Formina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gru/ipo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 m L_ sv Wk Leto III. - Štev. 8 Gorica - 22. februarja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek ZgeJcvinska izjava Uradna poročevalska agencija a-meriškega zunanjega ministrstva je izdala naslednje poročilo: Begunski voditelji desetih evropskih držav,'ki so zdaj pod komunistično oblastjo, so se v Združenih državah ponovno posvetili delu za osvoboditev svojih zasužnjenih narodov za železno zaveso. Te dni je v Filadelfiji priredil ameriški Odbor za svobodno Evropo slovesnost, na kateri je okoli 200 begunskih politikov podpisalo »izjavo o osvoboditvi narodov srednje in jugovzhodne Evrope.a Med njimi je več bivših ministrov in diplomatov. Izjavo je zamislila skupina evropskih političnih voditeljev, ki se že dve leti redno sestajajo pod vodstvom bivšega romunskega zunanjega ministra in poslanika v Moskvi Grigorija Ga-fenka. Izjava, ki so jo podpisali v rojstnem mestu ameriške izjave o neodvisnosti pravi med drugim: »Mi begunci iz Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Estonske, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije in Jugoslavije, zvesto združeni in enotni v misli na globoko trpljenje in visoke ideale naših rodnih dežel in po vzgledu prednikov, ki so v stoletjih kovali v izgnanstvu, toda v stiku s svobodnim svetom, temelje za ustanove, zakone in jUvbaščine svojih rodnih dežela, želimo poslati blagovest upanja našim daljnim narodom iz velike ameriške republike, kjer imamo srečo, da lahko vidimo, kako se zbirajo sile svobode...«. Med cilji osvoboditve, ki jih našteva izjava, je tudi vzpostavitev načel atlantske listine, nadalje osvoboditev srednje in vzhodne Evrope z vzpostavitvijo demokratičnega reda, uresničenje zagotovitev svobodnega sveta, da bodo osvobojene države lahko živele po načelih atlantske listine, obnovitev vseh osnovnih svoboščin za narode srednje in vzhodne Evrope, odprava vseh bodočih železnih zaves, zagotovitev svobodnega gibanja vseh ljudi in dobrin, vrnitev pravice, da bodo kmetje lahko gospodarji nad svojo zemljo in jo obdelovali kakor se zdi njim prav, povečanje življenjske ravni ter zaščita delavcev pred izkoriščanjem.a Med podpisniki izjave o svobodi so tudi bivši predsednik madžarskega narodnega sveta, monsignor Bela Varga, predsednik prve ruske revolucionarne vlade Aleksander Keren-ski, bivši podpredsednik češkoslovaške vlade dr. Peter Zenkl, predsednik bolgarskega narodnega odboru dr. Georgij Dimitrov, predsednik mednarodne kmetske zveze in bivši predsednik poljske vlade Stanislav Mikolujczyk, član narodnega odbvru ra svobodno Albanijo Nuci Kotta, bivši estonski zunanji minister Karel Pusta, bivši latvijski opolnomo-čerii minister v Združenih državah Julius Feldmans, nadalje bivši litvanski zunanji minister P. Zadet'■ kas, bivši romunski ministrski predsednik general. Nikolas Radestu, Slovenec dr. Miha Krek, hrvatski kmetski voditelj dr. Vladko Maček, hrvatski publicist dr. Bogdan Radiča, sloviti hrvatski kipar Milim Meštrovič ter Srbi dr. Milan Garri-lovič, Konstantin Fotič in dr. Slobodan Draškovič. Po slovesnosti so govorili še predsednik Narodnega odbora za svobodno Evropo in bivši ameriški veleposlanik na Japonskem, Joseph (',. GreIV, predsednik univerze v Pensilvaniji Harold Stassen ter monsignor J arga kot predsednik skupine, ki je sestavila izjavo. 1 Stassen je dejal med drugim: r>Prišel bo dan, ko bo la izjava svobode razstavljena v vseh prestolnicah teh desetih držav za železno zaveso. « * Greiv pa je pohvalil izjavo in njene tvorce in dejal, da bodo načela te izjave vodilo za preosnovo njihovih domačih dežela, ko bodo proste boljševiške nadoblasti. ~Že poročilo samo o tej izjavi je zelo dobrodošlo ,ker nam kaže, da evropski demokratični voditelji v begunstvu niso pozabili na svoje trpeče zasužnjeno ljudstvo. Toda še važnejše je pri lem neko drugo dejstvo, ki ga moramo posebej podčrtati. Razočarani, smo zadnje čase ugotavljali, da v raznih ustanovah, ki so jih v Ameriki zasnovali za širjenje resnice med zasužnjenimi vzhodnoevropskimi narodi (kot so na primer radijske oddaje »Svobodna Evropa«) in pri drugih organizacijah, ki naj pomagajo evropskim narodom streti okove sovjetskega suženjstva, nikjer ni demokratičnih predstavnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov. Če prištejemo sem še ameriško pomoč Jugoslaviji od hrane do orožja ter vso materinsko skrb, s katero sedaj zahod ujčka Tita, tedaj bi skoraj morali priti do žalostnega zaključka, da zna Tito odlično izrabljati sedanji politični in strateški položaj Jugoslavije in da so zahodni zavezniki zaradi splošne zaskrbljenosti pred nevarnostjo sovjetskega komunizma in njegovih podložnic popolnoma pozabili, da je tudi Tito komunist: da se je jugoslovanska komunistična partija tudi šolala v Moskvi in da so mu pač odpustili vse njegove diktatorske slabosti v zahvalo, da je na videz obrnil svojo zastavo od Vzhoda proti Zahodu. Zgornja novica pa nam je dokaz, da temu ni tako. Omenjeno poročilo je objavila uradna agencija ameriškega zunanjega ministrstva in je v njem jasno omenjena med zasužnjenimi državami tudi Jugoslavija, med podpisniki pa bivša podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Vlado Maček in dr. Miha Krek ter razni drugi odlični politični predstavniki jugoslovanske e m igrači j e. To nam je uradno ameriško potrdilo, da Združene države podpirajo Tita pač zato, da ne pride njegova država pod sovjetski jarem, da pa se hkrati zavedajo, da je v Jugoslaviji še vedno suženjstvo, le da vihti bič nad ljudstvom UDBA namesto sovjetske tajne policije GPU. Amerika torej ve. da Slovenci, Hrvatje in Srbi še vedno čakajo na osvobojenje. Šestdeset milijonov brezdomcev Najvažnejši ameriški dnevnik »New \ ork Times« je pred kratkim napisal, da bi naše stoletje po pravici lahko imenovali stoletje brezdomcev. Med brezdomce ne prišteva samo tistih, ki so izgubili svojo streho, temveč tudi iste, ki so zgubili svobodo sploh. Ameriško društvo za zunanjo politiko ceni, da je na svetu danes o-koli šestdeset milijonov beguncev. To je strašna novica. Število teh nesrečnikov pa še vedno narašča. Živimo v času, ki je sicer že otopel za vse trpljenje in gorje, ker ga je toliko na svetu, toda taka novica mora vendar vsakogar pretresti. Begunci pripadajo različnim rasam in narodnostim, toda na nek način so vsi narod zase, narod pregnancev in