo iz* med teh nestrpno pričakovaF d 'e-žrebanja za nabor.
Dne 5. t. m. si je nek zlobnež izmislil šalo, da sdnilh dan v V šsh-ingtonu že potegnili 13 številk (5, 11, 17, 61, 62, 67, 100, 10?, 109, 111, 114, 115, 145, 146) 'izmed
žrebanje vršilo, kakoršnega še ne pomni zgodovina Združenih držav. Vsa ta stvar se bo vršila pod nadzorstvom vojnega tajnika Baker-ja in generala Crowder-ja, katerima bo pri tem pomagalo -20 že določenih uradnikov.
Najprvo se bo označilo številke registrirancev po serijah na majhnem štirioglatem koščeku papirja \ vsako številko se bo zatem zvilo skupaj v majhno kapsulo iz že-letina in se bo vse te ogromne številke vrglo v velikansko otekle
Nova Wilaonova prdklamacija. | na to da se je pričelo tudi v Av-Washington, D. C., 8. julija.— atriji že malo svitati. ■Predsednik Wilson je izdal da-, VaŽBO p0svet0Tanje
nes proklamacijo, da se ne bo i u 6 . _ .... smelo po 15. juliju letos več živil! 4 **** S™a' 5*	av-
in različnega drugega blaga izva-i Str,^skeiT!.1glavne1m V0Jnem stanu žati v inozemstvo brez posebnega ?e Je .VI*"° te dni važno posve-dovoljenja trgovinskega tajnika. t0Va"J.e eesariem Karolom,
Prepoved tega rzvoza se bo ozi-
nemškim feldmaršalom Hinden-
rala na vse svetovne države bodi- iburg0m J? ^vrtnimi političnimi si nevtralne ali pa nenevtralne. m v0Jask,mi veljaki. Glavni na-Zanaprej bode določala eksport mei\tega ses'anka J* bilo vojno samo vlada ne pa apekulantje. prasanJe; P" tem ^t Hinden-Kar se tiče pošiljanja a meriš- iT* pr'porocal ve,iko. novo no okroglo"posodo podobno kole-|k«*a blaga zaveznikom, bo to o-i^"?"0 ofenzi™ "V1?^.1 su. Na dan žrebanja se bo te šte- kovala posebna vladna komi-1 £ ^^T ''
vilke zmešalo in vleklo posamezno - *S*ntom dotične države. I	T^JlTT *
Wilaonova "embargo" prokla- sporaz1u1,no doS°vonlo, da ee se macija določa dalje, da bo moral, ^almm zaveznikom sedanji imeti vsak parnik, ali vsaka pa- J0^	1,6 P0^?1' da bod«»
robrodna družba posebno oblast- !*1 ;.zdelall in P.0,md,h nove m veno dovoljenje, ki bo v izjemnih j ^ u*odne Tn,rovne	_
venkaj; vsaka izžrebana, ali vlečena številka bo pomenila usodo registriranca, da se bo moral podvreči naboru in vojaški službi, če ne bo izvzet in oproščen.
V tej velikanski stekleni obli ;e bodo nahajale številke vseh registrirancev, 9649 938, Kakor že omenjeno; te številke in serije je
slučajih vozila blago v Evropo.
Ako se ne bodo hotele razne 1 parobrodne družbe po 15. juliju
registrirancev, ki se bodo mAlitdobila vlada od 4000 raznih okra-
snej
takoj podvreči naboru in KasOPjc pa vojaški službi To hudobno izmišljeno šalo smo čitali iiti :hu tudi v znanem listu "The Chic.#o Daily News" vsled česar je zavAi-dalo po našem mestu veliko razburjenji .Dosti mater je Že jokalo, ker je imel morda ravno njen ljubljenec kako izmed gornjih številk ; kmalu se je pa izvedelo, da je bila to le hudobna šala, ki jt spravilo na milijone in milijftdrifcaj**; preglavice z imenčflMi
ameriškega ljudstva v prazen strah. V Washingtonu niso o tem žrebanju ničesar vedeli.
Vladni department v Washingtonu ima sedaj dela čez glavo s predpripravami za .splošno žrebanje in nabor; vsled tega se še do-sedaj ni določilo dneva prvega žrebanja; kakor se poroča iz zanesljivih virov, se bo vršilo isto sredi tekočega meseca, ali že čez nekaj dni; žrebanje se t>o vršilo v Washingtonu, D. C., kjer imajo 9,649.938 številk, oziroma imen registrirancev. Za enkrat se bo izžrebalo 1,000.000 različnih številk nabornikov; kdor bo izžreban, se bo moral podvreči naboru in če bo sposoben za vojaško službo, bo moral noaiti rujavkasto suknjo in hlače strica Sama. Druga žrebanja sledijo kasneje.
Oproščeni ,ali odvzeti od vojaščine bodo:
Uradniki zvezne vlade, raznih držav, teritorijev in diskrikta Columbia.
Pravilno ordinirani duhovniki in dijaki teologije, ki so pričeli svoje študije pred 18. majem 1. 1917.
Osebe, ki že pripadajo vojaški sili Združenih držav.
»Sovražni tujci in vsi drugi ino-zemci, ki še nimajo prvega državljanskega papirja.
Okrajni in mestni uradniki.
Uradniki v carinski službi.
Osebe, ki so zaposlene v poštni službi.
Delavci po orožarnah, topovskih tovarnah, arzenalih rn ladjedelnicah Združenih držav.
Pomorščaki v aktivni službi Združenih držav na ameriških ladjah.
Člani priznanih in pred 18. majem 1917 ustanovljenih sekt, katerih vera jim prepoveduje vdeleži-tev vojne.
Moralne propalice in zločinci.
Piloti.
Za podpiratelje svojih domačih, ki so oproščeni vojaške službe, j? smatrati te-le osebe:
Vsakega moža, čigar žena ali otrok je odvisen od njega;
sina vsake vdove;
očeta, ki ima enega ali več otrok starih manj kakor 16 let in brez matere;
brata ene ali mnogih sirot, starih manj kakor 16 let.
Iz Washingtona se sedaj že .poroča bolj podrobno, kako se bo to
jev in mest sirom držav. Žrebanje se bo vršilo v veliki dvorani vojnega departments. Pri tem bode navzoč tudi predsednik Wilson s svojim kabinetom in posebni odbor veljavnih mož, ki bodo služili kot javne priče pri žrebanju. Ta način žrebanja si je izbral in določil predsednik Wilson, ker ga je
smatral najbolj umestnim. #
Vladni department ima fcsdaj
Kriza v Nemškem parlamentu. Berlin, Nemčija, 7. julija. —
Vponedeljak, dne 9. t. m. se bo
. , j v .. .. j .	'	unf n. i. m. se no
t. 1. držati novih predpisov ozna-__' ,	v,
• . u nT-1 • i* ••• Počelo zopet zasedanje nen»*kc-cenih v Wilsonovi proklamacni, „„ A .J,. „ u	,
r	' ga državnega ah^ra, ki bo menda
pouebnih nabornih komisij po raznih mestih in krajih. Zapreka je ta, ker posamezni člani te komisije iiočejo prevzeti tega posla osobito zdravniki. - V Chicagu se je neki zdravnik izgovarjal, da mu ne pripušča vest določevati in izbirati ameriških mož in mladeni-čev, kateri bi morali iti morda v francoske zakope.
Vojni department že sedaj opozarja vse one, ki bodo izžrebani, da naj prihodnje dni pašno zasledujejo uradna poročila In naznanila po raznih listih. V teli se bo dajalo natančne nasvete glede nabora in navodila, kje in na kak Ujetništvo. Najhujši boji na tej način se je mogoče gotovini regi-j fronti se vršijo sedaj v bližini Pili strirancem oprostiti od vojaške j ska, Rusi hočejo to trdnjavo i
se bo istim naložilo za vsak slučaj denarno kazen $10.000, ali bo pa lastnik parnika zaprt 2 leti v kako državni ječi. Tudi se bo tako blago zaplenilo od države, za kar ne bo dobil trgovec nikake odškodnine.
V tej proklamaciji predsednik Wilson dalje priporoča, da naj se vsa skladišča in večje zaloge živil in žita varno zastraži, ker so skušali iste od Nemcev podkupljeni zarotrfikfi pa nekaterih krajih že zažgati.
Inozemske vesti.
Nova ruska ofenziva.
Petrograd, Rusija, 7. julija. —
Po dolgem presledku vsled revolucije, so Rusi začetkom t. m. zopet pričeli z novo ofenzivo v iztočni Galiciji. Ruska armada je na bojni črti od Rige, Dvinska, Vilne do Pinska med tem že par-krat uspešno napadla Nemce in Avstrijce in odvedla tekom 2 dni 18,000 sovražnih mož v vojno u-
službe.	*
Žganje bo odpravljeno.
Washington, D. C. 6. julija. —
Po že več dni trajajočem debatiranju v senatski zbornici je prišlo še-le danes do glasovanja, da se ne bo smelo tekom vojne več izdelovati in prodajati viške in raznovrstnega drugega žganja, tako tudi ne več istega uvažati. Kar je sedaj distiliranega -šprita in viške po raznih skladiščih ši-rom Združenih držav v zalogi, bo vse to' blago (okrog 220,000,000 galon) zasegla vlada.
Za tozadevne amendmente se je v senatski zbornici dvakrat .glasovalo; točka glede prepovedi rabe že izdelanega žganja in šprita je bila sprejeta z 45 proti 40 glasovi, točka glede prepovedi u-voza distiliranega žganja pa z 68 proti 10 glasovi. Ker se razni senatorji še niso zedinili glede # a-mendmenta o prodaji piva ter vina, se bo za vse te točke glasovalo še le v kratkem, vse pa kaže na to, da se piva in vina ne bo stavilo na pnjhiibicijsko listo.
Ako bo Robinsonov in Cum-minsov amendment v senatski zbornici sprejet bo stopil zakon glede žganja je čez 30 dni v veljavo. Zakon določa, da ne bo nikomur dovoljeno uporalbljati te ali one vrste žita ali kakega drugega živila za izdelovanje žganja izvzemši v vladne, znanstvene, zdravniške in industrijske svrhe; tako bo tudi postavno prepovedan uvoz distitiranega žganja te, ali one vrste.
Kazen za kršitev te postave je določena na $2000.— denarne globe, ali z 2 leti ječe, ali pa o-•boje.	- :JL-i--"-i**
trgati iz rok Nemcev, katero imajo ti že od 15. sept. 1. 1915 v svoji posesti. Vsled hudega topniškega obstreljevanja je mesto Pinsk že v plamenih .Tako so naše čete tudi včeraj zasedle vse utrjene postojanke v gozdu Sianka ter o-koli hriba št. 388 ter so dospele že do vasi Kodovo. Ruski general Brusilov je izbral za to ponovno ofenzivo najboljše vojaštvo, s katerim misli premagati sovražnika na celi črti.
eno izmed najbolj važnih in kritičnih tekom sfdanje vojne.
Razne politične stranke so se preustrojile v nove skupine, ki bodo po svojih poslancih zahtevale od vlade nove vladne reforme in demokratizacijo na Nemškem.	• '
Tem povodom se bo sklical v kratkem v Berlinu tudi vojni svet, in se bo k tem pozvalo nemškega cesarja ter več nemških generalov. Na tem vojnem svetu se bo razmotrivaJo, na kak način bi bilo mogoče doseči korake za do*ttgo popolne zmage, ali pa u-mestno sklenitev miru, brez kake aneksi je in zahteve vojne odškodnine.
Norveška pred vojno.
London, Anglija, 9. julija. —V
uradnih krogih se zatrjuje, da bo v najkrajšem času tudi Norveška pretrgala diplomatn-no zvezo z •Nemčijo, ker namerava isti napovedati vojno. Norveška ima za to posebne vzroke, ker so nemški podmorski čolni potopili že številno norveških ladij in pa mikov, kar je povzročilo tudi smrt števjlno norveškim podanikom.
Nemiri na Moravskem.
Kodanj, Dansko, 8. julija. — Iz
Avstrije se semkaj poroča, da so se vršili zadnje dni po raznih pre-mogarskin mestih Moravske veliki in krvavi izgredi vsled pomanjkanja živil. Vlada jč poslala v one kraje več vojaštva, ki je z orožjem zadušilo pretečo usta-jo; pri tem je bilo več delavcev ubitih in nevarno ranjenih.
Amnestija. London, Anglija, 3.
Izgube Nemcev. Pariz, Francija, 7. julija. — V
julija. — francoskem glavnem vojnem sta-
Avstrijski cesar Karol je izdal splošno pomiloščenje za vse politične hudodelce, ki so bili tekom vojne obsojeni v ječo zaradi ve-leizdaje, ali pa razžalitve veličanstva. Med temi pomiloščenci sta tudi znana češka voditelja in državna poslanca Klofač in Kramar. Ta nepričakovani korak novega avstrijskega vladarja je zbudil v Avstriji in Nemčiji splošno razočaranje. Iz Berlina se semkaj poroča, da nemški cesar ni nič kaj zadovoljen z nastopom cesarja Karola osobito zaradi te-ne, ker je med pomiloščenci več Čehov, ki so svoječasno ruva-li proti nemški vladi.
Nove reforme v Avstriji. Curih, Švica, 8. julija. — Avstrijski ministrski predsednik Dr Seydler se posvetuje sedaj z raznimi voditelji političnih strank v s vrh o sestave nove avstrijske konštitucije. Za sestavo iste bo odbranih 25 zastopnikov ali članov ustavne komisije.	r
V avstrijski poslanski zbornici so te dni poslanci zavrgli cesarjevo določbo za odpravo porotnikov pri obravnavi, vse to kaže,
liu se zatrjuje, da znašajo skupne izgmbe Nemcev 1,500.000 mrtvih odkar se je pričela sedanja vojna. Od 15. aprila 1915 do 30. junija 1917 je bilo na zapadni fronti odpeljano v vojno ujetnih-tvo 63,222 nemških vojakov, vpo-števši 1278 častnikov; poleg tega je bilo zaplenjenih v tem času tudi 500 nemških topov, 503 zahon-nih niožnarjev in 1318 strojmh pušk.
Rekvizicija žita na Nemškem.
Preko Holandskega se poroča,
da namerava nemška vlada letošnjo jesen zopet zaseči ali rekvi-rirati vse žitne pridelke. Poleg pšenice, rži, ajde, prosa, koruze, ovsa in ječmena, bo vlada zasegla tudi ves pridelan fižol, grah, lečo in krompir.
Grški kralj, bo živel v Švici.
Poroča se, da se je bivši ali od-stopli grški kralj Konstantin s svojo družino naselil v Švici, kjer misli za stalno živeti. Konstantin je kupil v to svrho hlizo Thuna krasno posestvo in grad Char-^ treuse; ta grad je bil dosedaj last nemškega barona v on Geidlitz.
vesti in dopisi
NAZNANILO
Wankegan, Mo. Gfoago, HI.
Večina podpornih društev, katera se bore sa svoj obstanek, prirejajo ob gotovih priložnostih izlete, veselice, predstave, plese in raznovrstne zabave v korist svojim društvenim blagajnam.
Tako se je tudi društvo sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J. odločilo na svoji zadnji redni seji, da priredi v tej letni sezoni veliko veselico na prostem ali "piknik" in sicer dne 15. julija t. T. na vsem tukajšnjim rojakom dobro znani in prijazni Prancinovi farmi poleg lOte ceste.
V ta namen se najuljudneje vabijo vsa slavna slovenska in hrvatska podporna društva, posamezni rojaki in rojakinje lz tukajšnje naselbine in bližnje okolice, da bi blagovolili v obilnem številu posefiti to našo društveno prireditev.
Slavnim društvom, cenjenemu občinstvu se da naznanje, da je društvo sv. Jožefa nabavilo vstopnice, katere so ob jednem tudi srečke po $1.00. Za to svoto bode vsak gost opravičen poleg proste pijače tudi do enega finega dobitka, ako bode dotična Stev. vzdignjena, katero ima na vstopnici.
Skupnega obhoda (korakanja) na veselični prostor ne bodemo imeli. S tem je Vara cenjena društva, ozir. rojaki in rojakinje dana lepa prilika, da pripeljete s sabo svoje prijatelje (ice); možje svoje družine v prosto in krasno naravo, kjer se bodemo skupno zabavali in razveseljevali.
Za dobro pijačo, izboren prigrizek ter za izvrstno godbo se bode v prvi vrsti skrbelo, tako da bo vsak gost z vsem zadovoljen.
Ženske in otroci v spremstvu moža oz.očeta so vstopnine prosti. (Tukajšnje slovenske cvetke so pa seveda v spremstvu ali brez spremstva proste vstopnine. Samo v velikem številu se vdeležite piknika ako je le mogoče, da Dode reč veselja).
Vstopnice so naprodaj pri dršt bratu groceristu Josip Drašler-ju ter pri društv. odboru. Prodajale se bodo iste pa tudi pred vstopom na veselični prostor.
Začetek bode točno ob eni uri popoldne.
Članom^ društva sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J., se pa uljudno naznanja, da je društv. odbor v sporazumu z veseličnim odborom na skupnem posvetovalne msestanku dne 17. junija sklenil, da se odda, oziroma, da vzame vsak član brez izjeme po dve vstopnice za na omenjeni piknik in sicer eno za sebe, ker brez "tikca" nima vstopa na veselični prostor, drugo pa za prodajo. Mislim, da v tem si ne bodemo nasprotovali. Eden ali drugi ima kakega svojega prijatelja, ki ni član našega društva, kateremu naj ponudi vstopnico, ter ga naj potem tudi pripelje na piknik. Vsi imamo ene in iste koristi od društva in sedaj imamo pa tudi priložnost pokazati, da smo, in da se hočemo vsi nekoliko potruditi za društvo. Saj to ne bo nobenemu posameznemu v korist, ampak nam vsem skupaj, ali celemu društvu.
Ako se pa kateri izmed društv. bratov ne bi hotel toliko potruditi, da bi prodal vsaj eno vstopnico (kar vsak lahko stori), naj pa sam obe hrani. Neprodanih "tike-tov" se ne bo pobiralo nazaj. V slučaju, da bi kateri izmed društv. članov prodal svojim prijateljem obe vstopnici, si mora pa sam za sebe drugo preskrbeti. Ako se pa ne vdeleži društvene prireditve na omenjeni dan, pa vsak dotični prispeva v društveno blagajno poleg svote za vstopnici, še $2.00.
Denar za prodane vstopnice se bode pobirat od društven, bratov na redni seji meseca avgusta, ako društvo na prih. seji drugače ne ukrene.
Bratski pozdrav vsem članstvu K. S. K. J.
John Petkovšek, dr. ta j.
potrdilo«. da mora plačati vsak član tega društva #1.00 (en dolar) za že omenjene stroške in sicer toliko, ali ta znesek najmanj; kar bo pa ie članov morda kaj več za to darovalo, kakor se jib je še dosti oglasilo, >(jim pa vsa east in hvala!
8 sobratskim pozdravom * Frank Peterlin, tajnik.
NAZNANILO.
NAZNANILO
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 59, K. S. K. J. v Eve-leth, Minn., se naznanja vsem članom tega društva, da se dne 22. julija t. 1. ne bo vršila nameravana poletna veselica ali piknik zaradi važnega vzroka ali zadržka.
Zatorej se je na zadnji mesečni seji dne 10. junija predlagalo in
■v. .
Is urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 144 K. 8. K. J. Sheboygan, Wis.
S tem opominjam in uljudno vabim vse člane in članice našega društva, da se naj udeležijo našega piknika, katerega priredimo dne 15. julija t. L Od prebkka tega piknika si bode na&e druStvo omislilo, ali kupilo novo ameriško zastavo.
V to svrho skrbimo vsak po svojem, da bo udeležba velika in v pravem redu. Prav uljudno so vabljeni prijatelji in znanci naših društvenih sobratov in sosester na obi-lno udeležbo.
Cenjeni člani in Cianice! Opozarjam vas, da bi vsakdo izmed nas prinesel na ta piknik kako majhno stvar, dobitek, četudi vre den 5 centov, to bi bilo nekaj ve selja za našo deeo, ali za naše ta male; pri srečolovu bi imeli otroci veliko veselja ter bi tudi od te ga gotovo ostalo nekaj čistega dobička.
Torej dne 15. julija se bomo malo poveselili na pikniku; god bo bomo imeli izborno, da bo ple-saželjnira ustreženo. V dosego u speha naše nameravane veselice potrebujemo samo še lepo vreme in pa denar, pa se bo nam naš namen posrečil.
S sobratskim pozdravom
Frank Mikolič, tajnik.
Kansas City, Kans. Nekoliko is zgodovine "Društva sv. Petra in Pavla" Štev. 38 K. S. K. J. ob njegovi dvajstelet-nici obstanka.
Sestavil Peter Majerie, predsednik društva.
•Namen mi je obelodaniti član stvu naše dične katoliške Jednote, kako se je tukaj na daljnem za padu, pred dolgimi dvajsetimi leti •pričelo in ustanovilo naše vrlo društvo in na kakšen način smo obhajali slovesnost dvajsetletnice dne 1. julija t. 1. na praznik naših patronov. sv. Petra in Pavla:
Dne 12. junija 1. 1897 se je zbralo večje število Slovencev v dvo rani na James Str. z namenom, u-stanoviti si slovensko podporno društvo. Spodbujevalno in navdu-ševalno je govoril na tem shodu neutrujeni na društvenem polju, žal prerano umrli Paul Maurin, kateri je bil izvoljen prvim predsednikom našega društva. Njegov govor je tako navdušil rojake, da se takoj 34 Slovencev vpise v dru štvo, in sklenili so da se naj društvo imenuje "Avstrijsko slovensko podporno društvo sv. Petra in Pavla. Vseh teh 34 članov je takoj plačalo pristopnino $2 in se zavezalo plačati mesečno po 50c. Nato je sledila volitev uradnikom in predsednikom je bil izvoljen Pavel Maurin, podpredsednikom Andrej Boje bivši večletni Jedno tini podpredsednik, kateremu se tem potom izreka hvala, da je bil tudi on med začetniki našega društva; tajnikom Frank Massy. Nato je sledila seja dne 27. junija in pristopilo je zopet 16 Slovencev, tako, da je štelo druStvo v e-nem mesecu že 50 članov, kar je dokaz, da so bili navdušeni za društvo in da je bilo že tedaj veliko Slovencev tukaj. Nato je dru štvo na seji dne 27. junija sprejelo predlog, da pristopi v K. S. K. J. kar je čez par mesecev tudi doseglo.
