Poštnina phPana v tJofovinl.
Marmor, sofcofa 23» aorifa f938
Štev. 11. Lele I.
Cena 1 dinar
#
Uredništvo la opravi: Maribor, Kopalllk* ul. fi. Tel. 25-67. Izhaja vsako soboto. Velja letno 36 din. polletno 18 din. mesečno 3 din. V Mariboru dostavlien na dom letno 48 din. mesočno 4 din. Oglas! po cenika. Rokopisi ss ne vračalo. Poštni čekovni račun 11.787.
Vreme od sobote do sobote
(Napoved od 23. do 30. aprila)
V	južnih kot severnih predelili Slovenije še ves teden popolnoma nestalno spremenljivo aprilsko vreme z močnimi pooblačitvami in padavinami (dež in sneg). Jasna in deloma sončna samo jutr?. Temperatura spremenljiva, ki se bo pa oolagoma spet dvignila. Noči hladne, ponekod celo slana. Proti koncu tedna delni preokret vremena.
Naša kri v tuiini
Od časa do časa se prirejajo v Slo veniji tedni izseljencev, ki se završijo dostikrat s par deklamacijami, potem pa je za nekaj časa zopet dobro. Naša »deseta banovina«, ki jo posedujejo v prvi vrsti Slovenci, je odpravljena, in naš ljttd T' tujini ob mimobežni »pozornosti« domo vine živi dalje in tuji si ostanemo tudi za naprej. Tako ne pridemo nikoli do duhovnega soglasja in da na našein narodnem telesu izgubljamo, ni čudno Dejstvo je in ostane, da mi, to je domovina (seveda zadeva to predvsem slovensko izobraženstvo), nimamo z našimi izseljenci kot celota nobenih globljih stikov, radi česar so celo enodnevne manifestacije za slovensko kri v tujini enkrat na ieto zgolj »prireditev« in niti malo ne manifestacija. V času, ko gledamo okrog sebe države — velikanke, ki vodijo račun za slehernega svojega človeka, tako rekoč za vsak svoj las, je pač nujnost, da se ob tem mi učimo, pa da vržemo narodno mlačnost skozi okno svoje duše.
Res je, mali smo, ob velikih sosedih se čutimo še manjše, toda takšna zavest še ne opravičuje našega zadržanja. Slovenci imamo za seboj še 13 milijonov Jugoslovanov in smo končno precejšnja država. Ali niti malost niti velikost v življenju naroda ne igra vloge, ako je ta narod mlačen za svoje svetinje in len, da bi se držal s primernim prizadevanjem na nogah. Brez vzgoje ne pridemo nikamor naprej in kakor smo ob marsikaterem važnem gospodarskem, kulturnem ali socialnem vprašanju držali v preteklosti križem roke, tako smo vseskozi zanemarjali vprašanje naših izseljencev, ne razumevajoč njih bednega položaja.	,	„	.
Medtem, ko so se naši ljudje v tujini borili za tisti kos kruha, ki ga niso našli doma, prezebajoč ob mrzlih očeh in besedah narodov, kateri so najeli njih mlade moči, smo mi v domovini v lagodni komodnosti mimo reševali križanke in se trudili, kje bi našli še kako jalovo zabavo, da bi lažie orebavili novice, ko se nam še ni ljubilo spati. Istočasno smo se bili na iunaške nacionalne prsi, češ, ni iih večjih iunakov od nas! In ob vsem tem ni niti za trenutek poromala naša »nacionalna« misel k njim, ki so razširili krog domovine še tja v daljnjo Ameriko.
Slovensko izobraženstvo, tisto, ki Igra rio—a na voditeHsko harmoniko, ubijajoč v narod politične ideje, ni posvečalo vprašaniu izseljevanja ljudstva potrebne Pozornosti. Slovenski liberalizem Je cenil človeka snmo kot številko, kot glas pri volitvah Bodimo iskreni naoram zgodovini! S trenutkom. ko ie človek za to stranko prenehal bivati kot volivec (ker se ie izselil', je izgubi!? stranka nad njim svoj interes in ga z vsem aparatom prepustila njeuovi usodi. Slovensko izobraženstvo, ki se je politično šolalo v tej stranki, naravno ni nikdar čutilo z izseljenci kake vezi in odtod vsa globoka, vnebovpijoča nezainteresiranost večine slovenskega izobraženstva za naša socialna vprašanja. Nikjer vzgoje. Tod je iskati vzroke tudi za ostale prepade med slovenskim inteligentom in dežela-nom. Več, mnogo več smisla za izseljence je bilo na katoliški strani, čeprav so bili motivi verski, kar je to zanimanje tudi rodilo in vodilo, je posredno vplivalo na vez domovine z izseljenci. Vsa propaganda za idejo duhovnega soglasja z izseljenstvom se vrši zadnja leta s to podlago na nobudo slovenske duhovščine, ki ji mora človek, katerega skrbi ta pereči slovenski socialni problem, dati vse priznanje, žal je na eni in drugi strani marsikje zasejal kajpak ta naš priljubljeni prenireki polit?*''!? Plevel, ki je ;— kakor vemo — ponekod med našimi izseljenci zadnja leta pričel delati zgago. Treba ga bo temeljito izruvati, da se ne bo mogel razrasti in d« tujini -ie rjo treba gledati našega špasnega oollti<fnega značaja.	'	\
Stopiti moramo na nova pota — učiti se sniamo priliko marsikje. Z metodično vzgojo se moramo pozanimati za našo izbe"!o kri in predvsem dob’*! z ;<a$imi izseljenci potrebno duhovno vez. SJove-
Me sovraštvo — ljubezen in sloga bodi
Klic našega časa
Za nami je čas spomina najčudovitejšega dogodka v zgodovini stvarstva — Vstajenja Gospodovega. Preko vsega sveta je človeštvo praznovalo velike dni in tako smo se tudi mi Slovenci zamislili v tem času nekoliko globl|e v trpljenje in z novo vero občutili poživljajoče odrešenje, ki sleherniku obeta sprostitev od vseh temnih dušnih sil in omogoča vstop v novo življenje.
Ob takih velikih praznikih, ko se zdi, da se človek nekako zamisli nad samim seboj in ko v resnici tudi potihnejo v vsakdanjem življenju tiste tako tipične in običajne strasti, ki z znano silovitostjo razpihavajo ogenj bojev in brezmejnih nasilstev, šele čutimo, kako je prav za prav med nami malo, prav malo ljubezni. Ves svet en sam plamen sovraštva, človek človeku hujši nego volk, kot da je satan sam pomagal človeku ustvarjati strašna morilna orožja.
Ljubezen je bila v življenju narodov vedno nekaka pastorka, šarili so z njo dostikrat z jezikom in ustnicami in gorje tistim, ki so jezikom in ustnicam verovali. Zakaj v srcih so vladali sovraštvo, pohlep, zavist, nevoščljivost in jeza in ti činitelji so pač ljubezni največji nasprotniki, ki si ne pomišljajo v najrazličnejših oblikah sejati na ljudske množice smrt in uničevati to, kar je zgradil duh in roka delavnega človeka. Vso zgodovino človeštva prepleta kri, morja krvi vpijejo v nebo, a nikjer niti trohice ljubezni.
Kdo je, ki si želi vojne? Norec mora biti, ki so jo želi, ali pa najbrezvestnejši zločinec, ki bi užival ob prelivanju tople človeške krvi in v svoji podli strasti bog-ve kako sladkost. In Vendar: ili ni ves svet kakor bomba, pripravljena vsak hip, da se razleti, le da ie treba na njo udariti? O vsem mogočem se raztovarjajo voditelji držav, le ljubezen je še vedno pastorka. O vojni pa govori ves svet,
ponekod z grozo, a tudi tam, kjer vzbuja »navdušenje«, je gotovo na dnu src in duš prikrita skrb, ki ne da spati. Prav danes se mora zato človek s podvojeno močjo zamisliti v spečo silo ljubezni.
če je ni na svetu, je sigurno ni tudi pri nas doma. želimo si miru in napredka, dobre volje je morebiti še nekoliko v nas, ali če pogledamo v slovensko življenje z globljimi očmi, vidimo ponekod tako žolčnost, da se bojimo prihodnjosti. Stan proti stanu, razred proti razredu, mesto proti podeželju, podeželje proti mestu, v delavnicah, uradih, na ulici, v gostilni — povsod sovraštvo, ki nima dostikrat niti meje niti mere. Kaj bo z nami? Ali zares ni rešitve? Tako dobro ljudstvo smo in taka peščica nas je — ali ne moremo naših dobrih lastnosti že v interesu naše malosti uravnati v pra-vec napredka, da posvetimo vse sile ljubezni boljši in toplejši bodočnosti? Ali zares ni mogoča naša edinost niti v skromni kmetski vasi?
Ako vidimo v svojem bližnjem samo človeka, ki je z vsemi vrlinami in napakami isto kakor jaz in bo naju obeh konec pest prsti, pač ni vredno sejati sovraštvo in žeti boj, ki se brez haska že desetletja vleče skozi naše narodno telo. Treba poiskati ljubezen in začeti pisati z njo lepše strani slovenske zgodovine, Zamislimo se v trpljenje vsega ljudstva in gotovo se nam bo vzbudila v srcih taka ljubezen, kakršno naš čas po greša. Slovenska mladina se v naporu, doumeti čas. oklepa naroda, da mu služi. Služiti svojemu bližniemu pomeni liubiti ga. Ravno ta ljubezen ie vzrok, da smo se odrešili predsodkov slovenske preteklosti. Kdor hoče dobro narodu, naj po išče v sebi (vsak človek jo ima!), v svoii globini, priroieno liubezen in le skozi njo poizkusi doumeti današnin mladino, ki se sproščena odpravlja na življenja pot.
Ves svet /ffi preganja
Židov nik’er vei ne marale
Plaz preganjanja Židov je učinkovito sprožila zlasti Nemčija. Odtlej se malone v vseh evropskih državah pojavlja med javnostjo, a tudi med oblastmi, resno protižidovsko gibanje in zahteva, da se Žide izloči iz vsega javnega življenja kot škodljivce in kapitaliste, ki zavzemajo v najboljših gospodarskih panogah najboljša mesta in kupičijo ogromne kapjtale. Nemčiji se je tozadevno priključilo' še več evropskih držav. Vendar pa posel preganjanja in izločevanja Židov ne gre tako enostavno izpod rok kot si to zamišljajo. Židi so vsepovsod zasidrani kakor klop ter iih ie treba izločevati na resen in trd način. Pri nas zaenkrat še ni opaziti z nobene strani kakega resnejšega protižidovskega kurza.
Zanimivo pri tem židovskem vprašanju pa je naslednje: čeprav Nemci na vse načine neusmiljeno preganjajo Žide, je vendarle treba ponovno naglasiti, da večina Židov v tujih državah dela nemštvu prav lepe usluge, kar je mogoče trditi tudi za razmere pri nas. Kljub preganjanju so Židje še vedno važen instrument germanizacije. Njih podjetja so v vsakršnem pogledu, zlasti še v pogledu občevalnega jezika z delavstvom itd., popolnoma nem ška. Delavstvo, ki prihaja z dežele in ne zna besedice nemški, je prisiljeno naučiti se nemščine, sicer mu je delo in zaposli tev nemogoče. Ta okolnost je vsekakor zanimiva, kajti po tolikem preganjanju biti še vedno najzvestejši pripadnik nemštva, je res vsega občudovanja vredno!
Končnoveljavni pogreb Abesinl!e
S podpisom pakta med Anglijo in Italijo se je sprožil val priznanja italijanskega abesinskega cesarstva. Dotlej se je večina držav držala v tem oziru ob strani in niso hotele priznati Italiji pravice do Abesinije. čim pa je to storila Anglija, so ji sledile še druge države. Tako jc sedaj končnoveljavno pokopana Abesinija, ki je svojčas vzbujala in dvigala toliko prahu. Neodvisno nekdanje abesinsko cesarstvo se bo lepo zbrisalo z zemljevida in — mirna Bosna! To je pač diplomacija, to je pravica, to je demokracija!
Ostra diktatura v Romuniji
Nov družabni red in diktatura v Romuniji se z vsakim tednom zaostruje. K dosedanjim zakonom je pretekli teden kralj izdal še dopolnilo o zaščiti države i:. novega družabnega reda. To novo dopolni-
o	izrecno prepoveduje vsakršno politično gibanje razpuščenih strank, zlasti še bivše fašistične »železne garde«. Odslej bo sploh onemogočeno vsakršno politično udejstvovanje. Posebno ostro so nagla-šene zahteve, da se brezpogojno depolitizira uradništvo in pa dijaštvo, tako srednješolsko kot visokošolsko. Za vsak najmanjši prekršek proti državi in seda-
nija se diči z maso organizacij, kakršnimi hoče človek, in te oim.?'- o v prvi vrsti poklicane, seveda če so eploh življenja zmožna — da utopijo v siik s prosvetnimi prizadevanji naših izseljencev. Vsaka naša prosvetna organizacija bi morala prejemati izseljenske liste in publikacije in članstvo bi moralo stalno zasledovati življenje, prizadevanja in napote naših ljudi v tujipi. Kateri slovenski inteligent čita tak Izseljenski list?
Toda tu smo našteli le en slučaj, kako bi se dal gojiti stik — bog zna, na kaj vse bi še lahko prišli!
V	času, ko države-velikanke ob nas bkrbe skoraj za vsak las svojega, v tujini živečega rojaka, se moramo prebuditi predvsem mi, ki imamo v tujini toliko naše krvi. Bodi nam živa misel na nje vsak dan kakor skrb za vsakdanji kruh! Vsak dan, ne samo enkrat v letu!	—Jj.
PROŠNJA UPRAVE
NA OGLED
pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki, ki jih ni treba vračati. Prvi številki je priložena poštna položnica (ček).
KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, Ki JO .IE DOBIL NA OGLED.
naj izvoli nakazati naročnino takoj da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 7 dni oo prejemu prve številke na ogled. in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecsv (1.8 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA,
ki ne bodo poravnali naročnine do konca tega meseca, bomo morali, žal, črtati.
KDOR LIST VRNE,
ker ga ne more ali noče naročiti, nai so pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno oodplše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika.
Napačno ie mnenje, da ie naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost« :
»EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK.
Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s nripl-som na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d i n o s t«. Kdor položnico izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par. ki io ie treba samo ustrezno izpolniti.
VAŽNO JE:
lahko čitljivo ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika.
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA,
ki io blagovolite upoštevati!
UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6.
njemu redu so predvidene drakonske kazni. Posebno utesnjen pa je tudi ves tisk, ki ga nadzoruje notranje ministrstvo. — Kako se počuti ljudstvo v tej splošni utesnjenosti, časopisje nič ne poroča.
Politično življenje v Bolgariji
Dasi so parlamentarne volitve v Bolgariji že zdavnaj zaključene, je vendar v političnih krogih še vedno živahna razgibanost. Vlada trdi svoje, opozicija svoje. Obe trdita, da imata večino v parlamentu, ki še ni pristopil k rednemu delu. Med vsem pa je najbolj zanimivo, da bo baje 25 opozicijskih poslancev izgubilo svoje mandate, njih mesto pa bi v tem slučaju zasedli vladni kandidati, ki so ob volitvah propadli. Tako bi potem vlada imela v parlamentu potrebno večino in bi lahko začela z delom.
Anglija se pripravlja za bo* dočo vo|no
Angleški kmetijski minister je pred dnevi sporočil javnosti, da bo angleška vlada pokupila vso bodočo žetev pšenice in jo shranila za slučaj potrebe. Ta sklep angleške vlade da precej misliti, saj dovolj nazorno priča, kako se Anglija resno pripravlja na vse možnosti zapletov na svetu. V slučaju vojne je posebno važno vprašanje prehrane, zato tudi polaga toliko važnost ravno na žito.
50 letnica garabitskega viadukta
V	maju 1. 1888, točno pred petdesetimi leti, je zgradil Eiffel — znani graditelj istoimenega stolpa v Parizu — slovii viadukt v Garabitu: prvo jekleno zgradbo, s katero se je pričela nova perijoda gradbene tehnike. Viadukt vodi železnico 122 metrov nad reko Truyere. Načrte za ta viadukt je izdelal inženjer Boyer. Lok viadukta meri v razponu 165 metrov. Njegova dolžina znaša v celoti 564 metrov. Garabitski viadukt se nahaja na progi St. Flour-Millau.
O	Zračna oborožitev Francije. Letalski minister francoske republike je v smislu načrta o zračni oborožitvi Francije naročil pri domačih tvornicah okoli 1.000 novih najmodernejše opremljenih letai. Ko bodo vsa ta letala izdelana, bo francoska vojna armada v zraku štela okoli 2000 letal.
7 dn i
domačih vesti
Splošno obvezno zavarovanje podeželskih dobrin
Ureleni boi zoper uSme le nulna zadeva
* Na ljubljanski univerzi je bilo te dni ustanovljeno novo akademsko društvo z naslovom Jugoslavija. Društveni program temelji na misli državnega in narodnega edinstva. Listi poročajo, da jc to društvo naslednik akademskega društva Jadran, ki je bilo pred nedavnim razpuščeno zaradi svojega političnega delovanja.