brezdomcev. Njihovo število je sko-ro tako veliko, kakor polovica prebivalstva Združenih držav, narod, ki je veliko večji od francoskega naroda ali šestkrat tako velik, kakor znaša prebivalstvo Nizozemske. To so popotniki brez doma, ki so nekoč lepo in mirno živeli v balt- skih državah, Ukrajinci, prebivalci držav Srednje in Vzhodne Evrope, Kitajci, Korejci, ki so zapustili Seul, se vrnili in ga spet zapustili in končno lahko med nje prištevamo vse tiste nepoznane milijone, ki bi radi zbežali preko železne zavese, če bi mogli. Njihova skupna vez je ljubezen do njihovih domov, kjer niso več smeli ali mogli živeti. Toda te armade še ni konec. Tako velika je, da si je niti predstavljati ne moremo, nadaljuje »New York Times«. Dodati ji moramo še nove milijone, ki so umsko in duhovno tudi pregnanci. Oni sicer živijo na svojih domovih, pa sp ujetniki v lastni hiši. Oni še lahko občudujejo svoje ljubljene gore, še dihajo vonj domače zemlje, pa ne morejo govorili, kakor bi radi, ne delati tega, kar bi želeli, ne molili, kakor jih je volja. In to armado še povečujejo tisti, ki so zgubili svobodo ter človeško dostojanstvo, ki živijo po ječah in prisilnih delovnih taboriščih. Kdo bi jih preštel. komu se ne stiska srce oh misli nanje? Politična trenja v Angliji V sedanjem notranjem političnem življenju Anglije je zelo zanimivo zasledovati tih, a neizprosen boj med laburisti in konservativci. Odkar so ti pri prvih volitvah po končani vojni julija 1945 izgubili večino v parlamentu in odstopili vodstvo države laburistom, so šli na de- lo, da si zopet pridobe zaupanje večine angleškega naroda. To delo so začeli z veliko zagrizenostjo in sistematično. Med prvimi in drugimi volitvami po vojni, to je med leti 1945 in 1950, je bil la boj še kolikor toliko prikrit, ker so konservativci imeli v parlamentu razmeroma malo poslancev. Od lanskih volitev, ko so dobili v zbornici le 18 poslancev manj kot laburisti, so pa postali zelo glasni in postajajo vsak dan hujši. Že nekaj tednov sem je. da stavijo skoro vsak teden nezaupnico vladi. Posebno hudo je bilo pred 14 dnevi, ko so stavili nezaupnico zato, ker je moral stopiti v veljavo že izglasovani zakon o po-državljenju jeklarske industrije. Ob tej priliki so konservativci napeli vse sile, da izglasujejo nezaupnico do laburistične vlade, ker hi to pomenilo konec njenega vladanja iu razpis novih volitev. S konservativ-ci so šli vsi liberalci, a kljub temu niso uspeli. Vlada je dobila 10 glasov večine. Churchill je ob tej priliki zaklical: »To je šele začetek !< In res, konservativci si ne dajo miru in hočejo za vsako ceno doseči padec sedanje laburistične vlade. Pri tem se opirajo na angleško javno mnenje, ki se odvrača od laburistov. To je razvidno iz rezultatov naknadnih volitev, kadar umrje kak poslanec. Do sedaj so skoro pri vseh takih volitvah zmagali konservativci. Zato se že itak pičla večina laburistov manjša vedno bolj. Pretekli teden n. pr. so imeli zopet lake nadomestne volitve v nekem okraju, kjer je prej zmagal laburist s precejšnjo večino. Sedaj je zmagal konservativec s prepričevalno večino. Tako se je laburistična večina v parlamentu zmanjšala na sedem glasov. Zanimiva je ta politična igra med obema najmočnejšima strankama na Angleškem, pri kateri stalno, čeprav počasi, pridobiva na moči konservativna stranka. To nam priča, da socialistični program laburistov uživa vedno manj simpatij med angleškim ljudstvom, čeprav laburistični socializem niti od daleč ni mogoče, primerjati z jugoslovanskim ali kakim drugim marksističnim socializmom. Če se Angleži odvračajo od laburističnega socializma, kako^ bi nastopili zoper Titov socializem šele jugoslovanski narodi, če bi jim bilo dano pri prihodnjih volitvah svobodno glasovati! Živimo pač v> dobi beguncev, raz-seljencev, pregnancev. Naša sveta dolžnost je, boriti se in vztrajati, da bo tudi njim nekoč odprta pot nazaj domov, ali pa, da bodo našli nove domove drugje, kjer bodo lahko spet svobodno živeli. Pa tudi duhovnih pregnancev ne smemo pozabiti. Tudi njim mora čimprej zasijati sonce svobode, ki jim bo vrnilo človeško dostojanstvo. Sele takrat bodo njihove gore spet lepe, šele takrat bo zaplalo v njih polno življenje. Vprašanje vodstvu Radia Trst 15. februarja je bivši podnačelnik Marshallovega načrta za Svobodno tržaško ozemlje, Hale T. Shenefield, ob prihodu v New York izjavil, da si večina tržaškega prebivalstva želi, da bi sedanje stanje v Trstu trajalo naprej! Poudaril je dalje, da bi večina prebivalstva zelo slabo sprejela kakršno koli končno odločitev o tržaškem vprašanju v sedanjem položaju, ker bo v tem videla znamenje, da so zahodne države pustile Trst na cedilu. Mr. Shenefield, ki je prebil v Trstu 15 mesecev, položaj in razpoloženje v mestu gotovo dobro pozna. Niti Radio Trst I., niti Radio Trst II. o tej važni izjavi uglednega ameriškega zastopnika nista poročala niti besedice. Pač pa sla obe tržaški radijski postaji tendenčno poročali , o protestni brzojavki, ki jo je zaradi izjave poslal mr. Shenefieldu šovinistični tržaški župan ing. Bartoli. Poročilo je vzbudilo mnogo ogorčenja med večino pravih Tržačanov, ki so docela drugačnega mnenja, kakor župan Bartoli in se povsem strinjajo z izjavami mr. Shenefiel-da. Vprašamo vodstvo tržaškega radia, ali je naloga zavezniških postaj res ta, da s tendenčnimi novicami in neobjektivnim poročanjem razburjajo prebivalstvo, in ali je oddelek za domače novice na tržaškem radiu res samo podružnica Lege Nazionale? Tito in Stalin sta spregovorila V enem tednu sta odprla usta oba velika mojstra Stalin v Moskvi in Tito v Beogradu. Ta slednji je sicer postal zadnje čase zelo zgovoren, Stalin pa že eno leto ni dal kakih javnih izjav. Stalin je v razgovoru z dopisnikom »Pravde« dal nekaj izjav glede na sedanji svetovni položaj. Predvsem je polemiziral z Attleejem, ki je malo prej v londonskem parlamentu obtožil Rusijo zaradi njenega silnega oboroževanja. Stalin je trdil, da so Attleejeve trditve lažnive in zlonamerne. Potem je povedal, da je po njegovem znana obsodba komunistične kitajske vlade pred Združenimi narodi velika krivica. Končno je potolažil sebe in svet z izjavo, da vojna v sedanjem položaju ni neizogibna. • Vsa svetovna javnost je sprejela Stalinove besede z veliko pozornostjo, posebno ker so njegove besede tako dragocene. Vendar večinoma niso našli v njih kaj izredno novega. Še najbolj čudno se je zdelo nekaterim, da Stalin ni v svojih izjavah niti z eno besedico