DECEMBER
1	S Natalija
2	C Bibijana ©
3	P Frančišek Ks.+
4	S Barbara_
Ii N 2. Adventna
6	P Miklavž
8	S Spoe. M. D.
7	T Ambrož
9	0 Gorgonija
10	P Melkijad + £
11	S Damask_
12	N 3. Adventna
13	P Lucija
14	T Spiridijon
15	S Kv.-Kristijana+
16	č Evzebij
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
IfeikJ- %a vero in narod — za pravico in resnico — od boja d/6 etnagtl
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
(Officiai Organ of four Slovenian Orgamzationt)
■AJSTAKBjtl IN HAJBOLJ PRUJUBLJEH ■LOVEMIXa
unv
EDRUŽEHIH DSiAVAM AMERIŠKIH.
STEV. (NO.) 232.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 2, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Japonci pričakujejo, da bodo v kratkem zasedli prestolico Kitajske, Nanking-. — Iz osvojenega kitajskega ozemlja nameravajo ustvariti novo "neodvisno" državo. — Japonski mornarji strgali s parnika ameriško zastavo.
Šanghaj, Kitajska. — Čim-dalje bolj gine upanje, da bi mog-li Kitajci zaustaviti prodi-rajočo japonsko armado, . pre-dno bi ta dosegla glavno mesto Nanking. Dan za dnem namreč zavzemajo Japonci, prodirajoči od vzhoda, iz smeri od Šanghaja, nova oporišča, da so zdaj oddaljeni od Nankinga komaj kakih 60 milj. Prebivalstvo v Nankingu je tudi uvidelo nevarnost in se je po veliki večini že izselilo.
Kakor se poroča, pripravljajo Kitajci nov odpor in zbirajo čete pri mestu Kiangjin, 80 milj severozapadno od Šanghaja, katere nameravajo prepeljati z ladjami po Jangt-ze reki do Nankinga. Japonci pa so si nasprotno že tako svesti, da bodo to mesto zavzeli, da izvršujejo priprave za to, da bodo Kitajskim četam preprečili umik iz f mesta proti Hankovu.	J
V pripravah imajo Jj&ponci načrt, po katerem bodo proglasili "neodvisno" kitajsko dfržavo s sedežem v Nankingu, kakor hitro bodo zavzeli J to mesto. Ta država bi bila ustvarjena po vzorcu Mandžu-kuo. Bila bi torej le po imenu samostojna, dočim bi imeli nad njo glavno kontrolo Japonci, četudi bi se pri tem posluževali takih Kitajcev, ki bi jih pridobili za se in bi se' jim zdeli zanesljivi. Ta nova država bi izdala svoj lastni denar, s čimer upajo Japonci, da bi morala prava kitajska vlada finančno kapitulirati.
Ta torek je prišlo v Šangha-ju na Whangpu reki do mednarodnega incidenta, ki sicer ne grozi, da bi imel kake'resnejše posledice,; a bo kljub *emu zahteval precejšnjih poostril in opravičil. Moštvo neke japonske bojne ladje je namreč zajelo neki ameriški vlačilni parnik, strgalo z njega ameriško zastavo in jo vrglo v vodo. Isto pa se je z&odilo tudi dvema italijanskima vlačilcema; ker je Ita-ljJa japonska zaveznica, je to-reJ očividno, da je moštvo izvršilo te čine v zmedeni ner-voznosti, in jih japonski vladi bo težko zadovoljivo opravičiti.
°ČE SKUŠA ZBRATI SVOJO DRUŽINO
Whitesburg, Ky. — John Sloan, bivši premogar iz Kona, star 69 let, se je sprani na delo, da skliče k skupnemu sestanku celo svojo družno. Sestanek je določil za 20. marca. Delo pa ne bo tako lahko, kajti možakar je nič manj kakor 32 otrok, jih 30, od katerih jih je 13 še pri njem doma, a 17 je razkropljenih po vseh krajih. Najstarejši otrok, sin, Je star 52 let, najmlajši tri in leta. Sloan se ,je trikrat °Zenil. S prvo ženo je imel devet otrok, z drugo 12, a s Sedanjo 11.
IZGON CIO AGENTOV
Policija v New Jersey navalila
na zborovalce.
Jersey City, N. J. — Tukajšnji župan, Frank Hague, je pokazal vso svojo napeto mržnjo napram CIO delavski organizacijo. Njeni organizatorji so napravili zadnji ponedeljek prvi poizkus, da bi pridobili delavstvo v tukajšnjem mestu. Župan je takoj proglasil, da bo nastopil proti temu poizkusu, na kar so zastopniki CIO sklicali protestno zborovanje. Navalila pa je na nje policija po naročilu župana, razgnala zborovalce, izgnala iz mesta 40 voditeljev, sedem pa jih je bilo postavljenih pred' sodišče in kaznovanih z zaporom po pet dni.
-e-
MUSSOLINI ŠE PODPIRA LIGO
Ženeva, Švica. — Dasi se Italija ni udeleževala zborovanj Lige narodov že skoraj cedi dve letif, in fcicer zato), ker ta ne priznava Abesinije kot njeno last in smatra to državo še vedno kot pravo-močno članico Lige, je vendar Mussplini plačal cejli prispe^ vek za letošnje leto k vzdrževanju Lige, namreč okrog $275,000. Očividno torej smatra njej vpliv še vedno tako važnim, da se mu zdi vredno, obdržati Italijo kot članico.
-o-
SIJAJEN DOKAZ BIROKRA-TIZMA
Phillips, Wis. — Neki Magnus A. Arnold, urednik nekega mesečnika iz Chicage, se nahaja že mesec "dni v tukajšnjih gozdovih na počitnicah. Njegova najljubša zabava je, da sam šari po gozdu. Ko je bil pred par dnevi zopet na takem sprehodu, je naletel na problem, katerega rešitev je zahtevala več korajže, kakor pa uredniških zmožnosti: Pred seboj je namreč zagledal neenako borbo med velikim črnim medvedom in nekim ne^-Oboroženim drvarjem, ki so mu moči že pojemale. Urednik je pokazal, da mu ne manjka korajže. Pograbil je sekiro, ki je ležala tamkaj, se tiho od zadaj priplazil do medveda in ga česnil preko glave, da se je ta na mestu sesedel. Pričakovalo bi se, da bo mož dobil pohvalo, ker je rešil človeško življenje. Doživel pa je ravno nekaj nasprotnega. Kmalu se je namreč pojavil na licu mesta lovski čuvaj in Arnolda aretiral, ker je ubil medveda, ko ni bila sezona za to, in povrhu tega še brez lovske licence! Pripeljal ga je semkaj in vložil tožbo proti njemu. Šele, ko je rešeni drvar pričeval zanj, je bil urednik oproščen, toda njegova prošnja, da bi obdržal ubitega medveda, mu je bila gladko odbita.
DELAVSKA KONFERENCA
CIO in federacija obnovili mirovne razgovore.
Washington, D. C. — Nadaljevanje konference med zastopniki CIO in delavske federacije se je podvzelo ta torek. Iz izjave, ki jo je neposredno pred sestankom podal vodja federacijske delegacije, G. M. Harrison, pa se razvidi, da bo treba še dosti trdega dela, predno bo prišlo do kake sprave med obema organizacijama. Kakor je namreč dejal, je Lewis zahteval, naj federacija predloži listo tistih unij, ki bi jim bilo dovoljeno organiziranje po industrijah. Harrison pa je pov-daril, da federacija tega ne bo storila, dokler ne bodo rešena druga vprašanja. Nekateri opazovalci izražajo u-panje, da bo sedanje poslabšanje delovnih razmer zbližalo obe nasprotni stranki in pospešilo sporazum.
"FARLEYA" VTAKNILI V ZAPOR
Waukegan, 111. — Na zapor, da odsluži $50 globe, je bil zadnji ponedeljek obsojen 44 letni Leo O'Brien, 120 St. James st). Aretiran je bil, ko je prišel v neki salun ter se izdajal tam za generalnega poštnega mojstra Farleya ter skušal vnovčiti neki ček.
-o-
PLAČILO ZA DOBROTO Chicago, 111. — Pred dvema tednoma je L. Djikus, lastnik restavranta na 5442 So. Halsted st., vzel na delo nekega fanta, ko mu je ta potožil, da strada. Zadnji ponedeljek pa je fant pograbil lastnikov revolver, vzel bla-gajničarju $42 in pobegnil.
-o-
INDIJCI SE PRIBLIŽUJEJO FAŠISTOM London, Anglija. — Angleški vladi povzroča precej vznemirjenja, ko je vodja indijskih nacijonalistov, Chandra Bose, šel na obisk le Mus-soliniju in baje namerava obiskati še Hitlerja. Indijci namreč skušajo dobiti podpt.ro fašističnih držav, da bodo lažje izsilili svoje zahteve.
N AZIJI VZELI STARŠEM OTROKE
Berlin, Nemčija. — Po odredbi nazijskega sodišča se bo morala neka družina razdeliti. Starši bodo namreč izgubili pravico oskrbe svojih otrok, obdolženi, da izvajajo na otroke kvaren vpliv. Največji "zločin^" ki so ga starši zakrivili, je bil ta, ker so odklonili, da bi pozdravljali po na-zijskem načinu, in pa, ker niso pustili otrok k nazijskim šolskim proslavam.
KRIZEMSVETA
—	London, Anglija. — Windsorski vojvoda Edvard je zadnji ponedeljek po svojih advokatih objavil, da ne namerava odobriti vsebine življenjepisa, ki bi se utegnil spisati o njem, in tudi ne nuditi podatkov za tako delo.