Dragi mi sobratje! Pregovor pravi: Dež za solncem mora biti, ea veseljem žalost priti. Tako je zgodovina našega društva po preteku nekaj srečnih in veselih let, nastala z malimi izjemami trnje-va. In sredi tega trnja delale so se nove steze to je nova društva, katera vsa izhajajo iz korenin dr. sv. Petra in Pavla. In tako imamo zdaj tukaj šest slovenskih društev namesto enega. In lahko rečem: Ko bi bilo več bratske ljubezni in se ne streglo na vsako besedo, bi bilo naše društvo lahko največje pri Jednoti; taKo nas pa ni niti sto. To kar nas Je, smo pa dobri sobratje med seboj; mir ln red je zavladal zdaj v nafte m dru-
štvu in javno se mo: da takega miru ie ni bilo kakor je *0aj* nobenega prepira na sejah; mimo se refijo vse društvene za-
deve. In če prav zadevajo zadnje čase društvo dplgotrajne bolezni, vendar ne obupamo, ljubezen med brati premore vse. Pa tudi v verskih zadevah so člani našega društ vapra vi katoliki. Naše društvo je dalo ves svoj denar, kar ga-je imelo pred devetimi leti, da se je kupil lep prostor na Ohio Ave in se postavila cerkvica, ne velika a vendar prijazna, v katero zahajamo vsi tukajšnji Slovenci. Lahko se tolažimo z jutrovsklm pregovorom ki pravi: Hiša moja, hiša moja, mala je streha tvoja ali vendar si hiša moja! Tako tudi mi! Čeprav-je naša cerkvica majhna, vendar je naša, je slovenska.
In zdaj k stvari glede dvajsetletnice.
V nedeljo dne 1. julija ob pol desetih dop. zbirati so se pričeli od vseh strani Slovenci v cerkveni dvorani, da odkorajajo na če lu svojih svojih zastav v cerkev kjer se Ifo slovesno vršila sveta maša na čast društ. potronov sv. Petra in Pavla. Udeležila so se naše slovesnosti: Društvo Vitezi sv. Jurija spadajoče k J. S. K. J., Sa mostojno društvo "Triglav," in deputacija ženskega tiruštva sv. Veronike, katerim se tem potom izreka srčna hvala. Lepo je bilo gledati razpored našega društva. Najprej je korakala skupina jubi-lejcev, ali ustanovnikov društva (dvajset letnikov) 14 po številu; več med njimi že z sivimi lasmi, Imeli so staro zastavo, ln stare prekonararanice, katere so tudi dvajset let stare, in druStvo je Hu-pilo in pripelo vsakemu za spomin trobojnico na prsa. Marsikateri Slovenec je globoko vzdihnil, ko je videl staro zastavo; kakor da je prišla iz vojske in otemnele prekoraranice in sivi lasje. Urno urno hiti čas proti večnosti. — Zatem so korakali mlajši člani z novo zastavo, in novimi. prekona-ramnicami, potem pa gori omenjena povabljena društva.
Sveta maša se je vršila kar naj-slovesnčje, in naš vrli g. žiipnik Rev. J. Perše je imel prekrasen govor v počast našemu društvu, za kar se mu tem potom izreka najlepša hvala.
Končam ta moj dopEs; dal Bog našemu društvu v bodočnosti veliko napredka, kakor tudi naši slavni Jednoti — naši materi!
Z bratskim pozdravom na vse članstvo K. S. K. J.
Peter Majerle, predsednik.
___ JTvFrank Strah in njegoy brat *<* sodnik
Po igri so zapele mlade deklice sfifpet kot kuharice et^aene,' s kukailnicami v jadfcah, neloo svojo Pesem, ki je zelo i^pjala m povzročila veliko smeha.
Tako sem se popolnoma zadovoljen podal iz dvorane in sem sklenil, da se zopet udeležim veselice, če bi se mi zopet kedaj taka prilika ponudila.
Slišal sem od rojakov, da je prinesla ta prireditev $302 čistega dobiflta, kar Je zelo lepa svota.
Kvelethčani ste lahlko veseli svojega župnika, ki se toliko trudi za napredek in izplačilo dolga na cerkvi, kakor se mi je pravilo. Pač zasluži skrbni gospod, da ga podpirate pri njegovem hvale vrednem delovanju.
Potovalec.
Eveleth, 'Minn.
Slučajno sem prišel dne 16. junija t. 1., po opravkih na Eveleth, Mlinn., in sem izvedel od rojakov, da se bo drugi dan vršila v Auditorium dvorani velika veselica z igrami in raznovrstno zabava v korist slovenske cerkve. Ker sem od mladih nog velik prijatelj takih veseflic, sem se tudi jaz z veseljem udeležil te veselice, katero je priredilo vrlo in vse hvale vredno drušltvo "Krščanskih mater" imenovane cerkve. In ne kesam se, zakaj videl in slišal sem res nekaj lepega. Očarala me je že pozdravna pesem mladih deklic, ki so jo tako lepo in navdušeno zapele. Še "bolj pa sem bil gin jen, ko sem slišal amerikanske slovenske otroke igrati malo igrico v tako lepi slovenščini in v tako pravilnem izgovarjanju, kar še niti v krajih, kjer imajo slovenske šole, nisem slišal. Tudi glasno so govorili ti malen-čeki, tako, da jih je lahko vsakdo razumel, kar je tudi poglavitno pri igrah.
Eveleth*iki stariši ste pač lahko ponosni, da imate g. župnika, ki stori toliko za vaše male in je dosegel že toliko uspeha pri poučevanju slovenskega jezika.
Po končani igri so nastopili odrasli fanti in so prav lepo zapeli pesem "Eno devo le bom ljubil", katera pesem mi je vzbudila spo -mine na ljubo Slovenijo, zdaj v žalosti zatopljeno.
Kako bi pa ocenil igro "Poštna skrivnost", pa sam ne vem. Reči •moram ,da je bilo vse najbbljše izpeljano. Posebno pa mi je ugajal Matic, fant Anton Zevnik iz Spar-te, kakor se mi je povedalo. Ta ga je tako dobro zadel, da bi nobeden ne mogel boljše. Posnemal je tako dobro kmečkega hlapca, da se je moral vsak, ki ga je videl, prav iz srca smejati. Ta fant je pa res zelo nadarjen za take igre. Kar je posebno velike vrednosti, je bilo njegovo glasno in razločno govorjenje, da ga je lahko vsakdo razumel. Pa tudi drugi igralci so vsi prav dobro igrali, posebno šel
Aurora, m. NAZNANILO IN ZAHVALA.
Kakor je bik) že na tem mestu omenjeno, se je dne 24. junija 1.1. vršila v tukajšnji naselbini velika slavnost, kakorftno še ni doživela naša Aurora in ki bo ostala v trajnem spominu vsakemu posamezniku.
(Blagoslovila se je namreč nova zastava društva sv. Janeza Krst. št. 11* K. S. K. J. Te slavnosti so se udeležila bratska društva iz Jo-lieta, Rockdale in Chicage. Posebno so nas iznenadili naši vrli so -sedni Joflietčani s svojim obiskom, katerih je prišlo .šest posebnih kar, več avtomobilov in en mo -torni voz.
Zelo radi bi se bili pri tej priliki v kratkem nagovoru zahvalili vsem društvom, kakor tudi vsem udeležencem, kar nam pa žal pri vsem trudu in naporu ni bilo mogoče izvesti. Vsakdo je videl, da je bil vsak izmed naših društveni-kov zaposlen in je skušal postreči številnim gostom, kar največ mogoče. In ker se torej nismo mogli v govoru zahvaliti in vam izraziti naših občutkov, veselja in zahvale za tako častno udeležitev, vam prinašamo iskreno zahvaflo danes na tem mestu v imenu celega društva sv. Janeza Krst. št. 11. Zaeno se Vam zahvaljujemo tudi v imenu vse tukajšnje slovenske naselbine ter Vam kličemo: Živeli!
Osobito se v imenu našega društva zahvaljujem vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., ki so se iz kazali tako uljudne, da so se po trudili in udeležili naše slavnosti Lepa hvala nam priljubljenemu glavnemu tajniku sobratu Jos. Za-larju, ki nas je ta dan posetil s svojo družinb; istotako tudi hvala I. podpredsedniku K. S. K. J., sobratu Jos. Sitar-ju in glavnemu blagajniku K. S K J. sobratu John Oraheku. Hvala tudi uredniku Glasila K. S. K. J. za njegov po-set pri naši slavnosti. Vsem skupaj kličem v imenu društva: Živeli !
V	imenu društva se še enkrat zahvaljujem vsem društvom iz Jo-lieta, Rockdale in Chicaga, vsem njih odbornikom, ki so se potrudili in spravili skupaj tako veliko število udeležnikov. Hvala za de-putacijo društvu sv. Alojzija št. 47, K. S. K. J. iz Chicaga in sobratu Mart. Senica, predsedniku društva sv. Štefana št. 1 iz Chicaga in vsem udeležencem omenje -nih društev
Kakor se zahvaljujem, tako vam tudi v imenu društva izjavljam, ako bo katera izmed teh naselbin, Joliet, Rockdale in Chicago, ali pa katero izmed teh društev, ki so nas pri tej slovesnosti počastila, priredilo kako slavnost te ali druge vrste in bo nas morda tudi povabilo, da se bo temu tudi naše društvo sv. Janeaz Krst. in naša naselbina po svoji najboljši moči odzvala.v obilnem številu, vilu.
V	imenu društva se tudi lepo zahvaljujem našemu bratu in sestri Jernej in Mariji Venbič, ki se nista bala stroškov in sta prevzela mesto botra in botre naši novi zastavi. Upam, da mu bodo naši bratje hvaležni tudi s tem, da ga bodo podpira'li pri njegovem podjetju. — Hvala tudi družicam in njih starišem za nabavo tako krasne dprave, da so s svojim nastopom tako ozalšale našo slavnost. Hvala cenj. društvom sv. Jerneja št. 81 in sv. Ane št. 19 JSKJ., ki sta nas spremila v cerkev in nam pomagala pri naši slavnosti
V	imenu drušitva se tudi iskreno zahvaljujem Rev. John Plevniku iz Jolieta za njegovo nad vse ganljivo pridigo. Besede č. g. Plevni-ka so marsfkoga ganile do solz; res označena slavnostna pridiga
mm
bo ostala vsakemu v neizbrisnem
sponami.
Hvala
vala tudi dopisniku v št. 26
našega Glasila s dne 27. junija, ki je tako dyo^nadlikal in opisal razvitje naše zastave in nam kliče na zopetno svidenje ob 25-letnici našega društva. Pri tem se mi, u-rinila le pomota radi cene naše zastave. Naša zastava je veljala $260 in ne $195. Zastava je kr.isn j in umetno dovršeno delo tvrdke Kerže Co. iz Chncaga. Na eni strani je uvezena slika sv. Janeza KretnikaJ na drugi je pa slovenska trobojnica z znakom K. S. K. J. To domačo tvrdko vsem bratskim društvom teplo priporočamo.
Pozdrav vsem udeležencem našega minulega razvitja in vsemu članstvu K. S. K. J.
Frank Oorens, preds. dr. sv. Janeza Krat. št. 11.
Oanonsburg, Pa.
Cenjeni sobrat urednik : —
Dan slavnosti blagoslovljenja zastave našega društVa sv. Jero-nima štev. 153 K. S. K. J. bo ostal zapisan v zgodovini vsem tukajšnjim Slovencem, osobito pa aobra-tora in sestram tega društva.
Letošnji 4. julij je bil res prijazen in krasen dan, kot da ga nam bi Bog nalašč naklonil za tako prireditev. Ob pol 8 uri zjut raj je daroval naš domači župnik Father T. Zahorsky sv. mašo za žive in mrtve člane naSega druš tva sv. Jeronima; ob enajstih je pa vršilo blagoslovljenje zastave s kratko pridgo.
Pri tej priliki se še enkrat zahvalim v imenu našega društva cenjenemu društvu sv. Jan. Krst. št. 75 J. S. K. J. v Canonsburg, Pa. ki se je te slavnost! korpora-tivno z zastavo in z regalijami u-deležiio; istotako se zahvaljujem tudi vrlemu slovaškemu društvu sv. Ignacija štev. 380 Prve Slovaške Katol. Jednote; vsa čast in hvala pa tudi nekaterim članom dr. "Postojnska Jama" št. 138 S. N. P. J. Pri tem se pa nad vse prisrčno zahvaljujem tudi našemu rodoljubnemu sobratu Anton Grdina, II. podpredsedniku K. S. K. J. ki je prišel na povabilo na to slavnost semkaj iz Cle-velanda, Ohio in nam držal tako izboren slavnosten govor. Sobr. Grdina je res pravi mojster v govoru, saj je nam s svojimi krasnimi besedami izvabljal solze iz oči. Posebno dobro bo ostal v spominu našim malčekom, ali našim o-trokom, ker jih je tako obdaroval s tiketi za prigrizek. Lepo zahva lo izrekam v imenu društva tudi našemu botru in botr! zastave, sobr. in sosestri Frank in Aloj ziji Verhovee za lep dar v zlatu $30.00 in za zlato uro v vrednosti $20. — Največje priznanje in hvala gre — da se je slavnost tako lepo izvršila — požrtvovalni družini Bevc in pa botri zastave Aloj ziji Verhovee. Hvala pa tudi vsem članom in članicam in drugim ro jakom, ki so nam pri tem pomagali, čeravno niso člani našega društva in sicer: J. Potočerju, M. Kulovic, Ant. Sterle-tu, Frank Seničarju, J. Klemen-u, J. Delo-st-u, M. Tomšič (Škrjanka.) Prosim, ako sem morda kako ime izpustil, da mi to blagohotno oprostite. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala, in Bog plačaj!
Za zastavo so darovali: Družina Bevc $53. —, Fr. Recelj $16. — J. Pelhan $16 —' družina Verhovee $12. —, Fr. Čeplak $11. —, družina Gorjup $7..—, Frank Ven-de $6. —, Kirn $6. —, družina Smerdelj $10. —, J. Brvar $5. —, A. Slapnik $5. —, A. Krašna $4. —, družina Krek $6. —, M. Raz-boršek $3. —, M. Rorvilak $3. —, J. Ahlin $2 —, A. Tomšič $4. -, ,1. Cernetič $4, —, J. Žigon $3. —, J. Jakše $4. —, M. Tomšič $1, — Dalje so darovali nečlani našega društva Rev. Kazimir Zakrajšek, urednik "Ave Maria" $ 10. —, Jakob Vehar $5. —, John Recelj $3. —, Frank Kitz $2. —, Frank Pelhan $1, —, Frank Krulc $1. —, Frank Seničar $1, —, Anton Str-le 1, —, Agnes Zarkovski $1. —, Ana Wavrek $1. —
Vsem skupaj še enkrat srčna hvala in dobri Bog naj Vam to stotero povrne!
Sobratsko pozdravljam čitatelje tega lista.
John Pelhan.
Chicago, 111.
V nedeljo, dne 1. julija, smo se na prjjazno povabilo č. g. Fr. Až-be-ta udeležili slavnostnega zaključka šolskega leta v Wauke-ganu, 111., trije .duhovniki iz Chicaga : Rev. Amfbrož Širca, O. F.
M., Rev. Math. Čanič in podpi -sani.
V	slovenski farni šoli poleg cerkve M. B. v Waukeganu nam je domaČi g. župnik pokazal kaj so se otroci v raznih razredih naučili v preteklem šolskem letu. Bila je javna izložba, tako, da so se stariši in vsak gost lahko prepričali na svoje laaife^<EL#*ko so se otroci v j^iflu, n^MflSnju, risanju, van iti" Mzučili pod vOdstvom^K^ih šolskih sester. To je'ljr javen dokaz, da naše katoliške sole ne zaostajajo za ameriškimi javnimi šolami. V teh posvečenih Šolskih prostorih ko -rakata znanost in vera roka v roki.
Zvečer je bila prirejena zabava v Miath. Slana-tovi dvorani, ki je bila polna slovenskega občinstva iz Waukegana in N. Chicaga; vsem je srce igralo veselja, ko so videli na odru mladi ameriški slovanski cvet: krepke slovenske fantičke, belo oblečene nedolžne slovenske deklice v skupini z hrvaško in slovaško šolsko mladino, ki tudi spada k slovenski cerkvi in slovenski šoli.
Program tega večera je bil izborno sestavljen in nad vse po -hvalno izvršen,'tako da se občinstvo ni ganilo s svojih prostorov, dokler nismo ob koncu slišali navdušene ameriške himne: "Star Spangled Banner" in 'America'. Na zahtevo čast. g. župnika Rev. Fr. Ažbeta so bili pozvani na o-der razni udeleženci, da naj se izrazijo, kaj mislijo o tem, kar smo videli v šoli in v dvorani na odru.
•Podpisani je povdarjal staro znano geslo, da v slogi je moč in da le v skupni bratski ljubezni <bo vedno bolj in bolj napredovala le-(pa slovenska naselbina v Waukeganu, in da kjer je nesloga, sovraštvo, prepir in nevošfčljivost, tamkaj je tudi razpad.
Rev. Ambrož Širca, župnik dalmatinske fare sv. Hijeronima v Chicagu je čestital celi naselbini, da imajo tako vrlo in izučeno mladino. Pozdravil je tudi v pravi slovasčini mlade slovaške fantičke in punčike, ki so na odru par spominskih točk vprizorili na narodno slovaško življenje.
Rev* Math, čanič je pa pozdravil hrvatsko mladino, ki je v lepi hrvaščini na odru prepevala na -rodne »hrvatske pesmi.
Na oder sta bila pozvana tudi slučajno navzoči Ed. Mencinger iz Pueblo, Colo., brat nepozabne pok. prve slovenske učiteljice Angele v Waukeganu in Anton Pe-trašič iz Steelton, Pa., ki je prišel obiskat svojega birmanskega botra Rev. Fr. Ažbe-ta in oba sta tudi čestitala h krasnemu uspehu te slovenske šole.
V	krasnih in kratkih besedah je povedal svoje mnenje tudi ob-čeznani in spoštovani rojak Fr. Opeka, oče peterih nadebudnih sinčkov-šolarjev in za slovensko naselbino, župnijo in šolo mnogo-zaslužni in v političnem ameri -škem življenju javno pripor.nani mož. Priporočal je svojim rojakom ljubezen do nove dom nine — Amerike, ljubezen do milega slovenskega jezika in naše slovenske pesmi in ljubezen do sv. katoliške vere, v kateri smo bili mi vzgojeni in v kateri hočemo imeti vzgojeno tudi našo mladino.
Od zadej pa je gledal r.a oder v tej dvorani tudi veleugledni rojak Frank Petkovšek, glavni odbornik K. S. K. J., ki se je tudi veselil, da tista mladina, katero je on kot^'bebieke" nosil k sv. krstu že tako lepo slovensko govori in poje.
iZaslugo moramo pripoznati tudi pevovodji in organistu g. Loop. Kuntst-u, ki je pokazal, kako vrlo je izvežban njegov cerkveni zbor in šolska mladina v petju.
Častitim pobožnim šolskim sestram in neumorno delavnemu g. župniku Ažbe-tu pa kličemo k zaključku: Le tako naprej v slogi s slovenskim narodom v Waukeganu in N. Chicagu za /povzdigo in napredek teh krasuih sestrskih naselibin! Rev. Ant. Sojar.
S pogrebnikom bodi vedno prijazen in uljuden, kajti zadnji i>o-sel v tvojem življenju bo izvršil on.
• • •
Kdor ima preveč vzvišeno sodbo o samem sebi, ta je slab sodnik človeške narave.
• • o
Učite vsakega ameriškega otroka, že od zibeli dalje, da je njegova prva in zadnja dolžnost napram njegovi domovini: živeti za njeno čast in umreti za njeno slavo..—Joseph H. Choate.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ko smo pričeli priobčevati na tem mestu razprave, nasvete in razinotrivanja za našo XIII. konvencijo se je uredništvo Že parkrat oglasilo s prošnjo in nasveti, kako naj bodo ta razmotrivnja pisana.
Kakor razvidno, so se pričeli sedaj že proti koncu nasi člani in olanice vedno bolj oglašati na tem mestu, kar je lepo, prav In hvalevredno. Uredništvo skuSa spraviti vsako umestno razmotrivanje v javnost. — Ker ste čitali med temi razmotTivanji že številno o-pomb in dostavkov od uredniške strani, nam ne štejte tega v zlo. Urednikova dolžnost je, da kako stvar mimogrede pojasne, osobito to, kar je v zvezi s pravili nase K. S. K. J. To dela uredništvo iz enostavnega vzroka, da ne bo član stvo kak tak dopis vodil v nepravo mišljenje vsled nevednosti dopisnika.
Kdor se hoče udeleZevatl raz-motrivanja na tem mestu, naj bi v prvi vrsti dobro parkrat preČi-tal in poznal pravila naše Jednote; to smo že parkrat povdarjali. Žal pa, da se oglašajo nekateri s popolnoma brezpomembnimi nasveti in točkami, ker ne poznajo dobro Jednotinih pravi!.
Tako ste nedavno čitali, ko je nek član trdil, da naša Jednota že plačuje bolniško podporo in je želel, da naj se isto poviša na $2 — in $3. — Dalje se je nekdo hudo-val, ker naša Jednota nc sprejema ženskih podp. društev v svojo sredino. (Takih društev imamo sedaj že 32) Zopet drugemu ni po volji, če une3e društvu kak član par dolarjev na asesmentih, društvo mora pa vseeno b aje za takega "vrlega" sobrata plačati Jed. asesment. — Čemu ga pa ne suspendira po Jednotinih pravilih?
Vse take in slične-stvari pridejo na dan v razmotrivanjlli, kar moti in bega članstvo na5e Jcdnote. <'e bi vsakdo poznal v prvi vrsti Jednotina pravila, bi gotovo nc pisal o takih točkah katere Ima Jednota že upeljane, ali bi pa nc trdil da ima upeljane, če ni tem j resnica. Vsakdo naj torej prečita v prvi vrsti Jednotina pravila pa ne bo treba uredniku delati ved-nih opomb in dostavkov na tem mestu.
Do konvencije imamo samo še dobrih 6 tednov. Cenj. sobratje in sosestre in gg. delegatje na noge! (i le j te, da bo v prihodnjih naših številkah vedno 3. stran polna u-mestnili in koristnih razinotrlvanj v boljši prospeh in zaključek prihodnje konvencije!
•1
La Salle, 111.
Malo je slišati iz naše naselbine o razmotrivanju za XIII. konvencijo naše mogočne in slavne "K. S. K. J." — Da se zopet oglašam v našem glasilu, me je privedla do tega dolžnost, — kot čTana "K. S. K. J." V zadnjem mojem dopisu sem priporočal, da naj bi se ustanovilo pri naši dični "K. S. K. J." "skupno centralno bolniško blagajno."
O tem hočem danes obširnejše govoriti in sicer:
1.)	"Kak bi bil naš napredek ako to storimo?"
2.)	"Zakaj je to nalša dolžnost, da vstanovinio skupno bolniško blagajno?"