* V naši državi ima kmetski stan, ki je sicer najštevilnejši in ga zlasti vpošteva-jo najrazličnejši politikanti, sorazmerno najmanjše dohodke. Leta 1937 so znašali celokupni dohodki vsega prebivalstva okroglo 44‘/2 milijarde dinarjev, če računamo, koliko odpade dohodka na posameznega prebivalstva, nam statistika pokaže, da na nekmetskega prebivalca 6710 amarjev letnega dohodka, na kmetskega prebivalca pa 1837 dinarjev letno.
* Razpis učiteljskih mest. Prosvetni minister bo v kratkem razpisal izpopolnitev praznih učiteljskih mest. »Službene Novine« od 21. t. m. so že objavile ta sklep skupno s seznanom posameznih mest, kamor lahko reflektirajo posamezni učiteljski kandidati.
* Prodi Židom pri nas ne bo izšel noben zakon. Zadnji čas so se pri nas na najrazličnejših mestih širile vesti, da bo tudi v naši državi izdan protižidovski zakon. Te vesti se sedaj na merodajnih mestih zanikajo kot neresnične, češ, da ni nobenega razloga za zakon proti Židom.
* Beograjska kratkovalovna radio-postaja se bo odslej imenovala »Voi radio Tesla«, da se tudi na ta način da priznanje velikemu našemu učenjaku Nikoli Tesli, izumitelji brezžične telegrafije.
* Mrzlo vreme, ki je zadnje dni nastopilo, je naredilo mnogo škode tudi v Voj vodini. Poročajo, da je v okolici Vršča uničilo malone polovico vinske trte. Isto poročajo tudi iz drugih krajev.
* Na mednarodnem šahovskem turnirju v Ljubljani se naši domači igralci z velemojstroma dr. Vidmarjem in Vasjo Pircem, nič kaj posebno ne izkazujejo. Edini, ki še rešuje čast našega jugoslovanskega šaha, je drzni borec Kostič, ki mu je uspelo, da se je dvignil na čelo turnirske tabele.
* V Sarajevu so bile te dni volitve kandidatov za novega poglavarja muslimanske vere v naši državi. Volilni odbor je izvolil tri kandidate, izmed katerih bo kraljevo namestništvo izbralo novega muslimanskega verskega poglavarja.
* Za novega papeškega nuncija v Beogradu je bil imenovan msg. Etore Felice, doslej nuncij v južnoameriški državi Chile.
* V Dubrovniku so drzni vlomilci odnesli iz glavnega oddelka finančne kontrole 100.000 Din z blagajno vred.
* Jugoslovanski parobrod »Vid« je v viharju blizu Bizerte rešil na svoj krov 8 italijanskih brodolomcev.
* V naši državi se že dalje časa mudi slavni francoski književnik Jules Romairis, ki je imel že na več mestih predavanja.
* Naša prva in edina sadjarska in vrtnarska šola v Oroslavju je bila zaradi majhnega odziva učencev in pomanjkanja sredstev zaprta.
* V Odrancih je umrl pretekli teden bivši narodni poslanec Anton Hajdinjak. Pokojni javni delavec je bil mož odkii-oga in mirnega značaja in splošno priljubljen v svojem kraju, kar jc pokaže' tudi nadvse veličasten pogreb.
* Za zidavo šolskih poslopij je dovolil nrosvetni minister za dravsko banovino 200.000 dinarjev subvencije.
* Ministrstvo za trgovino in industrijo
i	deluje osnutek zavoda za proučevanje Jugoslovanskega gospodarstva.
* V viharju, ki je te dni divjal na na šem Jadranu, se je potopila več jadrnic. Ponesrečene posadke pa so bile vse reSene.
* fla Sladkem vrhu je izbruhnil pretekli eden v tamošnji tovarni lepenke ogenj, ki je popolnoma uničil obširna skladišča, v katerih je bilo nad 20 vagonov lepenke.
* V Zagrebu ie stopilo v stavko več to krojaških pomočnikov. Pomočniki •ihtevajo zvišanje mezd in kolektivno
zgodbo.
* Steklarna Petra Teslica v Sisku na-
erava ustaviti obrat in likvidirati. De
vcem pa je bilo že pred časom odpo
vedano.
* Dohodki jugoslovanskih carinarnic
‘ o znašali v prvi polovici aprila 28V2 mi-
iona dinarjev.
* V Beogradu je bila ustanovljena nova velika lesna industrija županiea, k: razpolaga s delniškim kapitalom 4 milijonov dinarjev.
* Pohorska cesta Reka—Pohorski dom je po komisijonalnem ogledu banske uprave zopet dopustna za avtobusni pro met.
Zadnja številka »Edinosti« je priobčila članek »Organizirajmo obrambo proti ui-mam«, katerega je napisal J. T. V. Videti mu je, da je neznani pisec napreden gospodar, ki kaj misli in ve, kaj je kmetu najbolj potrebno: učinkovito zavarovanje plodov njegovega dela in trpljenja.
Letos se je rast rastlinstva zgodaj zbudila, da smo v mesecu marcu že govorili
0 letošnji izre.dno zgodnji pomladi. Toda tetici zimi to ni bilo prav in ni hotela zlepa odstopiti vlade svoji naravni naslednici. Njen mrzli dih nam je kot za hladno slovo še nasul snega s precejšnjimi pozebami na našem ranem rastlinstvu. J. T. V. pravi, da se zoper tako pozimsko nadlogo ne moremo uspešno boriti, pač pa zoper pozne, odnosno pomladne mrazove, ki se bolj ali manj močno pojavljajo skoraj redno sredi meseca maja. Svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij, 12., 13. in 14. maja, so zaradi tega na bolj slabem glasu. Pravijo jim ponekod ledenjaki, drugod sredozimci. Njim se pridruži 15. maja še sv. Zofija, ki ji zato pravijo »mrzla Zofka«. Boj zoper pomladne slane bi torej bil po mnenju J. T. V. lahko uspešen, če bi bil smotrno urejen. Priporoča namreč v ogroženih krajih splošno kurjenje, odnosno kajenje po določenem načrtu.
Kot nadaljnje hude uime po naših goricah omenja isti pisec kvare po pero-nospori in plesni ali pepelu na trsju. Tudi boj zoper silni trsni bolezni (škropljenje in žveplanje) je treba urediti. Za to je potrebna enotno urejena opazovalna in poročevalna služba po sodobnih izkustvih, kakor jo vodijo v naprednejših deželah oddavna z najboljšimi uspehi.
Mi v splošnem odobravamo omenjene pobude, vendar pripominjamo, da se za kurjenje zoper pozne ali pomladne slane nič kaj preveč ne ogrevamo.
Vremenske škode imenujemo na kratko uime. Semkaj spadajo razen škod po slani, pozebi, toči, poplavi tudi kvare po peronospori, oidiju itd., ki so iz večine tudi posledica neugodnih vremenskih razmer. O letu, ki prinaša uimo za uimo, pravimo, da je uimasto. Letošnje aprilsko vreme je muhasto, vendar upamo, da to gospodarsko leto ne bo preveč uimasto.
Na vabilo nekega višjega upravnega oblastva je pisec teh vrstic pred nekaj leti njemu na kratko poročal o morebitnih možnostih obrambe naših goric pred uimami, zlasti pred pozninn ali pomladnimi pozebami. Ne bo odveč, ako to poročilo pisca, čigar mnenje o stvari je slej ko prej načelno enako tudi za druge vrste obrambe in zavarovanja, priobčimo
1 na tem mestu v približnem izvlečku: »Take možnosti — razen splošnega obveznega zavarovanja za kvare po uimah
pri nas za enkrat ni. Pa tudi iz morebitnega splošnega zavarovanja bi morali izločiti vse prisilno vinarstvo, to so predvsem trsni nasadi v neustrezajočih legah iti zemljah, ki jim ledenjaki (sredozimci) redno najmanj prizanašajo.
Običajno kurjenje in kajenje zoper slano in pozebe, čeprav bi bilo dobro urejeno, je nri nas brez večjega pomena, slaba tolažba, kakor nekdanje streljanje in še današnje zvonjenje zoper grozeče nevihte in neurja, stvarno samo poziv obupancem k molitvi, da Vsemogočni odvrne zlo.
Najpopolnejšo ureditev za takšno
obrambo — čisto po načinu sodobne gasilske organizacije — sem proučil leta 1905. v mestu Kolmaru v Alzaciji in še istega leta opisal v ljubljanskem -»Kmetovalcu« in v klosterneuburškem strokovnem listu »Die Weinlaube«. Kolikor so bila tolikšna prizadevanja uspešna, je pripisati okolnosti, da je obrambno področje kolmarske organizacije velika ravnica iz večine sklenjenih trsnih nasadov z vzornimi prometnimi zvezami itd. V našem brežuljastem goriškem svetu pa tudi Kolmarčani ne bi uspeli.
Najnovejši nemški poskusi boja zoper pozne ali pomladanske mrazove med drugim z dragimi melioracijami ogroženega sveta, z elektriko itd. za naše razmere malo obetajo, ker so to pač samo poskusi z uporabo najbolj sodobnih izumov in tehniških pripomočkov, ki zahtevajo ogromna sredstva brez prave nade na ustrezajoči uspeh.
Za točo tudi ni pravega leka. Z zasebnimi zavarovalnicami pa je navadno tako, kakor nam je povedal Simon Gregorčič, ki smo ga leta 1901. v večji družbi posetili pri njegovi skromni gorici vrh Gradišča pri Prvačini v Vipavski dolini. Pesnik je bil namreč pisal ner kemu svojemu duhovskemu bratu župniku za svet, kako in pri kateri zavarovalnici bi najbolje zavaroval svoje trsje zoper kvare po uimah, ki so tamkaj česte. Iz odgovora, ki ga je naš goriški pevec dobil, 'je navedel značilne besede svojega pisatelja: »Šime, Šime, zavaruj se pri Bogu!« — Gregorčič si popravi očala in se pomenljivo nasmehne.
Ker na preudarno, smotrno samozava-rovanje pri nas skoroda nihče ne misli ali resno misliti ne more, je po mojem mnenju edino važno in nujno vprašanje pametnega splošnega obveznega zavarovanja, ki bi upoštevalo vse najvažnejše gospodarske panoge našega podeželja.«
Pogoji za to so dani, ker imamo državni okvirni zakon, ki omogoča splošno obvezno zavarovanje zoper glavne uime in nesreče na podeželju po banskih upravah. Zagreb je stvar že pred leti pokrenil. Za njim sledijo Novi Sad in Niš. Njihova izkustva so za nas dragocena. Ljubljana ne sme preveč zaostati!
Od bodoče javne zavarovalnice pa že smemo pričakovati, obenem zahtevati, da bo modro služila predvsem koristim zavarovanca in splošnosti, ne pa v prvi vrsti koristim zavarovalca, kot je to sploh še danes pri zasebnih zavarovalnicah. To velevajo gospodarske potrebe in družabna pravičnost, ki se jih naj kmečko-de-lavsko ljudstvo vedno zaveda!
Javna zavarovalnica pa tudi mora biti urejena in rojena po načinu upravljanja zasebnih zavarovalnic, torej ne, kakor pravijo, birokratična! Ne-sme samo žreti, marveč mora čim več dajati!
To je res nujna zadeva. Ni pa nujna zadeva nakupovanje graščin, kot da bi jih hoteli zopet ustanavljati baš v trenutku, ko jih skuša agrarna reforma po vsem zdravem svetu za vselej odpraviti. Kakor pri vsakem gospodarskem delu, so tudi tukaj vsakršni vplivi bedaste dnevne politike nevarno škodljivi. Zoper »politične uime« se pa more razboriti kmet še najlažje sam zavarovati, brez vsakršnih stroškov, to je: s svojo bistro, razumno glavo, ki odklanja škodljiva politična varušt^a. — Andrej Žmavc.
Sama ugibanja
Javne aii talne volitve
Poročali smo že, da se zadnje čase precej piše in govori o volitvah. Danes posnemamo iz 8. številke »Slovenske vasi« naslednji »volivni razgovor« z dopisniki:
»Nekateri dopisniki nas sprašujejo, kdaj in kakšne bodo volitve v državno zbornico in ali naj se somišljeniki že pri-
pravljajo na nje. Ne vemo, kdaj bodo in tudi tega ne vemo, ali bodo javne ali tajne. Res je samo to, da poteče prihod njo spomlad doba petomajske Jevtičeve skupščine; res je pa tudi, da so nekateri ministri sedanje JRZ vlade napovedali volitve.
Naši dopisniki pričakujejo in si žele
tajnih volitev. To želi vsa demokratična javnost. Ko smo volili tajno, smo se lahko svobodno odločili za tisto skupino, za katero smo bili prepričani, da nas bo najboljše zastopala in izvrševala ljudsko voljo. Tiho je zdrknila kroglica v eno izmed skrinjic in nikomur ni prišlo na tni-sel, koga naj voli ali da bi ga celo podkupoval. Vsak kandidat je lahko agit?rs.l zase predvsem z obljubami, a ne z grožnjami in denarjem. Ljudstvo pa je njegove obljube presojalo potem po njegovih delih. Tedaj je bilo mnogo ljudi, ki so na obljube kai dali, a večina ni dosti razmišljala o sebi in državnih vprašanjih. Za te so morali misliti drugi. Takih volilcev je še danes precej in jim je vse enako, aii so volitve javne ali tajne. To so kimavci. Tisti pa, ki smo spoznali, da si more boljše življenje pribojevati samo svobodno in združeno ljudstvo samo. se zavedamo važnosti tainih in svobodnih volitev. Pri javnih volitvah ne morejo svobodno spregovoriti tisti stanovi, ki so odvisni duhovno ali gospodarsko. Slovenski kmet in delavec pa tudi pri javnih volitvah lahko svobodno spregovorita, sai sta odvisna samo od svojega dela. Zato odgovarjamo vsem tistim dooisnikom, ki nas vprašuiejc o načinu prihodnjih volitev, naj se že pripravljajo nanje, da bo ljudstvo pripravljeno tudi v tem primeru, če bi bile javne. Petomajske so bile javne In vendar te hrvatski kmet pogumno nastopil, a tudi slovenski kmet je oddal za protivladno listo 'okrog 40.000 glasov in s tem dokazal svojo politično zrelost.«
Naše tržišče in cene
Les. Tesan les od 170 do 210 din za kub. meter. Smrekovi hlodi od 130 do 160 din. Borovi hlodi od 140 do 180 din. Macesnovi hlodi od 250 do 330 din. Drva, trda od 50 do 70 din za 1 m. Drva, mehka od 30 do 40 din za 1 m. Smrekov rezan les od 310 do 370 din za kub. meter. Skorja 19 do 20 din za 100 kg.
Živina. V Kraniu: voli 6.50, 5.50 in 5 din, telice 6.25, 5.25 in 4.75, krave 5.50, 4.50 in
4 din, teleta 8 in 7 din. — V Ljutomeru: telice 4.25 in 3.50, krave 3 in 2 din, teleta
5 din. — V Novem mestu: voli 5.50, 4 do 5 din. krave klobasarice 3—4 din. dobre plemenske krave 4—4.50 din. — V Ljubljani: voli 5.25—5.75. 4.50—5, 3.75—4.25 din, krave debele 4—5.25, klobasarice 2.25—3.50, teleta 7—8 din. — V Mariboru: povprečna cena volov je bila 5.50—6 din, cena krav od 2 do 4.50 din. — V Ptuju: voli 4.50—5.60, krave 2—4.50, biki 3.75—4.50, junci 4—4.50, telice 4.50—5.50, teleta 6—6.25 din. — Na Vidmu: voli 5—5.75, krave 2—2.50, junci 5 din, telice 4.50—5.50 din. — V Konjicah: voli 5.50, 5 in 4 din, telice 5, 4 in 3.50 din, krav© 4, 3 in 2 din, teleta 5.50 in 5 din. — V Sevnici: voli 5—6.50 din, krave 2—5 din, junci
4—6 din, telice 5—6 din. — Murska Sobota: biki 4.50—5.50, 4 in 3.50 din. telice 5—5.50, 4.50 in 4 din, krave 3—4, 3 in 2.50 din, teleta 5—6 in 4—5 din.
Svinje. Na mariborskem trgu so se prodajali mladi prašiči 5—6 tednov 70—90 din, 7—9 tednov 90—130, 3—4 mesece 135—190,
5—7 mesecev 240—380, 8—10 mesecev 410 do 480, eno leto stari 710—810 din, 1 kg žive teže 5.50—7.75 din. mrtve teže 8.50 do 11.25 din. — Na ptujskem sejmu so bili prasci 6 do 12 tednov 80—120 din komad; pršutarji 7 do 7.50, debele svinje 8—8.50 din. plemenske 6—7.25 din za 1 kg žive teže.
Kože. Goveje surove od 11 do 14 din, telečje 12 do 15 in svinjske od 8 do 12 din za kilogram.