—	Haag, Nizozemska. — V bolnico je moral biti v ponedeljek prepeljan zaradi poškodb v neki avtomobiliski nesreči soprog nizozemske pre-stolonaslednice Julijane, princ Bernhard. Ranjen je bil po obrazu.
—	Miinchen, Nemčija. — Smrtno nevarno je bolan general Ludendorff, eden voditeljev nemške armade tekom svetovne vojne. Pred nekaj tedni se je moral podvreči operaciji, ki pa mu ni prinesla pričakovanega izboljšanja. General je star 72 let.
-o-
ZBOROVANJE REPUBLIKANSKIH VODITELJEV Washington, D. C. — Načelnik narodnega odbora republikanske stranke, J. D. Hamilton, je v ponedeljek objavil, da se bo eksekutivni odsek tega odbora zbral 13. decembra v St. Louisu v svrho sestavitve odbora 100 oseb, ki imajo izdelati osnutek strankinega programa. Ta osnutek bo nato predložen narodnemu odboru 1. marca.
-o-
ZAPOR ZA NEPOKORŠČINO Chicago, 111. — 46 letni Al Nelson, 3822 No. Racine ave., je bil 9. novembra obsojen, da ne sme voziti avtomobila dva meseca. Ukazu pa se ni pokoril in zato je bil pretekli ponedeljek obsojen na mesec dni zapora.
f
. -Ti" -, ur ■
NOVA
POSLANICA
Predsednik priporočal kongresu, naj znatno zniža izdatke za graditev cest. «	o
Washington, D. C. — V torek je bila kongresu predložena nova poslanica predsednika Roosevelta, ki je bila že druga tekom dveh dni. V prvi svoji poslanici, v ponedeljek, je predsednik, kakor že poro-čano, predlagal kongresu, naj se sprejmejo zakoni, s katerimi bi se pospešil obrat v gradbeni industriji, s eimer bi se omogočila zaposlitev milijonom delavcev. V toi-kovi poslanici pa je predsednik naročil, naj se znižajo izdatki za javna dela, zlasti za graditev cest.
Predsednik je omenil, da je tekom zadnjih pet let prispevala federalna vlada v svrho gradnje cest nekaj manj kot poldrugo miljardo dolarjev. Podvzeti pa se morajo koraki, da se ti izdatki znatno znižajo v svrho izenačenja proračuna. Povdaril je, da je zadeva nujna in se mora rešiti še tekom tega zasedanja, zlasti, da se razveljavi že prej odobreno nakazilo 214 milijonov dolarjev v ta namen za leto 1939, ki bi se moralo izplačati 1. januarja. Za fiskalno leto 1940 naj se ne nakaže za graditev cest več kakor 125 milijonov dolarjev, in ta znesek naj se vsako naslednje leto stopnjevaje znižuje.
Tekom zadnjih peterih let je federalna vlada v ogromni meri pripomogla k izboljšanju cestnega omrežja v Zed. državah. Od leta 1932 naprej se je namreč z njenim denarjem zgradilo skoraj celih 100,000 milj novih cest in odpravilo okrog 2000 križišč. Samo v zadnjem fiskalnem letu, ki se je končalo g 30. junijm, ni vlada financirala nič manj kakor 22,000 milj cest. Nekateri kongresniki se s predsednikom ne strinjajo, da bi se pristrigli ti izdatki, češ, da so mnoge države že na nje gradile svoje proračune.
Oglasi v Amerikanskeirt Slovencu imajo vedrin uspeh.
> * - *
, 1 ~ ' -
. ......................................3Š
BEG KITAJCEV IZ ŠANGHAJA
S svojim revnim imetjem, ki so ga naložili na vozičke, se je kitajsko prebivalstvo mesta Šanghaja z vso naglico umaknilo pred prodirajočo japonsko armado, katera je končno mesto zavzela.
iz Jugoslavije
trr
Lačja vas v gornji Savinjski dolini bi kmalu postala žrtev! velikega požara, kateri je uničil lepo število gospodarskih poslopij s pridelki vred. — Smrtna kosa. — Razne druge novice in nezgode.
Nevaren požar v Savinjski dolini
Lačja vas, 15. nov. — Gornja Savinjska in Zadrečka dolina je zadnje lepe jesenske dneve izkoriščala mrzlično,da se pripravi za dolgo zimo. Vsi poljski pridelki so bili' pod streho. Kmetje so si pripravljali steljo, drva in drugo. Gospodinje pa so pričele obilno pitati svoje miljence, ril-čarje. V jesenski tišini, ko smo čakali le še na sneg, je nesrečni požar 4. t. m. v Lačji vasi — med Mozirjem in Gornjim gradom — razburkal vso Zadrečko dolino.
Opoldne, ko so vaščani ravno južinali, je začelo biti plat zvona najprej pri cerkvi v Ko-karjih in nato na Gorici in po sosednjih cerkvah. Takoj so se dvignili ljudje izza miz. Koaolec gospodarja Hrena je bil ves v plamenih in istočasno se je že dimil drugi — ne sosednji! — kozolec posestni-ce Vrtačnikove, ko so prihite-. li domači gasilci z ročno bri-zgalno. Nato je zajel ogenj še med obema gorečima stoječi Zakrajškov kozolec. Bila je največja nevarnost,da se vžge s konca samo 10 m oddaljeni marof istega posestnika, kar bi povečalo katastrofo do skrajnosti; kajti pogorela bi prav" gotovo še druga poslopja in hiše vaščanov, ki so kakor nanizane v smeri, v kateri je vlekel prav močan veter; kmalu se je vnel še zapadno od teh treh stoječi kozolec posestnika Blatnika, največji in prenatrpan s senom in poljskimi pridelki, kakor seveda tudi prejšnji. Zdaj je obstojala velika nevarnost, da se za-&ge velikanski marof istega gospodarja, ki mu je naposled ogenj požrl še en manjši kozolec.
Ugotovljeno je skoro za gotovo, da je bil ogenj podtaknjen in se nahaja v preiskovalnem zaporu neki tujec.
-o-
Kako je na Dolenjskem
Šmihel pri Novem mestu. — Pri nas v Šmihelu stradamo, ker živimo že od sv. Ane samo od obljub in pričakovanja. Sneg je že tu, kašče sploh niso bile letos polne, pri nas je bilo po toči oškodovanih več ali manj 19 vasi. Od banske uprave in nekaj dobrotnikov smo prejeli dozdaj za opeko nekaj podpore. Imeli smo poseben odbor v pomoč onesrečenim "točarjem," toda ta odbor se je razšel, ker ne more več delovati z obljubami. Ljudje stradajo. Javnega dela ni pri nas letos nobenega, čeprav so nekaj obljubili; podpore ni, prostih vozovnic ni. Včasih so se vozili celi vlaki, ne samo vozovi, po državi zastonj na razna politična zborovanja; prosto vožnjo so imela razna društva za svoje izlete, za nas reveže ni ni-
ti en vagon koruze prost. Tako godrnjajo naši ljudje. Obljub smo siti, lačni smo in dela hočemo! Zakaj se dela v krajih, kjer niso oškodovani od vremenskih nezgod? Dolenjci živimo že dolgo od obljub. Z obljubljenim denarjem hočemo graditi sirotišnico za vso Dolenjsko. Mi bi radi videli, da se že z delom začne, da bomo vsaj 'Zaslužili, da si kupimo koruzo pri trgovcih. Deputacije in prošnje niso imele nobenega večjega uspeha. Lačni in pozabljeni kličemo: Oblasti, zganite se! Pomagajte nam! Naše vasi so revne v rednih razmerah, zaradi toče so opešale popolnoma! Pomagajte!
-o-
Nesreča
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan 69 letni dninar Janez Triller s Prebačevega pri Šenčurju na Gorenjskem, katerega je na vasi podrl neki avtomobil in ga nevarno poškodoval.
-o-
Smrtna kosa
V	Kranju je umrl po dolgi mučni boležni Hieronim Savli, kaplan. Rojen je bil v Kobaridu leta 1903. V mašnika je bil posvečen leta 1929. Pol leta je bil kaplan v Tržiču pri Mčkronogu, a je radi bolezni pustil faro in se šel zdravit v Šmartno pri Ljubljani. Ko je bil nekoliko boljši je bil par tednov za kaplana pri sv. Jakobu v Ljubljani, odkoder se je moral podati k staršem v Kranj, kjer je umrl.
-o-
Sneg napravil veliko škode
Iz Ljubljane poročajo,da je na Martinovo 'zapadlo toliko snega, da so ljudje le s težavami hodili po svojih poslih. Potrganih je bilo mnogo telefonskih žic; do 800 telefonskih naročnikov je tako ostalo brez telefonske .zveze. Tudi več tovarn je bilo brez električnega toka, ker je sneg potrgal električne vode. — Sneg je zapadel tudi po Dolenjskem. — Na Rakeku in po drugih krajih na Notranjskem, domala vsi obmejni kraji, so bili brez električne razsvetljave. — Tudi od d!rugod poročajo o veliki škodi, ki jo je napravil prvi letošnji sneg.
-o-
Nevarna krava
V	Notranjih goricah je v hlevu podrla krava 31 letnega posestnika Jožefa Kozina in ga močno poškodovala po vsem telesu. Morali so ga oddati v ljubljansko bolnico.