Brez dvoma lahko trdim, da če bi bila pri naši slavni in dični "K. S. K. J." ustanovljena pred 10. leti ta centralizacija, da bi bilo njeno število danes ne samo okrog 14,000, — ampak 24.000 članstva. — Kako to? Tako-le:
Naš slovenski narod je razkropljen širom Amerike, koder opravlja skoro povsod brez izjeme težaška dela. In slednje ga sili, da se zavaruje pred nesreCo In bolez-nijo, pri katerem se najrajše pojavlja vsled trpežnega :n težkega dela. V vsaki naselbini bodisi še tako mali, najdemo že slovenska podporna društva, med njimi tudi in sicer prve spadajoče k naši mogočni K. S. K. Jednoti.
Vmes pa slišimo pogostokrat pogovarjanje med možmi: Čemu toliko društev? Res Je, da je že več kot preveč društev po slovenskih naselbinah v Ameriki in v tem zatrjujem, da ravno to je tisti vir iz katerega izvira toliko strankarstva in sovraštva !n prepira med našimi milimi slovenskimi rojaki po Ameriki! —
Vsako društvo potem dela zase
in spodkopuje druzega; člani se kregajo med sabo, zatem pa puščajo prvotna društva in pristopajo k drugima v srcu pa odnesejo smrtno sovraštvo do prvotnega. Poprej je bil mogoče dober katoličan, zdaj pa je največji za-grizenec prvega. Tako se dela dan na dan po naših slovenskih naselbinah po Ameriki!
Če bi bilo pa v naselbini eno dobro katoliško društvo, kjer bi bili rojaki zavarovani, lahko recimo od $3.00 dnevne boin:Ske podpore, ter zraven lahko do $2000.00 posmrtnine, bi jim to popolnoma zadostovalo; zraven tega bi se vsak spor v naselbini potom njega lahko poravnalo. Rojaki bi se ogibali prepira in mesto njega bi gojili bratovsko ljubezen, srečo in blagostanje med seboj, — na katerih temelji vsa sreča in napredek Zemljanov. —
Pa pustimo to prerešetovanje in preidimo rajši k pomembnosti centralizacije bolniške blagajne.
Kakor sem ge zadnjic trdil, da nekatera mala društva po malih slovenskih naselbinah trpe na svojih bolniških blagajnah, to trdim zopet danes, zato kjer sem se že sam prepričal kako se jim godi. — Pred dobrim letom sem videl v neki slov. naselbini društvo naše "K. S. K. J." ki je štelo 19. čla-nov(ic). Blagajnik mi je pravil, da so imeli v blagajn: nekako o-krog $75.00.
Seveda bili so dobri, dokler ni bilo bolnikov. Čez nekaj časa je po potrkala bolez. na enega izmed njihovih članov; bil je t)olan nekaj nad 3. mesece, podporo so izplačevali pri dotičnem društvu po $6.00 na teden.
Izpraznili so skoro docela blagajno, da so bolniku plačali podporo. In blagajnik mi Je dejal, sedaj imamo pa še nekako okrog $5.00 v blagajni.
'Kaj bo če še kdo zboli? Je tarnal. — Čez nekaj časa mi piše pismo, v katorem je trdil, da so znižali pri društvu bolniško podporo samo na $3.00 na teden.
Sedaj pa premisli dragi sobrat in sosestra, kje je mogoče človeku izhajati s tri dolarsko tedensko podporo. Povejte mi ako morete!!
Ali ne stane samo zdravnik in zdravila več na teden kot to (?!)
Čez dobrih par mesecev zatem sem čital v nekem listu, da so v isti naselbini ustanovili novo društvo, kojega so priklopili k neki zelo protiverski podporni organizaciji, katera plačuje bolniško podporo iz združene centralne bolniške blagajne. —
In skoro vsi tisti člani ki so pristopili k novemu društvu so bili člani gori omenjenega društva "K. S. K. J." — Zdaj so tisti rojaki člani naše K. S. ''Katoliške" jednote; ter zraven tudi člani brezverske podporne organizacije. To je, da morajo biti katoličani in brezverci!
"Tako da niso ne krop, ne voda!"
"Ne ptiči, ne miši!"
In kdo je tega kriv??? —
Gotovo je, da gori omenjeno članstvo, omenjenih dveh društev ni krivo! Ampak naša "Katoliška" organizacija, ki jim nI dala prilike, da bi se lahko dobro zavarovali za slučaj bolezni, pri njej sami.
Dragi sobratje in sosestre širom Amerike, posebno pa v Jolietu, Clevelandu, Pueblo, Chicagu, Pittsburghu itd. Nikar se ne hu-dujte na mene ko toliko pišem za centralizacijo.
"Ampak pomnite, da za nas katoličane bije že "enajsta ara!"
"Pomnite še posebej, da naši protiverski fanatiki so na delu noč in dan!" Za njih nI nobena žrtev prevelika, bodisi pr! društvih, Jednotah ali kjerkoli; delajo na vso moč, samo da pridobivajo v svoj 'pogubonosni krog" naše katoliške mladeniče in može, kateri postanejo potem pravi ja-ničarji svojih nekdanji?! sroven-skih šeg, zraven pa še posebno katoliških načel!
"Ali vidite dragi člani nakano sovražnika???"
Zato pa vidiš drago članstvo, da bode padel na nas neodpustljiv narodni greh, ako mi temu ne od-pomoremo; namreč da damo priliko našim katoliškim rojakom po Ameriki, da se lahko zavarujejo, — dobro zavarujejo za vse slučaje doma pri naši "K. S. Katoliški Jednoti," ter da jim ne Do potre-
| r» . * •
—ll.JTOUA 1917.
——
■ . ?
iskati več nobene zaslombe pn\ slavne K. S. Katoliške Jednote.
S pozdravom _	Ludvik Perušek,
Clan dršt. sv. Antona Pad. št. 72.
nam sovražnih organizacijah,
kjer jih potem navadno potegnejo v svoj "pogubonosni brezver-.iki vrtinec." —
Zato ponovno kličem vsem velikim slovenskim naselbinam kakor n. pr. Joliet, Cleveland, Pueblo, Chicago, Pittsburgh itd., da naj ne nasprotujejo tem mojim vrsticam, ker jaz jih ne piSem ravno toliko zato, ("'!— t") ampak zato, da damo priliko katoliškim možem in mladeničem, dekletom in ženam, da ostanejo v vsaki naselbini udje samo katoliškega društva!
Kajti dovolj so jih že zmešale te brezverske agitacije 1!!
In skrajni čas je, da tudi mi enkrat spoznamo sovražnikovo nakano, (glejmo, da ne bo prepozno!!!) ter da spremenimo svojo staro smer in zastavimo novo, katera bo velikega pomena In koristi za splošnost slovenskega naroda v Ameriki.
In ta smer je, ako se ustanovi pri naši slavni in dični Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti skupna centralna bolniška blagajna."
"Č. gg. delegatom naj bo na XIII. konvenciji "K. S. K. J." to glavno vprašanje,,!!!
"In če ga boste dobro rešili, potem boste zastavili slovenskemu narodu v Ameriki novo pot, ki ga bo vodila za dobrim ln poštenim ciljem, ter ga odvračala proč od duševnega in moralične-ga propada"!
Z bratskim pozdravom ostajem udani sobrat vsemu članstvu K. S. K. J.
John Jerich,
član dr. sv. Družine, št. 5. K. S. K. J.
Ely, Minn.
Gospod urednik: — Podpisani prosim priobčite v glasi Ki sledeče v kolon«: "K razmotrivanju bližajoče se Konvencije K. H. K. Jednote." Kot pazno prečitajoč dopise in p*«r>ČIia, radi prihodnje konvencije, sem sklenil da tudi jaz izrečem svoje mnenje.
1.)	Kar se tiče Glasila naj ostane tednik kot dosedaj, ker kakor vidim popolnoma zadostuje; zakaj, ako bi postal dnevnik, narasli bi s tem veliki stroški, (in še sedaj ker smo v vojnem času) in list, tednik se bolj pazno prečita, posebno kar se tiče društev ali Jednote. Kakor jaz, tako gotovo tudi vsak vesten P?an Zeljno pričakuje, da dobi list v roke. List Glasilo naj bode tako urejevali kot je sedaj, zakaj list Je ure-jevan tako dobro, kot malokateri drugi.
2.)	Vpelje naj se centralizacija bolniške podpore s tem bode narejen korak k napredku Jednote. Marsikateri član morda pravi; če bode Jednota še bolniško podporo izplačevala, bodem moral veliko več plačevati, pa temu ni res; posebno pri malih društvih, bode to veliko boljše, zakaj majrmo društvo pa naj ima veliko fiolnikov kako jih težko izplačuje (so vedno naklade) pa tudi podpora bode boljša. Bolniška podpora naj bi bila en in dva dolarja dnevno.
3.)	Konvencija naj bi bila vsakih štiri ali pet let; s tem se prihrani mnogo denarja.
4.)	Jedhota naj ostane strogo katoliška kot sedaj.
5.)	Otroški oddelek (pristopnina) naj se kolikor mogoče zniža.
6.)	Duhovnemu vodju naj se za njegov urad določi primerna plača ; kakor vsak delavec zasluži za svoje delo plačilo, tako tudi duhovni vodja zasluži, da se mu za njegov urad plača. To Je na kratko povedano.
Konečno šc nekaj.
V čast si smemo šteti, da imamo za glavnega predsednika moža, kateri zasluži po vsej pravici ime Jednotin predsednik. Kakor vidim iz njegovih poročil, se nc-ustraši i^i in ravnati se po pravilih naše slavne Katoliške Jednote.
Cenjenim delegatom ga priporočam v zopetno izvolitev.
Kaj pa urednik in upravnik našega lista Glasila? Moremo li najti boljšega in zato delo bolj sposobnega moža? Mislim, da ne. On zasluži da se mu na konvenciji izreče zaupnico in kak $. priboljša.
Priporočal bi cenjenim delegatom, da se vpelje pri Jednoti tudi ženska volilna pravica, zakaj tudi ženske morajo asesment plačevati in se po Jednotinih pravilih ravnati. Cenjeni delegati vpošte-vajte to.
XS tem sem izrazil svoje mnenje, z namenom, da kolikor mogoče pripomorem do napredka naše
Chisholm, Minn.
•Pazlj ivo citam razmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K. J. in se s tem tudi jaz pridružujem v vr sto teh dopisnikov.
^ Jako sem se razveselila, ko sem čitala dopise tudi od sosester, ali od članic naše Jednote. Sosestra Antonija Zupan iz Chicaga je pred kratkim v dolgem članku razložila, koliko ženskih društev in članic ima naša Jednota in kako ravno ženske delujejo za pro-cvit naše dične podporne organizacije.
Res, da me ženske plačujemo e-nake asesmente kot moški in vendar se nas v eni zadevi prezira, ker ženskam ni dovoljeno, da bi poslale delegatinje na glavno zborovanje K. S. K. J. Vsled tega tudi jaz poživljam vsa ostala ženska društva in članice naše Jednote, katere se v tej zadevi še niste izrekle, da se sedaj potegnete za to točko ko je še čas. Prosimo glavni odbor in konvenčne delegate, da naj izpremenijo tozadevna stara pravila, da bomo zanaprej tudi me ženske lahko zastopale svoja društva na glavnih zborovanjih. Tako naj tudi vsako posamezno žensko društvo naroči letos svojemu delegatu, da naj bo njegova prva točka to, da se bo zavzel za enakopravnost članic pri K. S. K. J. Upam, da naši sobratje delegatje ne bodo na prihodnji konvenciji v Evelethu zavrgli tc točke in da bodo dali tudi ženskim društvom pravico, do katere so deležna in opravičena. Zgodovina nam kaže, da so Ženske pri raznih prilikah že večkrat ifcralc glavne uloge, torej se nI treba več ozirati na izgovor: Ženska naj bo le doma. Ta izgovor je fce prestar. J — Baš v sedanji svetovni vojni so se ženske že izkazale, kaj da zmorejo, ker" nadomestujejo moške pri vseh delih. — Ali ne živimo l mi v svobodni ameriški deželi?! Torej dajte nam svobodo do zborovanja.
Upam, da na XIV. konvenciji K. S. K. J. bode tudi ženstvo za-i stopano po svojih delegat in jab.
S sestrskim pozdravom do v »O- j ga članstva K. S. K. J.
Katarina Štaudohar, članica dr. sv. Ane štev. 156.
milost ljudem. Ali zsŠ to samo ne daje dovolj vzroka za centralizacijo?
So pa ena društva, pravim pro ti vpeljati iste, in to so ona katera imajo veliko članov, ali pa zelo malo bolnikov Pri društvu imajo blagajno; na katero se lah ko člani zanašajo v slučaju potrebe. Ampak tu je pa slučaj k.;er bi moralo zmagati bratstvo, ljube zen do bližnjega in usmiljenost. Ker bi se pa taka društva zelo vpirala Centralizaciji, bi priporočal, da se naj naredi takole: Vzemimo primero. Recimo, društvo 20 člani devlje v bolniški sklad vsak mesec 15 dolarjev to je na leto 180 dol. Če bi recimo tako društvo v slučaju centralizacije i-melo toliko bolnikov v enem letu da bi morala Jednota plačati boln. podporo, recimo več kot 200 dol. Potem naj se takim društvom naloži primerna naklada; kolikor bi se že določilo na konvenciji. Znano mi je, da nekatere zavar. družbe nalagajo svojim članom asa*, z ozirom, kako nevarno delo isti opravljajo. Če dela v nevarnem prostoru, mora plačati več, v drugem slučaju pa manj. Verjemite, da bi na ta način pridobili veliko več članov. Član bi lahko potoval po celi Ameriki. Ne bi mu bilo potreba čakati cele mesece za bolniško podporo, ako bi prestopil k drugemu društvu, ne doplačevanja, ne bi imel drugih neprilik, ki se pojav!jajo dan na dan vsled tega. Ros bi morda včasih prišle kake naklade; a to naj nas ne bi smelo strašiti, z ozirom na splošno izboljšanje stanja članov naše slavne Jednote. Boljše je plačati par centov več asesmenta in ne biti v strahu, kakor pa mali ases. in žiVeti včasih, ali v obče v negotovosti.
Anton Okoliš.
član dr. sv. Jožefa, Barberton O.
sobratom delegatom prihodnje konvencije obilno uspeha pri napornem delu za napreden nase di-čue K. S. K. J. in v prospeh naših
krajevnih društev in Vam g. Pavel Sohneller želim, da bi bili še zanaprej vodja naše podp. organizacije !
S sobratskim pozdravom do vseh članov in članic!
Večletni član K. S. S. J.
Opomba uredništva:
Ta dopis smo priobčiil vsled izrecne lepe prošnje in želje dopisnika, Čeravno ne s polnim Imenom. Zanaprej pa prosimo vse gg. dopisnike, da naj navajajo pri teh razmotri van jih svoja polna i-mena. Čemu bi se človek skrival pod drugim imenom, aXo ima kako umestno stvar in mlset v svojem srcu. Na dan z besedami In na dan tudi s polnim imenom, saj vam zato ne bo nihče kaj Zalega storil. — Ta opomba .naj velja vsem članom in članicam na5e Jednote v ravnanje, ki se mislijo še poslužiti debatiranja, ali raz-motrivanja za XIII. konvencijo.
Barberton, Ohio.
Eno najbolj važnih vprašanj na prihodnji konvenciji bode gotovo vprašanje o centralizaciji bolniške podpore. Nekateri člani so že razmotrivali to v Glasilu; vendar se meni to tako važno zdi, da bi še jaz rad pripomnil nekaj. Eni se zelo zavzemajo za centralizacijo, drugi so pa nasprotniki Iste. Tisti ki so za njo, so gotovo člani onih društev, ki so maloštevilna, ali pa je delo nevarno v tistem kraju, kjer je ono društvo, ali nezdrav kraj, kar povzroči da 1-majo slična društva vedno dosti bolnikov. Društva po takih krajih v splošnem ne napredujejo, k a kor bi sicer lahko, ako bi bile dane boljše razmere. Rojaki v takih krajih, pravijo, a^o Jim rečeš da naj pristopijo k domačemu društvu: Saj bi pristopil, pa kaj mi pomaga če sem bolan, In 5e celo dolgo časa, pa nisem jrorov, da dobim polno podporo. Raje pristopim h kaki zavarovalni kompani-ji, ki ima toliko in toliko milijonov itd. Zraven pride Se sladka priliznjenost in vsiljivosr raznih agentov zavarovalnih druži), in žalibog še tisti čudni ponos naših ljudi, ki se radi bahajo: češ jaz sem pri angleškem društvu, ali kompaniji. In na ta način se ljudje odtegujejo domačim društvom. Ko bi bila centralizacija za boln. podporo, bi bilo marsikaj naobrat-no. Neznani bi bili tudi žalostni dogodki, ki se pojavljajo mnogokrat, po članu ki prestopi v drugo društvo in precej zboli ali v slučaju, da se društvo razpusti. Recimo v kakem kraju Je društvo, ki obstoja že veliko let. Lahko pa se pripeti, da industrijske naprave, ali rudniki prenehajo za vedno obratovati v istem kraju. Člani onega društva se morajo seveda preseliti. Marsikateri je morebiti že star in bolehen; če takrat zboli in ima poleg tega Be mno-gobrojno družino, kaj Je s takim članom? Ali ga bode hotelo drugo društvo sprejeti? Gotovo ne. Jednota ne more društva do tega prisiliti in "mana" tudi več noče padati iz neba. Tako so taki člani pripuščeni na milost in ne-
La Salle. Hi.
Dosti dopisov in razmotrivanj sem žc čital na tem mestu za našo XIII. konvencijo; zaradi tega sem se tudi jaz odločil priobčiti danes v teh kolonah par vret?c. Sicer n<? bom delal obširnega dopisa, ampak rad bi samo našim delegatom pojasnil neko stvar, ka*:or sledi:
Ko sem prečital pravila naše K. S. K. J. sem našel dve točki, ki se mi zdita prav pomanjkljivi nam reč točka 196 in 199; prva se glasi sledeče:
"Ako je kak član in članica vsled neozdravljive bolezni, hude poškodbe ali starosti popolnoma nezmožen za delo, in je brez denarnih sredstev, da bi se zamogel preživljati, sme dotičnik določiti gotovo svoto ali pa celo svojo zavarovalnino kakšni dobrodelni korporaciji, društvu, alt posamezniku, ki skrbi zanj ali plačuje njegove asesmente. To velja le v onih državah, kjer je to postavno dovoljeno."
Točka 199 se glasi pa sledeče:
"Ko je član društva prejel od svojega društva podporo za dobo 6 mesecev in če je še dalje bolau, mu plača Jednota za dobo 6 lia-daljnrh mesecev podporo po $20. na mesec. V tem slučaju se mora izkazati z zdravniškim spričevalom, potrjenim s prisego pri kakem javnem notarju (Notary Public). To spričevalo mora biti tudi odobreno od društvenega odbora.' '
Ako upoštevaano bedno stanje takega onemoglega' PJanaT^ki je bolan in brez denarja in nezmožen za delo, pridemo za do glavnega vprašanja, kaj bi se zgodilo potem s takim članim? Društvo ga bo suspendiralo, ker ne more dotičnik plačevati več asesmen-tov, tako bo suspendiran tudi od Jednote; dobro bi bilo torej, da bi se na prihodnji konvenciji kaj umestnega ukrenilo za take omi-lovanja vredne člane.
Pomislimo pri tem le razliko med poškodovanim in onemoglim članom. Poškodovanec dobi primerno svoto izplačano od Jednote ter je še lahko član društva in Jednote ; onemoglemu članu je pa to nemogoče, če bi bil na primer bolan leto dni in še več. Jaz imlslim, da bi se morala naša Jednota, ki je edina slovenska katoliška podporna organizacija bolj zanimati in postopati bolj samarltansko s takimi onemoglimi in neozdravljivimi člani, potem ne bodo prihajale vedne in vedne prošnje k sejam naših društev od takih članov za milostno podporo. Vse druge Jednote obračajo več skrbi za take člane, kakor pa Zal ravno naša.
Zdaj pa želim vsem cenjenim
Huntington, Ark.
Tudi jaz, kot 20. letni član naše K. S. K. J. bi rad s tem nekaj sporočil gg. delegatom XIII. konvencije naše dične podp. organizacije. Tudi jaz jih v prvi vrsti prosim, da naj gledajo na to, da se pri K. S. K. J. ustanovi skupni bolniški sklad, da bo naša Jednota še bolj nepredovala. v zgled in dokaz nam v tem oziru služijo druge slovenske Jednote in društva, ki poslujejo s tem skladom. Vsakdo bo raje potem pristopil k kakemu krajevnemu društvu naše Jednote, Če bo zagotovljen bolniške podpore in če ne bo zastonj plačeval bolnišk. ases. pri društvu kot dosedaj; Mnogo je takih društev naše Jednote, ki bi rada skrbela za svoje bolne člane, pa ne morejo, ker nimajo denarja v tem skladu.
Apeliram torej še enkrat na vas cenj. delegati, da gleda:e za napredek naše organizacije s tem, da bi se ustanovila bolniška centralizacija; če se to ne bo na tej konvenciji rešilo, bo več naših krajevnih društev propadlo, ker ne morejo več izhajati.
Naj v tej zadevi tudi jaz omenim razmere društva Mar. Pom. štev. 17 v Jenny Lind. Ark. Lansko leto je tamošnja premogovniška družba za vedno zaprla vsled vladnega ukaza svoj premogovnik ali "šoht" v katerem je delalo tudi dosti Slovencev ozir. sobratov. Ker niso mogli dobiti dela v bližini, so se podali iz Jenny Linda drugam. Pri tem so vzeli od društva štev. 17 potne in prestopne liste, ter so prestopili k raznim drugim društvom. Člani, živeči v Huntingtonu smo morali iti v Jenny Lind da smo pobrali vse društvene stvari ter prepeljali i-ste semkaj v Huntington. Sedaj držimo društvo Mar. Pomagaj tukaj v tem mestu, a žali bože je ostalo samo še 7 članov in 7 članic.
Dragi mi sobratje! Pomislite, kakšno podporo bi zamogli mi sedaj dajati temu ali onemu če bi zbolel, ali se ponesrečil? Na vsak način bi morali tudi ml beračiti in trkati za pomoč pri nagih drugih sobratskih društvih. Ali bi ne bilo to nečastno za našo mogočno in veliko organizacijo, če se mora javno beračiti za podporo? Č« bi imeli pa skupno bolniško podporo, bi bilo pa vse drugače in boljše.
Zatorej vas še enkrat cenj. sobr. delegati prosim, ustanovite skupni bolniški sklad, Če res mislite kaj za napredek Jednote. Bratje smo medseboj v enem in dr'ugem oziru, da se medsebojno podpiramo; čemu bi se tudi v slučaju bolezni ne podpirali tako, ker boln. podpora je vsakemu prva stvar, ki ne more delati.