Poljski in drugi pridelki: Seno od 35 ao 40, otava do 50, slama od 20—25 din. Krompir 1—1.50, nov italijanski krompir po 6 din; čebula 3—4, česen 5—8, zelje 1—4, kislo zelje 3, kisla repa 2. karfijola 8—10 din za kg, glavnata solata 14 za kg, tuji grah v stročju 14. Jabolka 4—8, suhe češplje 10—14, orehi luščeni 22—24. — Pšenica 1.75—2,- ječmen 1.50—1.75, rž 1.50—2, koruza 1.25—1.50. ajda 1—1.25, fižol 1.50—2.50 din.
Češkoslovaška
vlada je te dni naročila svojemu rimskemu poslaniku dr. Chalkovskemu, naj sporoči fašistični vladi, da ga je akreditirala njegova vlada »pri Nj. Vel. kralju Italije in cesarju Etiopije«. S tem je tudi praška vlada sledila vzgledu Beograda in Bukarešte, v kolikor se to tiče Male antante ter priznala realno dejstvo okupacije in aneksije nekdanje Abesini-je. ' j
* V južni Srbiji, Hercegovini in Bosni so pretekle dni divjali snežni zameti. Ponekod je padlo precej snega, tako da je bil onemogočen redni promet.
*	Med državami Male antante bo verjetno prišlo do carinske unije. Ta sklep, ki so ga sprožili zlasti gospodarski krogi v Pragi, bo sedaj podrobneje proučeval institut gospodarske akademije v Pragi, šele na podlagi podrobne proučitve bo padla končnoveljavna odločitev.
* Narodna strokovna zveza je pričela z organizacijo predilniških tečajev, da tako še bolj izpopolni svoje organizacijsko in strokovno delo.
* Pri letošnjem velikonočnem streljanju z možnarji so se na našem podeželju zopet dogodil? številne nesreče. Vneti častilci tega običaja so ponekod plačali to
svojo velikonočno vnemo kaj drago. Nihče sicer ne trdi, da naši fantje to navado opustijo. Priporočamo pa jim, naj bodo v bodoče nekoliko previdnejši.
* Letni občni zbor organizacije JNS za mesto Maribor bo v soboto, 23. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na teni zboru bost poročala bivša ministra in senatorja gg. Ivan Puceli in dr. Albert Kramer. — V nedeljo, 24. t. m. pa bodo imele svoje zborovanja še druge organizacije JNŠ, na katerih bo poročal samo senator g. Ivan Pucelj.
* Za stavbno delavstvo je prejšnja kolektivna pogodba potekla 31. marca. Glede nove kolektivne pogodbe pa je že bil dosežen sporazum glede besedila. Nikakor pa se niso mogli sporazumeti delodajalci in delojemalci glede višine mezd.
To nerešeno vprašanje se bo sedaj obravnavalo v okviru inšpekcije dela.
* Slovenjgraška občina je pričela graditi novo moderno kopališče, čigar stroški znašajo 360.000 dinarjev. Kopališče bo dograjeno in izročeno svojemu namenu verjetno že tekom letošnjega leta.
* Pri Čakovcu se je pripetila pretekle dni težka avtomobilska nesreča. Ko se je hotel tovorni avto izogniti kmečkemu vozu, je zgrmel v obcestni jarek in pokopal pod seboj več trgovcev. Na potu v bolnišnico je eden podlegel poškodbam, do-čim se druga dva borita s smrtjo.
* Prizad je določil naslednje najnižje odkupne cene za olja: repno olje 250 Din, bučno olje 260, olje solnčnic 160, olje belega maka 300, laneno olje 300 in ricinovo olje 300 Din za 100 kg.
»Edinost« štev. Tl.
mmmmvmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn
tedensko zrcal o
Uspešna borba proti germanskemu navalu
»Slovenski Jug«, organ študentov JRZ, poroča o predavanju ministra dr. M. Kreka v Ljubljani med drugim sledeče:
»Gospod minister je na koncu spregovoril še o nesmiselnosti ustanovitve Narodnega sveta, kajti blazno bi bilo, da bi se upiral slovenski narod sam proti velikanski germanski premoči. Današnji čas zahteva bolj kot kdaj poprej, da smo zavedni Slovani, za nas Slovence pa je še posebno potrebno, da smo zavedni Jugoslovani, kajti samo vsi skupaj z južnoslovanskimi narodi se bomo mogli uspešno braniti proti germanskemu navalu, nikdar pa tega navala slovenski narod ne bi mogel vzdržati sam.«
Kaj govori bivši minister na shodih
Bivši poštni minister dr. Branko Ka-ludjerčič je na shodu JRZ v Trnovem pri Sarajevu med drugim dejal:
»Lansko leto je neki žandarmerijski kaplar vodil iz Splita v Sarajevo nekega zločinca na sodišče. Tik pred sodnijskim zaporom pa se je zločincu posrečilo, da je ušel. In pomislite, kaj je tedaj naredil ta pošteni orožnik. V zavesti, da ni vestno izpolnil svoje dolžnosti do kralja in naroda, je potegnil svoj službeni revolver in se ustrelil. Vidite, kaj je značaj, kaj je poštenost, kaj se pravi izpolnjevati svojo dolžnost. Tisti pa, ki so odpeljali pokojenga kralja Aleksandra v Marseille in ki so imeli sveto dolžnost, da mu varujejo življenje in skrbe za njegovo varnost. od teh do danes ni niti eden napravil samomora, še več, niti s pokojnim kraljem se niso mogli vrniti nazaj, ampak so ga pustili mrtvega v Marseillu, sami so se pa čim prej vrnili v državo, da jim kdo drugi ne bi prevzel oblasti. To je njihovo poštenje, njihovo jugoslo-venstvo in njihova ljubezen do domovine.«
Te besede je brez nadaljnjega lahko označiti za »politično-moralno pedagogiko«, ki pa menda sega le nekoliko predaleč!
Delavski kongres v Zagrebu
O velikonočnih dneh je bil v Zagrebu kongres delavskih strokovnih organizacij.
V	poročilu o tem kongresu piše »Delavska Politika« med drugim:
»Namera, da se kongres otvori z veli kim zborovanjem zagrebškega delavstva v novi dvorani delavske zbornice, se ni mogla uresničiti, ker oblast iz razlogov' javnega reda in miru prijavljenega zborovanja ni dovolila. S posebnim odlokom je bilo zabranjeno govoriti o Rusiji in Španiji, naši notranji politiki in proti kr. vladi. Razen tega je morala odpasti tudi delavska pozdravna pesem.«
»Plebiscit in diktature••
»Delavska politika« od 16. t. in. piše pod gornjim naslovom sledeče:
»Vsaka diktatura doseže pri plebiscitu rezultat, ki si ga želi. Tako je bilo že od nekdaj. Napoleon je dobil pri ljudskem glasovanju sedem in pol milijona glasov in je s tem postal predsednik Francije za deset let. Vsekakor se je to zgodilo po krvavi zadušitvi proletarske republikanske protiakcije. Leto dni pozneje je pri novem plebiscitu prejel Napoleon 8 milijonov glasov in bil izvoljen za francoskega cesarja, Napoleona III. — Znano pa je, da Napoleon III. ni umrl kot cesar. Rezultati glasovanj pod diktaturo kažejo samo, da diktatura — vlada.«
Hrvatska In Udje •
O svobodni Hrvatski piše »Nova doba« med drugim:
»Kljub vsemu pa Hrvati niso svobodni, ampak so še vedno tlačani, toda ne — kakor jih slepe njihovi voditelji — Srbov, temveč Židov! židovstvo je velika rana na hrvatskem narodnem telesu, židovstvo ga izmozgava in zasužnjuje. Napovejte neizprosen in krvav boj najprej “idovstvu, iztrgajte ubogi in izmozgani narod iz njegovih kremi jev! Boj za hrvatsko svobodo mora biti boj proti židovstvu, ki se je zajedlo v hrvatsko narodno telo in ki m usiužijo Hrvati vsled kratkovidnosti in nesposobnosti svojih narodnih voditeljev. Hrvatski narod ni svoboden, toda ne nacionalno, temveč gospodarsko, ker mu vlada židovstvo! Da, Hrvatska ni svobodna! Hrvatska ne bo svobodna, dokler bo živel in se mastil na hrvatskih tleh židovski kapltlist, ki mu morajo za sramotno ceno. ki je nevredna kulturnega naroda, služiti “naši ljudje.«
iM!!, jrz In demokracija
»Slovenska vas« poroča v svoji velikonočni številki naslednje:
»»Samouprava”, glavno glasilo JRZ za vso Jugoslavijo poroča, da je Lajc prestopilo 1. aprila t. 1. 300 člane JNS v JRZ, ker so uvideli, »da je JRZ edino stranka, ki lahko zajamči in ohrani dr
Maša politična dediščina
Nekaj let je že minilo, odkar nimamo več izrazito slovenskih strank. Morda je ta doba že dosti daljša, kakor mislimo. Tudi se o tem težko dobijo ljudje iste misli. Večina je vsaj med gospodo prepričana, da take stranke zaradi tega nimamo, ker bi bila plemenska ali pokrajinska. Da zaradi tega ne bi imela možnosti za zakonit obstoj in redno delovanje, brez česar strank seveda nikjer ni.
Misel, da zaradi pravne strani vprašanja nimamo slovenske stranke, pa je prav korenito napačna. Nikakor ni namreč res, da bi izrazito slovenska politična organizacija morala imeti samo pokrajinski značaj, še manj pa je res, da bi bila samo plemenska, ker je Slovencem splošno priznana veljava naroda, priznana med vsemi poštenimi ljudmi in tudi med najboljšimi politiki v državi. Že zaradi tega je zgrešeno vsako nasprotno izgovarjanje tistih krogov, ki kot tipični špekulanti z lepimi obrazi in s figo v žepu razlagajo ljudem pri nas, da je samo po sedanjih poteh sploh mogoče politično delati in tako dalje. In da bi sicer oni že vedno delali tudi glasno za Slovence, če bi ne bilo prav ta hip neoportuno, kakor se reče.
Da je vse to goljufanje z ugibanjem, kaj je oportuno in kaj neoportuno, piškav izgovor, to je dokazano že s samim razvojem hrvatskega vprašanja v državi, s priznanji hrvatskega kmetskega gibanja po dveh vladah in z njegovo dejansko močjo. Manj dokazov za to bi gotovo lahko bilo, če ne bi v moderni družbi zgodovinska narodna skupnost postala tako zelo važna; tudi razmere bi bile za nas lahko morda še slabše, a mi bi kljub temu ne mogli opustiti misli na to, da je Slovencem potrebna večja politična sa mostojnost, večja zrelost in večja organi ziranost. O tem pač menda ni dvoma in to naj si zapiše za naš odgovor vsak politični demagog bodisi plemenskega kot
nacionalnega kova, ki živi in še rad živi med Slovenci. Isto pa naj si zapiše tudi sleherna stranka.
Bilo bi ob razmerju, ki smo ga tu ugotovili, res zanimivo pogledati, ali ni morda to vprašanje tudi poglavitni vzrok, zakaj vse večje stranke na slovenskem ozemlju notranje in zunanje pešajo in hirajo, zakaj ni pokazala še nobena niti malo poleta v splošnejšo delavnost. Da ni morda krivo tega že premajhno zanimanje mladine za te organizacije? Vsak strankar bo priznal, da je najbrže to res precej važen vzrok. Toda zakaj se potem ne bi vprašala stranka še naprej: Kje pa je končni vzrok politične omrtvelosti Slovencev in še posebno mladine? — Prav tega se pa zaslepljeni strankar ne vpra' ša. Njemu ali njim se morda že zdi, da je za Slovence zadosti velika milost, če se smemo ogrevati za druge in tuje stran ke oziroma celo za še večje politične tvorbe kje v inozemstvu. Le kam bo naše ljudstvo in naša dežela in vse ostalo po tej poti prišlo, še to naj se gospodje voditelji, če utegnejo, vprašajo, pa se jim bo mogoče vendarle odprlo in razjasnilo v možganih, da po tej dosedanji poti Slovenci ne moremo in ne želimo več hoditi, Na prosto je njim, če se bojujejo rajši v senci, ker dosti Svojih privržencev na tej poti ne bodo imeli. Tem slabše pa bo seveda za nas vse, če bodo kar vse politične stranke pri nas na tej poti vztrajale. Posledica tega bo namreč, da od vseh strank ne bo ostalo mladini nič, da bo vsa njihova dediščina oportunizem. Oportunizem bo dosegel pri nas to, da bomo vedno vprašali najprej: ali je dru-g i m sploh všeč, da mi eksistiramo, da mi Slovenci živimo? S propadom na to stališče je pa vsakega — tudi velikega naroda konec. Ker je pa vsa slovenska mladina to nevarnost uvidela, zato je napovedala na vsej črti boj političnemu oportunizmu.	Ip.
Poglavje o tujsko -prometni
propagandi
Naše tujskopromtne organizacije — zlasti »Putnik« — se sicer vzorno trudijo, da bi dovedle v letni sezoni dovelj tujcev v našo državo. Propaganda stane silno veliko denarja, saj gredo prospekti in plakati v vseh jezikih po vsej Evropi, in priznati se mora, da je bilo beležiti v zadnjih letih res lepih uspehov.
Posebno poglavje pa tvori v tujsko-prometni moralni bilanci naša Slovenija. Za mednarodno publiko je v Sloveniji brez dvoma Bled s svojim golf-igrali-ščem glavna atrakcija. Poleg tega imamo naša priznana zdravilišča in letova-lišča. Naša Spodnja Štajerska s svojim Pohorjem, s Slovenskimi goricami itd. nudi tujcu svoj posebni čar, ki ga ne more tako lahko pozabiti. Naše gostinstvo je danes na priznano lepi višini. Vsi pogoji za lep razmah so takorekoč podani, kar še danes manjka, je pravilna psihološka usmeritev ^prebivalstva glede tujskega prometa. Švicarji ne vprašajo za narodnost ali vero, glavno je denar in samo denar! Tako je nastalo bogastvo Švice. Obmejni Slovenci, ki imamo sicer nebroj grenkih spominov na polpreteklo dobo, bomo morali skrbeti za to, da se bo ne ozirajo na take spomine počutil vsakdo med nami kot dobrodošel gost. Ne sme se več zgoditi, kar se je zgodilo nedavno v Mariboru nekemu avtomobilistu, kateremu je nek neodgovorni fantalin prerezal pnevmatiko na avtomobilu, ki je stal pred nekim hote lom. Tudi nasilno snemanje inozemskih državnih zastav z avtomobilov se ne bi smelo več ponoviti, ker velja v tem oziru mednarodna reciprociteta in ker je tudi naša državna zastava v inozemstvu prav tako deležna vsake zaščite. Tu bi morale naše oblasti in tujskoprometna propaganda poskrbeti za striktna navo dila. Pa tudi šolski faktorji so poklicani
raztolmačiti naši mladini tujskoprometao važnost našega ozemlja in vse dolžnosti ki jih imamo kot neposredno zainteresirano prebivalstvo. Tujec naj se čuti domačega takoj po prestopu svoje meje, da bo stal rad v naši sredini in da ne bo takoj jaderno odletel proti Jadranu. Naš nacionalni ponos bodi take narave, da se nam ga pe bo treba še sramovati. — Ljubezen do svojega nikakor ne izključuje spoštovanje do tujega. Tujski promet se bo v naših krajih dvignil, če bomo sodelovali vsi in vsak na svoj način. Prijazna informacija, ki si jo dal tujemu človeku, bo napravila nanj najboljši vtis. Pomoč, ki jo nudimo, recimo, na cesti tujcu-avtomobilistu ob kakem defektu, se bo na ta ali oni način obrestovala. — Slovenija mora postati mali tujskopro-metni eldorado: edinole na ta način si bo lahko gospodarsko pomagala. Nacionalno čuvstvovanja — v pravem času in na pravem mestu novdarjeno — je dolžnost, dočim je šovinizem našemu narodnemu značaju tuj. Poslednji je rak-rana za tujski promet.
Dr. Ferdo Laiii
V	Mariboru je nenadoma v najboljši moški dobi preminul narodno-obmejni borec in vzoren kulturni delavec dr. Ferdo L a š i č. Pokojnik je posvetil vse svoje najboljše moči narodnostnemu in kulturnemu delu za ohranitev in utrditev naše severne meje ter za to, da bi imel naš Maribor z vsakim dnem bolj in bolj slovensko in jugoslovansko podobo in vsebino. Prerani grob je pretrgal njegovo idealno delo in mnogokje se bo težko občutila izguba tega narodnega borca. Njegovemu delu in življenju svetal spomin!
7 dni
po sv
□ Linz bo postal nova prestolnica Vzhodne marke. Na željo Adolfa Hitlerja bo posti Lin zbodoča prestolnica Vzhodne Marke in bo sedež pokrajinske uprave. Preselitev sedeža vlade z Dunaja v Linz bo izvršena v jeseni, ker bodo šele do takrat zgradili velike vladne palače. Sedanja vladna poslopja na Dunaju pa bodo verjetno spremenili v muzeje.
