168
Urno, kaj je noviga?
(Nova c ud o poln a z najdb a.) Veliko naših bravcov ve, de je neki Francoz, Dager (Daguerre) po imenu, pred nekimi leti pripravo znaj del, po kteri se zamorejo brez ob raza rja (jnalarja} samo s pomočjo sončne svitlobe razne podobe krajev, voda, dreves, človekov, živine in vsake druge reči v malo minutah izdelati. Sončni žarki vtisnejo podobo, ktero obrazili hočemo, na umetno napravljeno proti sončnim žarki grozno občutljivo plošo, in ko bi mignil, je podoba narejena.
.Ravno ta bistri mož je pa zdej se imenitniši reč znajdel, namreč r a s 11 j i v o s t dreves tako pognati, de v malo letih tako visokost in d e b o 1 o s t d o-sežejo, kakoršno bi sicer po natorni rasti ko-mej v 100 letih doseči zamogle. IJagčr k temu cilju in koncu korenino mladiga drevesca nekoliko n ar e ž e in nekaj kapljic neznaniga soka v zarezo vlije, ki ima čudno moč, rastljivost dreves vspešiti. Ta sok korenino na vseh straneh tako oživi, de drevo začne čudo   naglo   rasti.    Vpričo   veliko   ljudi  je   Dager   to
skušnjo pri nekim drevescu naredil, kije že v treh mescih navadno visokost in debelost eniga leta prekosilo. — Ce se bo ta znajdba poterdila, bomo povsod, kjerkoli bomo hotli, dreves izredili, de bo kej ! Ker pa po D a g e r o v i znajdbi drevesa morajo bolj p o r e d k a-m a vsajene biti, de zamorejo korenine potrebniga živeža iz zemlje dobiti, pravijo zvedeni kmetovavci in boršt-narji, de bojo k nagli rasti persiljene drevesa tudi kmalo vsahnile. — Per vsim tem nam nova D a g e r o v a znajdba vunder veliko koristniga obeta, po kteri bomo zamegli, v kratkim času lepe verte napraviti, gojzde pomnožiti, razne pota z drevesi olepšati, i. t. d. Kaj vunder človeški um zamore !!
(Nov slavjanski letnik). V Zagrebu bo za prihodnje leto na svitlo prišel: ;,Obči Zagrebački kolendar. G. Slavoljub Verbančič je urednik, g.Lavoslav Zupan pa izdatelj tega velciga letnika (pratike), ki bo na 40 polah v mescu List op a du na svitlo prišel in se bo tudi v Ljubljani v knjigarnici žl. gosp. Kleinmajera na prodaj dobival. Oglas tega letnika takole govori: ,?Raz-deljena  če pako  biti knjiga  naša na  sledeča 6 odseka: L a) Kolendar katolički, pravoslavni, protestanski,    ' židovski, muhamedanski;  proložen  bilježnicom za dohodke i troškove. b) Razna izjasnjenja zvezdo-znanska (astronomička i t. d. II.' aj Zaštosezove ova  knjiga kolendar?  bj Rodoslovje vladajuče austnanske obitelji. c) Imenik (Scheniatismus) sviuh duhovnih,  daržavnih i vojničkih oblastih kraljevinah Harvatske, Slavonske  i  Dalmatinske,   ovamo razumevajuč i granicu. d) Kratki geografičko-šta-tistički pregled u obče cele Europe, napose pako pokrajinah po našem narodu naseljenih i t. d.  III. a) Razni pesnički proizvodi, ponajviše pesme narodne ,  junačke  i  šaljive,   b) Basiie i pripovedke stranom izvorne, stranom prevedene, i t. d. IV. a) Cartice iz dogodovštine domače sa slikami, b) Ne-koje mane i nedostatci našega prostoga naroda i za-jedno način, kako bi se mogli iztrebiti, c) Kako bi valjalo narodne škole ustrojiti i urediti, d) Nešto o našoj domačoj  literaturi i pravopisu,    e)   Smesica i t. d.  V. d) Članci gospodarstveni sa slikami,  b) Kako bi se materialno stanje našega seljanina popraviti moglo, c) Sta bi valjalo činiti, da se u nas targovina unapredi. d) Koja je razlika izmedj menicah (Wechsel) i navadnih obvezah (Obligatori-ah)?— Na sto se ima paziti pri menicah? e) Domači lekar i t. d. VI. a) Sajmi domači i poglavitii u Ugarskoj i Austrii.    6) Skrižaljke za kamate i ostale domače poslove. i t. d."