-o--
Redkost
V	Kolašinu je intendantski poročnik Radovič na vojaškem vrtu vzgojil zeljnato glavo ki je tehtala 25 funtov, ohrovt, ki je tehtal nad 30 funtov in bučo, ki je tehtala nad 90 funtov.
Stran 2
AMERIEANSKI SLOVENEC
Četrtek, 2. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prv in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lete 1891.
Izh<- ja vsak dan razun nedelj, pone-deljko' in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDir.OST PUBLISHING CO.
I aslav uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za ce o leto .................................$5.00
Za pel leta ...............................2.50
Za če rt leta _____________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cdo leto ______________________$6.00
Za pc 1 leta _________________________ 3.00
Za če rt leta ______________________________ 1.75
Posan ezna številka ....................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerim. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year For half a year „ For three months
..$5.00 2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________________$6.00
For half a year _____________________ 3.00
For three months ________________ 1-75
Single copy .................................... 3c
D jpisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj c m in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do če< rtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
£ itered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chica go, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nova ustava v Braziliji
V Braziliji je bil te dni državni udar. Predsednik te ogromne republike, ki je okrog 35 krat tako velika kakor Jugoslavija, je proglasil novo ustavo, s katero je odpravljen parlament in ki njega samega proglašuje za edinega nosiielja oblasti v državi. Brazilija je s tem postala, če se že poslužujemo te tuje besede, avtoritarna država, režim pa se je iz dosedanjega navidezno demokratičnega spremenil v diktatorskega. To je v kratkih besedah vsebine dogodka, ki je zaradi ogromnosti brazilske države in zaradi neizmernega naravnega bogastva, ki neizčrpano leži v Braziliji in po katerem velike svetovne sile grabežljivo stegujejo svoje roke, povzročil veliko valovanje po vsem sveti. Slišale so se takoj tudi razne razlage, kakor da je priš o do državnega udara v Zedinjenih državah Brazilije po i asvetu evropskih fašističnih držav, kot sta Italija in Nemčija, in da je državni udar v Rio de Janeiru le začetek sploinega avtoritarnega gibanja po vsej južni Ameriki. Vzn emirila se je Severna Amerika, ki je občutljiva za vsako izvenameriško vmešavanje v zadeve ameriških držav, razi urila se je Anglija, ki ima v Braziliji zapopadene velike gospodarske koristi in ji ni vseeno, pod kakšnimi vplivi si ojijo tamkaj vladajoči režimi.
Vse podrobnosti in vse okoliščine državnega udara v Braziliji do zdaj še niso znane. Toda za one, ki so do zdaj pozorno zasledovali dogodke v tej južno ameriški republiki, rajnovejša revolucija — kajti drugače tega dogodka ne moremo imenovati — ni prišla nepričakovano. Notranje-politična trenja so se zadnje čase v zvezi s pripravami za voli ;ve novega državnega predsednika tako zaostrile, da je moral predsednik Vargas v začetku meseca oktobra za-časi o "prekiniti ustavo", da je tako dobil v roke vsa po-tretna sredstva za hitro poslovanje drž. oblasti v borbi pro i nasprotnikom, ki so na vseh koncih in krajih rovari-li. Dejansko je Brazilija živela od 2. oktobra dalje v resnici em vojnem stanju in so se pokrajinski guvernerji morali umakniti generalom, ki so z močno roko vzdrževali red. Povod za ta ukrep je bilo odkritje, ki ga je napravila policija v zvezi z delovanjem Kominterne. Našli so namreč načrt, ki so ga komunisti izdelali za državni prevrat. Spe nniti se je treba samo na leto 1935, ko je prišlo do res-neg i vojaškega upora, ki ga je vodil znani komunistični vod tel j Prestes ob pridnem sodelovanju nalašč v ta namen v B 'azilijo poslanih agentov Kominterne. Takrat je vlada upor zatrla, toda očividno komunisti niso razorožili in so skrivaj pripravljali nadaljne prekucije. Izkoristili so sedanjo silno ostro volivno borbo, da zavzamejo izgubljene ];ostojanke. Na drugi strani pa je tudi delovanje fašist čno navdahnjenih "integralistov" tako naraslo, da so v volivnem bojnem ozračju nastale napetosti, ki bi že v mirnejših časih morale povzročiti nevarne eksplozije, kaj jih le bi p rti v zdai, ko je vsa država od političnih strasti tako razbeljena. Tako se ie odgovorna državna oblast čutila primorano, da seže po učinkovitih sredstvih. Iz takšnega stanja je nastal Vargasov državni udar, ki ukinja par amentarno življenje in uvaja avtoritarni režim v Braziliji. Drugega izhoda Vargasova vlada skoraj imela ni. Zmno je, da se je pred'časom obrnila na Zedinjene države Severne Amerike s prošnjo, naj ji posodijo nekaj bojnih ladi j, ki jih je potrebovala za vsak primer, če bi prišlo do neredov večjega obsega. Toda svojo prošnjo je morala preklicati, ker so drage južno-ameriške države proti temu dvij nile vihar protestov.
Na čelo nove diktatorske vlade — če smemo ta izraz v tem primeru uporabljati — je predsednik Vargas postavil nekdanjega pravosodnega ministra Maceda Soaresa, ki j a bil tudi že zunanji minister Brazilije in uživa velik ugled tako v državi sami, kakor izven nje. V mnogočem spominja na predsednika vlade v Portugalski Salazarja, je tort j mož, ki ne stremi za osebnimi uspehi, ampak državnik, ki hoče svoji domovini dobro.
Razlage, da je prišlo do državnega udara v Braziliji zgo j na pobudo kakšnega ali pa kakšnih evropskih diktatorskih režimov, na podlagi zgoraj navedenega ne bodo točre. Ce je že neobhodno potrebno, da za spremembo režima v Rio de Janeiru iščemo kakšnih vzorov ali vsaj zgle-
dov, jih ne bomo hodili iskat ne v Berlin in ne v Rim, marveč na Portugalsko. Brazilija je otrok Portugalske. Od Portugalcev je tamošnji narod dobil tudi svoj značilni temperament, ki se hitro razvname, a je v globini dober, nasilen v dobi kriz, a takoj zopet mehak in prijateljski, kakor hitro so se oblaki razpršili. Od Portugalske je prevzel tudi demokratični režim. Demokracija tamkaj ni samonikla, kakor tudi za Portugalsko samo nikoli ni bila. Ona ni zrasla iz zgodovinskega razvoja naroda, ampak je bila vnešena od drugod in kot takšna nikoli ni zaživela pravega polnega življenja. Za Portugalsko je Salazar našel pravo zdravilo. Danes je država mirna in v miru dela za svoj napredek. Brazilija poskuša danes kreniti na isto pot, na kateri je njena mati Portugalska našla samo sebe. Upanje je, da bo tudi brazilski narod z istim veseljem šel v novo življenje, kakor je portugalski, je potem takem upravičeno. Oni pa, ki so takoj napovedovali velike medna-rodnopolitične zmede, ali ki so hoteli takoj ustvariti zvezo med dogodki v Braziliji in delovanju evropskih diktatur, ne bodo prišli na svoj račun, kajti nova ustava, ki jo je dobila Brazilija, ne pomeni, da je država šla v odvisnost kogarkoli ali v spremstvo katerekoli druge države, ampak, da Brazilija, ki je ena izmed držav na zemeljski obli, ki ima pred seboj največjo bodočnost, živi svoje lastno življenje, pomerjeno po lastnih potrebah in v skladu s temperamentom svoje lastne krvi.

"VIDELA JE ŽABA, KO SO KOVAL! VOLA — PA JE DVIGNILA ŠE SAMA NOGO..."
_ Johnstown, Pa.
Na zgorajšnji pregovor sem se spomnil, ko sem po naključju čital "Prosveto" št'. 216, z dnem 4. nov. t. 1., v katerih kolonah razstavlja in prodaja svojo modrost Prosvetni očka, kakor se naziva tako sam g. Tone Zidanšek, iz Sharona, Pa. Ko človek čita njegov članek, pride nehote do zaključka, da je zgoraj o-menjeni list kakor velemestno smetišče, kamor mečejo smeti in druge nerabne predrnete. Tako tudi Prosveta pobere vso nešnago, katero izkašlja rumen ali rdeč marksist. — Tako Tone iz Sharcna ne more mimo Johnstowna.da bi se ne obregnil ob oo. frančiškane. Sedaj sramoti svetnike; — da celo mrtvih ne pusti v miru.
Zgodovinarji nam povedo, da so vsi primitivni narodi častili svoje mrtve, prosvitljeni dopisnik Prosvete pa opravlja in obrekuje moža, ki je mrtev že nad tri leta. Ni gentelman-ko napadati one, ki se ne morejo braniti .-naravnost grdo pa je sramotiti spomin umrlih.
—	Ne bom citiral kar piše g. Z., ker je to napravila že Mrs. Pristov, vdova pokojnika, v št. 227 Amerikanskega Slovenca. Omenim le, ker je zapisal, da je imel pokojni J. Pristow lepo trgovino z mešanim blagom, ki da je kmalu po njegovi smrti propadla.
—	Vemo, kaj bi rad s tem povedal. Ker ga pa Mrs. Pristow ni in upam da gn tudi ne bo prosila miloščine, zato le namigava od strani in kaže na udobno življenje oo. frančiškanov. Zato bodi res-
nici na ljubo povedano, da družina Pristow še vedno vodi trgovino in sicer na Main Street, Conemaugh. Pa., kar se lahko g. Zidanšek prepriča, če mu je kaj za resnico.