O Med Berlinom in Vatikanom skušajo diplomati vspostaviti zopet pomirjenje in normalne odnošaje. Nekaj časa se namreč že mudi v Rimu monakovski nadškof, ki je bit sprejet v avdijenci pri papežu. Zatrjuje se, da pri pogajanjih med Berlinom in Vatikanom prav vneto sodeluje tudi sam Mussolini.
□ V Pragi so te dni svečano proslavili dvajsetletnico ustanovitve češkoslovaških legij. Ob tej priliki se je nredsednik republike dr. Beneš zahvalil Italiji, ki je pomagala pri ustvarjanju ^ češkoslovaških legij, ki so se borile začeškoslovaško neodvisnost.
O Nemška oblastva so izdala proti Otonu Habsburškemu tiralico. Ob priliki, ko je bila izdana ta tiralica, se je nemško časopisje na široko razpisalo proti^ zadnjemu habsburškemu monarhističnemu kandidatu, prav posebno pa listi povdar-jajo, da- je treba zapleniti vsa posestva Habsburžanom, da se tako prepreči nadaljnje financiranje habsburške propagande.
□ Vsa Nemčija je v sredo slovesno proslavila 49. rojstni dan kanclerja in fiihrer-ja Adolfa Hitlerja.
O 25 bolgarskih novih poslancev bo verjetno izgubilo svoje mandate, ker so obtoženi, da so ob priliki volitev nastopali v imenu bivših razpuščenih strank. Na ta način si namerava ustvariti sedanja bolgarska vlada v parlamentu absolutno večino, ki bi je sicer ne bi imela.
□ Angleški lord Samuel jc izdelal končnoveljavni načrt o ureditvi Palestine, ker so na dnevnem redu resni spopadi med Židi in Arabci. Ta načrt določa predvsem 10-letno premirje, ki naj bi se v tem času izvršilo preseljevanje Židov in Arabcev, tako da bi poslej ta dva nepomirljiva nasprotnika živela ločeno vsak na svojem teritoriju.
O Bivšega avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga so te dni odvedli z Dunaja v koncentracijsko taborišče v Dachau. Vesti, da bodo nemške oblasti naperile proti njemu obtožbo zaradi veleizdaje, pa se njaodločnejše zanikajo.
□ V Pragi so demonstrantje razbili okno v vili svetnika nemškega poslanstva v Pragi zaradi tega, ker je na hiši visela zastava s kljukastim križem.
□ Ob Hitlerjevem obisku v Rimu namerava papež zapustiti Vatikan in odpotovati na svoje letno bivališče kastel Gan-dolfo. Vesti, ki govorijo o tem, pripominjajo, da je to verjetno v zvezi s ten:, ker niso uspela pomirjevalna pogajanja med Vatikanom in Nemčijo.
□ Po padcu Tortose, važnega slrate-gičnega mesta na španskem bojišču, imajo Frankovci 323.000 km2 španskega teritorija, barcelonska in valencijska vlada pa 181.000 km2.
O Na Češkoslovaškem je število brezposelnih v zadnjem času znatno padlo, tako da znaša sedanje število brezposelnih nesrečnikov samo še okoli pol milijona.
□ Hitlerjev obisk v Rimu, ki je a enkrat predviden 2. maja, bo veljal Italijo okrog 40 milijonov lir.
4. št. „Grude" zaplenjena
Okrajno načelstvo v Kamniku je prepovedalo razširjanje 4. štev. »Grude«, mesečnika za kmetsko prosveto, ki izhaja v Ljubljani. Toliko v vednost vsem naročnikom omenjene revije, ki 4. štev. niso prejeli.
žavno in narodno edinstvo«. Mi smo že ves čas trdili, da sta JRZ in JNS slični stranki s podobnimi programi in v takih strankah se članstvo pač lahko menjava.
Bolj zanimiva je izjava, ki jo je dal ob tej priliki minister Jankovič o stališču JRZ do demokracije. Rekel je: »Naš režim označujejo mnogi kot nedemokratičen, mnogi ga označujejo za preveč demokratičnega, a jaz sam odkrito povem, da imajo eni kot drugi prav. Mi smo demokratični tam, kjer demokracija ne more škodovati narodu, narodnim in državnim koristim, a nismo in ne bomo (demokratični), kjer bo to škodovalo koristim državne celote in narodnega edinstva«. Kot vidimo, zagovarjajo tudi voditelji JRZ načelo, ki je vodilo ravnanje JNS ves Čas njene vlade: da je namreč »narodno edinstvo« (ki zanikuje obstoj treh
narodov v Jugoslaviji in utemeljuje centralizem) vrednota, ki se ji mora ukloniti tudi demokracija in da je upravičeno tudi nedemokratično (protiljudsko) vladanje, če je »narodno edinstvo« v nevarnosti.
Slovenci, ki smo narodno zavedni in demokratični, se s takimi načeli ne moremo strinjati.«
,.Slovenec** In ..Jutro" o — Jutru"
»Slovencu«, ki že delj časa »prodaja« »Jutro«, odgovarja »Jutro« med drugim: »že nekaj časa sem lansira »Slovenec« tudi govorice, da je »Jutro« nekomu na prodaj. Akoravna imajo ta »Slovenčeva« natnigavanja očiten značaj zavistnega konkurenčnega manevra in naj bi vzbudila v naši javnosti vtis, kakor da je »Jutro« v opasnosti, da bo spremenilo
svojega lastnika in s tem morda celo svoj program, hočemo vendar na kratko na te podlosti odgovoriti.
»Jutro «je last »Jugografike«, družbe z neomejeno zavezo, v kateri je ustvarjena stoodstotna sigurnost, da list ne more postati predmet nikakšnih poslovnih transakcij, najmanj pa še takih, ki bi se tikale njegovega programa in načel, ki jih od svojega prvega dne zagovarja in brani. Z ustanovitvijo posebne zadruge »Napredni tisk« je povrh ustvarjena organizacija, ki omogoča, da se lastništvo »Jutra« razširi na čim širši krog odločno naprednih in nacionalnih mož in tako tudi za vso bodočnost zagotovi pred vsako špekulacijo. Gospode iz Kopitarjeve ulice pri tem opozarjamo, da je »Jutro« zgrajeno na drugih moralnih osnovah, kakor si oni to predstavljajo.«
Nova uredba o mali zidarski tesarski in kamnoseški obrti
Trgovinski minister je te dni podpisal novo uredbo o izvrševanju male zidarske, tesarske in kamnoseške obrti. Uredba, ki je zelo važna za našega malega delovnega človeka, določa v glavnem:
čl. 1. Obrti, ki se bavijo z manjšimi zidarskimi, tesarskimi in Mesarskimi posli po predpisih te uredbe, se imenujejo manjši zidarski, tesarski in klesarski obrti.
Čl. 2. Manjše zidarske, tesarske ali kle-sarske obrate sme opravljati oseba, ki od pristojne oblasti dobi pooblastilo za opravljanje takega obrta. Pooblastilo se izda posebej za vsako stroko, če oseba izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje obrta in dokaže, da je bila zaposlena pri zidarskih, tesarskih odn. klesarskih obrtih najmanj dve leti kot vajenec in da je v dotični stroki praktično delal najmanj tri leta. Čas učenja in praktičnega dela se dokaže praviloma z učnim potrdilom in s poslovno knjižico. Učenje omenjenega dela se more vršiti le pri gradbenih obrtih navedenih v čl. 36 obrtnega zakona, praktično delo pa opravljati razen v teh obrtih tudi pri lastnikih malih obr-tov v smislu te uredbe. Dokaz o polaganju pomočniškega izpita ni nujno potreben
V pooblastilu se mora izrecno navesti, da velja za manjša dela v smislu te uredbe. Ista oseba more opravljati vse tri vrste manjših obrtov. če dobi zanje pooblastilo, ali mora dokazati, da je vsako delo izučila in da je predpisan čas praktično delala v obrti, katero želi opravljati.
Ti manjši obrati bodo vpisani v register II. za obrtne obrate s posebno označbo, da gre za manjše obrti.
Po čl. 3 sme lastnik manjšega zidarskega obrta opravljati posle, za katere se ne zahteva gradbeno dovoljenje po odredbah gradbenega zakona:
a) v mestih: vsa dela, ki ne segajo v konstruktivne dele zgradb, kakor n. pr. mal-fanie in belenje zidov, maltanje podstrešij, popravilo malte, popločenje z opeko, kamnom. cementnimi ploščami, kjer se porablja beton ali drugačna podlaga, zidanje in popravilo štedilnikov, manjših ognjišč in kotlov, zidanje odprtin, vzidavanje okenskih okvirov in vratnih okvirov v manjšem obsegu, vzidavanje železnih in drugih manjših predmetov pri obstoječih zgradbah, druga popravila in predelovanja, ki se ne dotikajo konstruktivnega dela zgradbe.
b) Na vaseh: razen del navedenih pod a) tudi zidarska dela pri gradbi pritličnih hiš za stanovanje enostavne konstrukcije in podobnih enostavnih zgradb, popravila in predelave, ki spadajo v zidarski posel in ki se i;e tičejo konstruktivnega dela zgradbe in pri katerih ni potrebno, da se sestavijo ali postavijo odri. ki prekašajo višino pritličja.
Lastnik manjšega tesarskega obrta more izvajati tale dela:
a) V mestih: manjša tesarska dela, ki ne segajo v konstruktivne dele zgradb kot na primer podpiranje stropov in zidov, polaganje podov, izvedba staketa, pregradnih zidov, ograj, manjša dela okoli oken in vrat, izvedba okvirov za jame, jasla, lestve, stranišča. kurnike, manjše svinjake, šipe in barake iz lesa, za katera ni potrebng gradbeno dovoljenje in podobno.
b) Na vaseh: razen del označenih pod točko a) še tesarska dela pri pritličnih hišah za stanovanje enostavne konstrukcije, sirehe do višine največ 10 m razpona, opravljanje manjših popravil, dovrševanje podov pri novih gradbah, enostavne ograje, vrata, okvire za okna, vrata in hleve.
Lastnik manjšega klesarskega obrta lahko opravlja vsa klesarska dela, ki se ne opravljajo na konstruktivnih delili zgradb in pri katerih ob priliki pričvrstitve ali vzidavanja ni potreben zidar ter ostala kamnoseška dela nekonstruktivne prirode.
V kolikor se pri posameznih banovinah pokaže potreba, more ban po zaslišanju pristojne zbornice odobriti, da morejo lastniki
manjših obrtov opravljati dela označena v mestih nad 10.000 prebivalcev (to velja za določila za delo v mestih) in pod 10.000 prebivalcev, brez ozira na to. če so ti kraji mesta ali vasi. Ravno tako more ban za posamezne kraje, kjer je dovolj mojstrov-kle-sarjev, odobriti po zaslišanju pristojne zbornice, da morejo lastniki manjših klesarskih obrtov opravljati samo manjša popravila iz klesarske stroke.
čl. 4 določa, če ban ne predpiše kakšnih omejitev, da moreio lastniki manjših obrtov izvajati dela na področju vse banovine. V takem primeru moreio opravljati svoje obrti manjšega obsega tudi oni lastniki pooblastil, k: imajo sedeže v drugih banovinah
Ban more^ nadalje tudi odrediti opravljanje teh manjših obrti samo za nekatere okraje, kraje in mesta svoje banovine. To se mora posebej vnesti tudi v pooblastilih, katere dobe lastniki manjših obrtov. Lastnike takih obrtov izven banovine, ki žele opravljati posle v drugi banovini, bodo prijavili opravljanje poslov upravni oblasti prve stopnje, na katerega področju bodo ta dela izvrševali.
Ban lahko pripove izdajo novih pooblastil za manjše obrte in v tem primeru odrediti, da smejo omenjene obrti opravljati na področju banovine samo one osebe s področja banovine, katerim so do prenovedi bila izdana dovoljenja za male obrti po zakonu o gradbenih obrtih iz leta 1893, moreio lastniki teh obratov opravljati dela, za katera so pooblaščeni, samo v krajih in okrajih, za katere se glasi njih dovoljenje. S to uredbo se razširi delokrog njih dela.
Lastniki manjših obrtov ne morejo sprejemati in držati vajencev. Glede sprejemanja pomočnikov veljajo predpisi obrtnega zakona.
Vse do sedaj pridobljene pravice, glede opravljanja manjših obrtov veliaio tudi po uveljavljenju te uredbe.
Prekrški uredbe se kaznujejo po obrtnem zakonu. Prekoračenje dovoljenega delokroga se kaznuje z denarno kaznijo 50-0000 din.
Posojilo za nakup kmetijskih strojev in orodja
Privilegirana agrarna banka v Beogradu objavlja, da bo v bodoče odobravala kmetovalcem za nakup malih kmetijskih strojev in orodja menična posojila do 2000 din z obrestno mero 5 odst. letno. Kmetovalci bodo lahko pluge, slamoreznice, škropilnice in druge manjše stroje, kakor tudi orodje in materija!, ki je neobhodno potreben kmetijskemu gospodarstvu, kupovali preko nabavljainih zadrug, kmetijskih družb in drugih solidnih podjetij, ki bodo pod kontrolo banke, in sicer tako, da bo kupnino do višine zneska posojila plačala prodajalcu banka. Tako bo dana sigurnost, da bo kmetovalec porabil denar v določen namen. Predvidene so olajšave glede dajanja posojil, tako da bodo kmetovalci lahko ta posojila dobili hitro in brez večjih težkoč.
Zmanjšanje ozimnih posevkov
Kmetijsko ministrstvo objavlja podatke o površini, ki je bila lani v jeseni posajena z ozimnimi posevki. Iz teh podatkov je razvidno, da se je z ozimno pšenico posejana površina v primeri s nrej • šnjim letom zmanjšala za 48.348 haktar-jev ali za 2.2% na 2.113.600 ha. Z ozimnim ječmenom posejana površina se je zmanjšala za 16.430 ha (za 6.7%) na 228.590 ha, z ržjo posejana površina pa
Dopisi „Edlnosti
stt š
logaška Slatina
Velikonočne praznike smo preživeli po
stari navadi. Kdor je mogel, jo je popihal na »lepše«, drugi pa smo uživali »žegen« doma. O praznikih so nas posetili mnogi ljubitelji Rogaške Slatine, da v idiličnem slatinskem miru prežive nekoliko lepih uric. Med njimi je bilo tudi nekaj višjih dostojanstvenikov. Prvič je prišel na Jaljši počitek med nas tudi notranji minister g. dr. Anton Korošec. Nagajalo je le nekoliko slabo vreme, na veliki ponedeljek celo sneg, ki postaja zadnja leta za velikonočno razpoloženje že tradicionalen. Božič v zelenju, Velika noč pobeljena — res narobe svet.
Mraz zadnjih dni je v tukajšnji okolici napravil na ranem sadnem drevju in ranem trsju precej škodo. Veselje prijetne pomladi se je umaknilo žalosti. V jalov čas bo raslo jalovo drevje.
Dol pri Hrastniku
V zadnji številki celjske »Nove Dobe« smo čitali pod rubriko Hrastnik »Naši občinski vodovodi«. Tu se nam je že itak znani pisec postavil na stališče, da je njihova dolžnost, da bodo preskrbeli, da tudi Do-
lanci plačajo vodarino. Mi Dolanci pd temu gospodu dopisniku povemo, da naj bo še njihova dolžnost, preskrbeti nam Dolancem škropljenje cest po Dolu in ne samo po Hrastniku. Saj bomo tudi to plačevali vsi. Naš sreski cestni odbor, ki ima svojo >.vlado« nekje v Laškem, je pred kakim mesecem pričel z delom na banovinski cesti, ki pelje iz Dola v Hrastnik in to na ovinku od znane Šoparjeve trgovine do v bližini dolske izolirnice nahajajočega se mosta. Delo napreduje šc dovolj dobro. Delo na cestnih ograjah gre počasneje. Cestna ograja bo še najbrž kar naprej visela tako kakor »morilec na gavgali«.
Hrastnik
V naši steklarni je zaposlen neki »do-mišljavec«. ki zelo rad sam sebe poveličuje, svoje stanovske tovariše pa tožari in psuje. Značilno pa je, da je dotični rodom Slovenec, poleg tega do danes še ni bil nikjer drugje kakor v Sloveniji in za časa služenja svojega kadrovskega roka v naših južnih krajih. Kakor pa opažamo, ne zna več govoriti slovenski'. Ali se pa celo sramuje svojega materinega jezika, ker stalno nemškutari.
za 5810 ha (za 2.6%) na 214.380 ha. ‘la-dalje se je skrčila s soržico posejana površina za 7021 ha (11.2%) na 55.61C na, z oljnato repico posejana površina pa za 2820 ha (12.9%) na 19.060 ha. Skoro nespremenjena je ostala površina, posejana z lanom (7580 ha), z makom posejana površina pa se je nekoliko zmanjšala na 8180 ha. — Zmanjšane površine ozimnih posevkov pojasnjuje ministrstvo s tem, da so lani v jeseni poplave deloma onemogočile setev.