Jaz mislim, da bi lahko izhajali, če bi plačevali po 73c za skupni bolniški asesment za $6 ali $7 tedenske podpore; ako bi to ne zadostovalo, naj bi pa gl. odbor še za par centov asesment povišal.
Naše glasilo, ali list naj ostane tednik ne pa dnevnik, ker od ve-dnega berila, ali čitanja tudi ne moremo živeti.
Opozarjani tudi gg. delegate in gl. odbornike, da ako bi se pripetilo, da bi točka glede centralizacije boln. podpore propadla, da naj take člane kot smo mi tukaj — priklopi h kakemu drugemu bližnjemu društvu, ker mi nikakor ne moremo vzdržavat! tako majhnega društva in je tudi preveli-(Nadaljevan je na 4. strani.)
Ixhaja vsako sredo.
Krsnjsko-Slovenske Katoli-Ike Jednote ▼ Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravniitvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487.
% Naročnin*!
Za člane, na leto............ .$0.60
Za nečlane..,................$1.00
Za inosemstvo..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of ths
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by ths Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
ItSl West 22nd Pine«, Chicago, 111. Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ...........$1.00
For Foreign Countries........$1.50
si
(Nadaljevanje s 3. strani.) ka nevarnost za nas, če bi se pripetila kaka večja nesreča pri našem delu. Ako imamo pa pomoč od glavnega urada, je pa vse drugače, in smo v tej zadevi brez skrbi.
Želim in upam, da bodo zato naši gg. delegati in gl. odborniki vse najboljše ukrenili na prihodnji konvenciji in jih Se enkrat prosim, da naj se ozirajo na to mojo prošnjo.
Mnogo uspeha na prih. konvenciji!	^^^^^^
S pozdravom
Matija Ogradi.
Sheboygan, Wis.
Ko prebiram razmotrlvanje za našo bodočo konvencijo vidim, da so člani, ozir. dopisali;! raznih misli. Vsakdo piše po 3vojein, kar smatra za umestno in tako je prav. To je skušnja in naša vsakdanja šola. Iz teh razmotrivanj lahko sklepamo, kako naj bi se pri Jednoti gospodarilo, da bi bilo boljše za Jednoto In druStva.
Tudi jaz bi rad onienil svoje misli in želje, ter pričenjam takoj s prvo točko, ki škoduje društvu in to je točka glede asesmen-ta.
Zakaj, ali čemu mora društvo plačati asesment ko pusti kak član društvo? — Dasiravno ne prejme društvo od dotičnega člana mesečnega asesmenta, a ga mora vseeno plačati Jednoti. To se mi zdi jako neumestno ter nespametno; koliko je že moralo plačati za to samo naše društvo, je meni dobro znano. Zato premislite . to člani in delegati. Kešite to točko na kak drugi način.
Druga točka je glede prejemanja, ali naitf>čnine glasila. Cemu mora vsak član plačat: Jednotlno giasilo! Meni je dobro znano zakaj . . .? (Čemu pa ne poveste vzroka? — Mi smo miši jen ja da zato, ker sc je tako sklenilo na XII. ali zadnji konvenciji v Milwaukee. Opomba uredništva.)
Ako sta mož in žena o?>a prt Jednoti, bi zadostovala samo 1 številka lista za oba. In koliko je takih članov, ki niti ne znajo brati, ali čitati, pa morajo vseeno list plačevati. Ali je to pošteno? Saj kar je važnega za člane, se mora to na društveni seji prebrati.
Tretja točka. Naša Jednota naj ostane pri starem glede bolniške podpore. Pri tem jaz vem, da so res nekatera društva v jako slabem finančnem položaju ali glede blagajne. Takim društvom bi jaz svetoval, da naj bolj skrbijo za svojo bolniško blagajno. So kraji, kjer se jih veliko ponesreči; v takih krajih so tudi boljSe plače in zato jaz svetujem, da naj se bolj skrbi, da bodo člani več plačevali v društveni bolniški sklacr.
Vidite sobratje, to bi bilo za vse člane dobro, kolikor nas je pri Jednoti, Jed. asesment je že itak zadosti velik, posebno za take kraje, kjer se bolj slabo zasluži; pa prišli bodo še slabši časi. Kaj pa potem? In kakšni bi bili Jedno-tini stroški za vsako konvencijo? Sedaj morajo vsa dru&tva vse plačevati za svoje delegate In kdo bo pa potem? To je treba dobro premisliti. Vsakdo, kj to Zeli, naj se pa zavaruje še za bolniško podpo-ro, pa bo konec in mir.
Četrta moja točka je glede plačevanja posmrtnine za člane, ki •• morajo udeležiti vojne. Vsak
Bti
član naj bi bil deležen podpore; kdor prispevke za isto pošteno plačuje, naj tudi podporo pošteno prejema, oziroma njegovi dediči Koliko očetov in sinov plačuje samo za to, da bodo enkrat kaj svojim pomagali, ozir. prihranili. Kdor to stvar dobro premisli* ne bo temu nihče oporekal. Morda se dobi kak posamezni član, ali pa kak gl. odbornik K. S. K. J., ki bi nasprotoval izplačevanju posmrtnine našim vojakom sobra-tom? Jaz pravim, da bi bil vsakdo nespameten, ki bi kupil kravo, da bi jo samo molzel: jesti bi ji pa nič ne dajal. Ravno tafco bi bilo z našo Jednoto, če bi se v tem ne izplačevalo vsem jednako. (Čudno mišljenje in logika sobr. Prestor! Ne razumemo vas glede jnolže krave in krmenja. Vsak član naše Jednote, ki se ravna po pravilih iste mora plačevati asea. za kar je opravičen do koristi ,ki jih daje Jednota. Noben podp. orgniza cija na svetu ne podpira takih članov, ki iste ne. podpirajo, ali vzdržujejo. Op. uredništva.) — Ali bi ne bilo žalostno. Sedaj se trudi član da plačuje in vse to bi bilo zastonj. Sedaj imamo odprte oči, da -naj se naredijo kaka tozadev na pravila ali točke. (Čitajte u-redniški članek na 4. strani v 23 štev. t. 1. našega lista. Op. ured.) — Mnogo je sedaj težav glede tega, ker je dedič v starem kraju. Pismeno se sedaj ne more nič u-kreniti. Ali naj oni denar (posmrt-nina) ostane pri Jednoti na obre stih, ali naj se pa izplača kakemu oskrbniku.
Jaz mislim, da bi bilo dobro a-i ko bi imel vsak član nase Jednote narejeno oporoko na kakega zanesljivega prijatelja, ali pa na društvenega tajnika. Mogoče bi bilo tudi dobro, da bi Jednota izplačevala posmrtnino društva, h katerem je pokojni član spadal? (Čitajte člen XIII. naših Jed. pravil, ki so bila narejena v smislu državne zavarovaln. postave. Op. ured.) —
Kaj več pa naj se se kdo drugi oglasi. Jaz mislim tako, drugi bo pa morda zopet drugačnega mišljenja.
S sobr. pozdravom
Jakob Prestor.
Dostavek, ali pojasnilo uredništva ;
Dasiravno smo Vam cenj. sofa rt Prestor v vašem dopisu že naredili par opomb ali opazk, Vam hočemo še ob sklepu dokazati, da je vaša prva trditev glede prisiljenega plačevanja asesmenta od strani Jednote neosnovana. V to svrho navajamo tukaj dobesedno člen XXXI. točko 180—182 naših Jednotinih pravil. Ko boste to prečitali boste takoj lzprevideli, da niste bili na jasnem.
Če morda plačuje kako društvo iz svoje blagajne asesment za kakega člana, je to društvo samo krivo, čemu ga pa ne suspendira vsled neplačevanja ?
Pravila o tem določajo sledeče:
ČLEN XXXI.
Plačevanje asesmentov.
180.	Zadnji dan vsakega meseca, ali nekaj preje mora vsak član Jednote plačati krajevnemu društvu svoje asesmente. Clan, ki tega ne stori, se suspendira iz Jednote, ter ni opravičen do nikake podpore, kpjo daje Jednota, dokler ni zopet nazaj sprejet, kakor v to Jednotina pravila določajo.
181.	Mesečni asesmet, doposlan krajevnemu društvu od Jednote je odprt, ali nezaključen. Tajniki krajevnih društev lahlio vedno sproti odračunajo asesment za o-ne člane, ki niso morda plačali za isti mesec, in koje namerava morda društvo vsled tega suspendirati, radi tega prestopka.
182.	Kdor ne plača rednega mesečnega asesmenta, se s tem sam suspendira od Jednote.
>a 1917.
Mnenje republikancev o Wilsonu.
zbornici.' Kongresniki in se natorji so pri tem upoštevali željo nasvet predsednika Wilsonn, da
naj se Združene države polegnejo za odpravo imperializma v Evropi in za ogvobojenje vseh tamošnjih zatiranih narodov.
Če bi ne bila vojna predloga, oziroma vojno stanje med Združenimi državami in nemfiko vlado odobreno in potrjeno v kongresu ter senatu, bi bilo danes v Ameriki še vse po starem. To predlogo so po večdnevnem debatiranju odobrili pri kontnem glasovanju kongresniki, tako tudi senatorji, ki zastopajo v Washingtonu vse ameriško ljudstvo.
Napoved te vojne obsojajo sedaj v prvi vrsti repobilKanci in pravijo, da so se lansko jesen zelo motili, ko so pripomogli Wilsonu k zopetni izvolitvi. Republikanci napadajo sedaj Wilsonovo vlado, ki namerava poslati večjo armado na francosko fronto zoper voljo ameriškega ljudstva. O tozadevni, sodbi in mnenju republikancev nam priča jasno obširen članek, ki je bil priobčen minuli teden v listu "Republican", glasiiu republikanske politične stranke mesta Chicago. Govori se, da je ta list tudi gldsilo naše mestne admini straeije pod vodstvom župana Thompsona.
Označeni list so zadnji čas poštni nadzorniki in državni cenzorji strogo zasledovali.List "Republican'* je povzročil vsled svojega ostrega napadanja na sedanjo ameriško vlado toliko pozornosti, da so poslali celo predzadnjo številko predsedniku Wilsonu na ogled. Poštna oblast je nameravala že to glasilo naših republikancev ustaviti zaradi preostrih člankov ; «t označeni list izhaja še vseeno. •
Naj navedemo na tem mestu glavne odstavke iz zadnjega član ka v listu 'Republican', da bo lahko vsakdo izprevidel, kako mnenje imajo republikanci o našem predsedniku Wilsonu in o napovedi vojne. Ta list je pisal sledeče:
".Naj si je bil že kongres napeljan, da je napovedal vojno vsled tozadevnega Wilsonovega osebnega oklica, ali vsled pisanja mogočnih političnih časnikov, da je' bil predsednik Wilson lansko jesen zopet izvoljen vsled kampanjskega klicat 'Držite s predsednikom, ki nas je tako častno držal proč od vojne!" — smo sedaj vseeno zapleteni v isto vojno, katero je Wilson priporočal in omenjal v svoji prvi poslanici na kongres, ko je bil zopet izvoljen.
Mi mislimo in trdimo, da je bil ta njegov oklic larnsko jesen samo ndkak poizkus, da si je predsednik zasigural večje število glasov z nepravimi nameni. To mislimo in sodimo, če se opiramo na dejstvo, da je Wilson zahteval vojno še predno je uradno nastopil svoj drugi službeni termin. Mi smo mnenja, da je številno našega ljudstva, osobito žensk po naših zapadnih državah pohitelo lansko jesen zato na volišče in da so zato zopet izvolili Wilsona, ker so želeli ti volilci ostati izven vojne v kateri se sedaj nahajamo.
Mi smo tudi mnenja, da večina ameriškega ljudstva ni zato, da bi sc pošiljalo naše mlade može bre; njih dovoljenja na tuja bojna polja. Mi bornio še govorili o vojni, o njenih vzrokih in posledicah brez strahu ali odobravanja. Mi se ne strinjamo s tem, da se je kongresu zdelo umestno napovedati vojno v znamenju domoljubja ; mi ne moremo molčati, če predsednik vodi stvari, ki so njemu po volji-brez sugestije onih, ki so v njegovem uradu.
Mi smo sedaj v vojni, ker jo je kongres napovedal" v izvrševanju svoje moči na podlagi naše ustave; vendar to ne veže predsedni-Ika obligatorično, da je vporabil pri tem moč ameriškega ljudstva v prilog in korist držav, ki so sedaj v vojni z Nemčijo."
48.00 44.00
38.00 36.00
33.00
žniefe (nurses), bodo dobivale po $10.00 na mesec priboljška, dokler bodo izven Združenih držav.
Za ameriške ^častnike in vojake bo'znašala mesečna plača za časa vojne sledeče:—
Lajtnaiit-general.....$916.17
General-major.........666.67
Brigadir general....... 500.00
Polkovnik (Colonel) . . .., 333.33
Podpolkovnik . . . ......29-1.67
Major............... 250.00
Stotnik............... 200.00
I. poročnik.........•.. 166.67
IL poročnik...........141.67
I. sergeant feldveibelj)... 51.00 Batalj. nadsaržent .... Zastavni saržent . . . Saržent pri konjenici, topništvu in pehoti.....
Korporal (desetnik) .... Vojaki (Privates) I. razreda, inženirji, ordnanca, signalni kor in sanitejci
Vojaki II. razreda..... 31.00
Vojaki (prostaki)..... 30.00
To povišano plačo za službovanje v inozemstvu se je določilo na podlagi plačilne lestvice iz le-.ta 1908 Navadni prostak-vojak, ki je imel doma, ali v mirnem času samo $15.00 na mesec, bo imel sedaj $30.00, ali še enkrat toliko.
Zdravniki, ki bodo prideljeni vojni službi bodo dobivali častnikom enakomerno plačo po' razredih, ali šaržah. Civilni zdravniki, katere se bo predelilo vojni službi bodo imeli po $2000.00 na leto, za pregledovanje nabornikov se jim bo pa plačalo po $1.00 za vsakega.
Izmed ženslk bo načelnica bolniških postrežnic najboljše plačana ženska v celi armadi, $1800.00 letno. Glavne ,boln. postrežnice po vojaških bolnišnicah bodo ime-le$30.00 pr?bolj3ka na mesec, druge glavne bolniške postrežni-ae pa po $20.00 mesečnega priboljška. Redna, ali stalna mesečna plača teh postrežnic znaša prvih 3 let po $50.00 na mesec; na vsaka nadaljna 3 leta pa dobi še $5.00 mesečnega priboljška poteg $10.00 za službovanje v ino-ztftastvu.
Nemškem že na 1000 takih tovarn kjer krompir sušijo in konzervirajo. V Ameriki se pa še nismo privadili tega načina.
Skuhan krompir vsebuje več redilnih snovi kakor: štirko (škrobo), sladkor, gumij, defkstin, (beljakovine in sirila.
V Ameriki nadomešča krompir koruza, katere se pridela v ogromni množini. Naši ljudje so posebni >prijatel j i kuhane koruze, kar je vse hvale vredno; naj bi res ljudstvo uživalo namesto sedaj dragega krompirja sladko koruzo, ki je tudi zelo redilna.
Letos se bo gotovo pridelalo tudi pri nas izvanredno veliko krompirja. Da bi isti ne segnil, naj bi se ga po načinu Nemcev tudi sušilo in vživalo takega, seveda za to bi naj vlada oskrbela in postavila potrebne sušilnice.
Odkar so Združene države napovedale nemški, vladi vojno, je pričelo ameriško ljudstvo čudno soditi o predsedniku Wilsonu. Eni trdijo, da je bila naSa sedanja vlada na pravem mestu glede vojne napovedi, drugi so pa zopet •nasprotnega mišljenja. Kar se tiče tega, se ne more in ne sme pripisovati, da je naš predsednik Wil »on sam povzročil vojno med Združe? nimi državami in Nemčijo; ta Vo-rak se je izvršil vsled določbe zastopnikov vsega ameriSkega ljudstva. ker se je za napoved vojje
Plače ameriških vojakov.
Gotovo bo še marsikak ameriški Slovenec nosil puško in suknjo strica Sam-a v sedanji ameriško-nemški vojni; zaradi tega se nam zdi umestno, da povemo s temi vrsticami kakšno plačo bo imel v tej službi.
Vsak vojak, od najnižjega pro-staka, do najvišjega generala bo dobil za več odstotkov povišano plačo takoj, ko zapusti ozemlje
glasovalo v kongresni In senatski Združenih držav. Bolniške postre-^e^27; dandanes je "pa gotovo na
Vrednost krompirja v vojnem časn.
prednik faruiarskega strokovnega lista "Orchard and Farm", j^ nedavno priobčil o vrednosti krompirja v vojnem času sledeči članek:
"Malokdo bi si mislil, kako važno ulogo je že igral kronvpir v svetovnih vojnah, ker je bas ta poljski pridelek tolikega pomena pri prehranjevanju armade ali ljudstva. Dandanes so prišli do tega prepričanja osobito Nemci, ker so posvetili vse svoje moči š^ za večjo kultivacijo tega pridelka, kakor pa v mirnem času; tako je tudi v Avstriji. Edina ali najbolj glavna prehrana ljudstva na Nemškem in v Avstriji je v sedanjem vojnem času kronvpir in •ker se je že pred vojno v teh dveh državah pridelalo velikanske množine istega, ni čuda, da zavezniki ne morejo izstradati Nemčije in Avstrije z njihovo bloka-d 6.
'V Nemčiji sc je pridelalo dvakrat toliko krompirja kakor v Združenih državah, Franciji, Belgiji, Angliji, Irski, Škotski in v Wales. Leta 1914. je znašal v Zdr. državah skupni pridelelk krompirja 409,921,000 bušljev, na Nemškem pa 1,674,377,000 'bušljev, ali 4 krat več. Lansko leto smo mi pridelali v Združenih drž. samo 285,437.000 -bušljev krompirja, ali za celo šestino manj od povprečnega letnega pridelka na Nemškem.
Ondi so nakopali v 1. 1914. 1915 in 1916 več miljard biušljev krompirja.
Nemci so vedeli, kaj delajo, da je bas krompir star prijatelj in ljubljenec teutonskega naroda. Mislili so si: če nam vsi drugi poljski pridelki slalbo obrodijo, se bomo pa hranil! s krompirjem. Če pridela torej kaka država letno nad biljon bušljev tega živila, se ljudstvu ni treba bati lakote. iKultivacija ali pridelovanje krompirja je lahka, poleg tega je pa ta hrana med svetom dandanes že nad vse priljubljena, ker je redilna, užitna in lahka za pripravo v kuhinji.
Surov krompir vsebuje skoro 80 odstotkov vode; vendar nemški vojak ne uživa sveže skuhane-ga krompirja ampak pomešanega v koscih. Leta 1909 je bilo na Nemškem 170 presuševalnic ikrbmpirja, 1. 1910 254, 1. 1911 pa
Naše Primor je.
Istra, Trst in Goriška z Gradiš-ko so tri samostojne upravne avtonomne pokrajine, podvržene cesarskemu namestniku, ki lina svoj sedež v Trstu. Sedež istrskega deželnega odbora je v PoreČu, medtem ko je zboroval istrski deželni zbor enkrat v Kopru, enkrat v Po-reču, včasih tudi v Pulju. Istrija se deli na sedem okrajev: Koper, Volosko, Pazin, Poreč, Pulj, Lo-šinj in v zadnjem času Krk. Ro vinj je mesto s samostojno upravo. Na istrskem poluotoku in na istrskih otokih živi okroglo 400.-000 prebivalcev. Ogromna večina prebivalstva je jugoslovanske na rodnosti. Po statističnih podatkih znaša jugoslovanski odstotek pre bivalstva 65. Ako pa upoštevamo način, kako so Italijani izvrševali štetje prebivalstva v krajih, kjer imajo oni nad 11106 in kjer oni gospodarijo, se more mirno reči, da živi v Istri j i olcoli 70 odstotkov Jugoslovanov, ako ne celo še več. Kako so delali Italijani pri ljudskem štetju, naj omenimo samo slučaj v Pulju, ki šteje vsega skupaj kakih 40.000 prebivalcev. Ker so imeli tedaj Italijani upravo v svojih rofcah, so tudi oni izvedli štetje, torta tako, da je bilo dokazano po tajni reviziji, katero je izvedla hrvatska organizacija, da so nam Italijani ukradli 10,000 duš. Da je to število v resuici še veliko večje, ni treba niti še posebej povdarjati, ako se vzame v ozir, da se je mogla tajna revizija izvršiti po privatnih o-sebali le v onih družinah, o katerih se je z gotovostjo moglo reči, da so naše. Samo ob sebi se razume, da je na ta način propadel velik del naših, o katerih se nI moglo niti slutiti, da so jugoslovanskega pokoljenja.
Še lepši slučaj se je dogodil v pomjanski občini, kjer je vladal zloglasni renegat Bartollch. Ta človek je našel v svoji čisto slovanski občini večino Italijanov, in to v družinah, v katerih ne zna nihče niti ziniti italijanski. Ko je kotarska oblast revidirala štetje, sc jc moglo videti, kakšnih podlih sredstev sc more poslužitl prodani lopov v-boju proti narodu, iz katerega je sam izšel.
O drugih občinah nam ni treba niti govoriti, ker je jasno, da sc ni štetje nikjer pravično Izvedlo, zlasti pa ne v poreškeni In lošinj-skem okraju, kjer so občine večinoma v italijanskih rokah — po zaslugi "demokratičnega" volilnega reda, katerega je Avstrija u-vedla na škodo in zatiranje Jugoslovanov. Kakor je Avstrija predala na Ogiskeni nas Jugoslovane Ogrorn na milost in nemilost, tako nas je v Istriji, Trstu in na Goriškem predala v kremplje Italijanov, ki niso nič manj vešči v izkoriščanju kakor Madžari.
Politika Avstrije je bila tudi v Istriji ta, da je skušala zadovoljiti nezadovoljni narod in ga pripraviti do molčanja z raznimi ob^ ljubami. Kako je take obljube izpolnila, nočemo niti omeniti, ker nam je prinesla izkušnja nas vseh v tem oziru le — razočaranje.
Leta 1908. je stopil v veljavo takozvani kompromis med obema narodoma in novi volilni red, po katerem bi morali imeti Slovenci in Hrvati 19 poslancev, Italijani pa 25. Že pri prvi volltvi pa so nam ugrabili en mandat v Pulju, ne da bi se zaradi tega vznemirjal pokojni cesar Franjo Josip, ljub temu, da je on sam sankci-joniral ta volilni red in kompromis ter dal s tem brezmočni-m Jugoslovanom garancijo, da bode tudi pravično izvajan. Vsled vprašanj je prišlo tedaj med obema strankoma v zboru do nespora-zumljenja, tako da je bil zbor, ki
je na podlagi kompromisa nekaj obetal, nesposoben za delovanje. Poskušalo se je sicer ponovno pri' ti do aporazuma, toda vsled ne« popustljivosti Italijanov .so bila vsa pogajanja brezvspeina.