omenil Jugoslavije, zoper katero se že mesece zaganja vsa kominformistična pio-paganda z moskovsko radio postajo na čelu. Nekateri si ta molk razlagajo kot prikrito grožnjo »uporni titovski kliki«. To je morda bil razlog, da je spregovoril iste dni tudi Tito pred zbranimi delegati svoje najzvestejše garde. Glavno, kar je hotel maršal Tito ob tej priliki poudariti, je bilo dejstvo, da Jugoslavija ni več sama v svetu, čeprav vodi še vedno samostojno politiko, ločeno od zapadne in vzhodne. Napad na Jugoslavijo, katoliški glas** v vsako slovensko družino I je izjavil Tito, bo pomenil neizbežen začetek tretje svetovne vojne. Pred tem se zdi, da je hotel opozoriti satelitske države, ki kažejo razne želje za napad na Jugoslavijo. Vse ostale izjave jugoslovanskega diktatorja so najbrž bolj stranskega pomena. Titu je pač šlo za to. da opogumi jugoslovansko ljudstvo, ki hočeš nočeš mora poslušati besne kominformistične napade na Jugoslavijo, naj se ne boji. ker če pride do najhujšega, bodo dobili pomoč. 19. 2. je Tito imel nov govor pred delegacijo Zveze bivših borcev Srbije. Tudi tokrat je bil glavni predmet njegovim izjavam nevarni položaj FLRJ, ki ji grozijo z napadom njene kominformistične sosede. Pozval je člane zveze k budnosti posebno v obmejnih pokrajinah. — V zvezi s temi izjavami poročajo, da so v raznih predelih države imeli daljše vaje za civilno obrambo ter da so že umaknili slroje iz nekaterih obmejnih lovarn v notranjost države. Tudi general Gošnjak je dal slične izjave o resni grožnji zoper Jugoslavijo. Upamo, da se grožnje ne bodo uresničile. Štiristranska konferenca Končno so se Francija, Anglija in Amerika zedinile ter poslale Rusiji'povabilo na predhodne razgovore namestnikov zunanjih ministrov za pripravo štiristranske konference, ki naj bi našla mirno poravnavo sporom, ki danes razdvajajo politiko velikih v Evropi in v svetu. Razgovori naj bi se začeli 5. marca v Parizu. Po zadnjih vesteh se zdi, da bo Moskva predlog sprejela. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto III. - Štev. 8 «jpubnlui TRETJA POSTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Luku, (Lk 11, 14-28) Tisti čas je Jezus izganjal hudega duhu, ki je bil nem. Ko je pa hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so sp začudile. Nekateri izmed njih so pa rekli: Z Beelzebubom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove. — Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenja z nebes. Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo ostalo njegovo kraljestvo? ker pravite, da z Beelzebubom izganjam hude duhove. Če pa jaz z Beelzebubom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa s prstom božjim izganjam hude duhove, je res prišlo k vam božje kraljestvo. Kadar močni oborožen varuje svoj tlom. je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ko ga ne najde, pravi: .Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.’ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših ko je sam, in gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega. — Ko je pa to govorih je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: Blagor telesu, ki Te je nosilo, in prsim, ki so te dojile! — On pa je rekel: Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo. □ Velika uganka je, zakaj človek po dobri spovedi lako hitro zaitle spet v greh. V očiščeni in pometeni ,hiši’ se zopet naseli hudobni duh. — Vzrokov je gotovo več. Poglejmo si dva. Premalo se bojimo Boga. Le redko se spomnimo nanj. Če kakšna stvar draži čute, ponuja u-godje in korist, se odločimo zanjo, neglede ali je Bogu prav ali ne. Izrek ruskega kmeta je bil: Bog je visoko, a car daleko! — Hotel je reči: Delani, kar hočem in živim, kakor hočem. — Podobno mislimo tudi mi. Saj vemo, da Bog greh kaznuje, a se tolažimo z mislijo, da ne kaznuje takoj in da bo še čas za pokoro. Strah pred Bogom je zelo koristen. Egiptovski Jožef je doma lepo živel. Bratje so ga prodali. Postal je suženj. V Egiptu se je obvaroval nesramnega življenja ravno z mislijo na Boga. Ko ga je Putifarjeva žena zapeljevala v nečistost, je mladi fant vzkliknil: »Kako bi mogel storiti kaj takega in žaliti svojega Boga!« Raje je šel v ječo. »Kdor se Boga boji, tega Bog varuje v skušnjavi in ga reši hudega,« — to je stara svetopisemska modrost. Strah pred Bogom in zaupanje vanj, to je naše varstvo, ne pa kakšna opiea ali punčka s cunj, ki se vidijo včasih v avtomobilih. Drugi vzrok ponovnih padcev v greh je premajhna ljubezen bo Boga. Ali moremo storiti slabo osebi, ki jo ljubimo? — Ne, ni mogoče. Prava ljubezen hoče ljubljeni osebi samo dobro in zanjo veliko prenese in veliko potrpi. Take prave ljubezni do Boga nam manjka. Če bi imeli dovolj ljubezni, bi raje vse pretrpeli, kakor pa Boga s smrtnim grehom razžalili. Ljubezen se primerja ognju. 0-genj čisti železo rje. Rja pomeni tu nagnjenje do greha. Ljubezen do Boga zmanjšuje to nagnjenje in nas varuje prehitrih ponovnih padcev. Kako pa naj pridemo do večje ljubezni? — Mislimo večkrat na Boga, na njegove dobrote. Lepo priliko imamo sedaj v poslu pri križevem potu. Ni mogoče, da bi ob premišljevanju Jezusovega trpljenja ostalo naše srce čisto hladno. — Strah in še bolj ljubezen do Boga bosta naša varuha pred grehom! NEDELJSKA MOLITEV PROSIMO, VSEMOGOČNI BOG, OZRI SE NA MOLITVE PONIŽ-NIH IN STEGNI V NAŠO OBRAMBO DESNICO SVOJEGA VELIČASTVA. Koledar za prihodnji teden 25. februarja. NEDELJA. 3. postna brezimna. Valburga, devica. 26. PONEDELJEK. Matilda, devica. 27. TOREK. Gabrijel Žalostne Matere božje, spoznavalec. 28. SREDA. Roman, opal. 1. marca. ČETRTEK. Albin, škof. 2. PETEK. Pavel, mučenec. SOBOTA. Kunigunda. cesarica. Liturgična molitev je molitev vseh vernikov Če stopiš ob nedeljah v naše cerkve pri poznih mašah, boš lahko opazil, če imaš le trohico opazovalnega čuta, silno odtujenost prisotnih do tega, kar se v cerkvi godi. Predvsem boš opazil, da zelo radi zamujajo. Potem pa ti stoje tam in se dolgočasijo ter komaj čakajo, da duhovnik pozdravi: »Ite, missa est«. in da blagoslov, da lahko izginejo iz svetišča. Še hujše je, če se v cerkvi vršijo drugi obredi. Vse to nam priča, da naši verniki ne vedo, kaj sc v cerkvi godi, in menijo, da je ves liturgični kult v cerkvi le stvar duhovnikov, ki se njih nič ne tiče. In vendar je vse liturgično češčenje Cerkve. stvar vseh vernikov, še več, je utvar celega skrivnostnega telesa Kristusovega. Najprej je zadeva Kristusa samega. Sv. Pa-vel v pismu do Hebrejcev tako uči: »Kristus je šel v nebesa, da se sedaj predstavlja božjemu obličju.