Ribarske pravice
Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja vse one, ki imajo ribarske pravice v vodah dravske banovine, da morajo po § 72 novega zakona o sladkovodnem ribarstvu (Službeni list kot 8, z z dne 25. januarja t. 1.) svoje pravice prijaviti banski upravi najkasneje do 28. aprila t. 1. Podrobna navodila za te prijave se dobijo pri vseh upravah občin, sreskih načelstvih in mestnih poglavar-stvih.
Povišane plače orožniškim pripravnikom
Z uredbo ministrskega sveta so zvišane plače za orožniške pripravnike, in sicer v 1. draginjskem razredu na 1120 din, v drugem draginjskem razredu na 975 in v tretjem draginjskem razredu na 880 dinarjev. Te plače se bodo izplačevale že za nazaj od 1. aprila 1938 dalje.
V vojnem muzeju.
V beograjskem vojnem muzeju stojita dva kaplarja in si ogledujeta star vitežki železni oklep.
Po dolgem tehtnem premišljevanju se izvije enedu sledeče plaho vprašanje: »Sedaj bi pa res rad vedel, kako se je neki ta praskal, če ga je kje zasrbelo.«
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 24. aprila. 8 Cimermanov kvartet. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franc. cerkve. 9.45 Vejski govor (g. dr. Roman Tominec). 10 Koncert lahke solistične glasbe. 11 Otroška ura (tetka Marička). 11.30 Koncert. 13 Napovedi.
Dr. Dobovilek in ..Slovenska vas
s*
P. n. uredništvu »Edinosti«.
Ker smatram Vaš list kot nepristransko glasilo in ker ste v zadnji številki prinesli pod rubriko »Tedensko zrcalo« pod naslovom: »Obsodba dr. R. Doboviška« izjavo iz »Slovenske vasi«, Vam pošiljam svoi odgovor.
Odgovor »Slovenski vasi«.
Moj odhod v Narodno skupščino obsoja »Slovenska vas* kot nekako izdajstvo in osebno koristolovstvo, vsled česar sem primoran odgovoriti sledeče:
Nisem prikrival, da je bil neposreden povod za mojo odločitev, da grem v skupščino in verificiram svoj mandat, moj gospodarski položaj, ker sem itak odkritosrčno pisal g. dr. Mačku, ki pa ni hotel dati svojega pristanka za verifikacijo mandata, in tudi točno obrazložil »delovnemu odboru« Slovenskega kmečko-delavskega gibanja na seji dne 6. II. t. 1. Toda v tak težak gospodarski položaj sem zabredel v glavnem le vsled udejstvovanja v politiki, za katero sem s« ves žrtvoval z delom in denarjem ter je celo g. dr. Maček v svojem letaku in tudi nrej ponovno priznal mojo agilnost in požrtvovalno delovanje. Petomajske volitve in triletno delovanje me je stalo lepo premoženje, ker sem za vse izdatke žrtvoval iz svojega in nisem nikdar od nikoder prejel 'lObenega denarja ne v Zagrebu in ne v T7)veniji (hvala Bogu. sedaj bi mi še to pv&dbacivaliD. Pred mojo kandidaturo ie bil moj gospodarski položaj dober. Kar lahko dokažem.
Iz navedenega sledi torej, da nisem bil in nisem '-koristolovec« in da ne iščem v politiki osebne koristi. Da pa naj sebe in svojo
družino radi politike popolnoma upropastim, pač ne more od mene nihče zahtevati. Mne-nla sem, da s poslanskim mandat >m razpolagam sam in volile1 iz šmarskega okraja, ki so mi pa na sestanku v Grličih z veliko večino dali zaupnico in dovoljenje, da grem v skupščino. Na sestanek v Gerličah so bili vabljeni brez izbire vsi predsednik' in glavni odborniki krajevnih odborov in nosilci list pri občinskih volitvah šmarskega okraja, tc-.rej pravi zastopniki volilcev.
»Delovni odbor« SKDG mi je na seji dne 6. II. t. 1. v Ljubljani soglasno izfekel zalivalo za moje požrtvovalno delovanj? v gibanju in so to zahvalo podpisali vsi navzoči člani odbora. Dogovorjeno je bilo na seji, da sodelujemo še tudi naprej. Toda že par dni po seji sem prejel pismo g. dr. Lončarja. v katerem piše, da so vse vezi med menoj in gibanjem pretrgane, čeprav takrat še nisem odšel v Beograd. Storil je to sa-molastno brez sklepa delovnega odbora.
Dr. Lončar je odšel takoj po seji v Zagreb, nakar je izšla v »Hrvatskem dnevniku« notica, da sem prenehal biti član KDK. Začela se je torej proti meni gonja v lastnih vrstah. To pa ie bil potem povod izjavi- ki sem jo dal novinarjem v Beogradu in ki jo je zasnoval in sestavil g. Jernej Stante. odvetnik v Celju in član konzorcija »Slovenske vasi«. Zavedal sem se, da bo izjava mojemu osebnemu strankarsko-političnemu ugledu škodovala, toda smatral sem jo za potrebno v interesu slovenske politike, katero mora po programu zastopati tudi SKDG, namreč, da se obrazloži- kako se tudi v krogih Združene opozicije«, odnosno Kmečko-deinol' rat-ske koalicije Slovence zapostavlja in jih
smatra kot politično nezrel in za samostojno politiko nesposoben narod, kar se je očitno pokazalo pri sklepanju sporazuma z dne 8 X. 1937. pri katerem Slovenci sploh niso udeleženi. Če ie SKDG tri leta bila zaveznica in sestavni del KDK. potem ;e bilo za sporazum SKDG pravi zastopnik Slovencev in legitimirano za podpis sporazuma Zapostavljal sem torej svoi osebni politični interes splošnemu slovenskemu narodnemu interesu. Vse točke, ki sem jih iznesel v izjavi, so bile ponovno predmet razmotriva-nja na sejah delovnega odbora SKDG.
Izkušnje nas uče, da se moramo Slovenci zanesti samo na sebe in voditi svojo slovensko politiko, ne pa se zanašati na druge, ki nas poznajo samo takrat, kadar jim gre to v njihov politični račun, če nas hoče imeti kdo za zaveznika, nas mora priznati kot samostojen in enakovreden faktor!
In zadeva glede Prekmurja? Aii ni res, da je ob raznih prilikah padlo več izjav na Hrvaškem, iz katerih se ie moglo posneti, da se smatra Prekmurje kot »hrvaško ozemlje«? Saj je vendar pok. g. Jelašič še v Trebarjevem dne 25. VII. 1937 na javnem zborovanju rekel, da biva hrvaški narod od Murske Sobote do Dubrovnika! V zadoščenje mi je, da so se sedai Hrvati jasno izjavili, da priznajo Prekmurje kot slovensko ozemlje. Take izjave preje nismo mogli dobiti.
V svoji izjavi novinarjem pa sem izrecno povdaril na koncu, da hočem tudi za naprej delovati za kulturno, gospodarsko in politično svobodo slovenskega naroda. V istem smislu sem govoril tudi v narodni skupščini.
V Celju, dne 15. aprila 1938.
Dr. Rudoli Dobovišek, nai. pesi.
13.20 Zdai domače izberimo in /eseli vsi bodimo (plošče). 17 Kmetijska ura: Ureditev domačega vrta (g. Franjo Kafol). 17.30 Bojan Adamič in njegov orkester, vmes vesele zgodbe. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Kulturne in gospodarske zveze Jugoslovanov in Italijanov v preteklosti in sedaj (Ivan Špirak. novinar). 19.50 Slovenska ura.
20.30 Velikonočne pesmi. 21.15 Vesel koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Milan Stante igra na harmoniko.
Ponedeljek, 25. aprila. 12 Koncert na \vur-liških orglah (plošče). 12.45 Poročila, 13 Napovedi. 13.20 Šramel »Štirje fantje«. 14 Napovedi. 18 Zdravstvena ura: Prva pomoč pri naglih obolenjih (g. dr. Anton Breceli). 18.20 Nekaj slovenskih pesmic (plošče). 18.40 Slovstveni in kulturni dogodki okoli leta 1848, II. del (g. dr. Ivan Grafenauer). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Banat v borbi za obstanek (g. Miloš St. Stanojevič). 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert Radijskega orkestra. 20.45 Fjodor Šaljapin poje odlomke, iz opere »Boris Godunov« (plošče). 21 Spominski koncert skladatelja Maurica Ravei-a. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«.
Torek, 26. aprila. 12 Razne pevke svetovnega slovesa (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Uverture (plošče). 18.49 Slovensko narodno občestvo (g. dr. Stanko Gogala). 19 Napovedi, poročila.
19.30 Nac. ura: Italijanska in srbsko-bizan-tinska cerkvena ikonografija (dr. Fr. Mesesnel). 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21 Prolog opere »Boris Godunov« (plošče). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Vesela glasba.
Sreda, 27. aprila. 12 Glasbene slike (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Domače in okrogle (plošče). 14 Napovedi. 1« Mladinska ura: Opazuj in poskušaj! (g prof. Miroslav Adlešič). 18.20 Španske pesmi (plošče). 18.40 Dolenjska mesta na prelomu srednjega in novega veka (g. prof. Janko Jarc).
19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Kača v ljudski veri (Jelica Belovič-Bemacikov-ska). 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča.
Četrtek, 28. aprila. 12 Sodobna plesna glasba (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi.
13.20 Radijski Šramel. 14 Napovedi. 18 Koncert Radijskega orkestra. 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50 10 minut i-.abave. 20 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski zvon«. 20.45 Alford: Muzikalna suita (plošče). 21 Napevi južnih in severnih Slovanov (Radijski orkester). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Kvartet mandolin.
Petek, 29. aprila. 11 Šolska ura: Jurieva-nje, belokranjski običaji (g. Božo Račič). T2 .Iz naše domovine (nlošče). 12.45 Poročila.
13 Napovedi. 13.20 Koncert slovenskih skladateljev (Radijski orkester). 14 Napovedi. 18 Ženska ura: Mlada žena v svojem domu (ga. Cilka Vračko). 18.20 Pesmice iz Pariza (plošče). 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Vstaja v Bosanski posavinl leta 1850 (Ahmed Muratbegovič). 19.50 Zanimivosti.
20 Filip Bernardove skladbe in instrumen-taciie. 21.30 Zvoki v oddih (Radijski orkester). 22. Napovedi, poročila. 22.30 Angleške plošče.
Sobota, 30. aprila. Plošča za ploščo pisana zmes. godba vesela in pesmic vmes. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Plošče.
14 Napovedi. 18 Za delopust (Radijski orkester). 18.40 Razgovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Vuk Ka-radžič in Vuk Vrčevič (g. Jovan Lipovac). 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzii Kuhar). 20.30 Za zadnji april — še nekaj laži, kdor jim verjame, pomoči mu ni! 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za vesel konec tedna (Radijski orkester).
Odrežite In priložile vprašanju
Svetovalec
„ Edinosti"
odgovarja same na »orašan/a. ki /im |e prlfoMen ta odrezek /
..E O f N O S T“ 23. aprila 1938
Socialno vprašanje
Kako ga je razlagal dr. Ante Radič pred desetletji
Brata dr. Ante Radič (1868—1919) in Stjepan Radič (1871—1928) sta zavednim hrvatskim seljakom nepozabna učitelja, njun naslednik dr. Vladko Maček (*1879) pa jim je sedanji neustrašeni vodja hrvatskega seljaškega pokre-ta.
Dr. Ante Radič je bil začetnik hrvatskega seljaškega pokreta, Stjepan Radič in za njim dr. Vladko Maček pa veljata kot izgraditelja in izvršitelja njegovih selja-ških prosvetno-političnih zamisli in naukov. Vsi trije so nesebični služabniki svoje hrvatske domovine.
Da se ti nauki poobčijo v hrvatskem narodu, izdajajo v Zagrebu »Sabrana djela dr. Ante Radiča«. Nedavno je izšla že Vlil. knjiga te zanimive zbirke. Mislimo, da je tudi nam Slovencem, ki nimamo baš preveč tako svetlih vzornikov, takšen nauk prav tako ali še bolj potreben. Zato ne bo odveč, ako iz navedene književne zbirke tupatam prinesemo kake odlomke.
Danes prinašamo v slovenskem prevodu poljudno razpravico o gorenjem vprašanju iz leta 1902. Tako je znal dr. Ante Radič razložiti narodu že pred mnogimi desetletji pojme, ki si o njih še vedno niso povsod prav na jasnem. Niti ne pri vseh razumnikih, čujmo, kako Ante Radič razlaga take reči! Takole kramlja:
Gotovo je, da nobene besede dandanes ne slišimo in ne čitamo tolikokrat, ko to besedo: »socialno vprašanje«.
Kakšno je to »vprašanje«? Kdo vpraša?
Kaj vpraša? Koga vpraša?
Veste, da vprašamo tisto, česar ne vemo. Naravno je, da ljudje niso nikdar vsega vedeli, pa tudi ne bodo nikdar vsega vedeli. Toda, mislim, ljudje niso nikoli toliko vprašali ko danes. Danes imate knjige in novine in razgovore učene gospode. Tu je polno samih »vprašanj«.
Začnimo pri sebi doma, ker pišejo in govorijo, da imamo tudi »hrvatsko vprašanje«! Kdor bi znal na to vprašanje odgovoriti, bi vedel, kaj bo z nami Hrvati:
Ali se bomo kdaj zedinili; ali bo naša domovina postala madžarska županija; ali bo prišel Rus in bo Hrvate, Srbe in Črnogorce stlačil pod eno kapo; ali si bo Nemec podvrgel Madžarsko in Hrvatsko; ali — ne vem, kdo in kaj še. Sama »vprašanja«, kako bo to in ono.
Potem imamo »vzhodno vprašanje«. —
Kdor bi znal odgovoriti na to »vzhodno vprašanje«, bi znal odgovoriti tudi na »hrvatsko vprašanje«, ker na eno brez drugega ne moremo pravilno odgovoriti.
To »vzhodno vprašanje« muči ljudi od takrat, ko so se Turki stalno nastanili v Carigradu. Zdaj se vprašamo: Kaj bo s Turki? Bodo li ostali tamkaj, ali bo njihovo carstvo propadlo? če propade, čigavo vo carstvo bo propadlo? če propade, čigava bo dotlej njihova zemlja, kdo bo tam vladal? To je tisto »vzhodno vprašanje«.
Takšna vprašanja, kakršni sta »hrvatsko vprašanje« in »vzhodno vprašanje«, so »politična vprašanja«.
Toda so ljudje, ki se za taka vprašanja ne starajo, ampak velijo: Politika, to ni nič, to je samo danguba in prevara. Pravo in edino vprašanje je — socialno vprašanje. Kdor zna odgovoriti na »socialno vprašanje«, tisti zna odgovoriti tudi na vsako politično vprašanje. Evo: Kdor hoče vedeti, kaj bo s Turčijo, tisti mora vedeti, kako je na Turškem s »socialnim vprašanjem«. tsto velja za Hrvate, za Madžare itd.
Tako mislijo neki ljudje. Kaj pa je torej »socialno vprašanje«?
Dasi je to »socialno vprašanje« strašno veliko vprašanje, da so o njem napisali knjig in novin na kupe, vendar moremo s petimi, šestimi besedami odgovoriti na to, kaj je »socialno vprašanje«. Kdo je gospodar človeku in imetku!? — To vam je »socialno vprašanje«.
A za tem vprašanjem sledi tisoč in tisoč manjših vprašanj:	Je	li oče gospodar
otroku? Je li mož gospodar ženi? Je li vladar gospodar narodu? Je li gospoda gospodar narodu? Je li dobro in v redu, da eni ljudje so, a drugi niso gospoda? Je ii v redu, da so eni ljudje bogati, a drugi siromašni? Je li v redu? ...
Pa kaj bom dalje našteval! Vse, kar koga tišči in se mu zdi krivo, bilo od očeta, sina, poglavarja, gospodarja in vsakogar, ki ima z njim človek kaj opraviti, vse to je »socialno vprašanje«. S komur imaš kakšen opravek, tistega imenujemo latinski socij (t. j. drug, tovariš). Vse, kar se nanaša na družbo ali kakovo »paj-daštvo«, je socialno, pa odtod i beseda »socialno, vprašanje«. Po tem spoznate, da moremo o »socialnem vprašanju« reči tudi takole: Kdor hoče odgovoriti na »socialno vprašanje«, tisti mora odgovorit* na to: Kako se mora obnaša*! človek s človekom?
E, na to že deca vejo! Deca že tudi vedo za ono: česar ne želiš, da drugi tebi
Dr _ VLADO MAČEK
stori, ne stori tudi ti drugemu! Zakaj se torej ljudje mučijo in iščejo odgovora na to »socialno vprašanje«?