Nadalje piše g. T. Z.: Sedaj pa se je preselila Zagorska Mati božja neznano kam. Prosvetin oče ji želi srečno pot. Slišal sem, da jo namerava tudi Sv. Ana iz Moxham ucvrti za Mamko božjo. Vzdržuje le še na tanki nitki... Nato konštatira; se bo porušil farovž, kajti kamor zahajata "Proletarec" in "Prosveta," se ne dajo ljudje...odprejo se jim oči spoznanja in oprimejo se resnice o delavski izobrazbi in znanstvu. — Tako torej to je znanstvo. Ako bo oni, ki bo pisal zgodovino Združenih držav sodil po listu Prosveti in nje dopisih, potem bo slovenski narod dobil kaj temno-toč-v znanosti in napredku. Naši potomci bodo prav gotovo prepričani, da so nas Slovence pripeljali najmanj v kletkah, kakor leve in tigre, da so nas šele po dolgem "dregiranju" izpustili v zlate prostost. Kaj boljšega si pae ne bodo mogli misliti.
Ko sem torej prečita! dopis g. Z., sem stopil k g. župniku in ga zaupljivo vprašal, če morda nima g. Zidanšek prve vknjižbe na cerkev sv. Ane. Odgovor sem dobil, da nima cerkev sv. Ane nobenega dolga. — Tako vidite torej, ne bo mogel Tone pretrgati tiste 'nitke,' četudi je tanka. Ljudstva pa prihaja vedno več k službi božji, torej je strah g. Zidanška da se "nitka" pretrga neopravičen. Očetje frančiškani pa tudi vedo, da kaj boljšega ni pričakovati od človeka kakoršen je mož iz
Sharona.
Rojaki in rojakinje na Bon Airu imajo več izobrazbe, kakor jim jo more nuditi omenjeni zastopnik. Nadalje vedo, da pride Tone le radi delavskih grošev v njihovo naselbino, katere odnese ven, medtem, ko bi lokalni zastopniki te groše potrošili doma.
—	Naprednost — he, he.
Kako daleč smo še od pravega amerikanizma, ki ne pozna verskega sovraštva. Slovenski napredni elementi sovražijo vsakega, ki se s svojo previdnostjo in vstrajnostjo pribori do boljšega obstanka, pa bodisi da so ti trgovci, zdravniki, ali duhovniki. Seveda, duhovniki, ki uče ljubezen do bližnjega, jih najbolj skele, zato toliko kričanja. — Od sovraštva se vnamejo tudi možgani, kar je opaziti pri
—	Tonetu.
Priznaš g. Z. v svojem dopisu, da še nimate kontrole nad vremenom. Tako upam, da boš pripoznal tudi, da nimate gospodstva nad življenjem in smrtjo. Kaj lahko se zgodi, da boš klical Marijo na pomoč in duhovnika, ki bi ti vlil tolažbe ob težki uri. Da bi se ti pač ne rogali v obraz oni, ki bodo okrog tebe, kakor se danes ti rogaš veri in verskim predstavnikom oo. frančiškanom. — Kljub vsemu znanstvu pride skoro konec vsakega posameznika.
Opazovalec L.
--o--
OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Willard, Wis.
Cenjene sosestre. Naznanjam vam, da bomo imeli v nedeljo 5. decembra skupno sv. obhajilo. Spovedovanje bo v soboto večer, drugi dan v nedeljo pa skupno pristopimo k mizi Gospodovi pri prvi sv. maši. Po sv. maši ste pa prav vse povabljene v dvorano, kjer bo pripravljen okusen zajutrek. Kakor po navadi ste tudi sedaj lepo naprošene, da vsaka nekaj prinese za zajutrek. Takoj po zajutreku bo letna seja in volitev odbornic za prihodnje leto.. — Prav uljudno ste vabljene da se te seje udeležite, da bo vsaka vedela kaj se je na seji napravilo za cerkev v tekočem letu. Naj se nobena ne izgovarja, da nima časa. Vsaj enkrat v letu se zberimo vse skupaj. — Sesterski pozdrav. Johana Artač tajnica
-o-
SEJE PODR. SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Chicago, III.
Danes v četrtek 2. dec. je seja naše podružnice SŽZ. ob 8:00 uri zvečer v cerkveni dvorani. Članice ste naproše-ne, da se vse udeležite seje, ker bo na tej seji volitev odbora za prihodnje leto. — Ne pozabite plačati svojega ases-menta. — Na svidenje na seji.
L. Kozek, tajnica -o-
Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško časopisje!
MIKLAVŽEV VEČER Cleveland, O.
Po lepi navadi priredi podružnica SŽZ št. 21, vsako leto na West Parku za otroke nekak Miklavžev večer. V ta namen naprosijo članice Mr. Grdinata, da pi'ide pokazat slike, ki vzamejo nekako polovico programa. Drugo polovico programa pa vzame "Miklavž" ali kakor ga že imenujejo "Santa Claus," od katerega stari in mladi nekaj dobe. Ta častitljivi mož namreč pride vsakokrat obložen z darovi. Za letos si je izbral soboto 4. decembra in sicer pride v dvorano Delavskega doma na W. 130 St. Začetek bo ob 7:30 zvečer. Vsi iz okolice ste prijazno vabljeni. R.
-o-
POROČILO O ZBIRKI ZA PRIZADETE OD TOČE IN POPLAV NA DO-LJENSKEM
Chicago, 111.
Podpisani odborniki in nabiralci za reveže prizadete od toče in povoden j na Dolei\jskem s tem objavljamo seznam darovalcev, ki so prispevali v ta namen, katere smo obiskali. Vse daro valce naj iskrene je zahvalimo v imenu starokrajskih revežev, Ivi jih je zadela vremenska nezgoda.
Zbirko v skupni svoti $322.68 smo poslali na Rafaelovo družbo v Ljubljano, da po previdnosti in uvidevnosti iste razdeli med pomoči potrebne reveže sorazmerno v vsaki prizadeti fari.
Imena darovalcev, ki so darovali v ta namen so:
$30 je darovala Dr. sv. Mohorja v Chicago;
$25 je darovalo dr. sv. Štefana štev. 1, KSKJ, Chicago.
Po $10: Rev. Fr. Aleksander Urankar; dr. sv. Alojzija, K. S. K. J.
Po $5: Martin Kremesec; Mr. in Mrs. Frank Grill; Frank Koz-jek, John Jerich, Stayer Mr., Antonija Poziv, Johnstown, dr. Marija Pomagaj št. 78, KSKJ.
Po $4: Krizanic John.
Po $3: Anton Gregorich, Sr., Anton Slogar, Perko Jos., Sr.
Po $2: Mr. Math Grill, Anton Wencel, dr. S. Z. Z., Chicago, Anton Golenko, Jack Patrick, John Ivosir, Vinko Dolson, Jos. Beribak, J. Rabetz, Sr., Mr. in Mrs". Peter Coff, Math Kremesec, Mr. in Mrs. Nick Simec, Martin Blaj, John Stare, Alois Darovec, Kukman Jos., Mr. in Mrs. Ant. Bogolin ,Si\, Leo Mla-dich, Sr., Anton Tomazin, Anthony Darovic, Ludwig Kosnik, Fr. Bicek.
Po $1.50: Joseph Ziherle, Jack Tursick, Sedlar Rudolph.
Po $1.25: Mrs. Starman.
Po $1: Jos. Sluga, L. Bogolin, Anna Retel, Jos. Fajfar, Jos. Zi-bert, Vavpotich Fr., Louis Zorc, A. Ahacich, Fr. Kosak, Fr. Shfffler, Fr. Banich Jr., Kaho-ver Charles, Mike Kosak, L. Jur-jovec, Ant. Bogolin Jr., Jerry Pire, J. Tivador, J. Pintar, Gregor Gregorich, J. Mladic, Simon Šinkovec, Ant. Fabian, J. Hab-jan, Fr. Papesh, M. Kaiser, J. Bogolin Sr., Mr. Zulich, Fr. Bar-tol, Fr. Borsnik, J. Mlakar, L. Zokalj, Mrs. Cvenk, J. Simec,
(Dalje na 3. str.)
Dogodki
Slovenci po ▲merild
Himen
Cleveland, O. — Preteklo soboto sta si v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. obljubila dosmrtno zvestobo Mr. Louis Brežic s Holmes Ave. in Miss Josephine Kaste-lic s Saranac Rd. Poročna sv. maša je bila ob 9. uri dopoldne. — Mladima novoporočen-cerna želijo njuni prijatelji vso srečo v novem stanu.
V bolnišnico
Ely, Minn. — Tukaj poznana Mrs. John Wulotz, je tako težko obolela, da so jo morali odpeljati v Shipman bolnišnico. Upati in želeti je, da se ji zdravje zopet povrne.
Nesreča rojakinje
Milwaukee, Wis. — Ko se je rojakinja Margareth Raz-bornik s 33 St. N. vračala domov s cerkve, ji je na poledenelih tleh spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomilo roko v zapestju.
Najboljši kruh
Chardon, O. — Pred kratkim se je v tukajšnjem mestu vršil kontest, da se, dožene, kdo zna speči najbolj okusen kruh. Ta kontest je zopet pokazal, da se Slovenci lahko postavimo. Prvo nagrado v tem kontestu je namreč odnesla mlada Slovenka Olga Mi-sl.ey, učenka tretjega razreda tukajšnje višje šole.