« Na nekem drugem mestu v istem pismu pa pravi: »Kristus vedno živi, da za nas posreduje.« Iz teh in sličnih trditev sv. pisma smemo sklepati, da Jezus v nebesih nadaljuje svoje ve-likoduhovniško službo, ki jo je začel na zemlji: da »e daruje, moli in Boga časti za nas. Toda Kristus je pri svojem odrešilnem delu pridružil povsod tudi človeka. Prav tako je pri svoji velikoduhovniški služili pridružil sebi tudi človeka, in sicer ves človeški rod. združen, organiziran v nje- govem skrivnostnem telesu, ki je Cerkev. Ta ima zato od svojega božjega Ustanovitelja poverjeno ji nalogo, da Bogu daruje prijetno daritev in češčenje ter tako druži človeka z Bogom. Cerkev to tudi dela ravno v svojem javnem liturgičnem češčenju. Tukaj Cerkev ne nastopa v svojem imenu, temveč v imenu Kristusovem, ki je nje glava, saj glava in telo sta eno. Zalo pa je v njenem delovanju vedno pričujoč Kristus. Kadar daruje daritev sv. maše. je pričujoč Kristus v osebi darovalca in žrtve; kadar deli zakramente je pričujoč Kristus, ki deli zakramentom moč, da so učinkovita sredstva milosti; kadar moli in daje Bogu čast. je prav tako pričujoč Kristus, kot je rekel: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi.« Cerkvena liturgija, cerkveni obredi so torej javno češčenje, ki ga Kristus, kot glava Cerkve, daje nebeškemu Očetu; istočasno pa so tudi češčenje, ki ga mi verniki dajemo Kristusu kot svojemu poglavarju in po njem nebeškemu Očetu. Ta neločljiva povezanost v liturgiji med Kristusom. Cerkvijo in verniki se nam živo ponazarja v dramatični zgraditvi liturgičnega češčonja. Tu se vse vrši v množini. Duhovnik nastopa kot zastopnik Cerkve v vidni povezanosti z verniki, na katere se vedno obrača in kateri mu pri vseh obre. dih odgovarjajo, ter v nevidni zvezi s Kristusom, glavo Cerkve, ko vse molitve končuje z besedami: »Po Kristusu Gospodu našem,« na katere ljudstvo odgovarja: »Amen«, tako je in tako bodi! Vse to nam priča, da liturgična molitev ni osebna molitev duhovnikova, temveč skupna uradna molitev vse Cerkve, kot je sestavljena iz nevidne glave Kristusa in iz vidnih udov, ki so verniki. Tega so se verni kristjani prvih krščanskih stoletij tudi živo zavedali in se zato aktivno udeleževali liturgičnih dejanj Cerkve. Danes je potrebno, da se zopet obudi v vernikih ta živa zavest, da je liturgična molitev stvar vseh vernikov. To je ravno namen liturgičnih tednov. Zato upamo, da se bodo goriški verniki v obilnem številu udeleževali svojega prihodnjega liturgičnega tedna. Obenem upamo, da potem ne bomo več videvali onih zamudnikov, ki prihajajo v cerkev do povzdigovanja in še preko, kakor tudi ne onih, ki se v cerkvah dolgočasijo, ker ne razumejo, kaj se tam godi. — Poljski škofje v obrambo pravic sv. Cerkve Sveto pismo in konec sveta V kraju Keremios, v Kanadi, so se zaprli člani luteranske verske družbe, ki se imenuje »otroci božji« v hišo in so kleče pred sv. pismom, čakali konec sveta. Z njimi je bila prerokinja G race Carlson. ki je proučevala sv. pismo in prišla do zaključka, da bo 9. januarja 1951 konec sveta. Toda dejstva so postavila prerokinjo na laž in njeni verniki so prišli v obupen položaj. Predno so se zbrali k o-menjeni molitvi, so prodali vse svoje imetje za neverjetno — nizke cene. Tako je eden prodal sadovnjak cenjcn 20.000 dolarjev za borih 500 dol., kolikor je pač potreboval, da plača dolgove; avtomobili odličnih tvrdk in najnovejše znamke so bili prodani za samo 100 dol. Marsikdo se bo temu smejal. Toda ta dogodek nam predvsem nazorno pojasnjuje, kako važen in pameten je nauk sv. Cerkve, ki pravi: Sv. pismo je potrebno, toda potreben je tudi Nadpastir '(papež, ki ga luterani ne marajo), ki nas uči sv. pismo pravilno razlagati. Iz življenja Cerkve Pij X. in njegova proglasitev za blaženega Dne 11. februarja je zaukazal sv. oče čitanje in proglasitev Ireh odlokov kongregacije sv. obredov, tičočih se proglasitve blaženim raznih služabnikov božjih. S prvim odlokom se potrjujeta dva čudeža, ki sta potrebna za proglasitev blaženim papeža Pija X. Gre za dva čudeža, ki sta ju bili deležni dve redovnici, ena iz Francije, druga iz Italije, ki sta bili čudežno ozdravljeni, potem ko sta se bili priporočili služabniku Pijli X. in ko sta bili položili njegove relikvije na bolna mesta. S potrditvijo teh dveh čudežev se je proces za proglasitev Pija \. pomaknil za važen korak naprej. Temu zadnjemu odloku ho sledil morda že v kratkem odlok »super tuto«, nakar bo sledila slovesna proglasitev blaženim (beatifikacija). Dve Mannerheimovi hčeri — katoličanki Pokojni finski maršal Mannerheim je imel dve hčeri, ki sta prestopili v katoliško Cerkev. Starejša hči je takoj po svoji spreobrnitvi stopila v' karmelitanski red, v katerem je ostala do lanskega leta. ko je iz zdravstvenih razlogov dobila od sv. stolice dovoljenje, dr sme stopiti iz njega; Sedaj živi na Angleškem. Druga in najmlajša hči. ki je bila pravoslavne vere in ki je dobila svojo vzgojo v nekem samostanu pri Parizu, je prestopila v kat. vero na Švedskem. Med drugo svetovno vojno je delovala pri Rdečem križu. Semenišče za Vzhodno Nemčijo V Koenigsteinu (Zahodna Nemčija) so ustanovili novo semenišče za katoliške bogoslovce iz Vzhodne Nemčije. Sedaj so tam 203 bogoslovci. Litva na Golgoti Do sedaj je tamkaj zaprtih 360 litvanskih katoliških duhovnikov. Vsa semenišča so prepovedana in 600.000 litvanskih katoličanov so nasilno preselili v vzhodno Rusijo. Češkoslovaška Cerkev 80°/o češkoslovaških cerkva je brez duhovnikov. V Pragi je veliko »semenišče«, v katerem je 800 »bogoslovcev«. To »semenišče« je popolnoma komunistično in dijaki so mladi komunisti. Vsi drugi pravi bogoslovci in njihovi profesorji so morali v vojaško suknjo. Poljski škofje so s svoje plenarne konference, ki so jo imeli 12. in 13. septembra 1950. na Jasni gori pri Čestohovi. naslovili na predsednika poljske republike Bie-ruta posebno pismo, ■v katerem se pritožujejo radi neprestanih krivic, ki jih trpi kat. Cerkev od strani poljskih oblasti. Iz tega dolgega pisma, ki pa vsebuje le glavne krivice, napram kat. Cerkvi in njenim ustanovam, prinašamo za danes le nekaj odlomkov. Ze takoj v začetku svojega pisma naštevajo poljski škofje sledeče izgube oz. krivice, ki so od leta 1945. dalje zadele poljske katoličane. Te krivice so sledeče: Enostranska odpoved konkordata s strani poljske vlade; nepriznanje cerkvenega