Res je: Ni človeka, ki bi se pred svetom upal reči, da ni pravična ona beseda: »česar ne želiš«, itd. Tako ne bi bilo treba nobenega drugega zakona, ko oni edini nauk: »česar ne želiš, da drugi tebi ne stori, ne stori tudi ti drugemu!«
Ali to bi bila samo — pridiga, pa veste, da pridiga ne koristi niti vsakemu desetemu. Svet je svet, a ljudje so ljudje. Človek ve in vidi, kaj je boljše, pa stori tisto, kar je slabše. Nekateri se tega ka-jajo, a mnogi se niti ne kajajo. Pa kaj mi koristi, če se kdo pokaja, ko mi je storil krivico! Ni mi treba tvojega kajanja, nego ni bilo treba storiti krivico. Zato je treba braniti, da se zlo ne dela. Zato je treba soditi tistemu, ki je storil zlo. Zato so zakoni, predpisi, sodniki, stražarji, poglavarji, vlada, država. Zato tudi tisti, ki odgovarjajo na to »socialno vprašanje«, izmišljajo nove zakone in predpise, nove poglavarje in nadzornike.
In tako, glejte, tudi to »socialno vprašanje« naposled vodi človeka v politiko, ki je dandanes marsikomu odurna. Odurna pa je zato, ker mnogi ljudje niso ljudje, ker ne živijo in se ne obnašajo ljudski. Zato ni mogoče, da bi kdo mogel na to^ »socialno vprašanje« odgovoriti tako učinkovito, da bi takoj jutri bilo vse dobro in bi bili vsi ljudje zadovoljni. Ne! Za to je predvsem treba ljudi naučiti na ljudsko življenje. Pa bodo boljši tudi zakoni, boljši poglavarji, boljši tudi sluge. Potem tudi to »socialno vprašanje« ne bo zadajalo ljudem toliko brige.
Resnica je: To, kar vam jaz povem, ni lek, ki bi v en mah pomagal in izlečil vse bolezni, kot da je vse to šala. Ne, ljudsko življenje ni šala. Pa so ljudje, ki morda prihajajo tudi k vam in vam govorijo, kako je na svetu vse strašno in krivično; ali kako bodo oni vse to zlo kot za šalo odpihnili, samo čitajte njihov list, samo bodite njihovi pristaši! Marsikomu zmešajo glavo, ker težko je mali glavi, ko pride v njo velika misel! Popraviti ves svet, to' je velika zamisel. Zato je tudi že pri nas takih malih glav, ki jih je »socialno vprašanje« zmešalo, pa se ne znajdejo, čuvajte se tega in takšnih ljudi! Takovo zanešenjaštvo, norčevanje in sanjarjenje ne ustreza čudi našega naroda. Hrvatska pamet se ne dviga tako visoko, da bi mogla naenkrat popraviti ves svet in mu soliti pamet. To so sij zdi se, Nemci vtepli v glavo. Morda mislijo, da se da vse ljudsko življenje urediti po nekem predpisu in pravilu. Ne verjemite tega! človek se uči živeti z ljudmi vse življenje, a to ni tako, kakor napraviti čeveljčke ali žemljico! Tako se ne da ne zlo ne krivica, ki je je dosti na svetu, uničiti in odpraviti naenkrat in po vsem svetu, nego po malem. Najprej pometi pred svojim pragom! Potem bodi povsod, koder imaš posla z ljudmi, človek, imej obraz in dušo in uči drugega, da bo človek! Nikjer ne pozabi, da si človek, in povsod zahtevaj svojo pravico: od oblastva in gospoda, kakor od soseda in cigana! Kjer ne moreš sam, dogovori se s sosedi in prijatelji, pa delajte složno! Samo ne govorite niti ne mislite, da boste svet spreobrnili!
To vam je moj odgovor na »socialno vprašanje«.
Tako je znal dr. Ante Radič kramljati s svojim ljudstvom pred toliko leti. Stvar se medtem pri nas ni zboljšala, baš narobe. Danes slišiš kar preveč lepih besed o nacionalnosti — brez dejanj; kajti resnične socialnosti je vedno manj, ne-redkokrat celo pri tistih, ki jo imajo venomer na jeziku. Socialni krivičniki se veselijo svoje krvave žrtve. Svet se še vedno bolj pogreza v smrdljivo močvirje zločeste nesocialnosti. Vendar ozdravitev
Kulturna
Zofka	Kve
Kajti jaz sem bogata! Koliko je vsega v mojem srcu, v moji duši! Iz jaz vržem vse med ljudi in vsi morajo biti z menoj mladi in močni in vsi morajo čutiti, kako krasno, kako bogato je življenje!
(»Jaz sem bogata!« Ljubljanski Zvon 1902. Str. 206.)
Tako lahko piše samo dekle, ki čuti v sebi vso življenjsko silo, pogum, borbenost in odločnost štiri in dvajsetih let. Le tako dekle je moglo vzeti nase vsa podtikanja javnega mnenja in se spustiti v borbo za najosnovnejše pravice žen in sploh vseh tistih, ki jih je družba pritisnila ob stran.
Malo je ženskih imen v literaturi in mi
Mariborska
kulturna kronika
Hofmannsthal: Slehernik. Režija: J. Kovič. Glasbene točke naštudiral dirigent Jiranek. Bog ve, kako stara je že ta zgodba, zgodba o bogatinu, ki si izprosi odloga za smrt, da vzame s seboj, kar ga je najbolj vezalo‘na ta svet. Čustvo, iz katerega se je rodila je še danes živo: prepričanje namreč, da se tam nekje onstran neha veljava in važnost tistih, ki jim življenje tostran ni ničesar odreklo. Nek primitiven in rahel socialni protest živi v tem delu in ta protest, kakor je šibek in zavit v bogate religiozne simbole in alegorije, daje delu še danes neko privlačno silo. Ne smemo seveda spregledati tudi resnične in vroče vere, ki veje iz dela, pa če bi nam bila morda osebno tudi nekoliko tuja. Pred anonimnim avtorjem — Hofmannstahl je, samo obdelovalec — moramo imeti ves rešpekt: znal nam je približati vso to komplicirano simboliko in alegofijo in to prav gotovo zahteva več kakor zgolj obrtniško spretnost. — Pri nas je bil glavni povdarek na tisti monumentalnosti, ki ga diha delo v svoji primitivnosti. Igralci so svoje težke naloge alegorij in tipiziranih ljudi zadovoljivo rešili. Tudi oprema je bila vse skozi primerna. Kar se tiče izbora komada moramo priznati, da spada v velikonočno razpoloženje, čeprav imamo danes raje žive ljudi na odru, kakor alegorije brez mesa in krvi. Še nekaj! Kar se tiče izgovarjave in prednašanje verzov — ali se res ne da pri nas doseči več? jad.
Kulturni in nekulturni drobiž
O nemški rasni teoriji je hotel predavati v Sofiji prof. Popov. Člani narodno soc. organizacije »Bojevniki za napredek
ali vsaj olajšanje mora priti! Pa hitro! Kajpada predvsem »od zdolaj«, iz poštenih kmetsko-delavskih množic, kjer je razmeroma še največ izvirne nepokvarjeno-sti, vedre miselnosti in tople družabne razsodnosti. — Počkov.
možje iz tega dejstva tako radi dokazujemo svojo višjo vrednost in važnost. Družbenih razmer, ki utesnjujejo in često ponižujejo ženo v njenem dostojanstvu, ne vidimo in ne upoštevamo. In vendar bi morali prav zato še tem bolj ceniti delo tistih redkih, ki so znale s svojo silno vztrajnostjo in voljo premagati ogromne ovire in se uveljaviti na področju, ki ga proglašamo za izključno moško.
Sodbe o umetniški sili in višini Zofki-nih del so bile in so še različne. Morda se njeno delo podcenjuje, morda ga njene častilke precenjujejo. Vse to bo šlo še skozi sita in rešeta bolj oddaljenega časa, Toda tudi, če bi še toliko obledelo, radi svoje pogumne odkritosrčnosti bo ostalo to delo dragocen človeški in časovni dokument.	jad.
bolgarstva« so to predavanje s silo preprečili. Kot vsekakor učinkovit argument in dokazni material proti izvajanjem predavatelja so uporabljali solzne bombe. Bog ve, ali so ti branitelji rasne teorije vedeli, da branijo miselnost, ki dokazuje njihovo lastno manjvrednost.
PREJELI SMO
Tehnika in gospodarstvo. IV. 3. Vsebina te številke je sledeča: Ivo Lah: Slovenija v luči statistike OUZD-a v Ljubljani (s številnimi zanimivimi grafikoni); Dr. Vladmir Murko: Potek likvidacije kmečkih dolgov in bodoči položaj naših denarnih zavodov in njihovih vlagateljev; Dr. Ivo. Pirc: Asanacija podeželja; Dr. Adolf Vogelnik: Gospodarski indeksi Jugoslavije; Ing. Alfonz Pirc: Naše agrarno vprašanje II; Ciril Žebot: Ureditev hranilno-kreditne funkcije v korporativnem narodnem gospodarstvu. (Nekaj zadnjih stavkov v informacijo: »Vse.navedene koristne posledice so mož n e, prav tako kot so možne negativne posledice n. pr. upad intenzivnosti zasebne iniciative. Razlika pa je v tem, da so prve v intencijah zakonodajalca, druge pa bi bile proti njegovim intencijam. — Katere posledice dejansko prevladujejo, to ne sega v okviru te slike.) Številko zaključujejo društvena poročila, bibliografija in beležke.
Zvonček. Leto 39. Št. 4. Naš najstarejši mladinski list, ki izhaja letos v znamenju velikopotezne narodnoobrambne akcije, prinaša tudi v tej številki mnogo prispevkov, ki bodo našli obilo hvaležnih čitateljev. Razen sicer nekoliko tradicionalno a bogato ilustriranih pravljic, pripovedk in pesmi bo našel posebno dopa-denje kotiček gospoda Dobropoljskega, ki skuša navezati stike z deco naših izseljencev in zamejcev. Drobiž, ki ga je na zadnji strani nabral Stric Matic s košeni novic je primeren in zanimiv. List ima vse pogoje, da bo vršil svoje poslanstvo v polni meri in zasluži vso podporo slovenske javnosti.
NEKDO SE SELI NA TA SVET...
Zunaj lije, lije v curkih, vmes tuli veter, zaganja se v drevesa, buta ob hiše, sili v okna. Pa ne more do ljudi in ljut besni in seka in teka okoli oglov in preko poljan divja. Pet dni že lije, v gostih curkih lije, že pet dni zrak nori in dolge so ure, ko pričakujejo ljudje majskega sonca. Maj, srčni mesec, ko vse cveti in ko srca ljudem cveto!...
Mica se ustavi pred hišo. Dolga pot je za njo, težka skrb pred njo — ogleduje vrata in se ne upa naprej. Noge so ji blatne do kolen, obleka premočena do kože, telo prezeblo do kosti, do mozga.
Tri ure in še več ceste in blata je za njo, vse Haloze so za njo, vsa dolga pot skozi debeli dež in mrzli severni piš. Ogrinja se v rjavo ruto, a v mokri obleki trepeta. A kaj, ko jo še huje težka skrb krivi! V ude ji lega trudnošt, da bi najrajši sedla kar sredi ceste na tla, a mora, mora naprej, tja do vrat mora in v hišo in pred gospo. Ubije jo, je zagrozil oče, pobožen mož (saj drugače ni bil nikdar odločen, okrog prsta se je dal oviti), ubije jo, če pride nazaj in če ne opravi ničesar pri gospe. Skrušena se pomika naprej, v srcu jo tišči, a mora, mora. Neznana sila jo kakor drevi v prepad, ni se moč ustavljati. Pri vratih obstoji in skuša še premišljevati, bi li naprej, ko roka že pritiska kljuko in drsi noga skozi odprte duri v vežo — kar bo,
ALBIN PODJAVORŠEK
(Narodna pripovedka iz Haloz)
bo! Prihaja nekdo iz sobe, Miciki se zdi, da je gospa, skozi solze in mraz in trud-nost gleda vse okoli sebe. A ne čuti ničesar, razen tiste edine misli, ki jo tišči, ki vse njeno življenje tišči. Sliši, da jo ogovarja gospa, a ona ne more odgovoriti, ne razume nič, ne sliši vprašanj, trudna pada na kolena pred gospo, na kolena, na obraz, iz oči ji solze lijo in .srce in duša in vse telo prosi in trepeta:
— Ah, gospa, odpustite, pomagajte!
Gospa je mlada, skoro Micinih let, lepa, nežna, ljuba, kakor pomladanski cvet. Oči njene so morje solza — o, Bog ve, koliko solza je že požrla bolest, radi bolečine, ki jo je pol nje življenja obras. Z lic sije resna otožnost, trpek izraz za podobo sedmerih žalosti. Nekoč ni bilo tako: majska prešernost se je smejala iz oči in ptičica je ves dan žvrgolela veseli smeh. Zares, brez špasa, lepa je bila, preden jo je pograbil z doto vred kragulj, gospod Pschenifschnigg, vinski trgovec, vinogradnik in živinski mešetar. Bilo je, pesem se ne povrne nikoli več in ne morem drugega, kot da potožim nad nje izgubljeno mladost, mladost, ki sem ji včasih, v tistih lepih dneh. še pred Pschenitschniggom, vesele pesmi žvrgo-lel. V to od življenja ogoljufano pesem, v ta ljubki cvet, toži dekle:
— Gospa, odpustite, pomagajte! . .
Gleda gospa Mico, ve, da je iz Haloz
»ETdinosk štev. lf.
6
Sobota, dne 23. aprila 1938.
_______—m—■■»'■■n	-.n--,
Za dom In pridne roke
m vzgoia
Garderoba naših na/mlajših
Čim zazna mati, da se bliža veseli dogodek, da je na poti novi zemljan, že se prične vsestransko pripravljati. Ker se mali kričač pojavi na svetu v Adamovi oz. Evini obleki, ic seveda eno najvažnejših vprašanj njegova garderoba.
Predvsem je treba misliti pri izbiri blaga aii platna na to, da je nežna otrokova koža zelo občutljiva in da moramo zato uporabljati le mehke in lahke tkanine. Robovi morajo biti širji, ker so potem bolj ploščati in mehki. Gumbi naj bodo čim maniii in ploščati, a po številu jih naj bo čim manj. ker otroka ovirajo pri ležanju. Najboiis je. če novorojenčkovo perilo vežemo s traki. Biti pa rnora vse dovolj prostorno, da otroka ne utesnjuje in mu ne stiska prsnega koša. Otrok ne more pravilno dihati, tori! se tudi pljuča ne morejo pravilno razvijati.
Pri omembi dojenčkovega perila mislimo v glavnem na srajčke in plenice. Že v Predpripravi nai oskrbi mati manjše in večje, lažje in toplejše srajčke, ker otrok se v prvi dobi hitro razviia. čas pa naglo beži in ko je otrok že v hiši, je itak drugega posla dovoli ter ne preostane tnnogo časa za šivanje. Tudi plenice motajo biti debelejše in tanjše. Novorojenčka ie treba skrbno čuvati pred mrazom, pravtako pa tudi pred veliko vročino in potenjem, ker ie to otroku prav tako neznano, kakor odrastlemu človeku. Mati bo potem z ozirom na zunanjo in sobno toploto oziroma mraz že presodila, kake naj otroka povije. Ako nima mati dovolj plenic že vnaprej pripravljenih, se pogosto zgodi, da potem za prvo silo vzame karkoli: stare, na kcse zrezane rjuhe, obnošeno perilo in vsemogoče cunje, ki nimajo več uporabe.
Kako se naj otrok v taki navlaki, sestavljeni iz samih robov, počuti ugodno? Naj .nati samo pomisli, kako bi bilo njej. če bi tnorala v slučaju daljše bolezni ležati ves ča« na zakrpani rjuhi. A koliko nežnejše je telo dojenčka! Razen srajčk in plenic je ra treba pripraviti še manjše, za pranje oiimerne koce. voščeno platno, toplejše vrhnie jopice in kapice. Seveda, mati na kmetih navadno misli, da mora imeti Otrok kapico večno na glavi. V topli sobi ie lahko otrok pravtako gologlav kakor odrastli ljudje. Le Če mati opazi, da dobiva otrok takozvana klapasta ali vstran štrleča ušesa, naj mu tudi za spanje natakne kapico, da dobijo ušesa pravilno lego.
S	posebno vestnostjo pa mora mati skrbeti za pranje dojenčkovega perila. Tu ne sme biti izgovora, da ni časa. Žalostno je pač to. da mora navadno žena biti poleg vsega drugega še mati. namesto da bi bila poleg tega, da je mati, še kaj drugega le tedaj, če ji to dopušča čas. Kolikokrat vidimo, da obesi mati mokre plenice kar brez pranja nad peč, in ko se posušij-), jih zopet uporablja, šele, ko so že od večkratne uporabe čisto rjave, jih opere. Otrok pa povzroča smrad, da se tujec kar zgrozi, ko stopi v sobo. Po vsaki uporabi ie treba plenice oprati, ne pa samo v mrzli vodi, temveč tudi v topli in lih razen tega 5e prekuhati. Le po takem pranju bodo imele plenice svež vonj. Tudi srajčke je treb.i pogosto menjati, kajti obupno je gledati otroka, ki ima na prsih žc kar trdo srajčko oo same nesnage. Ne štedi mila in časa, kadar gre za otrokovo zdravje! Milo in čas lahko nadoknadiš, zdravje otrokovo nikoli!