Odkar je stopila Italija v vojt.o, je začela Avstrija igrati drugo igro. Da pridobi Jugoslovane za sebe, je Avstrija odpustila dežel-' nega kapitana dr. Rizzia ln uvedla nekako komisijo, ki naj bi nadomestila avtonomno upravo. Ob-jednem je obečala enakopravnost hrvatskega jezika z italijanskim v vsej javni upravi v Istri.
Zakaj ni morda Avstrija učinila tega tudi glede slovenskega jezika, nam ni znano, prepričani pa smo, da bodo oni, ki še vedno ječe pod težkim avstro-ogrskim jarmom, uvideli namen, zakaj jim Avstrija ravno sedaj ponuja te mrvice.
Še veliko težje, kakor v Istriji, so občutili breme protklovanske politike Avstrije in Italijanov v Trstu. Četudi je bil« »zmed 250,-000 prebivalcev Jugoslovanov nad 80,000 ni hotel dati ne velikodušni Dunaj, ne Italijani n! ene meščanske šole v Trstu. Ako se upošteva, da je živelo v Trstu kakih 40.000 podanikov Viktor Etnanue-la in nekoliko tisoč Nemcev in drugih narodnosti, sc vidi, kako nepravično so postopali s Slovenci v Trstu.
Zanimivo je, kakor so fzvedli v Trstu ljudsko štetje. Medtem ko je na primer naštel magistrat, ki se nahaja v italijanskih roKaii, v Trstu samo 39,000 Jugoslovanov, jih je vladina revizija našla nau 70.000. Da je to število Se veliko večje, o tem ni dvoma, fcer tvorijo Jugoslovani v Trstu podrejeni element, tako da so morali v mnogih slučajih izpovedati, da .ic njih občevalni jezik italijanski, pa četudi so bivali kje v Logatcu. V narodnem oziru je bil položaj nekoliko boljši v naši prekrasni Goriški. Tu so si nasprotniki tako-rekoč razdelili sfere delovanja. Razlog za to je tudi ta, da smo imeli Jugoslovani na Goriškem opraviti z dosti tolerantnim avtohtonim elementom, medtem k > smo imeli v Istriji posla z našimi janičarji in sovražnim elementom, ki se je doselil iz Italije.
Priznati je treba, da je bila Goriška v šolskem oziru veliko na boljem, kakor mizerna, v tem oziru zapuščena Istra in z ozrrom na prav škandalozne prosvetne šolske prilike v Trstu, kjer je šla tendenca Italijanov za tem, da raznarodi naš element. Vsled tega tudi nahajamo v Istri visoki odstotek analfabetov, medtem ko je ta odstotek na Goriškem eden najnižjih, ako ne celo najnižji v celi monarhiji.
Upajmo, da bodo te krasne pokrajine, kjer prebiva naš bistri narod, pripadle onemu, kateremu pripadajo po vseh pravih, po sta-tlstično-etniškem, iz zemljepisnih in gospodarskih razlogov — Jugoslaviji, v kateri bo naš narod, ki čuva te bisere, pokazal celemu svetu, da ni niti od daleč to, kakor so ga njegovi "urag! sosedje' 'tako radi nazivali — barbarski!
Slovenski Svet."
ZAHVALA.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8, K. S. K. J., Joliet, 111., se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje vsem Slovencem in Slovenkam, kakor tudi bratom Hrvatom, ki so se udeležili dne 4. julija v Theilerjevem parku minule naše slavnosti povodom 25-letnice obstanka našega društva.
Hvala gg. govornikom g. Josip Zalar, gl. tajniku K. S. K. J., g. Kanu Zupan, uredniku 'Glasila' K. S. K. J. in g. Antonu Nemanič, st., za krasne in spodbudne govore.
&e enkrat torej najlepša zahvala vsem skupaj, ki so nas obiskali omenjeni dan, posebno pa še o-nim, ki so se trudili in delali skoro ves dan v korist društvene blagajne.
Veselica se je zaključila v največjo zadovoljnost v lepem redu, miru in slogi, tudi glede finančne zadeve te prireditve smo popolnoma zadovoljni.
Kadar bo katero izmed naših jolietskih društev ali iz bližnje o-kolice priredilo ali obhajalo sli-čno slavnost, smo mu pripravljeni naklonjenost napram našemu društvu kar najbolj mogoče povrniti.
Sobratski pozdrav vsem Članom in članicam naše slavne K. S. K. J., kakor tudi vsem drugim Slovencem in Hrvatom!
Odbor dr. št. 8, K. S. K. J.
MO O < »O O O O
KL S« K«

Jednota jj
Ustanovljena v Joliet«. I1L, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joliet«, državi niinois, dne 12. januarja, 1898. • GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. TeUfo« 1048
Od ustanovitve do 1. julija 1917 skupna izplačana podpora $1474£S«.79
r	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, IH
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Hems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T.
i Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis.
Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, I1L Geo. Themas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — S. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Franeit, 318 South Pieree St., Milwaukee, Wit.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Pejin. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Pleme 1, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Placc, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj s« poiiljajo na glavnega tajnika- TOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Dr. Marije Majnika 154* Peoria, I&: Josip Kn'hel ..........
Dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn.: Jakob Petrič ...............
Dr. Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn.: Rev Anton Leskovec
1 1 1
73
Do *$daj naznanjenih delegatov........................
Opomba: Društva, ki se nise naznanila delegatov za prihodnjo konvencijo, se prosijo, da to kakor hitro mogoče storijo,
JOSIP ZALAR gl tajnik K. S. K. J.
popravek.
Vzadnji številki z dne 4. julija je naredil tiskar na 4. strani v prvi kitici pesmi "The Star Spangled Banner" nekaj pogreškov. Pri korekturi 4. vrste je drwgo vrsto popolnoma izpustil in stavil namesto nje pokvarjeno 4. vrsto;
Iz spoštovanja do naše najbolj imenitne in najlepše ameriške narodne himne prinašamo danes prvo kitico še enkrat in sicer v pravilnem besedilu.
Ista se glasi takole :
"Oh, say, can you see by the dawn s early light What so proudly we hailed at the twilight's last gleaming? Whose broad stripes and brigth Stars, through the perilous fight O'er the ramparts we watched were so gallantly streaming. And the rocket's red glare, the bombs bursting in air, Gave proof through the night that our flag was still there. Oh, say, docs that star-spangled banner still wave O'er the land of the free and the home of the brave?"
Uredništvo.
Za brat«.
(Povest.
Spisal dr. Jan. Ev. Krek.)
URADNO NAZNANILO.
Pristopli člani.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 22408 Kočevar Matija 22, spr. 10. jun. 11>17. dr. št. 138 članov (ic).
K dr. sv .Mihael 152, So Dcering, Jll., 22409 Smolčič Danici 3IJ, IOCO. — 22410 Rogič Štefan 34, 1000. — 22311 Simifc Peter 34, 1000.— spr. 27. jun. 1917. dr. šrt. 95 članov(ic).
Suspendovani člani.
Od dr sv. Lovrenca 63. Cleveland, Ohio, 17973 Germovšek Alojzij 27, 1000. 29. jun. 1817. dr. št. 205 elanov(ic).
Od dr. sv. Jožefa 7. Pueblo, Colo., 16838 Bartoncel Andrej 24, 1U00._ 21564 Mišmaš Ivan 20, 1000. — 21971 Vidmar Karol 26, 1000. 25. jun. 1917. dr. št. 497 članov(ic).
Od dr. sv. Jurija 73, Toluca, 111., 8481 Rankar Josip 39, 1000. 30. jun. 1917. dr. St. 46 članov (ic).
Suspendovane Članica.
Od dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 7372 Urenovič Ana 26, 1000, 25. jun. 1917. dr. št. 114 članic.
Zvišal zavarovalnino
Pri dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 21229 Pavlič Josip 27. 250 na 1000. Zviš. 12. jun. 1917. dr. št. 13« članov (ic).
JOBl'P ZALAR gl tajnik K. S. K. J.
(Konec.) Ko je Rok videl, da ne opravi ničesar, je utihnil in samo krčevito ihtel predse. Gašper je odlo-
šljal ob požoltenem listju opote-čnost pozemske sreče, in po zimi, ko se je ob plapajočem ognju zve-|čer grel in je zunaj brila ojstra burja, ali ko je s težko obloženimi sanmi tiral oglje po nemem, v be-losneženo odejo zavitem gozdu, je večkrat daroval Bogu svoje življenje in ga prosil, naj ga po srečno prestani zimi zemskega življe-
nega njegovim zapovedim. Preži-vo se je zinredal, kaj veleva četrta dožja zapoved, da bi bil zapustil svojo revno mater. Preskrbel ji je prilično stanovanje, plačeval ji za hrano; duševno jo je pa tolažil in ji vnemal ,v upanju razolelo sr-
kmalu potem so zveneli po širnem gozdu močni udarci njegovih nog. Poznalo se je, da hiti s pravo gorjansko urnostjo.
Gašper je pozabil na v.;e drugo ; mislil je samo, kako bi vzdramil nesrečnega Matevža. Naposled se
ce. Brlinka je vse dni skoraj pre-	mu je vendar posrečilo. Mrzlo
jokala. Nesrečni Rok ji ni všel iz	vodo mu je metal v lice, in po
spomina — in njena nespametna	dolgem trudu je odprl ranjenec
vzgija jo je v živo bolela. Nebroj-	svoje meglene, s krvjo polite oči.
nokrat ji je moral Gašper ponoviti, da ni hud nanjo, podati ji roko v spravo in odpuščanje, za katero ga je ihteč prosila.
Ni bilo dolgo, da je tudi ona na smrt oslabela. Gašper je prlhitel iz Jelovice in sedel k njeni postelji. Prijela ga je za roko, pogledala mu solznih oči v njegovo moško, začrnelo lice in dejala:
"Gašper ,ti si moj angel. Bog gotovo ne bo pozabil, kaj si ti storil svoji nesrečni materi. On naj te blagoslovi! Nezaceljeno rano mojega area i*>znaš! — Hudobci
otrok, ki sem mu jaz Kriva---.
Solze so jo oblile pri teh besedah. — Rada trpim, kar mi je Bog namenil kazni za moje velike grehe. Samo to te prosim: ne pozabi nanj! Moli, delaj, kar moreš, da rešiš njegovo dušo. — Tebe nedolžnega bo brez dvojbe uslišal Bog. — Kaj ne ,da boš?"
Kje pa sem?" je zastokal.
"Matevž, jaz sem pri tebi, jaz Biiinov Gašper."
Ranjenec ga je spoznal in za-drhtal po celem životu, ko sta se srečala z očmi.
"Umiri se, Matevž; nič hudega ti nočem. Molila bova! ITudo A zdelan in morda te Bog prav kma-Ju pokliče k sebi.*' —
"Oh, jaz nesrečnik--božja
kazen me jc zadela--kaj bo z
Lenko in z otročiči," je tiho zastokal in zopet so mu, vkup padle trudne oči.
Gašper ga je srečno v drugič predramil in ga jel nagovarjati, naj moli za njim. Kot so misijonar v Logu opominjali in tolažili, tako je tolažil tudi on. Nareka val mu je prav počasi popolno kesa-nje, iu solze, ki ko se udirale Matevžu po licih, so pričate, da j c razumel in čutil pomen lepih be-
Gašper je pokimal in ves ga- sed. njen dejal:	' "Kaj bo z mojo družino, kaj
"G-otovo, mati, saj me vi prosi- bo?" je vzdihnil, ko mu Je CaVič:-te, in on je — moj brat!"	po dokončani molitvi prekrižil
"Sedaj lahko umrjem," je' čelo, usta in prsi.
žil šibo, posadil razposajenega nja vsprejme v večno nebeško po-! vadihnila mati in par minut kas- "Bodi brez skrbij' Bog jih ne brata sebi nasproti, pogledal mu;miad.	jlieje jj jc že Gašper za vedno za- bo zapustil, in jaz ti obljubim, da
v oei in dejal:	j Starišev in tudi brata ni poza- tisnil trudne oči.	j bom po svojih močeh poskrbel zi
"Rok, kaj bo iz tebe? Komaj si r bil. Vsako soboto večer je brlela v| Od tistega časa je že poteklo tvoje," je zašepnil Gašper in mu
IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA XIH. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE.
shodil in že si polu vse hudobije.. Stariše zaničuješ, vsem sosedom si v škodo in izpodtiko, iu sedaj si postal še niorilec.» Gršji si, kot zverina. Ali se nič ne bojiš Boga?"---
S trdo, priprosto besedo mu je izpraševal vest in ga svaril. Rok je srpo gledal v tla in si grixel ustnice. Gašper mu je dejal nazadnje: .
"Obljubi mi, da se poboijšaš. Saj jaz ne želim druzega, nego, da bi imel v tebi dobrega, poštenega brata. Nič te ne sovražim, Samo zato, ker te sta riši nočejo, sem te jaz kaznoval. In povem ti, da te bom še vedno, kadar boš potreben."
"Če ne bom preje jaz tebe.'' ! za ru jo ve Rok, ves bled od iezej in mu pljune z obraz.
"Trdosrčnes! Bog se te usmili," zakliče Gašper, in solze «e mu u-dero po mladem licu. Bratora tr-dovratnost ga je potrla.
Rok je med tem odprl okno in skočil skoz nje na prosto, ves že-hteč sovraštva in jeze. Znositi se je hotel in ker se ni mogel nad drugim, se je lotil konja. Ubogo žival je gnal v bližnji gozd, tam
njegovi borni kočici pred podobo mnogo let. Zapuščena Rokova! jel zopet praviti o usmiljenem Matere Božje mala svetilka. Priži- žena se je ud a la mej tem pijači in Bogu, o neizrekljivi trpljenju, gal jo je za svoje domače, zlasti klatila okrog. Ko so jo nekega Kazal mu je križec na molku in ga za svojega na duši ubozega Koka. mrzlega jesenskega jutra dobili mu pritiskal na bledi ustni.
Sprva je šel obiskat svoj dom mrtvo pred njeno kočo, se je ču-| V tem se je Matevž zopet one-ob* nedeljah in praznikih; čimda'} e tila olajšano cela fara. —	svestil in se ni več zavedel. Štiri
zalostnejše razmere so ga pa tako Roka več let ni bilo domov. Ko ure po pastirjevem odhodu je že žalile, da je naposled vedno s te-! jc prišel, so ljudje že nekoliko po- prišel z Loga duhovnik, ves spe-žjim srcem prestopil prag svoje zabili njegovo prošlost. Prinesel jc lian dolge poti, in je brž mazili s rodne hiše.	seboj nekaj denarja in je pričal sv. oljem ranjenčeve noge za zad-
Z Rokom je šlo vedno bolji na- j točiti v svoji koči pred cerkvijo | njo, najtežjo pot. Mej molitvami VKdol. Delati se mu ni ljubilo; po- žganje. Najslabši ljudje so se zbi-jpo svete »opravilu Je izdihni! hajkujočemu pa so prišle vse mo- rali pri njem. Nemarnim gospo- Matevž svojo dušo. goČe hudobije na misel. Petnajst- darjem je posojal tudi denar za "Bog mu daj večni mir iu poletnega dečka so ga prvič peljali ogromne obresti. Polagoma jim je koj!w je dejal duhovnik. — "ln uklenjenega v mesto zavoljo ue- j naraščal dolg. Rok je potaisnil pri večna luč naj mu sveti!" sta pr,-kega nesramnega hudodelstva in sodišču in — tako uničil že tri! stavila pastir in Gašper, žalibog to ni bilo zadnji pot. Nje-1 kmetije.	j Sedli so poleg mrliča, m pastir
gove hudobije in zapori so znatno j Vse ga zaničuje, a sodrga ven- je jel pripovedovati, kako se je zmanjševali očetovo premoženje, dar-le pri njem išče zavetja. V vse zgodilo
6ye in mati sta ga sicer rdaj nino-|cerkvi ga nikdar nobeden ne vidi.. \<Kakor sva se dogovoriU.z go bolj prijema a, a bilo je pre- , Mej božjo službo napaja pijance Gfl. • sem w, ^ ves -ys pozno. Nobena beseda ni.vee za-;s svojo strupeno ouačo.	I j k . kar je on odSeiJ„a mis:_
legla pri njem m ko ga je nekoč «Kaj bo, kaj bo z njim! Oj„ jon Vide, dfl je vge v mU oce hotel udariti, se je zaletel v)ljuba najina mati, pomagajte ^; shioči ,en, skočil za dve uri toliko
da izvršim svoje delo. Vrgel me je Ufl plailino> da pogledam, kako je iz svoje koče, a - obupam se n* živino> Ko se vračan, vidim
ze
njega in ga podrl na tla.
V Zalogarjevi koči se je seznanil z neko lepo malovredno vdo-jBog je vsegamogoeen v svoji j
vo in gori jc tičal skoraj b-ez pre- j usmiljenostL" Tako je vzdihnil ; koča iu da tudi iz kopc gviga p,a. Stanka. Doniov je prišel !e, da je Gašper, ko je v duhu bil premislil j men Rrž pot€Jfnem 0}f0l.el0 gtreho zopet kaj vzel m prodal.	I celo žalostno zgodbo, ki smo jo,s ko^ da se (>R<Mij 1|e razgiri p,,
z dalje, da gori, Gašper, tvoj i
Starišem se je vendar še vedno ravnokar opisali.
Dr.
L>r.
Dr. Dr. Dr. Dr.
Dr. Dr. Dr. Dr.
Dr.
Dr.
Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr.
Dr.
Dr. Dr Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr. Dr*. Dr. Dr.
sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Frank Banieh, Frank Mravlja, John
Zvezkth, Frank Retel . ^ .......................... 4
sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: John A..Težak, George Stonich, Frank
Hočevar, Anton Golobič, Anton Fritz.................. J
Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111: Anton Nemanich st., John Pezdirc 2
sv. Cir. in Metoda 4. Tower, Minn: George Nemanich ...... 1
sv. Družine 5, La Salle, 111.: Josip Gcnde . ............ 1
sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Math. Novak, Peter Culig, Math Jerman, John Genu in Frank Boje ........................ -r>
sv. Jan. Krstuika 13, Biwabik, Minn.: Math. R. Tometz........1
sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Math. Klarich ................ 1
sv. Jan. Krstnika 20, Iromvood, Mich.: Mihael Maurin...... 1
sv. Vida 25, Cleveland, O.: Jernej Knaus, John Zulič, Dr. J. M.
Seliškar, Anton Sterniša .............................. 4
sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Martin Težak, John
Lekan, Mihael Wardjan..............................4
sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Paul K. Madronich, Mihael
Majerle............,........................*........ 2
sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, KanS.: John Bižal ...... 1
sv. .Barbare 40, Hibbing, Minn.: Jakob Gerzin, Marko Marolt..2
sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Ignac Podvasnik ............ 1
sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Frank Petelin.............. 1
. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: R. F. Kompare.......1
sv Alojzija 47, So. Chicago, 111.: Martin Nemanich...........1
sv. Jožefa 53, Waukegan, lil.: Frank Opeka, Frank Jerina .. 2
sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Martin Zallar......1
sv. Jožka 57, Brooklyn, N. Y.: Anton Burgar, Rev Kazimir
Zakrajsek ... .t ...................................... ^
sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, Ivan
jo privezal za smreko in z dolgim 1 smilil. "Zavreči ga ne smeva; ua-bičein mlatil po nji. kolikor je|jin je," je dejala večkrat Brlin-mogel. Konjič je odskakoval in se 'ka svojemu možu. Z zvijačnostjo trudil izviti brezsrčnemu dečku, in hinavskim obnašaujcm prcsle-
! dokler si ni srečno odtrgal vezi in tuleč in besneč zdirjal po gozdu.
Drugi dan so ga dobili z razklnao co in mu izročila domačijo. Oče jc
pil ju je res toliko, da sla privolila v njegov zakon z Zalogari-
glavo ob vodi. V svoj raz-lražeuo-sti jc bil s tako silo butnil ob skalni rob, da si je razbil črcpiujo in je poginil.
Oče in mati sta bila silno žalostna zavoljo tega dogotka^ to<'.a niti
imel še precej denarja prihranjenega, zato si ni ničesar Izgovoril; menil je, da bo dovolj zanj in Gašperju za doto. Toda prišlo jf drugače.
Roka se je lotila pole£ družili
sedaj se jima niso odprle oči. Ga-1 grdili strasti še grda lakomnost, šper jima je natančno povedal, j Ker sam ni prijel skoro za nobeno kaj sta imela z Rokom; zato mu|dei0, hotel je obogateti z goljufijo. Tožaril se jc vse vprek in pri teh tožbah je spravil svoje lepo
'je pa oče osorno rekel:
"Kaj se vtikaš v mojo oblast?
Klaznovati iniama jaz in ne ti. Ravno ti si s svojo sitnostjo in sovražnostjo spridil Roka. Sedaj dobro vidim, da oba ne moreta biti pri hiši. Zato je najbolje, da se čim najpreje pomagaš z doma. Jaz sem že sit vednih prepirov."
"Tega nisem zaslužil," je odvrnil Gašper; "veliko sem imel prestati doma, odkar dorašča ta razvajeni pobalin. Zato grem rad od
gozdu, skočim h kopi, da bi jo zamašil, kar začujem stokanje in hropenje od strani. Ves prestrašen začnem klicati/ kdo Je, a ne do-
svojo ljubo planjno
posestvo v grozne dolgove.
Zatekal se je v stiskah k očetu, in ta mu je res parkrat rešil domačijo s svojim denarjem. Rok se pa ni izprenienil in ni ušel zaslu-.^ga> nez"aVestnega ženi usodi. Nekega soseda, k;. si je bil še pri očetu izposodil večjo svoto denarja in potem njemu vrnil, je predrzno tožil za plačani dolg. Rok je prisegel; prii ni bilo, in sosed mu je moral plačati,
2 . 1
..1 . 1 . 1
. 2
Primožič.........................................
Vit. sv. Mihaela 61, Youngstowii, Ohio: John Jerman ....
sv. Lov rcnca 63, Cleveland, Ohio, Frank Ferjančič......
sv. Jan. Evangelista 65. Milwaukee, Wis. Math Ferko ...
sv. Barbare 74, Springfield, 111.: Josip Zupančič........