stanja v novopriključenem (nemškem) ozemlju; prepoved ustanovitve katoliških društev; postopna in nenehna likvidacija kat. šol; strogo omejevanje kat. tiska in delovanja verskih založništev in njih končno popolno uničenje; odvzete k Cerkvi škofijskih tiskaren in kat. založniških ustanov; podržavljenje cerkvenih bolnišnic; vmešavanje administrativnih oblasti v notranje delovanje cerkvenih bratovščin in društev; omejevanje svobode glede javnega bogoslužja in celo poizkus zmanjšanja cerkvenih pobožnosti kot na pr. misijonov, javnih procesij in verskih zborovanj: zatretje dobrodelne cerkvene ustanove »Caritas«; popolno podržavljenje cerkvenega premoženja; časopisna gonja proti sv. stolici in kat. škofom; omejitev verskih pravic v šoli; izgon in izključitev z državnih šol več stotin kat. katehetov; ustanovitev mladinskih organizacij s protiversko idejno smerjo; podpiranje publikacij, ki zasmehujejo stoletne zasluge, nauke in življenje sv. Cerkve; protiverska propaganda potom tiska, predavanj, navodil in šolskih vzgojnih te- čajev! omejevanje svobode vesti članom društev, partije in strokovnih organizacij; protiverska propaganda v predšolskih ustanovah in šolah, v počitniških kolonijah in taboriščih otrok in mladincev; upnrarba ve,-likega administrativnega aparata sodnij-skih, policijskih in drugih državnih uradov, ki ne pritiskajo samo na državljane, ampak tudi na vest duhovnikov in škofov. To naštevanje, pravijo škofje, ni popolno in tudi ne podaja celotne slike stanja, ki je zadelo kat. Cerkev v zadnjih letih. Nato poročajo škofje, kako so se že večkrat pritožili pri predsedniku republike, pri predsedniku vlade in pri diHigih ministrih, toda žal vedno brez vsakega uspeha. Da. ravno po sklenitvi tako zvanega »sporazuma« med vlado in poljskim episkopa-tom se je uničevanje raznih cerkvenih u-stanov in organizacij v še hitrejšem tempu nadaljevalo. Kljub temu so pokazali poljski škofje v besedah in v presojanju sedanjega stanja veliko preudarnost. Vzdržali so se vsakega političnega delovanja, izognili so se vsaki kritiki o političnem, gospodarskem in socialnem delu vlade ter povzdignili svoj glas le v obrambo pravic sv. Cerkve in sv. vere, ko sta bili ti dve napadeni. Samo v tem slučaju so škofje apelirali na katoliške državljane in to vedno sele potem, ko se vlada ni zmenila za pritožbe in ko so to zahtevale duhovne koristi in pravice vernikov. To je kratka vsebina prvega dela pisuia poljskih škofov na predsednika poljske republike. V nadaljnjem pismu govorijo bolj podrobno o glavnih krivicah, ki so zadele kat. Cerkev. O teh krivicah bomo na kratko tudi mi še kaj poročali, ker smo prepričani, kako važno je, da se tudi naši ljudje zavedajo, kaj jih čaka. ako bi zavladal pri nas brezverski komunizem. Razgovor po (Družabna Pravda 1950) »Kar na prižnico bi te postavil, tako lepo govoriš,« je poredno pripomnil Janez. Janez je pa med tem že nadaljeval: »Iz zgodovine vemo, da je brezdelje uničilo mogočne narode. Zaradi pogubnih posledic brezdelja sta propadla dva najslavnejša naroda zgodovine: grški in rimski. Poganski narodi so smatrali vsako ročno delo za nečastno. Zato so ga prepuščali sužnjem, ljudem, ki jih niso smatrali za več, kakor za živino s pametjo. S sužnji je smel gospodar storiti kar je hotel. Tudi za njih umor ga nihče ni klical na odgovor.« »S Kristusom pa je delo zadobilo popolnoma drug »namen. Učil je, da smo vsi otroci enega in istega Očeta nebeškega, da smo si med seboj vsi bratje in sestre in, da smo vsi dolžni ljubiti se med seboj. Svoj evangelij ljubezni je namenil predvsem trpečim in zaničevanim, ponižanim in razžaljenim. V' blagrih na gori je posebej dajal veselo upanje tistim, ki pravilno presojajo vrednost zemskili dobrin, ne hrepene neredno po bogastvu, če ga nimajo, in svojega srca ne navezujejo nanj. če ga imajo. — Toda Kristus ni le učil. Tudi sam je živel v delavski družini. V mladosti je bil sam delavec, tesarski vajenec, pozneje pomočnik, morda tudi mojster. Tudi on je bil često utrujen od dela in orošen od znoja, tudi Njegove roke so bile ožuljene od orodja. In? Če se ni On sramoval dela, ali naj se ga mar mi sramujemo ?« »Kristus je vsako priliko porabil, da jc počastil delavski stan. Za apostole si je izbral preproste ribiče, delavce. Premnogo prilik o nebeškem kraljestvu je vzel iz delavskega življenja. Trpeče in utrujene delavce je klical k sebi: »Pridite vsi vi. ti se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil!« Govoril je: »Delavec je vreden svojega plačila.« \ dove iz Najma. delavčeve žene, sc je usmilil in ji obudil sina. Pismoukom in farizejem, ki so goljufali uboge sloje, je klical: »Gorje!« Ko je odpustil bogatega mladeniča, je rekel svojim učencem: »Lažje je kameli iti skozi šivankino uho, kot bogatinu priti v nebesa.« To velja posebej za tiste bogate ljudi, ki so obogateli od izrabljanja delavcev, od pritrgovanjn in zadrževanja njih zaslužka. In še in še. Neštetokrat je Kristus dajal zgled in besede nam delavcem, ki se nam včasih v malodušju zazdi, da je naš trud premalo razumet in upoštevan. Zato še posebej danes, v industrijskem veku, posvečujejo že tudi cerkev Kristusu Delavcu. Tudi Buenos Aires ima že tako cerkev. Vsak pravi katoličan je lahko ponosen, če je delavec.« »To jc vse res.« je priznal Jože. »toda Cerkvi še vedno očitajo, da drži z bogatini, da ročno delo podcenjuje in delavce prezira.« »To ji očitajo, ker njenega nauka ne poznajo. Ne vedo, kaj je Cerkev za delavce že storila. Koliko zavetišč, bolnišnic. dveh nezgodah (Nadaljevanje in konec) sirotišnic in drugih dobrodelnih zavodov je ustanovila, odkar je industrija doživela nesluten razmah. Imeni pariškega kardinala Verdiera in belgijskega kanonika Car-dijana, ki je svojemu očetu na smrtni postelji obljubil, da bo vse svoje življenje posvetil samo rešitvi delavskega vprašanja, sta sodobnemu svetu zgovoren dokaz lirige Cerkve za ponižane in razžaljene v naj novejši dobi. Pa cerkev sama prav dobro ve, da je krščanska ljubezen in dobrodelnost le trenutna pomoč v nesreči, ko drugega ni mogoče storiti. Zato je ona sama vedno dajala prednost krščanski pravičnosti. Že v prvih stoletjih je dosegla odpravo suženjstva. Zatiranje delavcev, vdov in sirot ter pritrgovanje ali zadrževanje delavskih zaslužkov je vedno oznanjevala med vne-bovpijočimi grehi. Nov razmah pa je dosegla v Cerkvi borba za socialno pravičnost z Leonom XIII., ki ga zgodovina imenuje delavskega papeža. On je 15. maja 1891. izdal