Iz stare domovine
Eveleth, Minn. — .Te dni je dospela iz starega kraja 14 letna Jennie Menart, ki je prišla k svojemu stricu Mr Reparju, pri katerem bo imela svoj novi dom. Omenjena ie prišla iz Logatca na No--tranjskem.
Smrt pijonirja
West Al lis, Wis. — Tukaj je pred kratkim umrl Ignac Teršinar (Teshner) v starosti 75 let, izmed katerih je 47 preživel v Ameriki in sicer prvih 20 v Sheboyganu, ostalih 27 pa na West Allisu. Doma je bil iz Škocjana na Dolenjskem, odkoder je prišel s svojo soprogo leta 1889 v Sheboygan, Wis. Bila je to prva slovenska družina v Sheboyganu.
Iz domovine
Cleveland, O. — Pretekli teden so dospele iz etarega kraja Miss Mihaela Trost iz Ljubljane, nadalje Angela Stebla.i, Ana Nerad, Mrs. Ana Jurkovič in Miss Margareta Jufkovič. Jurkovičevi so doma iz Brod-Moravice.
NAROČILA za stenske koledarje za stari kraj še vedno sprejemamo. Naročite jih svojim domačim, znancem in prijateljem. Stanejo s poštnino samo 20c. vsak.
TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs
—mt. - j
Princ Sborov, ki ni verjel v skrivnost večne mladosti kot njegova soproga, sc je skrivaj vedno oziral na Lady Greystok, ki je bila vse drugačna kot njegova Kitty Kraus. Če bi ne bilo radi nje, bi se ne bil nikdal podal na to negotovo potovanje. Zato, da je mogel biti v nje bližini, jc stopil v letalo...
. . . Ce bi bil Tarzan vedel, kako so mnogi velikaši po strani pogledovali na njegovo ženo, bi ti gotovo občutili njegovo pest, toda na srečo teli se jc Tarzan nahajal daleč v afriški džungli, kjer je moral skrbeti da jc njegovo ljudstvo živelo v miru. — V tem času jc Tarzan ravno nekaj vohal. —
"Velika nevihta se bliža," je Tarzan naznanil svojim Wazirjcm. ■»— In res, ni preteklo dolgo, ko so temni oblaki zakrili sonce; bliski so začeli švigati, grmelo je in strele so udarjal«, da se je džungla tresla. Obenem jc završal tako strahovit vihar, da je lomil tisočletna drevesa kot da so travne bilke.
V tem viharju je Tarzan naenkrat zaslišal kot da nekje brni zrakoplov, toda naenkrat jc zopet vse utihnilo. Vendar je bil prepričan, da je slišal zrakoplov, zato je rekel: "1'omilujem te, ki se morajo voziti ob takem vremenu. Ce iščejo pristanka v dž.ungli, pač ne bodo našli drugega, kot — večnega 1"
Četrtek, 2. decembra 1937
•AMERIKANSK! SLOVE NFC
Stran 3
KEMIČNA VOJNA SE PRIBLIŽUJE
Zadnji program japonskega j bami. Najbolj učinkovita obram-vojnega in mornariškega mini- ba pa je tudi v kemični vojni na
strstva je uradno naznanil, da bo vodstvo japonske vojske v bodoče osredotočilo vse svoje napore v "plinsko vojno" in druge "kemične vojne pripomočke". Ta izjava je bila podana v zvezi z ameriškimi pripravami na Tihem oceanu. A tudi posebni pomen, ki ga pripisujejo kemični vojni vodilni sovjetski vojaški kroj-i, sili Japonsko k zaščitnim ukrepom. In Rusija se je vrgla z vso silo v priprave za vojno z najmodernejšimi pripomočki spet zavoljo stalnega japonskega izzivanja, ki se mu je v zadnjih letih pridružilo tudi nemško izzivanje. Tako pleše vsa stvar v večnem krogu in človeštvo ne najde rešitve iz njega.
Pred meseci že, je organ sovjetske težke industrije uradno sporočil, da so sovjetski kemiki z vsemi silami na delu, da bi v Najhitrejšem tempu in največjem obsegu izgradili kemično industrijo, "kajti od nje je v bodoče pričakovati levjega deleža Pri obrambi domovine", dostavlja ta uradna vest. Po novi ustali ima ljudski poverjenik za deželno obrambo neposreden vpliv na kemično industrijo in ta industrija "se zaveda svoje ^noči, da bi mogla odbiti vse fašisti ne poskuse, ki bi šli za *eni> da bi se razvoj boljševizma motil."
U: adna sporočila pravijo na-dalje, da se najboljši konstruk-terji in najspretnejši tehnologi i baviio s sestavljanjem najbolj učinkovitih strojev za kemično v°jn j. Stremljenju teh inženir-Jev se bo nedvomno posrečilo ustvariti v najkrajšem času rde-ci a: madi kemično orožje in o-Premo, ki bo prekašala vse po-dobre poskuse drugih držav. 0-šromna elektrarna z zmogljivostjo 800.000 kw, ki jo gradijo
Stalinovu v doneškem premo-g0vtlem revirju) je namenjena v
pad. Sovražni kemični vojni se bo mogoče najbolje upreti s tem, da se sovražno ozemlje samo preplavi s strupenimi plini. To je mogoče doseči le z dobro razvito kemično industrijo. S stališča kulture in civilizacije je vojevanje s kemikalijami ne samo proti nasprotnikovim vojaškim silam, temveč tudi proti njegovim ženam, starcem in otrokom v zaledju nekaj nezaslišanega. Toda doslej so propadli še vsi poskusi, da bi se ta kulturna sramota 20. stoletja kakor koli omejila, niti ni videti, da bi jo bilo mogoče kdaj omejiti.
POHABLJENE OTROKE UČE PLAVATI
Novi list-mesečnik se bo imenoval
"NOVI SVET"
Otroke v newyorski bolnici za pohabljene uče plavati na način, kakor ga kaže gornja slika. Otroka drže na vrvi na površju vode in mu s tem dajo priliko, da lahko giblje z udi, s čimer postanejo ti končno bolj ali manj uporabni.
..................................................................illKlIllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllIlllllllilllUilllillllllllg
vrsti za pomoč kemični in-
Prvi
dustl"iji, na letališču Šelkovu lmaJ'o že več let velikanski, do-
bro torij
°premljen kemični labor a-
J.
. Vsak novi vojni pripomoček lzziva v prvi vrsti seveda ukrepe ^ Pasivno obrambo pred njim.
kemični vojni ne gre samo za Zaščito vojakov na fronti, v bo-c°či vojni bo vsak posameznik ^ njeno nevarnostjo. Zračna "ramba že deluje v to smer in lačuna trezno z uničevanjem Xse£a zaledja s plinskimi bom-
Široka javnost si k sreči še ne predstavlja v pravi obliki vseh grozot in mnogovrstnih pripomočkov kemične vojne. Be manj si predstavlja nemara možnosti bakteriologične vojne, ki je s kemično v tesnih zvezah. Prvi začetki obeh teh vojn n. pr. zastrupljanje vodnjakov, segajo že daleč v sivi stari vek. Svetovna vojna je bila na najboljši poti, da se spremeni v nekaj podobnega. V vrsti sabotažnih dejanj, ki naj bi škodovala nasprotnikovemu odporu, je imelo uničevanje letine, živine itd. s kemikalijami že veliko ulogo. Nemci so delali tudi že poskuze z razširjevanjem vsakovrstnih kužnih bacilov v nasprotnikovem ozemlju. Samo nedostajanje strumne organizacije in izkušenj je preprečilo, da ni svetovna vojna s temi pripomočki postala še strahotnejša, nego je bila.
V bodoči vojni bo v tem pogledu drugače, kajti v okviru dobro premišljene organizacije se neštevilni strokovnjaki vsepovsod poklicno bavijo s proučevanjem vprašanja, kako bi bilo mogoče bodočim nasprotnikom škodovati s kemičnimi pripomočki in bakterijami. Od časa do časa se pojavljajo v tem pogledu fantastične vesti, ki pa v bistvu morda niso tako fantastične, kakor je videti. V zvezi z zajčjo kugo, ki se je širila na Češkoslovaškem in je zahtevala žrtve tudi med ljudi, opomnili, da so Nemci že med svetovno vojno delali poskuse, kako bi to lahko zelo nevarno bolezen razširili po sovražnem ozemlju. Ton opozorila je bil takšen, da ne izključuje podobnih poskusov niti sedaj v mirnem času in v zvezi s kugo, ki se je razpasla po Češkoslovaškem . . .
KAJ SE SLIŠI PO SVETU? 22>
InilDl
KOLIKiO KNJIG SE TISKA NA SVETU
V	okviru letošnje svetovne razstave v Parizu so imeli svoj mednarodni kongres tudi knjižničarji vsega sveta. Pri tej priliki so ugotovili, koliko knjig je na'vsem svetu. Pravijo, da je v 400 letih, odkar ljudje tiskajo knjige, bilo natiskanih kakih 30 milijonov knjig. Dandanes je že precej knjižnic na svetu, ki imajo nad 5 milijonov knjig v svojih omarah. Knjižnice dobivajo vsako leto nad 100.000 zvezkov novih knjig. Izračunali so, da vsako leto nanovo izide kakih 200.-000 knjig. V tej zvezi je bila zanimiva ugotovitev, komu je posvečena večina novih knjig. Izkazalo se je, da je na prvem mestu mestu Napoleon, s katerim se peča nad 70.000 knjig.
-o-
NAVIDEZNA SMRT
V	Colombu na Ceylonu je nekega Singaleza pičila zelo strupena kača. Cel dan so se zdravniki trudili z njim, potem so soglasno izjavili, da je mož mrtev.