Marije Pomagaj 78, Chicago 111.: Ivan Zupan, Leon Mladič sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: Rev Anton Shiffrer.. 1 sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Anton Kočevar, Jožef Horvat..2
sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc .............. 1
sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, Matija Pogorele. ...»...... 1
sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, Louis Balant........ 1
sv Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun ............ 1
sv. Genovefe 108, Joliet, 111. John Gravhaek, mL, Fr. Nemanich 2
sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Štefan Banovec ................1
Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn.: Fr. Miklič, John Roblek 2
sv. Cir. in Met. 135, Gilbert, Minn: Leo Kukar.............. 1
sv. Družine 136, Willard, Wis.: Josip Pekolj .............. 1
sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: Rev John Plevnik ....;. 1
sv. Cir. in Met. 144, Sheboygan, Wis,: Frank Kovačič........ 1
sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan.............1
sv. Jožefa 14$, Bridgeport, Conn. Rev. M. J. Golob.......... 1
sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., Ivan Kralj .............. 1
hiše. Nisem vas mislil žaliti s tem,! kar je zahteval. Toda stvar se da sem strahoval Roka; hotel sem je zasukala in celo lastni oče in se nasprotno potegniti za vašo ve-i brat sta morala pričati proti kri-ljavo. ^Sedaj me vi podite z doma. j voprisežniku, Roku. Obsojen je bil Če pojde tako dalje, bo pa vas vsled tega na šest mesece* zapora
svoje dni Rok
Mrzlo se je obrnil oče od njega. Še tisti teden je dobil Gašper drugi dom. Že preje je bil iz srea pobožen. Odslej se je pa tem bo« j izročil božjem varstvu. Bo^a si je izbral za očeta, Marijo pa iu ma-
in ob ti priliki je tudi njegovo posestvo šlo na boben. Domačijo so mu prodali, in Brlin se je moral s svojo staro potrto ženo na stara leta seliti od rodne hiše. Dolgo ni prebolel tega udarca. Mcsec dni po ^selitvi so ga selili sosedje k
ter^V prijazni tihoti ga ni nobe- farni cerkvi — na pokopališče den motil v njegovih mislih.* Spo- j Brlinka bi bila sedaj morala he-1 mladi, ko so se zjutraj jele ogla-jračiti od hiše do hiše, če bi se je šati mile ptice, se mu je zdelo, da ne bil usmilil Gašper. Ničesar ni ga vabijo, naj tudi on hvali Stvar-! dobil od nekdaj tako bogate do-
nika; po letu ga je nevihta, ko je skozi Jfrne oblake švigal blisk in ko je donel grom po veličastni planjavi, spominjala božje moči in človeške slabosti; jeseni je premi-
mače hiše in vendar je bii on naj srečnejši med vsemi. Nekaj krajcarjev si je prišlužil in prištedil: Bog ga je ohranil veduo zdravega in krepkega, a pred vsem vda-
III.
Gašperjcva koča je biia postavljena v majhni dolinici. Ko je pri- . šel Gašper na grič nad njo, je vi-|blm nobenega odgovora. Z ogo-
del, da se vali črn gost dim proti!«1" (!esko v,r *rem f, *Jasom nebu. Sluteč nesrečo, je naglo <Job,m ^ »vrnjeno sKladavni-skočil po bregu. Ugledavšemui™^--* atevža Sama glava se
je zastala l,HI videla izpod kupa. Precej časa je preteklo, preden odmečem
SUNamestu koče jc stalo le par I>?!™« j" krajce ter izvlečem ra-ožganih tramov v zemlji, ki so	^ K^em ga, tre-
tleli. Kopa je bila razsuta; oglje se,n> a 111 zffni1- /rav !ezko se mu je užgalo. Delo dveh mcse-i•*■» Ponesel k studencu m ga cev je bilo uničeno. Pri studencu,! f1 m°eiti. Rad b, bil priklical ka-komaj 100 korakov oddaljenem, je| ketra drvarja na ponnn? Abes pa videl pastirja z jelovške plani- ^ m n^oder nobene^, ne, kako se pri,K,gib!je in moči kedar b, ga človek potreiH.val. Na nekoga, ležečega na prašnih tleli. gričke krog sem letal m vn-44Za božjo voljo, kaj se je zgo-l^«' ter kričal, pa od nikoder n,
dilo?" zakliče Gašper, hiti bliže in j .z.lve	«»«»
vidi Hrastarjevega Matevža, vse- P^iti, sem si mislil tn osta nem ga okrvljenega, zaprtih oeij, ble- P" ^ dokler li.si pnsel ti. l;i
f pastirjevihl--ne s,ne,» reci, uer ga jc ze
k k	Bo gsodil--ta Matcrs je že od
. ,, nekdaj imel piko nate. Večkrat "Sani Bo«? te je prinesel, za-!	• j • « i- i • .
.7,. . v .	j .sem ga slisal, da je zabavljal eez
kliče Dastir. jaz si ze nisem vedel .	M .	i .
iviiLL iMAcii, j«	,te (^g^jb S1 t, posvaril, tega pa
več pomagati. Vidiš, ta fr bo po;
Nie1
mnil. Dovolj jo je iztaknil. več ti ne bo zažigal koče.'
Sedaj, ko te ni bilo doma, ti je pa zažgal kočo in pokvaril kopo. Cela vrsta uži^a-
.	.	. ,, j m (r\ \ či n i bum). * cia	iiai«""
"Sedaj ni časa za taKe hesede <	tresena kro>? koče: pozn i
pravi Gasper m porama nekoliko. ^ da ^ s s,a||io ranjenca, kateremu so se krvave sk(m> ^^ se jc moje hoj<j tako sline pokazale v ustih. ^ prestrašil, da je butnil na stran in "Matevž, čuješ ,ali me kaj po- ol) sk^davnieo ter jo podrl nase. znaš?" zakliče Gašper in se	Dovolj pota in sitnostij mi je na-
k tlom, a samo zamolklo grganjejpnv\\ ta nepripravnež."
je rohnelo iz ranjenčevih prsij.	♦„,„•»*
x	k«	«« Kdo ln sedaj govoril o tem.
"Kar tu nama bo umrl. Po go- .	. , , ., ,, ..
spod« bi bila pot zastonj, kaj n,i-;»prfgovon duhov,,,k. si
,MŠ Gašper," pravi pastir, se vse-	^
de na parobek in si obriše potno	k' ^ohg vsegn « ob ko,o
želo "'Bog me varuj taeega stra- »' koP»-	^us^no sodb«
hn svoj živ dan še nisem skusil, »> -«.'«'»» » r™ "f"';*** nu,	^	pozabi na vse Mi odpusti mu!
kaj taKega.	.	. .., „
"Kasneje se o vsem pogovo- ^aj smo knstijani, reče mir-
riva " pravi Gašper, "sedaj je;uo kopar in sklene roke. "Knj drujro delo. Morda vendar dočaka, hoče koča in kopa, da je le vsaj Skoči kar moreš, v Log po du-i krščansko umrl " Povedal je, ka-u„.m;Li"	ko ga je pripravljal na smrt, m
pastir ini (Nadaljevanje na 6. strani.)
hovnika!
"Pa bom," odvrne
S * • ; n:
notra-GaSper-
njega veselja,
jll T
"Bog ti plačaj v njegovem imenu ! Da bi bilo vee takih fantov v naši dolini, bi imeli 'jaz in cela župnija nebesa na »emljl." —
Treba je bilo misliti, kako prenesti mrliča v Log. V okrepčilo je skuhal Gašper koruznih Žganeev. Vsi so bili potrebni jedi. Duhovnik in pastir sta bila hvaležna svojemu pogoSčevalcu. Po skromnem obedu so iz vjevja spletli no-silnico in nanjo naložili mrtvo truplo. Počasi se je pomikal sprevod. Duhovnik je Sel spredaj in molil; za njim pa pastir in Gašper z ncjilnico na ramenih.
Ko so prinesli mrliča \ cerkvi, je bila kmalu vsa vas na nogah. Brž se je zvedelo, kako se je vse zgodilo. "Božja kazen, božja kazen," tako se je cul glas lz vseh ust, in žene so svojim možem, sta
pritiskala It sebi in jim poljubljala solzna lica. "Berači smo; na svetu nimamo nikjer nobene pomoči več. Oj, da bi bili vsa umrli takoj, ko ste zagledali luč tega nesrečnega sveta! — — Ne, ne pustim vas. Bog vas mi je dal in on bo skrbel, da vas preživim. Če imam tudi od hiše do hiše prositi kruha za vas, ne bojim se."
Misel na Boga in ljubezen do otrok ji je vrnila moči v ranjeno srce. V molitvi je iskala in našla tolažbe.
Ravno ob tistem času je klečal v cerkvi pred velikim oltarjem Gašper. Oči je imel vprte v taber-nakelj in neka sveta ukrenost mu je odsevala iz njih. Posvetoval se je o važni stvari s svojim Odreše-nikom. Vere polno mu je plulo srce.
"O, moj Zveličar--pomagaj
mi!--Za brata, za njegovo nesrečno dušo," je konečno polglas-
riši svojim otrokom kazali naj no vzdihnil in krepkih korakov in mrtvega Matevža kot na svarilen| jasnega lica odšel.
Pot ga je vodila k županu. Za malo časa sta župan in njegov sosed z Gašparjem stopala mimo pokopališča proti Zalogarju. Sama jednega pivca so dobili za
vzgled. Tudi Rok je prišel iz svoje koče proti mrtvašnici. A sredi pota se je ustavil in se vrnil. Ljudje so dejali, da se je ustrašil svojega brata.
Matevževo ženo je pripeljal Gašper sam na pokopališče. V naročju je nesel najmlajše dete. Solze so nesrečni vdovi sicer obilno lile iz očij, toda Gašperjeve
mizo, ko so vstopili. Misijdn je bil Roku odgnal do malega vse obiskovalce in zato je bil ta tem bolj rozjarjen.
Srpo in čudeč se je pogledal
besede so ji čudovito lajšale no- Rok nenavadne prišlece. Zbal se
tranjo žalost.
je, misleč si, da mu gotovo kaj
Ta blagi starec pozablja na dobrega ne prinašajo. "Ka-aj pn vse, kar mu je prizadel moj rajni; ste vi prišli?" je vprašal s tihim, za-se in za svojo škodo se še meni i boječim glasom, ne; odpustil mu je, pripravil ga "Nič se nas ne straši, Rok, pri-na smrt, prinesel ga dolgo pot šli smo ti plačat, kar ti je dolžna semkaj, in sedaj misli le name in Matevževa vdova," se oglasi Gasila mojo nesrečo." Tako si je mi- per in se vsede na klop, Izvleče iz slila in polagoma se umirila. j žepa listnico in našteje denar na-"Bog ve za-me in za mojo ne- njo. "Preštej, če je vse v redu in srečo," s temi besedami si je obri- potem se podpiši tam-le na papir,
sala solzno lice in se zatopila v gorečo molitev ob moževem truplu. Poleg nje je molil Ga§per.
ki ga ima župan v rokah."
'Ti, Gašper--" je nato zasopel Rok in povesil oči. Drhtajo-
Ko jo je spremljal domov, ji je čih rok je preštel bankovce in kot stisnil nekaj v roko, rekoč: "Toj stena bled je podpisa*, da je Ma-imejte za pogreb. Pa zdravi!" Od-|tevževe vdove dolg popolnoma pošel je še tisti večer s pastirjem v svoj gozdni dom s polno glavo mislij, a z lahkim srcem
ravnan.
Kakor zmagovalec se je vspel potem Gašper do konci, stopil Mati je pa s svojima starejšim^ j pred brata in mu depal: otrokama pokleknila pred podobo "Rok! Ti sam veš, koliko sem Žalostne Matere Božje ln skupno; se moral truditi, preden sem si so molili za rajnega ata tn za do- j pristradal te krajcarje. Mislil sem brega Gašperja. "Oče naS, zgodi'jih imeti za priboljšek, ko mi o-se tvoja volja," je donelo iz n?- pešajo moči in ko si ne bom mo-dolžtiih ustic proti nebu. Božji Igel več prislužiti kruha. Do ma-angelei so pa nevidno priplavali z j lega vse svoje premoženje sem se-nebes in so rosili sveto tolažbo v daj odštel tebi, ki si zapravil se-
zapušeeno vdovino srce.
IV.
Štiri tedne po Matevževi smrti
bi dom in meni opravičeno doto. Tega nisem storil toliko zavoljo nesrečne vdove, kolikor zate. Kakor sem obljubil materi, sem do-
je klical Loški birič pred cerkvijo, j siej vedno molil zate. Danes sem da se bo prihodnji dan prodajali)obljubil svojemu Odrešeniku v na dražbi Matevževa hiša. Rok je j tabernakelju, da storim še to, in tožil vdovo za 500 gld. Ker mu ni | rečeni ti naravonst, da dam rad mogla plačati in tudi nikjer ni j tudi svoje življenje samo da ti dobila na posodo, je rmel zapeti rešiš svojo izgubljeno dušo. Pri-boben.	digovati ne znam, kot si mi zad-
Matevž je mnogokrat pil pri njič očital, toda ranja mati so mi Roku, in ta mu je včasih tudi po-|Za pričo, da te ljubim in da ti
sodil kak goldinar. Tako Je rastel dolg od dne do dne tem bolj, ker je Rok zahteval oderuške obresti. Za vsak goldinar bi mu bil moral
druzega ne želim, kot poboljšan-ja. Z Bogom!"
Moža, ki sta spremljala Gašperja, sta si obrisala solze iz oči
Matevž plačati vsak leden dese-|in poina spoštovanja sta koraka-tico. Po Rokovem računu le zna- ja poieg njega k Matevževi vdo-šala svota 500 gld. in v dokaz je|vj _
imel tudi Matevževo dolSno pismo Lepo mm biti> ko se p0 pre. v rokah. Vsi Ložanje so milovali: stanem boju zmagoviti vojskovo-ubogo Mateževko, vendar se je dja vraC,a domav in ga z venci ve-
nobeden usmilil. Njena hišica z vrtom in dvema njivicama sama ni bila mnogo vredna; poieg tega se je pa izvedelo po moževi smrti še za več druzih manjših kljuk.
selja in hvaležnosti kiti reSena domovina, a lepši je bil brez dvojbe v tistem času priprosti ropar, ki je v živi veri slavil zmagoslavje prave krščanske ljube-
Xi ga bilo pa človeka, ki bi nejzni Na 2emlji sicer ni mogel pri_ bil obsojal lakomnega Roka, da žakovati nobene slave in časti za hoče revni vdovi vzeti skromni |svoje delo> toda brez tlvojbe je domek in jo treščiti na cesto. Vsi Bog pripravil zanj krono, ki pre-
vprek so govorili, da Je njegova terjatev prigoljufana ln prisle-parjena.
Vdova je šla sama v nedeljo pb
sega vse pozemske, in angeli so mu obdajali dušo odično z nadnaravnimi, nebeškimi demanti. Ko je izročil Matevževki pobo-
nauku v drugič prosit trdosrčnc- tnjco jn jj je župan pojasnil, kaj ga oderuha, naj se usmili vsaj ne-! p0menja, je prijela Gašperja za dolžnih otročičev in naj počaka. trdo f žuljavo roko in mu jo z is-Toda Rok se ji je v obraz zare2a f in jo spodil iz hiše.
"Jaz ne potrebujem solz, ljuba moja, marveč le denarja, umeješ, denarja. To ml odStej in plačaj mi troške, pa bo vse dobro. Brez denarja pa nikar ne hodi k meni, da ves," tako je odgovoril njeni prošnji in zahišeil vrata sanjo.
Revici je pokalo srce v prsih. S povzdignjenimi rokami je bila kleče pro&ila Ro£a in ze v drugič jo je odgnal, fcaj bo sedaj ž njo? Ali ji je še vredno živeti t----
"O moj Bog, kako trdi so ljudje!' je vzdihnila !n polna tož-nih. mislij, je odšla proti domu. Otročiči so ji gladni jokali v hiši.
"Jutri nas bodo spodili od do-m$, črvički moji", je dejala, jih
kreno hvaležnostjo poljubila.
"Saj sem vedela, da za vdove Bog skrbi," je vskliknila, "njemu bodi hvala vekomaj! Ti si naš re-šnik! Kaj ti pa moram vrniti jaz,
uboga vdova--"
Gašper ji je smehljajočega lica odtrgal svojo roko in mirno dejal: "Molite za brata, za rajne
moje stariše in — za me!" — • « «
Dražbe seveda ni bilo drugi dan. Matevževka se je lotila z veseljem dela pri svoji koči, in sreča se je javljala s svojimi zlatimi perotmi v njenem srcu in v celi družini. Obilo bridkosti je prebila, toda zavest, da jo Bog ne bo zapustil, je bila močnejše, nego vsa druga čuvstva.	, O Roku so si pripovedovali vaš-
jt bil vedno zaklenjen; nikoga
ni pustil k sebi. Ponoči so ga pa videli sosedje, da je vstajal in hodil po pokopališču. Glasen jok in vzdihovanje se je čulo. večkrat od ondot y tiho vas. Delali so da se mu je moralo zmešati.
Toda Roku se ni zmešalo; pač pa mu je os^al spomin na brata, ko je v nedeljo za svojega sovražnika njemu izročil svoj pristra-dani denar, tako živo v srcu, da se ga ni mogel iznebiti. S tem spominom mu je pa tudi oživel spomin na prošla leta, na rajne stari-še, katere je spravil pod zemljo,, na celo njegovo dolgo življenje, polno hudobij in pregreh. Bratova ljubezen mu je prebila srčni led, in misel na Boga in na večnost se mu je vračala v zamrzlo duš'o. Jel je moliti in z molitvijo je prišla vera in ž njo — upanje.
Prihodnjo nedeljo so ga videli vaščani po dolgem času zopet v cerkvi. V kotu je klečal in ni dvi-nil očes, ki so mu jih zalivali potoki solza. Po opravilu je šel v župnišče in drugi in tretji dan zopet. Gospod župnik so poklicali mnogo mož iz fare in iz okolice k sebi in so jim izročili večje ali manjše svote denarja tudi na pošto ga je šlo precej kot Rokovo povračilo.
Prišla je zopet nedelja in pred mašo je klečal pri obhajilni mizi tudi Rc*k. Še v cerkvi se je pri ril k njemu Gašper in mu stisnil roko.
Rokova hiša je bila kmalu na prodaj , ker je na noben način ni hotel vzeti Gašper zase. Skupi-ček se je nato razdelil mej farne reveže. Rok je bil preje ostavil faro, kjer je toliko let delal pohujšanje in nastopil je pot pokore.
. Šel je na Brezje in na sv. Vinarje in na sv. Goro po poti proseč si miloščine. Vsi, ki so ga videli, so se čudili njegovi ponižnosti in krotkosti. Tacega berača še niso poznali.
"Nisem vreden tolike dobrote," je zatrjeval za najmanji dar in neprenehoma molil.
Bolan se je vrnil s trimesečnega pota v Log in par tednov kasneje je udan v božjo voljo pod Matevževi mpodstrešjem. na tleh umrl. .Niso ga mogli pripraviti, da bi ga bili prenesli v hišo, al\ da bi mu bili vsaj pripravili postelj.
Pokopali so ga poleg njegove matere. Gašper, ki ga je spremljal k zadnjemu počitku, je pri novem grobu veselih, jasnih oči pogledal proti nebu:
'Mati, izvršil sem svojo obljubo. Hvala Bogu!"
Tri leta kasneje so zi ravno ti-.ste koče prenesli starega koparja Gašperja truplo na groblje. Mla-tevževka je oslabelega svojega dobrotnika vsprejela pod streho in skrbela zanj kot za očeta. Sladke, mirne smrti je zaspal — brez bolečin in brez strahu. Nenavadno je bilo, da so se po pogrebu obrnili duhovnik k ljudem in jim v kratkem opisali lep vzgled pri-prostega koparja.
"Bogastva ni imel — Bog je .bil njegovo bogastvo; prijateljev do zadnjega ni poznal, razven angelov in svetnikov v nebesih, toda bil je srečen, ker je živel v sveti veri in po veri. Z mirno ve stjo lahko rečem, da je ob T3. letih čisto nedolžno dušo izročil svojemu Stvarniku in prepričan sem , da ga sedaj gleda v nebesih za svojega brata spoznava tisti, katerega je on spoznal pred ljudmi. Ne pozabimo njegovega vzgleda!"—
S temi besedami so končali gospod svoj govor. Trdi ljudje se sicer štejejo Ložanje, toda vendar ga ni bilo med mnogobrojnimi pogrebci suhega očesa, in vsi so si želeli takega življenja in take smrti, kakor jo je prestal kopar Gašper.
V zadnji Številki priobčeni zahvali oziroma izkazu da*ov krajevnih društev nafte Jednote za sedaj že pok. Josip Simončiča, člana društva "Mar. Majnika" št. 154, Peoria, 111., je bilo med imeni po-itiotoma izpuščeno društvo svete Družine št. 136, Willard, Wis., ki je v to svrho darovalo znese'k Jsikrena hvala ,tudi temu društvu! Math. Kfcsič, tajnik,
idr. št. 154.
Š. R- Kirby,
P1
Frank Gouze,
blagajnik
S STATE BANK
ZAHVALA.
1 Tem potoni se najtopleje zahvaljujem cenj. društvu sv. Družine št. 136, KSKJ. v Willard, Wis., za vso točno mi izplačano podporo za časa moje 3 in pol mesece trajajoče bolezni.
Ob enem pa izrekam tudi iskreno zahvalo vsem bra'tom označenega društva za redno obiskova -nje, ker se pri tej priliki niste list rašil i ne mraza ne slabe poti v zimskem času.
Rojaki, ki še niste nikjer zavarovani, pristopite k društvu, kajti nihče ne ve, kje ga lahko nesreča zadene, bodisi doma, na farmi, v rudokopu ali kje drugod.
S sobratskim pozdravom
Alois Koščak. Willard, Wis., dne 1. julija 1917.
Ruska zastava vihra nad 1 šestino vsega ozemljskega površja, da ščiti 182 milijonov svojih podanikov. Prebivalstvo ruskega ljudstva se deli v 64 raznih plemen, ki govorijo okrog 150 različnih narečij.
Lansko leto je bilo v Kaliforniji na železniških križiščih do smiiti povoženih 108 oseb, 416 pa ranjenih. V označeni drzvai se nahaja 10,000 križišč čez železniško progo.
V Lafayette, država Louisiana, so nedavno odkrili nove velikanske sklade kamenaste soli.
NAZNANILO IN VABILO.
Vabilo na veselico, katero priredi* društvo sv. Ane štev. 156 K. S. K. J., v Chisholm, Minn, dne 15. julija t. 1. v Finski dvorani.
Vspored veselice: Točno ob pol osmi uri zvečer je prva šaljiva igra v enem dejanju. "Planinša-rica" in po 8. uri sledi igra "Ljudmila" v petih dejanjih, to je resna igra iz srednjega veka; po igri bo nekaj novega: "Živa slika," vmes bo svirala slovenska godbn m preskrbljeno bo tudi s sladkimi pijačami, in po igri bo sledil ples pozno v noč.