okrožnico o Novih razmerah (Rerum novaruin). ki jih je ustvarila industrija novega veka. Sledil mu je Pij XI.. ki je točno 40 let kasneje izdal okrožnico »Ob štiridesetletnici«, Leonove okrožnice namreč. V teh dveh okrožnicah je pravica in dostojanstvo dela natančno določeno; prav tako jc določeno razmerje, ki naj vlada med delavci in podjetniki in je določena mera plače za pošteno vzdrževanje delavca in njegove družine. Zal. da delavci teli okrožnic sko-ro nič ne poznajo. Kdo je tega kriv? O tem bova enkrat pozneje razpravljala. V teh okrožnicah je jasno poudarjeno, da delavcev iz sedanjega žalostnega stanja ne bosta rešila razredni boj in krvavo nasilje. temveč le krsčanska pravičnost in ljubezen. Isti veliki papež Pij XI. je zelo obžaloval, da se niso vsi delavci pri reševanju svojega vprašanja oklenili Cerkve in njenega nauka, ampak s«1 tisoči in milijoni iskali rešitve na napačnih temeljih. Izdal je posebno okrožnico o brez-božnem komunizmu, ustanovil je Katoli-ko akcijo, ki je zlasti med delavci že doslej rodila toliko uspehov, in jo zato komunizem strašno preganja. Delo obeh svojih velikih prednikov zdaj nadaljuje papež Pij XII, Kako iskreno vabi delavce nazaj v okrilje Kristusovega nauka! Znano jc o njem, da je z belgij. skimi delavci oh neki priliki proti vsem predpisom ceremoniale sedel v svoji privatni knjižnici za isto mizo in z njimi razpravljal njihova aktualna vprašanja. Danes je bolj jasno, kakor jc bilo kdajkoli preje, da je samo resnično krščanstvo zmožno rešiti socialno vprašanje.« »Zato. Janez, bom odslej dalje skupno s teboj s poštenim delom v tujini zvento in najlepše služil Cerkvi in domovini,« j*' pogovor zaključil Jože. Od tistega dne sta postnla Jože in Janez neločljiva prijatelja. KlUlLlTlUiRlA Nova predstava Slovenskega odra v Trstu Klabund : Praznik cvetočih češenj Mnogi so trdili pred dvema letoma, da je drzno in nepremišljeno misliti na vpri-zoritev Slehernika na llepentabru. A Slovenski oder se je tedaj lotil tega dela in predstava je nad vse pričakovanje uspela. Sleherniku je sledil Divji lovec, potem Slovenski tabor, nato koncert božičnih pesmi, za tem veseloigre v predpustnem času in v nedeljo dve vprizoritvi čudovite Klabun-dove dramske pesnitve »Praznik cvetočih češenj«. Tudi vprizoritev tega dela se je zdela mnogim Tržačanom tveganost, češ, saj take resne stvari niso za tržaški okus in posebej ne za Tržaške Slovence. Predstava pa je pokazala, da so tudi Tržaški Slovenci kulturni ljudje. »Praznik cvetočih češenj«, ki so ga igrali vsi veliki odri v Evropi in ki ga kritika prišteva med največje umetnine v svetovni dramski književnosti, to dramo so občudovali tudi Tržaški Slovenci in je naredila nanje globok vtis. Le tisti, ki gledajo ves smisel in pomen igre na odru v zabavi, tisti niso prišli na svoj račun. V splošnem pa je tržaški slovenski oder pravilno dojel to umetnino. Dramo je režiral in sceno zamislil Vilko Čekuta. Če pomislimo, da so igrali nepoklicni igralci, moramo naravnost občudovati, kaj je režiser ustvaril z njimi. Drama je po svoji igri silno zahtevna in se niti približno ne da primerjati z zahtevnostjo takega povprečnega dela. V vso vprizoritev je bilo vloženega toliko truda in napora kot ga zlepa ni. Scena je bila bogata in odgovarjajoča kot je še nismo videli v tei dvorani. Obleke do podrobnosti odgovarjajoče. Režijska razporedba in gibanje oseb v prostoru 8 preštudiranim ravnotežjem je bila zelo dognana in premišljena. Iz predstave je dihala japonska pbkrajina in življenje. Med igralci so podali svoje vloge: Učitelja Genza je igral Vilko Lenasi. Dobro je odigral zlasti prizore v začetni sceni v šoli, odličen je bil njegov ples pred Matsuom in sprejem gospe Čijo. Zelo dobro, povsem v slogu in to v mimiki in besedi je odigrala vlogo Tonani ga. Oficija. Matsuo Martina Globočnika je bil prepričljiv, posebno pa pretresljiv ob pogledu na odsekano glavo svoje hčerke in ob ponovnem prihodu v šolo. Ves v slogu igre in do zadnjih potez dograjen je bil tudi Gemba Vilka Čekute. Čijo Milene Čekutove pa je bila morda najmočnejša podoba drame: gospa iz visoke japonske družbe, na drugi strani pa vsa v toplih materinskih čustvih. Njena hoja in govor, vse je vlito v enotno podobo. Odgovorno in izredno težko vlogo sta imela tudi Ludvik Klakočer v Kvanu in Krasulja Suhadolčeva v Kotaru. Oba pa sta jo rešila tako toplo in dovršeno, da bi težko še kaj izboljšala. Njuna prizora pod češnjo, Kotarov strah in Kvanova možnost, njuno spoznanje in pesem ljubezni, vse to je bilo tako lepo, da bo ostalo gledalcem v trajnem spominu. Tudi ostali učenci so svoje vloge prav dobro odigrali. Tu pa tam je bil nastop starcev manj gotov, vendar so tudi oni zadovoljili. Če je bilo mnogo truda s to vprizoritvi-jo, lahko ob koncu rečemo, da se je ta trud izplačal. Delo je slavospev žrtvi, lju- NASA GOVORICA „MA“ ali kako domačo govorico zabelimo po laško? Nekaj o kitajskih mlinčkih. lako smo se že privadili italijanskemu »mo«, da se ne zavedamo več, kdaj in zakaj ga rabimo. Drugi nas poznajo po njem, da smo Primorci in nikjer ne moremo tega zatajiti. Sicer pa, kako bi tudi mogli prebiti brez »mo«? Saj z njim lahko povemo prav vse — ali pa nič, kakor pač hočemo. Za vsako drugo besedo ga postavljamo, z »mo« pribijamo svoje trditve. Če pa nam kaj ne gre z jezika, spet kratko odrežemo: »Mo/« in skoinizgnemo z rameni — in stvar je odpravljena. Ali ni ta »ma« naravnost čudovita besedica??? Brez dvoma je čudovit in nenadomestljiv »mu« v italijanščini, toda pri nas skrajno neprimeren in nepotreben. Na žalost pa je ljubljenec naših ljudi, preprostih in izobraženih. S tem »mo« prav vsi neokusno po italijansko belimo svojo govorico, da marsikdaj pod ploho čudovitih vsepovednih »mo« kar težki' razbereš slovensko domačo besedo. Postojmo in pomislimo vendar, kaj počenjamo! Če imamo res voljo, govoriti lepo po slovensko, pričnimo odločno borbo z »mn« in naša govorica bo že za eclo tretjino čistejša in pravilnejša! S cim bomo nadomeščali »mo« v slovenščini? Včasih bomo rekli namesto njega ampak. »Ma znaste kuj!« — - ampak vesta kaj! Včasih ga bomo nadomestili z vendar. »Ma kje si bil?« — kje si vendar bil? »Ma, saj si videl!« saj si vendar videl! Včasih pa bomo rekli namesto njega: o, ali, toda : »Ma boš šel?« — ali boš šel? — »Mrzlo je bilo, mn hi moglo biti še bolj!« = mrzlo je bilo, a hi moglo biti še bolj. »/Jones nimam cajta, ma jutri...