Spravili so ga domov na mrtvaški oder in njegovi sorodniki so določili že uro pogreba. Ko so pa prišli budistični menihi v hišo, da opravijo potrebni ceremonije, se je v krsti nekaj zganilo. Sneli so pokrov in so opazili, da se giblje "mrtvec". Njegovi prijatelji in sorodniki so zbežali, car se je dalo, samo oba njegova brata sta ohranila prisebnost. Spravila sta moža spet v bolniš-
nico, kjer vse kaže, da bo ozdravel.
Tamkajšnji zdravniki so se ob tej priliki spomnili, da to ni prvi primer te vrste. Piki nekih strupenjač, posebno te, ki je pičila Singaleza, povzročajo zlasti v določenih urah dneva stanje, ki se v ničemer ne razlikuje od smrti.
IZ SLOV NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. str.)
t )a Frances, Fabian J., Mrs. j 1 ^sich, Puhek Geo., Jos. Ko-r> Ed. Kržičnik, Strohen Ur-J. Sever, M. Zugich, Geo.
Dolenc Fr., J. Ude, Jud-J-, P. Prah Sr., Jennie Ah-jJ11' Jos. Štefane, Fr. Strupek, Schroeff, Ana Brecelnik, ^ • Mergole, Mrs. Proportnik, ' ^ucic, Mr. Anzelc, J. Pich-J. Muha, Mr. J. Fabian, Gerdovich, Mr. in Mrs. J. 'a( ishar, Korenchan J., Ovni-^ John, Vider Mary, Nick
Bogolin.
Po 50c: Mr. Ferenchak, Fr. Puklavec, J. Kokalj, Al. Ulčar, P. Mutz, Mr. in Mrs. Rakovec, Jack Vozel, J. Ozbolt, Ag. Žugal, J. Karrbieh, Fanny Muha, Mrs. Kovacic, Mr. Salmich, Garbais Fr. (23 St.), Gert. Gradishar, Fr. Nahtigal, Fr. Augustine, Ed. Duller, Frances Prah, John Falle, M. Kavcic, M. Hajdinjak, Fr. Blazum, Jos. Komocar, J. Zorko, Fr. Krapentz, Jos. Skof-lanc, Fr. Shonta, H. Kolman, R. Lah, Zugich Jos., Mr. Suhadol-nik, Fr. Simonelich, Mrs. Kapel, J. Oblak, P. Prah Jr., Alf. Asich, Mrs. Mravlja, Chernich Jos., S. Zardin, Jennie Koren, J. Fabian,
IZPOLNIL GROŽNJO
Chicago, 111. — Po veselja-čenju, ki sta si ga privoščila v noči med soboto in nedeljo, je med 21 letno Mrs. Patrici jo Davis in nekim "Čarlijem" — ona "divorsana," on poročen — prišlo do prepira, ker ona ni pristala na njegovo prigovarjanje, da bi pobegnila z njim. Ostalo pa ni samo pri tem, marveč možak je zagrozil, da bo še "slišala o njem." In res je slišala. Komaj se je vlegla v posteljo, je strahovit pok eksplodirane bombe stresel celo veliko hišo v kateri je stanovala. Policija je v nedeljo brez uspeha iskala "Čar-lija.
-o-
LIKTORSKA PALAČA V RIMU
Mussolini je položil prvi temeljni kamen za novi dom fašistične stranke, tako zvano lik-torsko palačo, ki se bo dvignila na Mussolini j evem foru v Rimu. Ta zgradba bo zavzemala površino 16.000 štirjaških metrov in
bo imela 600.000 kubičnih metrov prostornine. Njena višina bo znašala z desetimi nadstropji 65 m, širina 200 m in globina 70 m. Sredi palače bodo na velikem prostoru, kjer se bo zbralo lahko 600.000 ljudi, zgradili tribuno in 70 m visok "liktorski stolp". Gradnja bo trajala trideset mesecev.
-o-
SLOVEČE ŠPANSKE JAME
Na ozemlju severnega španskega bojišča leže sloveče španske podzemeljske jame: Altami-ra, Castillo, Hornos della Pena in druge. Bali so se, da bi te sloveče jame v zadnjih bojih škodo trpele, kar bi bila za vso Španijo nepopravljiva škoda. Kakor pa se sedaj glase zanesljiva poročila iz Španije, so te jame bele čete zasedle, ne da bi bile mogle za sedaj ugotoviti v njih kako večjo škodo.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
mam:asesym:m:>mr :m:zm&m® 1
I

23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801
So. Ashland Avenue |	Tel. Canal 0523
$ Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
msmmm smem
tiSk
®rfTe vrednosti svenu
Najboljše vr	^^
kar smo
* TTk°' P- 5Ure^°S- ! Mr. in Mrs. Gottlieb,'Jos. Pucel, S> Kor	T n w	A nt. Broda-
j, «-oren Fr., J. Prah, Fanny j^tekar, J. Meznarich, A. Ba-jj • M. Tomse, Kure M., Mr. in
^• Brecelnik, M. Namjestnik,
feldt
j> - in Mrs. J. Shiffler, Jos.
a'/car, Ant. Kukman, Neu-jj, . Lawrence, J. Petrovcic, ^ in Mrs. Grimsich, Mr. Klu-j^f-k (Johnstown, Pa.) Ribnici Agnes, Ant. Kremesec, J.
ne^nich, J. Zeleznikar, M. Ja-I sh> Mrs. Bizjak, Mrs. J. Po-jj1!' r> L. Duller, Duller J., M.
tli ' Mrs- Sardach' Max J^ el, J. Jazbec, Alois Cucnik,
v.utl Kobe, J. Bartelj, Ernest
j p ar» J- Terselich, M. Miller,
i-en '^dishar, L. Zefran, Mr. Ko-
Law. Korenchan, Ant. Broda rich Sr., J. Vidmar, Ivan Racic, Aug. Gregorich, J. Skrjanc, Jos. Nartnik, Mrs. Podborsek, Ant. Papesli, Fr. Zumer, Senica Martin, J. Schwab, J. Kerzich, Caroline Gradishar.
45c: Jos. Znidarsich.
35c: Cilija Jurca.
30c: Mrs. Kambich.
25c: And. Koren, Stan. Kutin, Mr. Kopach, Fr. Brezar, M. Novak, Ant. Zidarich, Cath. Koe nig, Sam Berkich, J. Roje, Zu mer A., Krizman Mr.
20c: Mike Kroshel.
10c: Barbara Skrep.
Fr. Tomazich, Vidmar Fr fo 76c:
Nabiralci: Leo Mladič, Anton Bogolin, Carolina Pieman, Jo-ham Mladič, Frank Kozjek, Po-Mrs. M. Petrovcic, J. ter Cemažar. _ ^ .iflLi.ilfllLi'-
Glasovanje je določilo novo ime. — Novi naročniki se pri-glašajo. — Rojaki v Berwynu in Cicero se naudu-šeno priglašajo in pozdravljajo novi list.
Splošno glasovanje, ki se je vršilo tekom meseca novembra in se je zaključilo z dnem 26. novembra, je določilo listu novo ime.
Glasovanje je izpadlo kakor sledi:
Za ime: "NOVI SVET" je prišlo 69 glasov. " " "SLOVENSKI PIJONIR" je prišlo 57 glasov. " " "NAŠE ŽIVLJENJE" je prišlo 32 glasov. " " "SVET IN DOM" je prišlo 9 glasov. " " "SLOVENSKA STRAŽA" je prišlo 7 glasov. " " "NAŠI SLOVENCI" je prišlo 6 glasov. " " "BRANIK" je prišlo 5 glasov. " " "SLOVENSKO DELO" so prišli 3 glasovi. . Vseh glasov v ta namen smo prejeli 188. Premnogi se glasovanja niso udeležili in so prepustili zadevo drugim. Ker je torej ime "NOVI SVET" dobilo največ glasov, je s tem to ime določeno za novi list. Da bo pa tudi drugo ime dobilo svoje mesto "SLOVENSKI PIJONIR" smo sklenili, da bomo s tem imenom imenovali oddelek v listu, ki bo posvečen zgodovinskemu opisovanju naselbin in naših ljudi v tej zemlji.
. Tako torej je zdaj določeno, da list začne izhajati meseca januarja in določeno oz. izbrano mu je od naročnikov samih tudi ime: "NOVI SVET".
Zdaj pa dragi rojaki somišljeniki na delo. Priglasite se za naročnike in kdor le more naj postane tudi ustanovnik tega novega lista. Posebno še enkrat apeliramo na vsa naša katoliška društva, da zlasti zdaj na letnih sejah meseca decembra sprego-vore o tem in vsako katoliško društvo naj postane ustanovnik tega lista. Ustanovnina stane samo $3.00, naročnina pa $2.00; katero društvo bi bilo rado samo ustanovnik, plača samo $3.00, če hoče naročiti tudi list za eno leto je pa $2.00 več. In zopet kdor želi biti samo naročnik, lahko plača samo $2.00. Vsakemu je dano na prosto, da je eno ali drugo, ali samo naročnik, ali samo ustanovnik, ali oboje skupaj. Na društva še posebej apeliramo, ker c njih se bo pisala zgodovina, kako so jih naši prvi pijonirji ustanovili in razširili. Že iz tega razloga bi ne smelo manjkati mec ustanovniki nobenega našega katoliškega društva.