Uljudno vabim v imenu tega društva vsa naša tukajšnja bratska društva, kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje iz mesta in okolice, da se re veselice polnoštevilno udeleže
Zagotavljam Vas, da bodo igre izvrstne, ker vloge so razdeljene v dobre roke, in igralke se trudijo, da bo ustreženo z vsem v splošno zadovoljnost.
Zabave bo dosti za mlade in stare; žal bo le onemu, ki bo ta večer doma ostal.
Vstopnina bo za moške kakor tudi za ženske 50c. in za otroke 25c. Čisti dobiček od te prireditve je namenjen za društveno zastavo. Kakor Vam je znano, je bi-4a 15. aprila t. 1. tudi prirejena veselica v ta namen, in občinstvo je bilo splošno zadovoljno. Torej) Vas še enkrat zagotavljamo, da! bo to en lep večer. — in mogoče | bo zadnji take vrste, ker živimo v j resnih časih.
Se enkrat: Na veselo svidenje Slovenci in Slovenke dne 15. julija v Finski dvorani: S sosesterskini pozdravom Ivana Kočevar, predsednica.
Chisholm, Minn.
se vam uljudno priporoča za vse bančne	J
posle, kakor: čekovni promet, hranilne	|
uloge in zavarovalnino.	|
Banka je pod strogim državnim nad-	j
zorstvom in vaše uloge so pri nas abso-	j
lutno varne«	£
Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog	:;:
7	i
\ Telefon: Canal 80
i — — - •	▼____s
Martin Ncmanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
i, \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! \
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
• če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
396
obresti na hranilnih nlogah
3%
Obresti, ako nedvi.njene, se pripišejo h .lavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po I svojem rojaku.
Naša banka pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o.njem
in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naše banka je depozitni urad sa zvezno poštno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET,,ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjamo bridko izgubo, ketera nas je zadela vsled pre rane smrti
Margarete Kobal, katera je-bila blaga soproga in mati podpisanih, in je po dolgi in mučni bolezni dne 3. julija 1917 mirno v Gospodu zaspala.
Obenem se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem o-stalim, kateri so nam bili za časa bolezni v pomoe in tolažbo.
Nadalje se prav iskreno zahvaljujemo za premnoge krasne- vence in cvetlice, kakor tudi vsem, ki so se tako mnogoštevilno pogreba vdeležili; zahvaljujemo se lepo tudi vsem ostalim kateri so na kakšen že koli način izkazali zadnjo čast pokoj niči. Bog Vam stotero poplačaj. Ti pa premila soproga in blaga mati nam ostaneš v nepozabnem spominu.
Na srečno svidenje nad zvezdami! Počivaj v miru! Večna luč naj ti sveti!
•Žalujoči ostali:	^
Frank Kobal, soprog.
Frank, John, Margareta, JJršn-la, otroci.
La Salle, 111,, dne 6. julija 1017.
*
JOSITTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Telefon: Canal 298.
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba ln dobra pijača", to jo moje geslo.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druitvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, rabila in vstopnice za veselic«, ali kake druge tiskovine, obrnit, ■e na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NAR01N0 TISKARNO, 2146-58 Bloc Islaad Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljne«! glede eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v salogi zelo prikladne Makasnlc« sa blagajnike za izplačevanje bolniške podpor« in drugih izdatkov, t«r Po* botnlc«. Tiskane imamo tudi Bolniške list«, v«čj« in manjie in posabne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko v«dao natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
c Na zaht«vo pošljemo vsakemu društvu vsor«c gorlnavedsalk tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".

Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine,
Prva In nejstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

• S?
i; Lovrenc Lavtlžar. i
'i»«Ulski aisllMir mi litljaid v Several Ameriki. !
Spisal p. Fl. Horvat v "Drobtinicah" leta 1801. .
(Nadaljevanje.)
Preteklo jesen je prišel neki duhovnik, Janez Weikamp po imenu, iz mesta Chicago (Čikago) v Krivo Drevo. L. Arbre Croche. S seboj je pripeljal nekaj mladeničev in devic, ki so udje tretjega reda svetega Frančiška. Ta družba se je mislila naseliti v neki Indijanski vasi blizo Krivega Drevesa, kjer še ni cerkve. Hotela je postaviti dva samostana in cerkvico ter skrbeti za ondotne Indijane. Ti Indijani toliko bolj« potrebujejo duhovne pomoči, ker že štiri leta tam protestahtovski učitelj, in skozi dve leti tudi pridigar pogosto t je zahaja. Sedaj se je stvar pre-drugačila. Indijani pri sv. Križu, moji farani, so želeli imeti to družbo v svoji vasi. Nekateri možje so bili pripravljeni dati družbi toliko zemljišča brezplačno, kolikor ga ima v oni kupljenega. Seveda sem podpiral prizadevanje teh mož po vsi moči, ne sicer naravnost, ampak s tem, da sem hvalil njih dobri namen in jim rekel, da bode po moji misli velika sreča za vas in v«»s misijon, če se ta družba med nje naseli. G. Weikamp je po dolgem premišljevanju sklenil sprejeti ponudbo Indijanov, če škof privolijo. Tudi zemljišča ni vzel brezplačno, ker ni hotel storiti nobene zveze z Indijani. S svojo družbo bode delal na prid Indijanov, kalikor bode mogoče. Nihče mu ne bode mogel očitati ali godrnjati, da ni storil tega, kar je obetal, ko je zemljišče prevzel. Škof so v to privolili, in g. Weikamp se je tje preselili, jaz sem bil pa prestavljen v Krivo Drevo. Vendar je g. Weikamp tukaj pustil mladega duhovnika in enega klerika, ki v šoli uči, kuharico in učiteljico in še dve tretjerednici. Tudi sam večkrat sem pride. Jaz nisem od svojih poprejšnjih fara-nov popolnoma ločen Moral jih bodem nekaj časa obiskovati, da bodo izpoved opravljali, kar še nobeden teh duhovnikov ne zna indijanskega jezika. G. Weikamp je pripeljal dvoje orgije, ene za to cerkev, druge za Sv. Križ. Dve dekleti iz njegove družbe znata or-♦rljati, tudi neki Indijan v tej vasi" se je že nekaj naučil. — V tem mi-sijonu je nekaj manj duš, kakor v poprejšnjem. Sicer pa ne moreni reči, je-li moje delo tukaj ložje ali težje, mislim, da ni veliko razločka. Vendar toliko smem reči, da je več krščanske vneme med prebivalci pri Sv. Križu, kakor tukaj ; tam so šo sami Indijani vsi katoličani, tukaj je pa že nekaj protestantov Amerikance v Pravijo, da bodo tudi cerkev postavili;
gorečo vnemo, česar pa — Bogu potožim — nimam, ne spoznavalec, še manj mučenik za sv. vero. Indijani so še med seboj sploh mirni, še manj bi nadlegovali duhovnika.
Lansko leto sem šel v indijansko hišo na nekem otoku, v kateri je petdeset- do šestdesetleten mož, še nevernik. Nisem šel, da bi ga izpreobračal; zato nisem imel prav nič upanja. Hotel sem le druge prebivalce nekoliko vzdramiti; bili so sicer že pred veliko leti krščeni, pa jih nikoli ni bilo v cerkev in k izpovedi. Ležal je na plahti in pel. Precej sem spoznal,, da je pijan. Hotel sem precej oditi, ker s pijancem se ni meniti. Začel je pa sam govoriti, zato ga nisem hotel žaliti in sem postal. Sčasoma je od jeze vskipel, dasi tudi nisem besedice rekel, temveč sem le mirno poslušal. Zabavljati je jel prvič čez duhovnike in potem čez Amerikance; hvalil je pa Angleže. Znano je namreč, da so bili An -gleži v prvi angleško-amerikan&ki vojski Indijane z darili in oblju -banii pripravili na svojo stran. Govoril je nekaj o strelitviv; kar vstane in gre nekaj iskat, jaz pa se u-maknem. Morebiti bi mi bil v svoji razdraženosti res kaj storil.
Drugi dan pride ves pohleven k meni in me prosi odpuščanja. Reče mi: "Moj oče! bil sem včeraj pijan, nisem vedel, kaj sem govo ril." Tako ponižno se je držal, da sem bil do solz ganjen. Kako osramoti ta nevernik marsikaterega katoličana, ki ne v pijanosti, ampak nalašč itn nepremišljeno sra -moti in psuje duhovnike, ne prosi pa jih odpuščanja.
Kakor smo videli iz teh listov, bile so te misijonske postaje precej dobro preskrbljene z dušnimi pastirji. Zato je gnala želja našega gorečega misijonarja med divjake, kjer je upal, da bode več do brega storil. Le pol leta je še mi sijonaril po teh krajih.
III.
Proti severozahodni strani od Michiganskc države se razprostira obširna pokrajina Minnesota. Ta dežela ob Gorenjem Mississippi ju, med dvainštirkle-seto in devetinštirideseto stopinjo severne širja ve, je jako lepa. Obsega 215,907 štirjaških kilometrov. Tukaj je bi valo za te dobe še veliko divjakov rodu Očipve- in Siu-Indijanskega. Vlada jo je kupila leta 1849. od In dijanov. Zemlja je skoro vsa lepa ravnina z malimi holmci vmes, ki se zlagoma znižujejo in izgubljajo v ravan. Ima Aočnate travnike in lepe gozde. Vsa zemlja je napol-
...v. - , ... T	njena z jezen, prepasana z rekami
zeml ]isce so ze kupili. Indijanov . J A , J . Lf .
1	1 in studenci. Obnebje je zmerno m
sem se že precej privadil, ni mi teže božjo službo opravljati in druge potrebne reči se ž njimi pogovoriti, kakor mi je bilo doma. Posebno me veseli, kadar pomislim, kaj so bili pred tridesetimi leti, in kaj so sedaj.
Škof so mi sedaj podarili kelih, katerega so predlanskim prejeli od presvitlega cesarja na Dunaju. Posebno mi je drag, ker se pogosto spominjam junaškega cesarja, ki tako krepko podpira katoliško cerkev. IJog ga ohrani veliko let!
V cerkvi je še nek spomenik, ki vesela in žlahtna čutila v meni vzbuja, namreč ravno tista oltarna podoba, ki je bila v Ljubljani v nekdanji šolski kapeli: "Jezus, dvanajst let star, med učeniki", če se je še spominjaš. O kolikokrat se ozrem na njo in hitreje kakor blisek sem v svojih mislih v Ljubljani!
Večna hvala bodi neskončno usmiljenemu Bogu, da mi je dal milost, da morem od njega prejeti talent, katerega sem bil tako zanikrno zanemaril in zakopal, obračati ga sedaj v njegovo čast, ker sem se hitro naučil tujega jezika, in včasih malo pokoriti se za brezštevilne grehe.''
Tudi naslednje leto 1857 je še ostal v Krivem Drevesu. Začetkom leta je med drugim pisal nekemu prijatelju: "Koliko žalosti imajo ravno sedaj o pustnem času goreči duhovniki po mestih! Tukaj pa plesov in šem še po imenu ne po znajo. Tudi v mojem celem misije,nu ni ne gledališča, ne kreme; ni
±-11. JTMJA1917.
zdravo. Ta pokrajina je jako u-godna za naselbine. Zato so se tudi kmalu naselili po teh krajih ljudje raznih narodnosti Tudi Slovencev je mnogo tam. Za današnje dobe cveto najlepša sela in mesta po onih krajih, kjer je go spod Pirec snoval naselbine.
Sedmi cerkveni zbor v Baltimo-ru je leta 1849. spoznal veliko po trebo, da se za to prostorno deželo ustanovi lastna škofija s sedežem v Št. Pavlu. Apostolski sedež je pritrdil tej želji in 1. 1850. imenoval za škofa preč. g. Jožefa Kreti-na, ki je unvrl leta 1857. Njemu je sledil Tomaž Grace.
Goreči L. Lavtižar, ki je želel med divja-ki orati ledino, ponudi se za pomočnika g. Fr. Pircu. Kdo je bil bolj vesel te ponudbe, nego triinsedemdesetletni starček, oče Fr. Pirec!
Slušajmo zopet našega misijo -narja, kako živo opisuje svoje popotovanje v novo misijonsko po -stajo.
Dne 22. septembra 1858 je pisal "pri Rdečem Jezeru" g. kanoniku Volcu o svojem potovanju med drugim to:
"V nedeljo,- 13. junija, seni se poslovil od svojih Indijanov. Zvečer sem bil še do poludvanajste ure v izpovednimi. Drugi dan sem še malo besedi povedal, in ob deseti uri od tam odrinil. Dva Indijana sta me peljala v čolnu v Mackinac. Pri dobrem vetru sino še pred nočjo prišli tje. Tukaj sem čakal pa-robroda. Drugi dan popoldne sera
rdečih republikancev, ne morilcev šel na parobrod, ki se je tako malo
_ • •	1 • •___v Y -__.. J ! 1 .1 a »m i-v« L m »v« a « i rv-» a 1 ..na
in razbojnikov. Tukaj tudi ni več nevernikov, in ne preganjajo kri -stijanov. Nismo sicer v raju, ker ga nikjer več, ni, odkar je nesrečna Kva prelomila božjo zapoved. Ne lwulem pa tukaj, če bi imel tudi najimenitnejše čednosti in najbolj
časa mudil, da sem komaj imel čas zapisati se, plačati in svoje reči nanj spraviti. V naglici sem pozabil v hiši ondotnega 'duhovnika svoj plašč, ki sem ga s Kranjskega seboj prinesel. Če mi ga duhovnik ne bode mogel poslati, pogre -
šal ga bodem po riiu&ud^ ker
ne bodem mogel omisliti drugega.
Tako sem se tkti dan in vso noč in drugi dan do 6. ure popoldan vozil po Miehiganskem jezeru. Na južnovzhodnih bregovih sem štiri leta med ljubimi Indijani obhajal božje skrivnosti in se v indijanskih čolnih mnogokrat vozil po njenL Mislim, da ga ne bodem nikoli več videlv paroforodu je bilo precej ljudi. Amerikanei so večinoma prijazni; z marsikaterim sem se po maiem razgovarjal. Najraje pa sem bil še sam v premišljeva -nju. Tu sem prevdarjal sedanje in nekdanje čase . . . Prišedši v Milwaukee, sem šel k škofu J. Hernii-ju, ki so me prijazno sprejeli. Dne 17. sem hitro oddrdral po železnici proti reki Mdssissipiju. Železnica se vije po lepih travnikih in skozi gozde, pa tudi čez potoke in močvirja. Drugi dan okoli devete ure sem prišel v mesto Prairie du Chieu ob Misissipiju. To mesto so bili škofje za sedež nove Škofije izvolili, pa te škofije niso papež u-stanovili in potrdili. — Mississipi jp pač imenitna reka; koliko velikih mest, posebno St. Louis in New Orleans, je Ob nje bregovih; koliko ljudij in blaga se v lepih pa rob rod Lh vedno prepeljuje! Nekako posebno čustvo me je obšlo, ko sem ga zagledal. Koliko du -hovnikov se je že po njem vozilo od prvih misijonarjev do sedaj ! Veliko ljudij pa je na njem izgubilo tudi že svoje življenje.
Brž smo se iz železnice spravili na prelepi pamik "Itasca" in hitro odrinili. Vožnja je bila kaj prijetna. Reka teče med zelenimi,-v nekaterih krajih visokimi bregovi. Kar se tiče kraja, zdel se mi je močno tak, kakor ob Donavi, kjer sem se v dijaških letih vozil od Linca do Dunaja. Le ta razloček je: tam so prijetna mesta in vasi, lepe cerkve in samostani, kakor Moelk in Klosterneuburg, lepa polja, in proti Dunaju prijetni vinogradi, in semtertje tudi razvaline kakega gradu; tukaj pa so nasproti le redke in čisto nove, pa vendar čedne vasi, ki bodo pa, bržkone, narastle v mesta. Neizmerni prostori pa še čakajo pridnih obdelovalcev in prebivalcev. Na par-nikih požgo neizrečeno veliko drv, zato čakajo v mnogih krajih de -lavci, ki imajo na bregovih že nasekanih in suhih drv. Kadar jih hočejo na parobrod, kar čoln ž njimi k njemu privežejo in jih pe-ljaje se vanj mečejo. Potem se s čolnom zopet vrnejo. Tako se prav nič časa ne zamudi. O da bi pač tudi mi vsi dragi čas dobro obračali in si nebeško veselje pridobili!
V soboto proti poldnevu smo pri šli v Št. Pavel. Pač sem Boga zahvalil za srečno pot. Št. Pavel je glavno mesto države Minnesote. V tej državi je že veliko naseljen -cev. Med temi je menda večina •katoličanov. Že to je lepo, da ima veliko mest in sel imena svetnikov. Tudi veliko Indijanov-nevernikov je še tukaj. O, da bi pač apostol nevernikov, ki je patron naše škofije, prosil za uboge Indijane, da bi jim zasvetila luč svete vere! Administrator škofije, Avguštin Ravouse, je bil tudi indijanski misijonar pri Siu-Indijanih. Zaradi pomanjkanja duhovnikov so ga pa pred več leti poklicali škof v Št. Pavel.—Št. Pavel, kjer so se bili pred kakimi dvanajstimi leti ribiči naselili in selu dali ime, ie sedaj že precej veliko mesto, če bode, kakor je upati, doseglo toliko velikost, kolikor je odmerjene zemlje^ zanj, bode veličastno me -sto. Škofijska cerkev je velika; ko bode dodelana, bode lepa. Še ena cerkev katoliška je tukaj, pa bode že kmalu druge treba.
Od Št. Pavla dalje se ne more po vodi voziti, ker je blizo ska -lovje v^ki. Ker je bil ravno neki benediktinski brat od sv. Jožefa tam, ki se je vračal s praznim vozom, peljal sem se ž njim pol pota.
Kakih osem angleških milj od Št. Pavla ob reki Mississipi-ju je mesto Št. Anton, zaradi skalovja v reki tudi Falls of S. Anthony imenovano, ker so namreč tu mali slapovi. To mesto je tudi že precej veliko. Raztega se ob reki, zato je dolog pa ozko. Tu je katoliški duhoven, in nekatere nune uče v šoli. Semkaj do tega kraja je, kar je znano, edini izmed starih misijonarjev, oče Hennepin prišel v sedemnajstem stoletju, pa ni bil ustanovil misijona. Pač se moramo čuditi gorečnosti in ljubezni teh indijanskih aposto -lov, ki so v onih časih po tako divjih krajih s tolikimi težavami in takim trudom iskali zveličanja u-bogih divjakov.
Onostran reke je novo selo
ie tudi precej veliko; prebivalci so večinoma protest antje. Tukaj je parobrod, ki more pomladi, dokler je velika vod*, voziti do South Rapids. Od tod gre pot dalje po neizmernih planjavah; semtertje je že kaka nova hiša, tudi kako malo selo. Sauk Rapids je na pol pota od Št. Pavla, do Krow-Winga. Tukaj je precej velika — seveda nova — vas; nekoliko je tudi katoličanov, ki imajo leseno cerkev. Onostran reke' precej daleč so še druge vasi skoro samih nemških naseljencev, večinoma katoličanov, kakor Sv. Jožef, S. Cloud itd. V Sauk Rapidsu oskrbujejo sedaj benediktinci katoličane; poprej so g. Pirec oskrbovali misijon iz Krow-Winga.
V Sauk Rapids-u sem se poslovil od .svojega voznika in čakal pošte poldrugi dan v hiši nekega katoliškega kovača, ki mi je do -bro, pa zastonj postregel. V soboto zjutraj sem se vsedel na pošto in prišel zvečer oh šesti uri v (Krow-Wing, kjer navadno sta -xjujejo g. Pirec in od koder oskrbujejo druga daljna sela.
■Nekaj dni sem čakal tukaj g. Pirca,ki so bili šli med Indijane o-gledovat, kje bi se najložje ustanovila misijonska postaja. Ni mi treba omenjati, kako sem hrepe -nel poznati svojega ljubega rojaka, tako slavnega misijonarja."
(Konec prihodnjič.)
Prva ki edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
•v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — _ Svoji k svojim!
^E^BkGkEkGk^ft t
cen j. Člani in članice
TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, U >gla«ujejo v naiem listu!

MARIJA SLUCA
1828 W. 22nd SI Chicaga, III.
Telephone Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
Be uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim ie-nam in odrskim Slovenkam.
Dr. Martin d. Ivec
Slovenski zdravnik
PlqrtMa»-Siirtata Vrhovni zdravnik H. S. K. J.
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve.
Urada« or«: 10—11; I—4; T-—* Chieago telefon: 4196 Dom JIM L.
SVOJI K SVOJIM!
Rojaki 81ovenci iz Chicaga in hližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogre bih i. t. d., obrnite se na pod pisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel.
Jaz stanujem sedaj v sredini naie slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Iloyne Ave. in So. Leavitt St.)
Pokličite me po telefonu, bo -ili ponoči: Canal
d i si po dnevu a 5889.
™	Z velespoštovanjem	jjj
£	ANDREJ GLAVAČ,	"
■	2107 CoulteT St., Chicago,	111. ■
■	■
Priznam Zobozdraviuski zavod
ZOBOVJE ■ SAMOPO
To zobovje je krasno naravno sestavljeno.
Naš oddelek za ulaganje plošč pri zobovju ima v rokah por,ebni In vešči zdravnik, ki ima že večletno skušnjo; vso to delo izvršuje sam. Ne pozabite, da mi jamčimo za vsako delo, da lahko z našim umetnim zobovjem grizete trdo koruzo s storža.	,, *m w
TEL.: CANAL «0*7.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
M LEKARNA
f. grill'S dairy iS IS W. 22nd St.. Chicago. ill.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu a veže mleko, dobr? sladko, ali klalo ametano, (Cream) ali okomo, doma narejeno maslo, (Better) oglasite ▼ moji mlekarni.
Ud zpf&dajem mleko, ki je pusterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-'merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej farantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko rozvažam po hišah točno vsak da no pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:	•
rnjk/fK chill.
Jwwh ln»MM Mlaka
Ta nas specialist, ki polaga zobne . plošče pomerja do 15 umetnih zobovij ' sleherni dan; vsled toga lahko izvrši svoje delo boljše, kot drugi deutisti, ki imajo tak opravek le 1 krat nn mesec. Naš specialist naredi torej G bolj i k <m S[ Jf SI laAl plošč, kot kak drugi — le eno.
Naše cene so zmerne.	ZlfttC ZObllC
Srebrna polnitev zoba..........$ .50	* 1 99 1
čiščenje in Ukanje zob ..... 1.00	JJjnQOr^ KFOIIC
Enamel polnitev .............. 1.00	©
Zlata polnitev..........(1.00 do $2.00 gt*	^ ^^
"Bridge" delo ............... 3.00 Vtl Q A Wfv IS ••
Bele. naravne krone ......... 3.00	j/AiVlvJ »TO ^^
Zlate zobne krone............. 3.00 ^jr 0W ===== ^
$12.00 garantirano gumijasto vlo-	^^	^^
ženo zobovje................ 5.00
$25.00 vloženo aluminijasto zo-
' bovje....................... 12.00	j A j
Pismena garancija za 10 let za vsako	;
delo.