Kako si potreta! svojo udobnost
mmM
Posebno, kadar imamo goste, skušamo postaviti na mizo čim več jedil, lepe posode in kozarcev ter vseli drugih prednistov, ki so pri večjem obedu ali večerji petrebm. Kuhinia je navadno na najbolj oddaljenem koncu' od jedilnice in uboga gospjdnua ima obilo skakanja, preden vse to znosi na mizo. Različna jedila in pribori se oft različnih
časih postavljajo na mizo in vsak čas mora skočiti gospodinja v kuhinjo, da poteka obed v nemotenem redu naprej. Vsak ‘renutek je treba tudi kaj odstraniti z mize. Za vsako malenkost je torej treba romati v kuhinjo. Ker pa smo ljudje več ali mani pozabljivi, vpričo gostov p.* še raztreseni in večkrat nerodni, se to tekanje med kuhinio in jedilnico še pomnožuje. Zato je v orvi vrsti priporočljivo, da si vsaka gospodinja nabavi večji lesen ali pločevinast podstavek, na katerega si lahko naloži večje število raznih predmetov ali jedil in si s tem olajša delo. Sedaj pa nastopi vprašanje, kain bo položila podstavek in vse ono, česar trenutno še ne rabi na mizi, a je vendar dobro, da je že v obednici, kam bo postavila vse to, kar na mizi ni več potrebno, a se ne izplača, da bi sproti nosila v kuhinjo. Seveda je v obednici več kosov pohištva, toda nobeden ni izdelan tako. da bi lahko brez kvarnih posledic nanje polagali posodo. Gospodinjo kar zamrazi po hrbtu, če vidi, da ji postavi kdo mokro čašo na jedilnično pohištvo. Ali bi ne bilo torej zelo primerno in udobno, če bi stala v jedilnici mizica, kakršno predstavlja naša slika? Izdelana je jako okusno, z dvema poličkama spodaj, kamor polagamo to, česar ne rabimo več in z zložljivo ploščo zgoraj, kamor polagamo to, kar bomo še rabili. Mizica ima tri predalčke, v katere damo nadomestni pribor, namizno perilo, če-povlek in slično. Gospodinja pa se $ tem reši preobilnega tekanja po stanovanju in se lahko bolj posveti omizju oziroma svojim gostom, če pa koga ta mizica moti v obednici, saj jo lahko odstrani v času, ko ni potrebna.	_______________________
KUHINJA
Jedilnik za teden dni
PONEDELJEK.
Opoldne: 1. Riževa juha. 2. Segedinski gu-
Ijaž. 3. Kompot.
Zvečer: Krpice s šunko. Solata.
TOREK.
Opoldne: 1. Goveja juha z zdrobovimi žličniki. 2. Govedina. Špinača. Krompirjev pire. 3. Snežni žličniki z vanilijevo kremo.
Zvečer: Slaninski cmoki s kislim zeljem.
SREDA.
Opoldne: 1. Prežganka z jajcem. 2. Nadevana telečja prsa. Solata. 3. Slivov kompot.
Zvečer: zdrobov praženec z malinovcem.
ČETRTEK.
Opoldne: 1. Goveja juha z rezanci. 2. Govedina. Krompirjeva omaka. 3. Zemeljna grmada..
Zvečer: Hrenovke. Čaj.
PETEK.
Opoldne: 1. Smetanova juha z jajcem. 2. Ocvrta ščuka. 3. Sirov zvitek.
Zvečer: Solata z jajci. Kakao. Kruh.
SOBOTA.
Opoldne: 1. Zelenjadna juha. 2. Faširani zrezki. Paradižnikova omaka. Ajdovi žganci.
Zvečer: Pljučna omaka. Tirolssi cmoki.
NEDELJA.
Opoldne: 1. Goveja juha z jetrnim rižem. 2. Telečje strgno s sardelami in korenjem. Mešana solata. 3. Rumovi krapčki.
Zvečer: Možgani z jajcem, čaj s pecivom od opoldneva.
Snežni žličniki z vanilijevo kremo. Vzamemo poljubno število jajc. Iz beljakov napravimo trd sneg in dodamo poljubno množino sladkorja v prahu. Žličnike vkuhamo v vrelo mleko, kateremu smo dodali malo vanilije. Kuhane žličnike sproti ierr.liemo iz mleka in polagamo v skledo. V ^hlajeno mleko damo rumenjake in sladkor, postavimo vse v drugo posodo z vrelo vodo in med mešanjem kuhamo tako dolgo, da st* krema zgosti. Nato jo postavimo v posodo z mrzlo vodo in mešamo tako dolgo, da se krema ohladi. S to kremo polijemo žličnike^
Žemeljna grmada. 4—5 žemelj zrežemo na rezine ter polijemo z mlekom, v katerem smo raztepli 3—4 jajca in^ mu dodali sladkorja. Ko se žemlje razmočijo, nekoliko premešamo in vlijemo nekaj zmesi v namazano in z moko poprašeno posodo. Nato narežemo jabolk, potrosimo s sladkorjem in rozinami pokrijemo z ostankom zmesi ter polijemo z mlekom, ki smo ga imeli za namakanje žemelj (če ga je kaj ostalo) ali pa s' smetano. Pečemo v pečici dobre pol ure.
Telečje stegno s sardelami In korenjem.
V	lep kos telečjega stegna vložimo s pomočjo igle za preslaninjenje (špikanie) sardelice in na palčice zrezano korenje. Pečemo počasi v pečici med pogostim polivanjem z mesnim sokom. Lahko pa polivamo tudi s smetano.
Rumovi krapčki. Mešaj zelo penasto 15 dekagramov sladkorja in 5 rumenjakov, dodaj sok in lupino četrtine limone, nato trd sneg in 8 dkg moke. Razgrni zmes za prst debelo na namazano in z moko poprašeno pekačo ter speči bledorumeno. Zreži takoj z modelom za krape. Vse odpadke zdrobi v skodelici, dodaj ruma in malo malinovca in dobro pregreti. Naloži ta nadev med dva iu dva hlebčka. Vse krapčke potresi s sladkorjem ter vžgi na sladkor z vročim ročajem kakšne lopatice v obliki mreže.
Zdravilna moč ipinaie
Špinača ie zelenjava, ki jo imamo skoraj celo ieto na razpolago. Že v starih časih so vedeli, da je špinača jako zdrava. Zdravniki jo priporočajo malokrvnim. Toda uspeh uživanja navadno izostane. Zakaj? Ker doslej
nismo vedeli, da s kuhanjem umč>mo vse zdravilne snovi v njej. Za zdravje in mo-nepogrešljivi vitamini se s kuhanjem uničijo. Ne pa samo vitamini, temveč tudi železo, ki je za rast Krvi tako potrebno, in se v veliki meri nahaja baš v špinači, se potom kuhanja uniči, Še to, kar ostane po kuhanju v špinači redilnega, vlijemo z vodo, v kateri se je kuhala, proč. Ostane nam '.e izliu.ena in neokusna snov, ki ji šele z raznimi dodatki in začimbo damo užiten okus. Kako nam naj takšna špinača koristi?
Kdor hoče izkoristit: vse redilne in zdravilne snovi, ki so v špinači, jo mora uživati surovo. Malokrvni ljudje jo nai čim češče uživajo prirejeno kot solato. Je okusna si-tostna in lahko prebavljiva. V kratkem času bodo opazili ugodne posledice, človeku se zdi čudno, da bi naenkrat začel uživati surovo špinačo, ko je bil vendar doslej navajen samo na kuhano. Treba ie poskusiti, da uvidimo, da je marsikaj mogoče, kar zgleda na prvi pogled nemogoče.
Praktična nasveti
Če ti objedajo polži vrtno zelenjavo, kupi pol kg galuna, ga raztopi v škropilnici vode in poškropi zelenjavo. Polži bodo izginili, zelenjava pa bo ostala nepoškodovana, ker galun nima nikakega kvarnega vpliva na njo.
Mlečni riž in pšenični zdrob na mleku sta
zelo zdrava, tečna in priporočljiva hrana za otroke. Vendar z malenkostno površnostjo jo lahko spremenimo v hrano, ki ie otroku bolj škodljiva kakor marsikaj drugega, kar otrokom odsvetujemo. Riž in zdrob je treba pri močni vročini temeljito prekuhati, sicer dobimo neko klejasto snov, ki se vleže otroku v želodec in je silno težko prebavljiva. Torej tudi z mlečno hrano lahko pokvarimo otroku želodec.
Kovinske predmete obvarujemo pred rjo, če jih namažemo z mazilom, ki ga naredimo iz šestih delov masti, enega dela kafre in nekoliko grafita, ki ga 'kupimo v drogeriji.
Perilo, ki ga dalje časa ne uporabljamo, zavijmo v tanek moder papir, ker v nietu ne bo porumenelo.
Če so rumenjaki premalo rumeni, iim dodamo malo soli in jih stepemo ter custimo nekaj časa pri miru. Ko bomo zopet po', gledali, bomo presenečeni nad izpremembo barve!
Kako odstranimo mravlje. Sredstvo je nialo čudno, a jako dobro. Če imamo v hiši mravlje, poiščimo v gozdu mravljišče gozdnih mravelj. Z lopato jih spravimo večje število v posodo. Doma jih izpustimo. V kratkem času bodo gozdne mravlje pregnale ali uničile hišne mravlje. Čim opazijo gozdne mravlje, da ni v hiši nobene nasprotnice več. takoj same zapuste hišo.
Če presolimo ied, ii odvzamemo del slanosti s tem, da ji dodamo malo sladkorja. Radi tega ne bo jed niti. sladka, riti skvarjena, ker se sladkor in sol medseb^ino uničita.
prišla, prišla skozi dež in blato, in smili se ji dekle. Vidi blatne noge, mokro tanko krilo, rjavo ruto in beli robec na Micini glavi, siromaštvo telesa, ki ga premočenega stresa mraz. Smili se ji dekle in ji pomaga vstati in jo pelje v kuhinjo k topli peči. Ne vprašuje, po kaj je iako daleč prišla, suhe obleke ji prinese in ji veli preobleči se; da se ne prehladi. Uboga Mica gospo, vrže raz sebe premočeno obleko, preobleče se v gospejine reči, vse jo uboga brez premišljevanja, kakor da dela v spanju, v sanjah ali v mesečini. In le to čuti, da je gospa neznansko dobra in da ji samo dobro želi. Zato jo tem huie gloda v srcu, zato jo tem huje tista edina misel skeli: kaj bo rekla, ki je tako dobra, ko zve, ko zve? Sedi na stolu, mrzlica jo stresa in topo zre predse in razmišljuje ...	.
Gospa jo motri: zre v njen bledi, lepi, podolgovati obrazič, vidi modre otroške oči. 'Slabotno telesce trepeče. Ju sta, druga drugi nasproti, obe mladi; toda razlika: tu mir, tam vihar, tu hlad, tam ogenj, ki žge srce. In vsa nenaravnost položaja, beraštvo v bogati hibi, kjer je navada verovati le v boljše ljudi- . Tu mir in hlad, toda kaj je na dnu? Kaj govorijo oči, morje solza? Pravljice o sreči? Laž, vse je laž — iz srca zija strah, groza nad prevaranim življenjem, gnus nad vsem, nad samo s seboj. In nesreča človeka mehča in seie vanj mehkost do revnih in bolnih ljudi.
Tu sta obe, bogata in uboga. Neznana vez rlliju še neznanih usod. O, kje je čas \-c el ih nesni i, ko smo trgali v Haiozah si- n. i grozd? Na vrhu je plavala pesem, a kaj je bilo na dnu? Zjokal bi se človek
nad grehom, da je pustil dirjati mladost, kamor jo je gnalo srce. Uboga Mica, dosti jih bo še prišlo za teboj — ampak mimogrede bodo odvrgle svoje breme in šle svojo pot. Morda si edina, ki jokaš takole — ljubim izjeme in veruj, da le registriram tvoj slučaj! Proč s cmeravostjo in smej se, kar je, to je! Da, tisto jesen!... Toda oče, pobožni mož, in sploh: vse, vse, vse! življenje, ko se človeku čudno zdi, da bi bilo res.
Začudeno zre gospa v dekle, kakor da čuti misli, ki jih še ni izgovorilo srce. Vidi upadel obraz in govori — usta pojo pesem:
— Si bolna? Kaj ti je, Mica? Povej m vse bo dobro!
Mica leze v dve gubi, dokler ne zdrkne s stola pred gospo, na kolena in obraz.
— Ah; gospa, odpustite mi in pomagajte!
Krčevito joka in se bori sama s seboj. Ganejo gospo solze, poboža dekleta po glavi, po mokrih laseh, in sami ji je, da bi jokala.
— Povej, Mica, in ne boj se, pomagala ti bom!
Upira Mica bolestni obraz v gospo in jeclja, a ne ve, da zares pripoveduje svojo bolno misel:
— Gospa, greh, greh je z menoj! Ob trgatvi lani je bilo, začelo se je, o, in zdaj...
Gospe se obraz resni, v srcu vstaja slutnja, težka slutnja: ogleduje telesce, klečeče pred njo, in tedaj se ji zazdi, da j.* to telesce nekam čudnih oblik. Skozi oblekO udarja resničnost. Težka slutnja stopa na ustnice, da ukazuje resno, rezko:
— Govori, prav vse povej i
Z Mice izginja zadnja kri, še se skuša boriti s seboj, a nazadnje dahne iz nje odmaknjeno, trudno, brez volje, glas je ubit:
— Poglejte me, noseča semjv In oce me bo ubil, če ne opravim ničesar pri vas. O, zakaj sem prišla! Zagrozil ini je in me spodil — k vam naj grem, je dejal. In sploh — vse moje življenje, vsa ta slabost me je tirala k vam! Ahz gospa, zakaj sem storila tisto grdo reč! Greh, greh!
Ne joče Mica več, topo buli v gospo in čaka odgovora. A ona molči in jo gleda v oči in v obraz in tehta gube, ki so se začrtale na mladenkinem čelu in okoli oči in ust. Mica ni več mlada, stara je, za dvajset, za trideset let starejša kot še pred enim trenutkom. Gospa jo prime za roke in šele tedaj se domisli, da kleči dekle pred njo, pred gospodinjo in gospodarico. Nalahno jo dvigne in posadi na/aj na stol, s katerega je bila zdrknila poprej.
— Govori! Kdo je kriv? Kdo te je zapeljal?
Ne more Mica z besedami na dan, ne more povedati nji, gospe.
— Je bil Martin? Ta je hodil za teboj, se mi zdi. Oženiš se z njim, pa bo!
Domisli se gospa Martina, 'epega haloškega viničarja, in spomni sc svojih opazovanj v lanski trgatvi, da je Martin Micko rad videi.
— Je bil Martin?
Nekoliko nestrpna nostaja gospa, sili v Mico, a dekle molči.
— Je bil? Povej! Ali kdo drugi? Sun koma spravi Mica iz sebe:
— Drugi!
Poizveduje gospa dalje, zmisli se na hlapca Johana, ki je tudi za Miciko metal oči.
— Johan je bil, ali ne?
Zajoka dekle.
— Ni bil Johan, gospa! O gospa, odpustite mi!
čudna se zdi Mica gospe, a ne sluti, kaj bo prišlo. Z mislijo vrta naprej, a ne more do nikogar, ki ga bi ji oponesla. Saj ne pozna vseh ljudi lam v daljnjem vinogradu! Samo včasih gre pogledat iz mesta ven v Haloze, v gorico, za en dan, dva, in se spet povrne. In zdaj še celo, ko mora živeti hčerkico, angelčka zlatega, ki spi v sosedni sobi. Kako dolgo že ni šla v Haloze! Vse opravlja njen mož, za vse skrbi ta mož: trgatev opravi, mošt proda, spomladi nadzira delo v vinogradu in malo je doma. Malo je doma: in kaj vse je slišala o njem do tistega dne, ko je prinesel domov bolezen — to strašno, črno stvar! Ali je mogoče, da sije sonce naprej, kakor je sijalo prej? Ne bo mirne ure v življenju več, in bolesti je dano, da z nežno roko boža in tolaži tujo bolest. Tako gospa in njeno srce. A daljnje, daljnje so ji Haloze, malokoga pozna. Da, njen nesrečni mož: on ve za nje, za vse haloške ljudi, vse Haloze so mu na dlani, vinogradnik je. Ni ga, da bi ga vprašala: kdo je, ki je zamateril dekle? Pomagaj ga najti, skušaj razvozlati vozel, ki je za njo tako pereč! Vse Haloze poznaš, povej!