Zato naprej somišljeniki po vseh naselbinah! Agitirajte zf novi mesečnik "NOVI SVET"! Za božični in novoletni dar s naročite list "NOVI SVET"!
Rojaki iz Berwyna in Cicero se priglašajo:
MR. LOUIS DAROVIC ........................................$5.00
MR. JOHN KOSIČEK .......................................... 2.00
MR. NICHOLAS MOVRIN.................................... 2.00
MRS. MARY KODER .......................................... 2.00
MR. FRANK ŽLOGAR ........................................ 2.00
MR. JOHN STIMEC ............................................ 2.00
MR. LOUIS ULČAR ............................................ 2.00
MR. MARTIN MIHELČIČ.................................... 2.00
MR. ANTON HOTKO .......................................... 2.00
MR. MATH TURŠIČ ............................................ 2.00
® MR. LOUIS BOBICH ............................................ 2.00
MR. JOSEPH LAKNKR ........................................ 2.00
MR. FRANK KTIAL ............................................2.00
MRS. MARY PRAPORTNIK ................................ 2.00
MR. IVAN KUŠAR ................................................ 2.00
MR. JOŽEF OMERZEL /.................................. 2.00
* MR. ANTON ŽLOGAR .......................................... 2.00
MR. JOHN ZBAŠNIK ............................................ 2.00
MR. LOUIS ŠKRLEP .............................................. 2.00
MR. ANDREW BRECELNIK ................................ Z.00
MR. JOSEPH ZORMAN ........................................ 1-00
Iz drugih "krajev so se priglasili:
DRUŠTVO SV. NEŽE, 826, Kat. Boršt., Chicago....$3.00
MR. JAKOB LESKOVITZ, Bessemer, Pa............. 3.00
MR. ANTON ULE, Indianapolis, Ind..................... 3.00
MR. MATH JERINA, Chicago, 111......................... 2.00
MR. LOUIS SREBERNAK, Detroit, Mich............. 2.00
MRS. J. STEPANICH, Cherryyale, Kans............... 2.00
MRS. ANTONIA ORATCH, Ashland, Wis............. 2.00
MR. MARKO BLUTH, Joliet, 111............................. 2.00
MR. FRANK ZNIDARŠIČ, Barberton, Ohio.......... 2.00
MR. FRANK PAPEŽ, Joliet, 111. ......................... 1.00
MR. PETER PERUŠEK, Holton, Mich................. 1.00
MR. ANTON CVELBAR, La Salle, 111..................... 1.00
POGLEJTE ZA I. E. S.
PRIVESEK!
—Jc vaSa Earancija, da jo bila svetilka preizkušena in odobrena k ozirom na določbe društva inženirjev za razsvetljavo.
SAMO 99c NAPLAČILA Celih 12 mesecev za plačevanje preostanka z vašim računom.
* V resnici smo delali, da smo vam preskrbeli tc novo-modne I.E.S. reflektorske svetilke po tej nizki ceni . . . pregledovali smo trge, preizkušali, primerjali ... in tu so zdaj, pripravljene, da vam nudijo boljši svit s prihrankom! . . . Krasne moderne reflektorske talne svetilke s solnčno-žarečhn, z vdelanim oniksom podstavkom, slo-nokoščeno-pozlačenim ali bronasto-pozlačenim ... na roko sešiti popolnoma svilnati senčniki v zlati, "beige", banana, "champagne", ali slonokoščeni barvi.
Te boljši svit — boljši vid opreme varujejo vaše oči:
. Priznane I.E.S. reflektor skodelice. I. Pokrivalci sveč.
. Se.st.eri način prižiganja, ki vam omocoči, da prižftete katero koli, ali pa vse sveče, in centralna žarnica s trojno močjo svetlobe.
Vsem, ki so se priglasili iskrena hvala! Živeli posnemalci! Živeli ustanovniki novega lista! Zdaj je čas, da pomaga vsak! KDOR ZDAJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA!
rl
i s
i
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
Velika izbira drugih boljši vid svetilk po
$13.95 $17.50 $22.95
V svrho kritja obresti in drugih stroškov sc za svetilke :ra obroke računa nekoliko višja cena.
Public Service Company
OF NORTHERN ILLINOIS
Ji I
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.SS.................. 100
Za $ 5.00................... 200
Za $ 7.20..-............... 300
Za $10.00.................... 420
Din Din Din Din Din Din
V ITALIJO:
Za $ 6.S0.................... 10® Lir
Za $ 12.25.................... 200 Lir
Za $ 30.00................... 50% Lir
Za $ 57.00___________________1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50...................3000 Lir
g
P,
Za $11.65.................... 500
Za $23.00..................1000
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois

AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 2. "decembra 19371 ^

f
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel P&ulus
Kar mene zadeva, jaz sem bil vsikdar za to, da se vam taka prilika tudi ponudi.
Globlje sem videl v vaše srce nego moji tovariši. In videl sem v njem nekaj več nego samo navdušenje za domovino, nekaj več ko samo željo, rešiti mlado republiko njenega največjega sovražnika. Videl sem v vašem srcu sovraštvo, osebno, po maščevanju hlepeče sovraštvo do moža, ki vas je s svojo brihtnostjo in naviha-nostjo ukanil in grdo speljal za nos. Sovraštvo pa je, tako je moje mnenje, močnejši, silnejši nagib za požrtvovalno delo nego vsako, še tako nesebično domoljubje.
Zato sem vam izposloval pri odboru za javno varnost vse kar potrebujete, da morete izvršiti svoje maščevalne načrte. Šli bodete na Angleško dobro preskrbljeni. Revolucijonarna vlada vam bo dala denarja in potne liste, vam dala na razpolago naše ljudi, vohune in tajne agente. Dala vam bo neomejeno oblast za vse kraje, kamor bi utegnili priti. Ne bo zahtevala od vas računa o vašem dejanju in neha-nju, samo da le ima uspeh vaše delo.
Toda — bodisi da iščete maščevanja ali pa da hočete nesebično služiti domovini,— mi tukaj v Franciji zahtevamo, da nam spravite v roke človeka, ki je v obeh državah znan pod imenom "Dpsica" —! Zahtevamo, da nam ga spravite v roke živega, če je mogoče, ali pa mrtvega, če drugače ne gre. Zahtevamo, <3a nam spravite v roke z njim vred toliko njegovih po-magačev, kolikor jih hoče z njim vred pod guillotino. Spravite jih semkaj v Francijo, na francoska tla, — in vi ste storili vse, kar zahtevamo od vas, mi pa bomo že vedeli, kaj da z njimi počnemo, pa naj se tudi vsa Evropa postavi na glavo!"
Umolknil je za hip. Njegova roka je še vedno ležala Chauvelinu na rami, njegove zelenkaste oči so ga bodeče in presunljivo gledale.
Pa Chauvelin ni trenil. Tudi ni zinil besede.
Dosegel je, kar je potreboval. Dosegel je popoln uspeh.
Pa njegov uspeh ga je pustil hladnega, njegovi plodoviti možgani so že snovali duhovite načrte. Strahu ni bilo v njegovem srcu, mirno je čakal, da Robespierre konča svoj grozeči nagovor.
"Morebiti", je nadaljeval veliki vodja revolucije, "morebiti da že uganete, kaj vam še hočem povedati. Pa če bi se še tudi le samo senca kakega dvoma skrivala v vaši duši, — naj vam tole jasno in brez ovinkov povem!
Revolucijonarna vlada vam daje priliko, da popravite svoj pogrešek, toda nudi vam le še to in zadnjo priliko! Če vam tudi to pot izpodleti,—razdražena in užaljena domovina ne bo poznala ne usmiljenja ne prizanesljivosti!
Vrnite se na Francosko ali pa ostanite na Angleškem, potujte na sever, na jug, na vzhod, na zapad, pobegnite čez Alpe ali pa čez morje, — maščevalna roka užaljenega, varanega ljudstva vas bo našla! Smrt vas čaka, če še tudi topot zgrešite, smrt pod guillotino, če vas dobimo doma v Franciji, smrt pod roko morilčevo, če se skrijete drugam —. Pazite, Chauvelin! To pot nam ne uidete, pa če bi vas branil tudi najmogočnejši vladar sveta, pa če bi tudi sedli na sam kraljevi prestol —!"
Robespierrov visoki bodeči glas je presunljivo odmeval po praznem, golem bu-doarju.
Chauvelin ni odgovoril.
Čemu tudi? Vse kar mu je Robespierre sedajle povedal v svojem vznešenem govoru, vse to je že tudi sam vedel, na vse to je bil pripravljen že tistikrat, ko je še snoval svoje drzne načrte —.
Ali — ali, — tako se je sedaj reklo! Ali uspeh, ali smrt —.
Chauvelin se je spomnil prizora v londonskem opernem gledališču.
Usodno, strašno izbiro je tistikrat stavil pred Margareto Blakeney: ali Armand — ali "Dušica", krut brezsrčen ali — ali.
Topot je veljalo njemu —.
Pa nič za to! Chauvelin se ni bal ničesar.
Pripravljen je bil, da tvega vse. Vedel je, da tvega poslednjikrat —. In čutil je, prepričan je bil, da se mu topot ne bo ponesrečilo. Pod zelo ugodnimi pogoji bo potoval na Angleško, razmere so bile čisto drugačne ko lani. Imel bo denar, imel bo moč, oblast.
In — poznal je moža, ki ga Francija zahteva.
Pogumno in neustrašeno je zrl grozečemu Robespierru v oči. Nato pa se je odpravil."
Vzel je površnik in klobuk, odprl vrata in pogledal za hip ven na hodnik.