« — Danes ne utegnem, toda jutri... Torej: ampak, vendar, toda, a. ali... dolga vrsta domačih besed, ki natančneje določujejo misel v slovenščini kot ubogi »MA« v italijanščini. Pri vsem skupaj pa je najžalostnejša stran tega »ma« v tem, da imamo mi nesrečno navado natrpati z njim svojo govorico v taki meri, da je to že grobo skrunjenje naše slovenščine. Mislimo torej, kadar govorimo, tudi na to, da je naša dolžnost v dejanju izkazati spošotvanje materinščini, ne pa samo v besedah. Ali veste, kuj so to kitajski mlinčki? V vseh budističnih svetiščih po Kitajskem jih imajo. To so vrtljiva kolesa, ki jih lahko poganjaš in vrtiš z roko. Na kolesu so pritrjeni listki in na listkih so spisane molitve. Ko stopiš v svetišče, ti ni treba moliti ne v mislih in ne samo z jezikom. Zavrtiš kolo, da zasumijo listki z molitvami, in opravil si svojo dolžnost. Čim dalj časa vrtiš kolo, toliko več velja tvoja »molitev«. Pripravno, kaj ne ? Nič ni treba misliti, prav nič... samo vrtiš in vrtiš... lako je na Kitajskem... So tam pač drugi kraji in drugačni ljudje Saj še pri nas ima vsaka vas svoj glas, ali ne? - Nekaj imamo pa tudi mi s svojo govorico skupnega s kitajskimi mlinčki. Veste kaj? To, da večkrat prav nič ne mislimo, ko govorimo. Kako? Dn vrtimo jezike kot kitajske mlinčke? No, le potrpite do prihodnjič, da vam natanko razložim, kaj in kako je s to stvarjo. bežni, dobroti, resnici in svobodi. Je pesem najvišjim krepostim, ki so svete tudi Japoncu, ki samo sluti Boga, in v zmoti časti neko božanstvo. Dasi nekateri mislijo, da je taka igra preveč fina za tržaško slovensko občinstvo, smo prepričani, da temu ni tako. Kdor misli, da so za Slovence samo kmečke igre ali pa neslane smešnice, temu so obiskovalci v nedeljo dokazali, da to ni res. Slovenskemu odru želimo, da bi šel od te predstave dalje in naj gradi na umetniški poti brez pomislekov z leve in desne. Tako bo la ustanova tudi povsem opravičila svoj obstanek in bo res opravila veliko kulturno in narodno poslanstvo na Tržaškem. Op. ured.: V igri sami je več stvari, ki se s krščanskega stališča nikakor ne morejo zagovarjati. Predvsem velja to za samomor glavnega junaka, ki je po krščanski etiki vedno obsodbe vreden. Vendar moramo upoštevati, da je delo zrastlo iz japonskega narodnega življenja, ki ga ni še oplemenitil Kristusov nauk. To nam bo pomagalo pravilno vrednotiti igro tudi s stališča krščanske morale. Ih NIVOSTI —|; Čez milijon let samo še pritlikavci Če naj verjamemo napovedi dr. Bertrama Krausa, antropologa z univerze v Arizoni v Združenih državah, ima človeško bitje pričakovati kaj malo rožnato bodočnost. Omenjeni antropolog namreč trdi, da bodo čez milijon let na zemlji, če bo ta seveda še v tem osončju, živeli samo še čudni majhni palčki, ki bodo od nog pa do vrha glave merili borih 60 cm. Dr. Kraus opira svojo teorijo na nekatere pojave, ki jih je sedaj opaziti na človekovem telesu. »Na primer pravi doktor — velikost obraza se vedno bolj krči. Poleg tega pri modernem človeku počasi izginjajo mezinci na nogah in rokah, ker jih ne lu-bimo. Bodoči rodovi bodo popolnoma brez njih.« Antropolog iz Arizone- ima mnogo somišljenikov, ki jih prav nič ne preseneča skromna višina bodočega človeka. »Če namreč pomislimo — pravijo ti —- da je pekinški človek, kot dokazujejo najdene kosti, ki je živel pred 750.000 leti. meril čez štiri metre v višino, tedaj so Kraumvi računi popolnoma pravilni«. Za slepo pristajanje letal Na washingtonskem letališču preskušajo novo svetilko, ki bo verjetno zelo koristila pri pristajanju letal v neugodnih vremenskih prilikah. Nova svetilka, s katero bodo usmerjali iz zemlje letala pri pristajanju, ima samo 800 vatov in vendar lahko izžareva svetlobne žarke na daljave osem kilometrov; njena svetilnost je nedvomno rekordna. S to svetilko upa ameriški meteorološki urad zgraditi aparat, ki bo lahko oddajal mogočen in osredotočen svetlobni žarek proti oblačnim plastem, ki ležijo nizko nad letališčem. Ta svetlobni žarek se ho odbil od najnižje oblačne plasti in vrnil na zemljo ter tako omogočil, da bodo posebni instrumenti registrirali potrebne podatke za določitev višine te oblačne plasti, katero bodo isti hip s pomočjo radia javili prihajajočim letalom. Poskusno svetilko so izdelali tehniki Westinghouse Elektrik Corporation v Pitt-shurgu. Eno jajce — 5000 dolarjev Univerza v Colgate (USA) je prejela od nekega zemljepisnega raziskovalca jajce, katerega vrednost računajo na 5.000 dolarjev. Najdeno je bilo v puščavi Gobi. To jajce pa ni od perutnine, temveč od predpotopnega dinozaura, ki je živel pred približno 10 milijonov let (mogoče je kakšen mesec razlike). SLINAVKA IN PARKLJEVKA Opozarjamo živinorejce na to bolezen, ki se večkrat pojavlja in tudi sedaj razsaja v Severni Italiji in pri nas. Znaki bolezni Pri slinavki se pojavijo pri živalih majhni mehurčki na jeziku na sluznici v gobcu, pri parkljevki pa med in nad parklji. Na slinavki obolele živali se močno slinijo, imajo visoko toploto in prenehajo žreti ter prežvekovati. Na parkljevki obolele živali hočejo vedno ležati, ter težko stojijo in hodijo; če stojijo, se vedno prestapljajo. Bolezen je lahko lahka, lahko pa tudi huda. Če se mehurčki razširijo iz gobca v goltanec, sapnik, do pljuč in želodca, zunaj pa na različne dele telesa, je obolenje težko in taka žival se težko reši. čim se bolezen pojavi, mora živinorejec to javiti na občini ali karabinerjem ali pristojnemu živinozdravniku ter se držati oblastnih navodil. Vzrok bolezni »e ni točno pojasnjen. Gotovo pa je, da je bolezen kužna, torej nalezljiva. Razširi se najbolj s semnji, kjer pride zdrava živina lahko v dotiko z bolno. Večkrat pa tudi zadostuje, da zdrava žival gre po poti, kjer je malo prej sla bolna. Bolezen pa lahko razširi tudi človek s svojo obleko in čevlji. Zdravijen je Predvsem držati se živinozdravnikovih navodil. Na slinavki oboleli živali izpiramo gobec z mlačno vodo, v katero smo zlili na liter eno 1/8 litra kisa. Z enako vodo lahko razkužujemo tudi obolele parklje, a bolj učinkovit in zato priporočljiv jc kreolin, katerega rabimo v 2°/0 raztopini (v 5 litrov vode primešamo 1/10 litra kreolina). Ker žival težko žre, ji moramo pokladati prav dobro in hladilno krmo, predvsem otrobe na vodi. Preprečitev bolezni Predvsem ne laziti brez potrebe po tujih hlevih. Kjer hodi tuja živina, tja ne vodi brez potrebe svojih živali. Čim pride žival s poti, operi ji parklje z apnenim mlekom. Drži hlev čist in vsakotoliko ga razkuži, vsaj z apnenim mlekom. V mnogih