Gospa je od drugod. Pozna le domače viničarje in niih hčer Miciko. tole iti. In viničarja Martin,'' in hlnncn loh/ina ir. še nekoliko starih in mladih ljudi. Te po-
Radodarnost
Fedorja ŠaljapSna
Fedor šaljapin, slavni ruski basist, ni bil samo velik pevec, marveč tudi velik radodarnež. Njegovo smrt ne obžaluje samo umetniško zainteresirani svet, nego tudi pariški reveži. Ko je bil na višku slave, je marsikateremu revežu dal potom svojih prijateljev do 20 frankov. Kadar je sam delil podpore, je nakazoval po čeku vsakomur 200 frankov. Njegova radodarnost je postala kajpak prav hitro popularna in mnogi so jo nato izkoriščali. Včasih je šaljapin ljudi kar ob-sipoval z darovi. Nekoč je bila v gledališču na Elizejskih poljanah v Parizu velika operna predstava s šaljapinom v naslovni vlogi. Prvega dne — gostovanje je trajalo par dni — mu je sluga do-tičnega gledališča napravil celo vrsto dobrodošlih uslug, šaljapin ga je zato nagradil z velikopotezno napitnino. Drugega dne pa je sluga — ginjen vsled tolike radodarnosti — padel pred šal-japina na kolena. Tega pa šaljapin ni pričakoval. Ko je zagledal pred seboj toliko mešanico podložnosti in beračenja, je jezno vtaknil svojo čekovno knjižico v žep ter jo je odkuril.
Izmen|ava književnikov med Japonsko, Italijo in Nemčijo
Tujskoprometni urad japonskega prometnega ministrstva namerava predložiti italijanski in nemški vladi, da posetijo najbolj znani književniki omenjenih držav medsebojno te države, da bi^ tako po daljšem bivanju v njih priobčevali razprave, članke, potopise, romane itd., s čimer bi se dosedanji kulturni stiki še tesneje povezali.
Obnovljena katedrala v Refmtu
Velike proslave 9. in 10. juiija f. I. — 52 kardinalov in škofov iz vseh delov sveta pride v Reims
Le neumna miš pozna eno samo luknjo.
*
Diamant z napako je boljši nego navaden kamen brez sija.
Bivši boksarski prvak Maks Schinelling čestita svojemu nasprotniku.
Kakor znano, je bila katedrala v Reim-su, ena najlepših zgradb zapadne gotike, po njeni obnovi lansko leto na svečan način blagoslovljena. Katedralo, ki je trpela vsled obstreljevanja za časa svetovne vojne, so obnovili z velikimi stroški, h katerim je prispeval tudi znani ameriški milijarder John Rockefeller starejši. Letos nameravajo dne 9. in 10. julija prirediti v zvezi z obnovitvijo katedrale velike narodne svečanosti, nakar bodo katedralo izročili njenemu namenu bogoslužja, tod aobenem bo ostaja tujskopro-metna in gradbeno-zgodovihska posebnost Francije. Napovedan je prihod 52 kardinalov in škofov iz vse Francije in vseh delov sveta. Pričakujejo tudi prihod Johna Rockefellerja mlajšega, sina velikega podpornika obnovitvenega dela. An-
gleška delegacija bo prinesla kardinalu Suhardu, sedanjemu kardinalu in nadškofu v Reimsu, točno kopijo štandarte, ki jo je nosila Devica Orleanska o priliki kronanja Karla Vil. v Reimsu. Soboto, dne 9. julija zvečer, bodo pred katedralo igrale velik srednjeveški misterij, ki bo prikazoval zgodovino prekrasne stavbe. Naslednjega dne bo velika pontifikalna služba božja s prikazovanjem vseh v katedrali se nahajajočih verskih in nacionalnih relikvij. Svečan banket v mestni hiši in velika narodna veselica na vseh trgih Reimsa bo zaključila drugi dan velike proslave. Mesto Reims pa pripravlja s tem z zvezi veliko zgodovinsko razstavo, ki naj pokaže zgodovino tega najstarejšega mesta Galije.
Queen Elizabeth
Največ/l parnik na svetu — Novi morski velikan bo postavil „Queen Mary“ in „Normandie“ v senco
27. septembra 1938 bodo v ladjedelnici v Glasgowu dogradili največji paro-brod na svetu: »Queen Elizabeth«. Fred štirimi leti je bila spuščena v morje po-sestrima omenjene ladje, »Queen 7Aary«, ki je postala po izgotovitvi tekmovalka francoskega velikana »Normandije«. Toda »Queen Elizabeth« presega vse dosedanje dimenzije in ves dosedanji luksus. Ladjo so že sedaj zavarovali za 4.5 milijonov funtov šterlingov. Gradili jo bodo celih 22 mesecev. Z delom so pričeli decembra 1936.
»Queen Elizabeth« ima 84.000 ton, do -čim jih ima »Queen Mary« samo Sl.235. Ladja bo imela 14 krovov, to je enega več kot »Queen Mary«. Sprejela bo lah ko 2390 potnikov in 1225 mož posadke. »Queen Mary« inore sprejeti maksimalno le 2112 potnikov in ll00 mož posadke.
Razkošje bo presegalo vse tisto, kar smo bili doslej vajeni gledati. Na ladji bodo celi nasadi v zemlji, zimski vrt ter majhen park. Prvo potovanje ladje v Ameriko s to ladjo bo v februarju leta 1930., ko bo Cunard Line — lastnica teh ogrorn nih ladij — praznovala svojo stoletnico. Za to veliko proslavo delajo že sedaj velike priprave.
Prav amerikanska tatvina avtomobila
Kaliforniška poklicna tatica avtomobilov Jeane Kelly je pred kratkim ukradla v San Franciscu nek prekrasen kompresor. Z avtomobilom se je po stari navadi odpeljala naprej na deželo, da se navžije v bujni kalifornijski naravi dobrega zra-
ka. V Los Angelesu pa je hotela avto za »primerno ceno« prodati. Tam se je drugega dne res našel kupec, ki je pa bil tako premeten, da si je prekrasen avtomobil z vseh strani in tudi znotraj dodobra ogledal. Lahko si je zamisliti preplašenost tatice, ko je kupec odpti na zadnjem delu avtomobila znani zaboj za prevažanje kovčkov. V velikem zaboju je mirno spal elegantno oblečen gospod. Kupec je' zaslutil situacijo in ni spustil tatice, obenem pa je zbudil spečega gospoda. Izkazalo se je, da je bil dotični lastnik kompresorja, ki se je po neki hudi »krokariji« nameraval naspati v ne-prikladnem prostoru avtomobila. Tatico so tako zasačili in flagranti. Bila je tako osupljena, da se je pustila mirno aretirati.
Nafstarejši telefonski abonent
V	Torontu (Kanada) je pravkar umrl najstarejši telefonski abonent na svetu: Hugh Neillson v starosti 93 let. Ko je namreč Graham Bell leta 1874, izumil telefon, ki se je mogel praktično uporabljati za osnovanje telefonskih mrež, si je dal omenjeni Hugh Neillson leta 1877. v svojem stanovanju postaviti to čudno skrinjico na steno svoje jedilnice. Istočasno so si dali napeljati telefon še trije drugi meščani Toronta in so s tem osnovali prvo »omrežje«. Vsi trije so že umrli, le Hugh Neillson je skozi ves ta čas pridno telefoniral kot senior-abonent v Torontu in je tako postal najstarejši abonent na svetu sploh. Ko so leta 1881. v Torontu osnovali privatno družbo za telefonski promet, je prevzela v mestu omrežje za dvesto abonentov, ki pa še niso imeli številk: telefonska uradnica jih je poznala na pamet ter jih je v mnogih slučajih zvezala kratkomalo po glasu, ker se je takrat še moral javiti klicanemu tisti, ki je pač klical. Pač idilični časi prve telefonije! '•
SKRBI ZA »EDINOST«!
Angleški vojaki preizkušajo nov model orožja.
zna gospa in drugih ne. že nekoliko utrujena v razglabljanju, nevoljna skoraj, upre v Mico oči in reče trdo, hudo, da dekleta zaboli:
— Povej!
— Gospa!
Brani se dekle, ne more na dan, boji se.
— Povej, Mica, pomagala ti bom, oženiš se z njim!
— Ni mogoče, gospa!
Jokajoč je Micin glas in stiska jo za vrat.
— Ni mogoče gospa, oženjen je. In oče mi je zagrozil, da me ubije, če vam ne povem. In sama ne vem, kaj me je tiralo sem, da sem prišla.
Belo lice gospejino ob teh izbruhih prebledi še bolj in črna misel ji stopa v srce. Iz črne slutnje ukazuje oster glas:
— Mica, kdo je bil?
še zajoče dekie, o, bridkost ima mnogo solz, in skozi solze stisne težko, trdo:
— Gospa, odpustite mi! Naš gospod
—	vaš mož so bili!
Drugič zdrkne s stola dekle: na kolena, na obraz pada pred gospo:
— Gospa, odpustite, odpustite, odpustite!
In nato joče, joče, joče.
(O, kako si smešen, sveti zakrament! Vidiš, takole je! Vstopi takšnale Mica v ♦voj s svetostjo založeni hram jn Jconec je sanj, o posvečenju dveh. Ješ črnega kruha kos in zazdi se ti, da bi bil še boljši bele pogače kos. Ne, ni še konca življenja dni in niso zaman solze. Je pač tako! Zares! In ni čuda, če misliš mlada, ah. kako le.o oomladni cvet si bila nekoč!
Če misliš mlada na zgodnjo smrt! Pusti, potrpi, morda se ti skoro sama od sebe spet odpre pomlad in potem — — —. Pusti, potrpi, šla boš svojo pot, in mesec ljubezni bo v tebi sijal!... Saj si že znala ljubiti nekoč in tudi tisto znano krilatico iz zgodovinske ure še poznaš: zgodovina se ponavlja! Ne boj se, zasijal bo maj!)
Molči gospa. O, kako je hudo, da gospa molči: molk je težji kot najtežje besede udar. Mica se krivi pod tem molkom in groza jo je te strašne tišine. Nazadnje zasliši glas, oster, rezek gospejin glas, nič dobrote, nič toplote ni v njem. Užaljeno samoljubje ali Bog ve kaj diha iz oči.
— Vstani, Mica!
Ne dotakne se je več gospa, odmakne se od nje, do stene stopi. Mica stoji, a trudnost jo tlači na stol, da sede, da počaka. Zunaj lije, trdo pada dež, in vetrovi se režijo in pode okoli hiše. In sliši gospo, ko govori. Besede padajo trše kot dež in hujše režejo v srce kot severni ledeni piš v telo.
— Povej, kdaj sta bila skupaj! Kako je bilo?
Znoreti je dekletu, kadar misli na tisto nesrečno noč, ko je prvič posegel v njo. In na naslednje noči in skozi na grozne suženjske dni — ko mu je morala biti kakor psica — in na tisti hip, ko je zavihalo v njej novo življenje in je v začetku, ne vedoča kaj je, sama s seboj ugibala in strmela predse — do trenutka ----------
Nesrečni čas, da si človek želi: oh, ko bi se le še enkrat rodil! Lani o trgatvi
je bilo in so zadnji večer pili in je bil gospodar (vaš mož, gospa) dobre volje in je domačim vina, sladke starine dal. Sam pa je šel v klet, točiti je treba, je dejal, in nikdo ni smel za njim. jutri pridejo vozniki po mošt, točili bomo in pripraviti moram, je dejal. In čez čas je prišel gor, vina je prinesel in je deial, da mu mora nekdo pomagati svetiti. Hoteli so oče, pa jim je rekel, naj spat gredo, da je jutri tudi dan, ko bo treba itak valiti sode iz kleti, in je gledal vame in je še dejal, da mu moram pomagati jaz. In sem morala doli, v klet, nihče ni mislil nič, oče in mati so šli spat, in midva sva šla v klet. Tam pa mi je točil, najboljše vino mi je točil gospod, in tudi sam je pil. Počivati treba, je dejal, da je delal in da se je upehal. In sva pila in me je vlekel za obleko in roke in me je objemal in zopet sva pila. Potem me je posadil k sebi na klop in vlival iz svojega kozarca v moja usta in začel trgati obleko z me in je upihal luč, in o, o —
Dekle joče, joče, joče, Bog ve, kolikokrat že joče tako.
Potem, kadarkoli je prišel, sem morala z njim, in suval in tepel me je. kakor psa, kadar ni vedel, kaj bi, da nisem več pričakovala, ali bo tega življenja in strašnih dni kdaj konec ali ne. In opazila ie mati, kako je z menoj, in vsa vas ve lo in govori in kaže za menoj in oče j je zagrozil, če ne odidem k vam, in zdaj,
Dekle se joče, Bog ve, kolikokrat že ioče tako. Tja v en dan govori, kakor da samo premišljuje na greh in tisto noč in vse grde noči, ki so za njo. Stokrat, tisočkrat je govorila sama s seboj, s svo-
jimi mislimi in s svojo dušo. Pa se nenadoma zave, da ni doma, da je tu pri gospe, da nji pripoveduje o tisti noči in naslednjih nočeh, o grehih z zlo posledico. In zaživi za trenutek v njej človek, ki je tako malo zaželjen, in prazna duša mu zazija nasproti, če čemu siliš na svet, ko vidiš, kako je? Da, zave se dekle, da ni več sama s seboj, pogleda k nji, h gospe in skozi solze vidi solze: gospa joče, bridko joče. Tako jočeta dve, ena visoka, druga majhna: jočeta dve, ki sta nesrečni. In skoro bo tulil nad samim seboj tudi tisti, ki se seli na ta svet-------
Včasih mislim na tvoj značaj, Mica. Takole padeš v hišo in sama ne veš, kaj bi. Zapletena zadeva, poseganje v sveti zakon, in sploh takšnale pot. In sam Bog ve, da je res, da si ubrala to čudno pot. Pripovedka je življenje in življenje pripovedka: na tisoče jih je, ki korakajo v svojo smer, Ie ti si jo ubrala na čuden način. Da bi ne! Problema ne rešiš tako, o Mica, ti ženski don Kihot, ki misliš v idealizem nežnih src. Ne maram povedati do konca, čeprav bi ga povedal rad, samo da te ne blamiram pred drugimi in pred seboj: ali te je vrgla kar v njenih capah gospa, nežni cvet, skozi vrata ali ne? Namreč vrgla na cesto, v blato, v dež in v mraz. Ostane nam uganka, čeprav gre za načelo. In življenje, če že ne mara biti pripovedka, postane — če hočeš ali ne — nesramna satira, nad katero vse naše uboštvo, vsa slovenska revščina, svoj bič vihti----------
Ampak to je res: vsi jočejo, ki so nesrečni. In skoro bo tulil nad samim seboj tudi tisti satir, ki je radoveden na ta svet ■'
Oglasi v „EDI NOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
GRADBENO PODJETJE INTEHNICNA PISARNA
INŽ. ARH.
JELENEC
& INZ.
ŠLAJMER
Maribor - Vrazova ulica 11
Telefon št. 22-12
Barve
Laki
Flrnežl Čopiči in frfei
«. f. d.
po najnižji ceni samo v spec. trgovini
FRANC WEILER
Maribor, Gosposka 29
amaterji
Izdelavo Vaših posnetkov zaupa/te strokovnjaku — Cene kopijam znižana I
ZnlZBnm i	w	ur
Foto Central VLAŠIC
Maribor, lurilleva ulita 8
v Birmanska \\ darila
pri
urarju in juvelirju
M* Jifee-i* sm
Maribor - Gosposka ul. 15
Tudi na obroke, brez povišanja cen !
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
D o p I *•:
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priložit* znamko!
##
Idutast"
vselej In povsod I
BOTRI
Obleket Klobuke, Perilo.
Cevlie 1.1. cf.
za birmance
kupita najugodneje v konlekeljl
Joke6£oh
Zahtevane	CAtUfUl	JtjtŽL	2
canlkl	«e»
JOGURT
osvežuje in čisti kri, čista krt je pa glavni vir zdravja in lepote. Strokovnjaško izdelan iz paateuriziranega mleka je jogurt jako okusna ia lahko
prebavljiva hrana. 94
Prva Mariborska mlekarna
(nasproti glav. kolodvoru)	Telefon	št.	21-81
IVanderer-dvoIrolesa Šivalni stroji Otroški vožički
po oajnižjih cenah in ob ugodnih plačilnih pogojih Vam nudi
ftOHC Jkfum d. % c. a.
Maribor - Aleksandrova c. 39
beseda 0*55din, dopisovanje po VSO dins inse-ratnl davek do 40 besed V- din, nad 40 besed 2m- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor |a priložiti 3*— din v znamkah
Kvalitetno Ustilo za ievlje in usnja Iz naJllneJSIh voskov in originalnega francoskega balzam terpentina
Zahteiaile in uporabljajte samo FOX-kremo Dobi se v vsaki boljši trgovini
lugosiovensko društvo guma
„ENGLEBERT“ d. d.
podružnica MARIBOR, Kopališka 2 (Scherbaumov paviljon)
(poslovodja: Alfonz Vreznik) priporoča kvalitativ. najboljšo pnevmatiko za luksuzne in tovorne avtomobile ter motocikle. Direktna dobava iz tovarne, zato zajamčeno vedno sveže blago. Brezplačna kontrola in polnienje vaših gum.
MARIBORSKA TItKARNA
Telefon
Tiskarna
Litografija
Knjigoveznica
Kamnotisk
Offsettisk
Bakrotisk
Anilinski tisk
Plakaterski zavod Tisk časopisov
PIROFANIA patent
KOPALIŠKA ULICA 6
25-67. 25-68. 25-69
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Franci Gerželj, noviiuvr. Tiste Mariborska tiskarna d. d„ predstav.ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.