O. O. D. Sutton, 9120 Exchange Ave., Chicago, 111., vam bo z veseljem pojasnil, kako izvrstno in dobro je bilo njemu narejeno umetno zobovje v našem zobotehničnetn zavodu (Boston Dental Parlors) na 3009 E. 92 St., So. Chicago, 111. čitajte sledečo zahvalo:
V prijetno dolžnost si štejem, da naznanjam svojim prijateljem in vsemu občinstvu glede uloženega mi umetnega zobovja, katero mi je naredil zobozdrav-niški zavod "Boston Dental Parlors". Moje "bridge" delo je popolno. Jaz imam umetno čeljust s petimi in G zobmi, več zlatih zobnih kron. In pri vsem tem nisem občutila niti najmanjše bolečine.
Mrs. Litinski, 8210 Bond Ave., So. Chicago, 111.
BOSTON DENTAL PARLORS,
0009 E. 92. St. So. Chicago, v **Uebelle" poslopju.
Dr. FERGUSON, naslednik. Telefon: So. Chicago 1622. Odprto zvečer in ob nedeljah.
Za časa neznosne draginje
v lekarnah
cena $1.00
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pri-	sr
hrankov. Tukai je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po-	^
moč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so	==
opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani	sr:
vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.	^r
TR1NERJEV AMERIŠKI	|
ELIKS1R IZ GRENKEGA VINA,	j
ie pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse	=
nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi,	== povrno tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih
napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri.	= ženskih premcnibah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd.
to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami.	rs
Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniike	r=
vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv	= želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
Trinerjev obliž	|
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-	S
zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekel in ohrome	~
vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene	— noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev	[
olajšatelf kašlja	|
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho,	^
itd. Cena ista kot za obliž.	—-
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarod-	=
nih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand	^
Prix — Panama 1916.	—
. Trincr
Izdelovalec 113349 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS g
5348485353482348534823535353482348534848482353535323484848234823482353534823532348485353482353235323
4823534848535323532348485323532353535323482348535323482353484823532348232323305348234823232348482323
488923234823535348485353535353235323482353482323534823234823532348235323532331232323485353485323482348232323485353
Ej Uskoki! Slavna vhiii pamelf v—w	w v	1 Zaradi vas se je bojeval beli car,
JtjPk.	mJ JNL JI V-r • • • ■ svetli knez Ferdinand z Benetka-
I Nm, h iililliiil 'hlllliMi Mev. - ** te.	J;S,
ke, benečanako zlato. Zdaj je
(Konec.)
rogljivo se mn iztisne iz ust: 'Senjanin vas pozdravlja, moja ne -
'•Podstenski, prijatelj Juriša . ..	„
Senjanina, ki je prišel s Podpe. <lo,^a' ^^IL^t V škini pred Gradisko," dostavi
zlomljena sablja, junaki mrtvi in pregnani. Juriša Senjanin počiva v dnu morja. Padel je Fran-In vam se klanja Zora, stoj kol, Hreljanovič, Daničič... Kot
dobno Manzoni. -I)ož zamiži, šepeče sam zase
usko&kih družin, katere poženete z doma, klič^ prokletstvo nad ves ..."
•Juriša Senjanin je mrtey . .takol y imenu Krigtuw _
Mrtev je gusar — do? umrje.*.. Komu se bo smehljala Cecilija, komu šepetala Adrija? Cecilija, solnčnooka ... Nič več ni srda v mojem srcu ... K sebi te pokli -
ne tako!" dvigne bleda Bernarda roke, roti sivi oče, prosi Alma, njeni otroci. — "Trpela sta oba. Zdaj naj bo mir med vama. CV-cilija, tvoj soprog je bolan. Ne
,	.	,	: vtiijU) nuj .lupi wf. J«. uuiuu.
eem usti samostan, pozabi. j razmnejo z<lravniki nevMne rane Da bi bilo kot takrat, ko ni bilj_ po Varo 5,jem _ ona razu. ,nzzo <e <lož m se je vozil pod pa-! me> nam oztJravi doža „ _
° l^cari! Poizkusiva živeti; Razunie Vara, česar ne razume-nanovo, ( eeilija... Unirl je tvoj|jo zdravniki> križa in mrmrn.
kletvemk, \ enier.. Ha, gospoda U*ye ozdraviS, kn€Z Venecije.
moja! zakrKi mahoma dož m Kroglja je pritisnila v srčne žile odpre široko on. Ni madeža na|_ snše se> urairajo. Da nisi ho_ dožinji m doz hrepeni po njej... ; dU po s,abih potih> kne? ti ^
Zdravnika se nasmehneta, se- premagala bi zdrava kri. Tako
.»„..:« • _____:___i. T-v. » 1.1 _
dva leva sta branila Primorje Frankopana. Zdaj izliva Volk svojo jezo nad Turki, Nikolaj se pravda z Nemci. Hrvaška je iz-trošena, Avstrija ponižana. Leta še se ne zabelijo rane vojne. Minila je senjska slava, podrte so hiše uskoških vojvodov, . podTta hramba Adrije. Nemec stotniku-je Senju, Nemec, straži obzidje, benečanski komisar stanuje v u-skoškem mestu. Požgane so la -dje brzokrile, osramočen je sv. Juri. . . Zlomljena je sulica, predrt ščit, benečanski zmaj siče, dviga glavo . . .—
Tožna je tvoja pesem, burja, pretožna slika v viharju trepetajočega morja in brega. Vendar
ja? Ne ... To je J u riše v glas, to je klic vile z Velebita: Vrni se potolažena v Brinj, Zora — ni le minila senjska slava, senjsko junaštvo. Odide Nemec — nov roti junakov bo branil Adrijine bregove ; Vzgajaj sinove. Zora, vzgajaj potomce Jurišu Senjani-hu , , , Nenasiten preži (Irzni tujec na Adrijo. Stoj na straži, vila z Velebita, Učke, Triglava! Vzgajaj sinove, Zora, da stoje juniki v borbi za moč in svobodo Jugo slavije — za Adrijo! . . .
DRUŠTVO -MARIJE sedem
losti" It. bo. k. s. k. j..
allegheny. pa.

natorja si namigneta: Dož ble - pa ne ozdraviš od pozdrava ^-ipo}, burja, svojo žalostno pesem, de... NevKliia je njegova rana,iVražne kroglje ..." — Ne o- j poj! Poj o Vlasinovcih, o Miku-
zdravi .... Pobita stoji tu Cecilija .... Vest ji kliče, da je tudi ona kriva, ker ga je, hladna
a izdala jo je beseda. In zakaj ne bi prišla krasna dožinja iz .ječe samostana? Izpremenil se je tok dogodkov, senat dovoli rad Eriz-zovi soprogi, da streže bolnemu.
Drči dogaresa ... Iz mokre zi-beli se dvigne, se bliža prekrasna pravljica, sen pesnika, Venecija. j živim le sestri,le njenim otrokom. In pozdravljajo beloglave palače, j Ali pa — kdo ve? Nepopisno le-nebaželjni zvoniki: Zdrav, knez ti naš! Zakaj je tako ozko tvoje lice, ko te diči vendar krona in škrlat? Kaj ni minila krvava vojna, ni zmagala ljudovlada Ferdinanda bahača? — Minila vojna?
lanovičih, Marjetičih. Poj o barbarih, ki umirajo, da spe omikan-ci, poj o materah, ki vzgajajo si-soproga, podila od sebe, koprnela n0Ve za turški meč^-nemske visli-za daljnim junakom ... O, stre- Ce, benečanske galeje. Poj o Ju-či ti^hočem, soprog moj, lepšati ti|rjšu Senjaninu! Poj in kliči Mi-hočem poslednje dni . . . Potem i lanšičevo ženo na kulo, kliči Zori
spomine slave in bede — budi v j njej ponos, up: Da zapoje še vila raz Velebit, TTčko, Triglavo . . .
POZOR SLOVENSKE SLAMNI-KARIOE V CHICAGO:
S tem naznanjam, da se vrši prihodnja naša seja v petek, dne 13. julija t. 1. na 19 West Adams Str. aVbljene at 3 ,da se udeležite te seje v polnem številu, in da pripeljete s sabo tudi druge sodelavke, ki še niso plačale pristopnine za našo unijo. To storite, da nam bo prej mogoče kaj doseči; vse drugo boste izvedele na seji.
S pozdravom
Minka Novina.
poto izlije sanjav nasmeh čez CV-
cilijino lice: Pravijo, da je žen - Trudna je postala Milanšička od ska sreča samo ljubezen ona je %preje in kl,hef od tkanja in sukali i še okusila. Mlada je — še je nja> $ šestletnim sinkom, s širo-življenje pred njo... —	koplečim možem je prijezdila v
Počasi je usihal dož. Bolezen, j Senj. Da pokaže stricn patru svo-O Venecija, se stoje posadke v o- j ljubeznivost Cecilijina sta obudi- jo nado, svojega sina, da si osve-rožju, še ne umaknemo čet iz zase- H v njem blagost, ki je, četudi ži, pomladi srce. denih krajev, ne izpustimo jetni- skrita Vt,asih> last vsakega člove-, B«či morje, šumi burja. Na kov, dokler ne pozgo Avstrijci ,*kega sren. Negovan, ljubljen je klllo sv> <Save se vzpne žena gnsarskih ladij, ne spravijo usko- fWakal Krizzo pomlad 1. 1618., nosne postave> glaJ in ramp'za.
ške svojati z ženami in otroki deset milj od morja. Je in ni minila vojna — a doža kliče dolžnost, da predseduje senatu, doža kliče hrepenenje: Nedolžna, 'prelestna, srečo v pogledu, na ustnih, je gledala z balkona Fosearijeve palače ... Je pozabila tu^ca, čigar krasna slika je premotila mlado srce — se vrne rada, da streže bolnemu soprogu? —.
Seja je ... Mrko govore sena -
ko so izpolnjevali Avstrijci in Be-; vite v <-.rno nit0> vrat jn r,elo v ]e_ nečani šele sklepe madridskega sku draguljev, Burja ji odpihne miru. Nemški vojaki so zasedli ruto,razkrije od bujnih kit ovito
<Senj, uskoške ladje so požgali, Uskoke so prestavljali ... Se se pokaže, še zaplamti zadnjič usko-
glavo. Žena se nasloni na kulni rob, strmi v vihar. Krog nje za buči burja, vpraša: Si ti to, Zora,
torji o stroških in dogodkih, kate-, 1'skoki ne morejo verjeti, da je j ,.a " vihravi dnovi tvoje m re je prinesla vojna. NeprMilce nadvojvoda ugodil Benečanom. Kje tvoj pre^erni smeh?
ško junaštvo: Po sklenjenem nii- mlada krasnat še poje pesem o ru vzame smeli uskoški vojvoda tvoji jepotit a že ie llgasnil benečansko ladjo s 16 topovi in tvojih o^i^ potemnela, nagubanči-blaga v vrednosti 40,000 zlatov.jla se ti po,t> hridkost se je na, Uskoki, prepodehi od morja, se ^^ okro}f m{ Ti si f() Zow?
vračajo v Novi, v Vinodol . • .[Senjaninova sestra? Kje so, Zo-
mladost' t
odkrivajo prijatelji : . . Zanašal«; Solze kapajo Ceciliji po belem Yi-1 ^devaj 7rn0, žena najbogatejšega so so na Turke. Budimslci pasa je | en, ko premišlja uskoško usodo, ■ Uskoka» Reci Zora kai zapuščaš res držal z njimi, napadal meje, Zorino žalost. Zdaj osvobode te j bxirne dni ^ mfajšega deteta, toda veliki vezir ni hotel slišati o in one jetmke, zdaj se vrne Mi-;kaj prihajai v Sellj? Ej Milanši-
du in vprašal avstrijskega, kako!pusti jetnike. Milanšič naj pride shlžU možli po st'arem ob^aju ln
bi bilo, ko bi si onadva s cesar - j pre(i doža, ukaže Erizzo. "Kaj jem razdelila ljudovlado. Prote- mu hočeš, moj soprog!" vpraša stantski knezi so šli — sevedr. zaJ vznemirjena Cecilija. — "Porav-
poštenju. a to ni tisto sladko,' daljno, ki te je mamilo mlade dni . . . Ej govori, Ivo, o k fat -
drag denar - ljudovladi na ro- :nati hoeem nekoliko svojo kriv- L.^: ži;ijenjflf 0 s;.kienju onkraj ko. A s tem se je zamerila ljudo- j do,'' reč-e bolni dož s toznim na - ob Q v^nftsti vzviAenih de . vlada papežu, katoličanom, v se smehom. — Velik, plečat stoji «- jani|
je vpilo, ko so se vadile čete Na - ,8koški vojvo<la pred izsušenimi	, . ,
savskega po Benetkah. Protestan- dožem. jeea mu iii uklonila tele-!.	Posh^ ^ ^waeejmv-
ti da hočejo oropati Loreto, do sa ne ponosa. Temno, zaničljivo! ™ v ?orate valove. Na tistin bodo natrosili po Italiji svoji«, ?i;da na doža, Se ne prikloni. Dož; valovih, na burjm, pesnu, se pn-krivovpi-skih naukov. — Never- i L*; ^	snovni TT«knk nlo- PelJeJ° kratkl (lnovl mladosti u-
krivovei-skih naukov. — Never-1 futj da izpn*ti gne\Tii Uskok plo	.
jetno, da so podpirale Vlasti kljub:ho ^itko; in zmerjanj nanj. Mi- *k<»k' Plemkin^- T«m blcte ja-vsem intrigam vendarle Ferdi- gne sobarju, da prinese škatljico, ( rt'e ^trnjaee kot lastovica, nanda. Toscana, Lombardija, Ba- pojfleda Cecilijo, da nalije vina k^ varska, Solnograd, nemški knezi, j mrkemu gostu, avstrijske dežele, tudi cesar, so| spijte, prijatelj, na svoje
ško in peresom prihaja ponosni brat. Obrežje zažari Zorine lepote in nakita, Stmec se strese po -
podpirali nadvojvoda s »vrtom. Z(lravje in na zdravje vaie neve-1
ste Zore. Vase e.ste, poštene ne- ^ Df)ma blaROS,avlja ma.
denarjem in vojaki. Španija je
udarila preko meje in tako prisi- yest	Milanšič, ki je trpela rajše j J"j"s^arej^e«a ze?enTa'vor nj7-
hla na odločitev nnru, napoljski .	. . . t Milanšič, be-! STdreJseKa slna» zeien ia\or nje-
podkralj je ponudil Uskokom	f _ Mižt gmrti nega upanja, materin častni ve u
Inke ie udaril /e no skle -	? -V • nec - V ljubičasti svili se ji
svoje luke, je udaril ze po skle ; mhe to ovratmco v dar Pošteni!
njenih dogovorih na benečansko	j . ijt k ic0 vina v nasmehne Lecilijin prelepi obraz,
Ki^dAvip <ra nodil amnintiift rlo	, ... s i zašije Foscarijevo solncno oko.. .
Droaovje, ga po<iii sramotno ao k d odpustite možu, da mu ...	. J „	o i -
Dalmacije. Francoski, Španski r"*^' fV" 1	Minilo, minilo, Zora . . . Solncno
kralj sta se vtikala . . . Mir ho-j . ' . ' ' TT . , na . Ul| oko išče iz morja globokega dnu
čejo vsi. In kakor trd je bil tudi i	? strf®	POti Ppavice in	' ' ' Erizz°
G rit t i v Madridu, Soranzo na Du- ^V^n^^ ti SH
n . . . j	. orjaka. Odpuščam ti, kjie/. —
naju, Benečan, n.so dosegi, po to- J	1	T jih ,
hk,h izgiihah drugega kot svoj sprejmem - umazala bi navidezni cilj — premestitev Is- „ .	. ,____
kokov . . . Da bi ne bili dregnili	vrat;	na ,V0Je Z<lr' V
je, kneginja, pijem na spomin Ju-
riša Senjanina ..."
nikdar v gu-sarsko gnezdo!. . . . Mrki pretulitujejo senatorji položaj, snujejo nove spletke. Erizzo ne misli na Gradiško, ne na Rubijo, ki sta stali toliko mož in denarja in* sta senatorjem tako pri srcu. Boli ga nad srcem, k a -mor je udarila krogi ja Podsten-skega, po glavi se mu plete vprašanje: Beloroka, solnčnooka, se vrne li rada k njemu, se mu nasmehne kot nekdaj? Žal, besede ne bo več med nama, Cecilija — novo življenje začneva ... —
Žal besede ne bo več med njima ... A ko stopi v Foscarijevo dvorano, da pozdravi in odpelje častno dožinjo v dogano, ko vidi sled žalosti na .krasnem obličju, vstane živo v duši tisti večer, ti -sta noč, ko je ušel Senjanin z Zo-umrl Foaeari — in po -
va vdova deli dobrote, vzgaja t roke Venierove vdove ... O pota, čudna pota življenja, bedna uskoška usoda! Adrija! Ti se sr-diš — ti se smehljaš — a ne pripelješ več dragega lyrata, mrtev je tvoj bojevnik, Adrija ...
Zdravila, ki pripomorejo k poletni udobnosti.
Hočete li da se boste udobno počutili v mesecih tekom poletja? Glavna stvar pri tem je, da skušate odstraniti vsakojafco vrsto bolezni. Ker je ravno nered v že-ilodcu glavni povzročitelj poletnih bolezni, je torej neobhodno po -treba, da držite črevesje vedno čisto v redu in odprto; to pa dose-žete prav lahko s Trinerjevim a-meriškim grenkim zdravilnim vi -nom. Ta izdelek, ki je zdravilo in ne opojna pijača, izčišča želodec ter ga drži v redu; pomaga pri prebavi in utrjuje ves notranji sistem. Ako uživate to vino, se boste iznebili želodčnih neprilik, glavo-bola, nervoznosti, izgube teka (o-kusa) i. t. d. ter boste na ta način lahko uživali udobnosti in radosti poletnega časa. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Trinerjev Liniment je tudi izborno zdravilo, featero bi moralo bilti vedno pri rokah. To zdravilo je neprecenljive vrednosti v resnih slučajih obo-(lelosti (izpahkih, otisririh, oteklinah, ranah, nevraigičnih in revmatičnih bolečinah) in za okrep-čanje utrujenih mišic in nog. Cena 25 in 50e v lekarnah; po pošti 35 in 60c. — Joseph Triner, izde -lujofči kemist, 133&—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.)
ZAHVALA.
(Na tem mestu se zahvaljujem tvrdki Fr. Keržc Co. -v Chicago, 111., ki ima svoj oglas tudi v Glasilu K. S. K. J., za hrtro »n umetno izdelane trakove k zastavi, katere sem nedavno naročil.
Priznavam, da je bilo to hitro in dobro delo in da je bila cena nizka, vsled česar priporočam to tvrdko tudi drugim. Domače delo je najboljše delo in Svoji k svojim | _ Rojaki, držimo se tega ge-sla.
Cleveland, Ohio, 3. julija 1J>17.
A. Grdina.
(Adv.)
ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v mesecu v Kranjske Slovenskem Uomu, 57 in Butler St.
Pittuburrh, Pm. i	Uredniki u leto 1917:
Predsednik: John Mravintz, 110' Haulage Ate., N. 8. Pituburfb, P» ' I. tajnik: Frank Trem push. 46'/> Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 5G8 Butler St., £tna, Pa.
Društ zdravnik: Dr. C. Jv Stybr, 866 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v društvo od XI. do 60. leta; poemrtnina je $1000., $600. ali $260. Nafte društvo plačuj* $5.00 bolniške podpore na teden pr vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in- Hrvati, kteri še nistt
Sri nobenem društvu, spadajoče h K
. K. J. se ulj ud no vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vaa pojasnila se obrnite na igo raj imenovane uradnike društva. \ slučaju bolezni se mora vsak član teg*> društva oglasiti pri II. tajniku Josii Matešič. 5211 Natrona alley, Pitts burgh, Pa., Uti den ko sboli m ravno tako zopet ko osdrevL
Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine.
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih sestav, bender, trekov, društvenih re-galij, kep, i. t. d.
Cene ^zmerne, postrežbe točne in solidne.
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pišite po nas kresen ilustroveni cenik zastav in drufih društvenih po-trebščion; dopoiljemo vam ge bros-plačno.
Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BACHMAN,
2107 So. Hamlin Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telefon: Lawndale 441.
Počenši z dnem 16. julija 1917 bo naša trgovina zaprta 3 večere čez teden.
Odprta ba po v torek in četrtek
1 zvečer do 8. ure ==
Odprta bo dalje ob sobotah
1 zvečer do 10. ure. =====
Druge dni čez teden zapremo trgovino že ob 6. uri zvečer.
JOLIET, ILL., ~
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovllena leta 1857
Mrtev? Ne, brat, dragi brat ju-Morje buči, meče bele peue čez nak! Dokler stoji Senj, dokler po-v i sok o kulo sv. Save, jih prši do ljubuje Adrija vznožje hrvaškega
sivega neba. Pesek, zemlja, voda, kamenje, vse se vrti v divjem plesu. Drevje in grmovje po Strmcu, po bregu se zvija in lomi. Vsaka bilka se je zavila v ledeni plašč, skrila se je slednja ptica. Trese se brinj, trepeče br-kamni z mestnega obzidja lete, stočejo. Vse toži, žaluje z burjo. O nekdanjem ... Ko je stražil še Uskok na senjskem zidu, ko je varoval trdnjave po hrvaškem Primorju. Ko je vozil Senjanin turške jetniee gizdavki sestri v zabavo, ko je bogatil s plenom mesto. . Ko je pripeljal benečansko galejo, admiralovo glavo. . .
Primorja, dokler bo pela burja po tej kamniti lepoti in ljubljeni bedi, dokler bo zibalo morje ribiški čoln, bo živel Juriša Senianin!
Lete galebi . . . Tiho, gladko je morje. Ziblje dragega sina, nui poje: Spavaj, branitelj Adrije. snavaj, dokler ne kliče vila raz alovanake gore, dokler ne vstane veliki dan! ... •
Buči. morje, šumi burja. Ljub« je Senjaninu taka pesem. Na goratih valovih se vozi, kliče vile, vprašaje, mar ne vstaja še »lan slovanskemu rodu? .... Večno živi, Juriša Senjanin!
Čuj, Zora! Je to bučanje mor-
Naclfonallzirana leta 1864
ZE 60 LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	•
,	Naložite torej Vaše prihranke v
NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.

Narasti« obresti si polletno pripisujejo k glavnici, Oql ali pa lzplaia|o|a na hranilno ulogo od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET
JTollet,	Illinois.
11 LJUDSKA BANKA".