Temen, prazen je bil. Enakomerni korak samotne straže je odmeval odnekod iz daljnega kota.
Še enkrat se je obrnil nazaj v sobo.
Nepremičen je stal Robespierre na svojem mestu in ga opazoval.
In nato je odšel Chauvelin svojo pot.
I
XVI.
• .»
RICHMOND.
j <,
LJUDSKA VESELICA.
— -r	^
Krasni septemberski dnevi so prišli v deželo.	;
Bilo je kot bi se poletje ne moglo ločiti od lepih livad in zelenih gozdov, kot bi jih hotelo za slovo obsipati z najlepšim cvetjem in najbujnejšim zelenjem, poslikati deželo z najpestrejšimi barvami in ji nasuti v krilo vse bogastvo svoje rodovitnosti.
Ker je bilo povrh tudi vreme krasno in je sijalo toplo solnce z jasnega neba, zato ni čuda, da se je vse, mlado in staro, tistega popoldne zbralo na prostorih velike ljudske veselice v Richmondu.
Pa je bilo tudi sicer vredno truda in denarja.
Ze od daleč so se ti belili platneni šatori, izza drevja in če si prišel bliže, kar nisi ' vedel, kaj bi si najprvo ogledal, koga naj-prvo poslušal.
Tu so kazali čudovito izobražene pse in psičke vseh vrst, tam plešoče medvede, spet drugje šegave opice. V enem šato-ru je razkazoval svoje ogromne ude velikan, ki je baje prišel naravnost iz Rusije, so pravili, v drugem so sedeli pritlikavci, — same sila zanimive reči za rich-mondsko ljudstvo.
(Dalje prih.)
Tudi katoličanom
ne bo škodovalo če sc držimo gesla:
S v oj i k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec"
ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
1849 >V. Cermak Road	Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
STENSKI
KOLEDARJI
Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938
si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za
Družinska pratika
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, III.
svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
LEPO božično darilo je tudi, če naročiš svojemu očetu, materi, prijatelju ali znancu za eno leto list "Amerikanski Slovenec",ki stane letno 5.00; za pol leta $2.50. Za Chicago in stari kraj pa letno $6.00; za pol leta $3.00.
I
VELIKO
Blasnikovo PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Frank Foltyn..
domača pekarna
-Naročila za ženitovanja in za "partije" naša posebnost. SE VAM PRIPOROČA.
1854 W. 22nd Place, Chicago, Illinois
Tel. CANal 5481
S čem naj se spomnim
KaBgmriTfflMIBWMMII I WWII—I III «1111IIHWHHM
svojih domačih za Božič?
Meseca jartuarja začne izhajati novi slovenski list mesečnik, ki bo zanimiv, poučen, zabaven. Naroči svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ta novi list za eno leto, ki stane za Ameriko $2.00 in dal mu boš krasno darilo, ki bo vsak mesec prihajalo predenj in ga spominjalo na tvoje prijateystvo in ljubezen do njega. Hvaležen ti bo za to darilo, bolj kakor za kaj drugega. Naročite mu gd še danes in pošljite znesek na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NAROČNINA novemu mesečniku za staro domovino bo letno $3.00; tudi za vaše domače v stari domovini si ne morete omisliti lepšega darila. Naročite jim ta list za božično in novoletno darilo!
RAZNOVRSTNE JASLICE
%
Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje.
Papirnate jaslice dobite pri nas od 15c. naprej s poštnino vred.
Male jaslice . .......15c
Zbirka jpastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . . 25c
Lepe papirnate jaslice . . . . 35c
Lepe papirnate, v več barvah . . 50c Lepe trde papirnate .... $1.00
Naročila za vse to sprejemamo samo dp 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti. Naročila naslovite s potrebnim zneskom v znamkah ali Money ordru na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Ne razumejo.
Pri samole — antifašistič-nem "Napreju" ne razumejo. Kaj še? To je naravnost žalitev. Ne razumejo tam, da ml ne razumemo. Saj res. Kdo naj razume, da muslimanski Mavri rešujejo krščansko Španijo, da je dr. Korošec v politični stranki s pravoslavnimi Srbi in muslimanskimi begi v Bosni, da bi katoličani ne hodili na skupno piknike s komunisti ali anifašisti, da bi isti katoličani čitali le katoliške liste... Vse to je neumljivo in nerazumljivo. Kdo bi dalje razumel, da vatikan obsoja kot umor vsako evtanazijo, ko fašisti, in vatikan je po "Napreju" do grla v fašizmu, v Španiji more zdrave in krepke ljudi, Japonci vse vprek Kitajce, Muso pa Etiopce?? Katoliška cerkev, ki pravi in trdi, da je sam Bog dal zapoved "Ne ubijaj", prepoveduje ubijanje iz usmiljenja, pa baje nima ničesar zoper to, da fašisti ubijajo iz grdega neusmilje-nja. Bogami, kdo naj razume, kdo naj ume ? Pri takih razmerah in takem pojmovanju antifašist res ne tfeš, ali si mandelc ali babca, bogami, da ne veš, ali imaš hlače ali janko.
Dalje je pri "Napreju" nerazumljivo to, kar sem jaz zapisal glede katoliškega ali vatikanskega naziranja pri komunizmu in fašizmu. Antifaši-stična gospoda se potiplja na čelo in vzdihne: "Kdor more doumeti, blagor mu. Jaz kapituliram pred tako logiko.."
Da kapitulira antifašist pred kako in tako logiko, kdo bi mu zameril, ko baje prav nihče ne more doumeti take robe, ampak antifašist kapitulira še pred marsičem, tega pa ne bo povedal, drugi in celo "Proletarec" ali g. Molek vejo, da je — kapituliral.
Pri kaki politiki utegne biti marsikaj nedoumljivega, ampak pri Vatikanu ali katoliški cerkvi pa ni prav ničesar nedoumljivega, če enako prav vsi antifašisti ali komunisti, sedanji in prihodnji, ne doume-jo. Mnogi zazija, pa ne ve, ali so hlače ali je janka na nogah.
Še bote morali kapitulirati.
*
Trunk — ciničen
G. Grill, mislim vsaj, da mora biti on kot urednik "Napredka," pravi in trdi, da sem jaz cliničeln. ^Zapisal sem nekaj o vplivu framazonstva in s tem ranil njegovo srce. Precej trdo me prime, ko meni: "G. Juri Trunk je ciničen. Skoro preveč ciničen za dobrega pastirja, ki bi imel biti svoji čredi za vzgled preproste vere — vere, ki nikoli popolnoma ne obupa, da de bo celo ovca, ki se je najbolj oddaljila od edino zveličavnega pašnika, nekega dne povrnila." Gospodin, pomiluj, če je,
tako! Recimo, da bi bilo tako, Ne vem, če je označba "ciničen" na mestu, morda bi bil jaz ozkosrčen, bigoten, intole-ranten, če bi bil tak, ki brcne ovčico, ako je zašla. Sojeno zdaj, pa bo še sojeno. Mirno kri.
Meritorično bi izgledalo, da jaz preostro sodim framazone in njih delo. G. Grill je svobo-domiselc, in očividno mu je framazonstvo zelo pri srcu. Ali ima s framazoni kakih zvez, me ne briga, trdim pa» da on framazonstva ne pozna, vsega in zgodovinskega framazonstva. Zdi se, da g. Gril-lu' blešči pred očmi, da tudi framazon veruje na nekaj,kar bi ne bilo le gola materija, veruje na "utrip Človeštva, ve-soljstva," in če bi se pri tem ovčica tudi oddaljila od edino-zveličavnega pašnika, možnost je le, da se vrne. Te vere meni baje manjka, in zato bi bil jaz ciničen. Prav jaz sem zapisal nekaj o brlečem stenu, ko so se šli pri neki organizaciji poklonit škofu, dasi je ta organizacija do 80 odstotkov komunistična. Rekel sem, da je to sicer mizerno, ampak prav je, ako škof tlečega stena ni ugasnil. Ali je to čini' čno?
Da bi jaz framazonstva n® poznal, bi bilo umevno, am-pak g. Grill ne bo trdil, da morda papeži ne poznajo fra-mazonov in njih dela. Ako navedem nekaj iz članka o skupnosti framazonstva in komuni' zma, opozorim na veliko raz* liko med amerikanskimi fr®' mazoni, med kakoršne spada tudi Roosevelt, ki je šel obiskat kardinala Mundeleina & ga je kardinal sprejel in med latinskimi framazoni. ClaneK pove med drugim: "In the middle of the past century Benjamin Disraeli told the House of Commons that Euro* pe — Italy, France and a p°r' tion of Germany — was covered with a net-work of secret societies which extended ovef its surface like a net-work railroads. These societies, °r let us say, this world-society-made no effort to conceal their objectives. "They do not want constitutional government. They do not want ameliorated institutions. . . . They want to change the tenure land and drive out the preset owners of the soil, and to Put an end to ecclesiastical establishment. Some of them ma>' go further." Coming from the | flamboyant British statesman these arresting statement®' create, at least, the presumP' tion that Leo XIII was not W agining things, fifty-odd yea^ ago, when he penned his J"' dictment against secret socie' ties, and called upon all nest men to "tear away tb mask of Freemasonry."
(Konec prihodnjič)
) OOOOOO 000<>000000<>00<>00000<H><K>00<>000000<>0000<>00000^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči-Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
<KX><>Q<X>0<H><><KH><><>0^^
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali sc pa zglasitc pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
1
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ.
IN