državah uvajajo cepljenje proti slinavki in parkljevki. Četudi veda se ne ve, kako izgleda povzročitelj bolezni, so pa našli cepivo, ki živali zaščiti pred obolenjem. KAKI postajajo za Italijo vedno bolj važno sadno drevo. Danes je zasajenih z drevesi od kaki nad 15.000 ha zemljišča, na tisoče pn je posameznih dreves v vrtovih. Letni pridelek plodov presega 21/« milijona q. — Na celem svetu poznamo danes približno 800 vrst različnih kaki-jev, od katerih pa jih komaj kakih 80 rodi užitne plodove. Velika večina italijanskih kakijev spada k vrstam, ki so z drevesa neužitne in se zato morajo zmediti. NAMAKANJE V ITALIJI Celotna površina Italije, ki služi kmetijski proizvodnji znaša 21 */2 milijonov ha in od teh je 12,755.000 ha orne zemlje. Namakanje je izpeljano na 1,828.000 ha, kar predstavlja 17.3°/0 orne zemlje in 9'*/., vse produktivne površine. Razen v Padanski ravnini ni nikjer večjih namakalnih naprav. RIBIŠTVO V ITALIJI Od ribištva živi v Italiji okoli 350.000 družin, in sicer polovica od ribolova, ostala polovica pa od ribarske industrije (kon- serviranje rib, itd.). Od celotne potrošnje rib se uvozi letno 30 do 40°/o. Ker je inozemska riba mnogo cenejša kot domača, pritiska uvoz cene navzdol. Predvsem je znaten uvoz polenovke. O KOLORADSKEM HROŠČU se menijo mnogi kmetovalci. Izgleda. da so spoznali, kakšen sovražnik je ta hrošč za naš krompir in s tem za blagostanje kmečkih gospodarstev. V tem oziru svetujemo vsem, da pre-čitajo predvsem tozadevni članek, ki ga je priobčil letošnji koledar Gor. Moh. družbe. Vsi sadilci krompirja naj se potem zavedajo, da je najbolj opasen drugi rod koloradskega hrošča, ki nastopi pri nas začetkom julija. Temu rodu pa uteče zgodnji krompir, ker takrat že zori, hrošč pa se hrani samo z zelenimi listi in stebli. Nadalje naj se zavedajo pridelovali i krompirja, da nastopi prvi rod hrošča koncem aprila, začetkom maja. Prvi rod ni številen, a zato ga ne smemo podcenjevati, temveč uničiti. Če uničimo prvi rod, drugega ne bo. Zavedali pa se je treba nadalje dejstva, da ljubi koloradski hrošč res zeleno krompirjevico, a če te ne najde, mu pridejo prav tudi zeleni deli paradižnikov, melancan, paprike in tudi tobaka. AREOPLAN1 V KMETIJSTVU Kmetijstvo se pač modernizira in tako prihaja v poštev tudi aereoplan. Za enkrat pa so dela, ki se lahko izvršijo z areo-plani, še zelo redka. Za setev žit še ni mogoče uporabljati areoplana. ker bi setev izpadla zelo pomanjkljiva. Pač pa že uporabljajo areoplahe za trošenje razku-žilnih sredstev po razkuženih zemljiščih, sadnih plantažah in gozdovih, za trošenje umetnih gnojil in tudi za setev semena krmskih rastlin, posebno po oddaljenih pašnikih. VAŽNOST SUHIH GOB ZA SLOVENSKO EKONOMIJO Exportprojekt v Ljubljani javlja, kako važen je izvoz suhih gob v inozemstvo in navaja v ilustraciji samo to. da smo preteklo leto prejeli v inozemstvu za 1 vagon gob isto vrednost, kot hi jo prijeli za 115 vagonov mehkega rezanega lesa. PRIDELEK KORUZE NA SVETU Računajo, da bo pridelek koruze v proizvodnem letu 1950-51 (na južni polobli zemlje jo berejo sedaj, dočim je na severni pobrana že pred meseci) znašal čez 1100 milijonov q, in sicer v USA 900 Evropi 140 Rusiji 40 Aziji 170 Afriki 70 Južni Amer. 120 Iz navedenih številk je razvidno, da je v USA (Združene države Amerike) skoraj 2/3 vse svetovne proizvodnje koruze. NAJVEČJA TVRDKA KMETIJSKIH STROJEV NA SVETU je ameriška »International Harvester Coni-pany«, ki je bila ustanovljena pred 120 leti. Gospodarji so zasebniki. Vzdržuje podružnice po celem svetu. Proizvaja vse stroje, ki se lahko rabijo v kmetijstvu. V lastnih, tvornicah pa ne izdeluje vseh delov, temveč jih kupuje pri nad 25.000 drugih tvrdkah in tvornicah, katerim plača letno nad 500 milijonov dolarjev. V celoti ima tvrdka okoli 100.000 delavcev in uradnikov in letno posluži nad 4 milijone odjemalcev. HENRIK FEDERER: Prevedel dr. IVO ČESNIK ^Pape^eoa %adn}a uca V rliki Inoceucij je ležal vročega 16. junija 1216. v nadškofijski palači v JVru-ftiji na visoki postelji. Solina okna so bila odprta. Bližala se je smrt. Namah je prišlo nad cvetočega gospoda in ga vrglo iz velikih načrtov in od mize, polne še mo-kri h ukrepov, ki bi vladali SVet, na mrtvaško posteljo. Pomarančo je použil oh nepravem času. Nastopila je mrzlica, posloval je nespreten zdravnik, in prišla je smrt. Vse se j(. zgodilo v poldnevu. Z visokega vzglavja je videl dolino Tibere, ki se je svetlikala do pobočij, in tam zadaj mala mesta, gnezdeca Assisi, Spello, Foligno in Trevi, ki so se smehljala na gorskih rebrih. Toda govoriti, pisati, •udi s prstom kazati ni mogel več umirajoči. Negibno in tiho je ležnl; slišal je, dn so pod okni na tlakovani cesti peketali konji, ropotali vozovi. Nagli sli so dirjali navzdol proti Rimu. Slišni je zdravnike, ki so se zmerjali med seboj v arabskih izrazih in pri tem šumeli s svojimi dolgimi plašči. Slišal je, da so dvorni služabniki in prelati šepetali: »Bil je iz bogate hiše in zelo varčen. Kdo pozna njegovo oporoko? Kaj nam zapušča?« in neprijetno se je čulo, kako so skrbeli za ključe od te in one skrinje. Toda :c hujše se je čul pobožen, boječ direndaj: »O Bog. kaj bo z našo sveto Cerkvijo? Tako mlad cesar! Tako grozen mohameda-nec ! Tako je potreben naš papež kot sonce na nebu ! Kdo nuj sede na njegov sedež? Svet se podira!« To in še tisočero sušljanje, ki spremlja odhod velikega človeka in prihod nasledniku, je slišal umirajoči s finimi ušesi. A njegova velika duša, nežna kakor je bila, kako je čutila vse te neumnosti! Tam se sveti Assisi. Tum živi mož, ki edini spadu ta trenutek semkaj. Kje je ubožce Frančišek? Fran- čiška je treba sem! ! Oh, ko bi ga vendar mogel poklicati! Nekoč je stal pred njegovim prestolom v Rimu in ponižno vprašal: »Gospod papež, ali smemo biti ubogi ?« Mladi papež je tedaj začudeno stresel svojo kodrasto, rjavo glavo, dvorni služabniki pa so se glasno norčevali. »Ali smemo živeti od uboštva?« je ponovil Frančišek še ponižneje. Inoeencij se je lahko smehljal. »Kakšna jed je bila uboštvo? Ali je imel novo bogastvo, kdor je bil nemanič? »Tako mislim, gospod papež: Ali smem ustanoviti družino samih snubcev? A ne snubcev za plemenitaške hčere ali za škofovske mitre ali za baronstva. O ne, snubcev za lepo, čisto, sveto gospo revščino. Ali smemo živeti od miloščine? In kakor ptiči in veverice v gozdu bivati, prikladno, ljubko zemljo inieti za stolico, mizo in posteljo in študijski pult in krmilišče? In šumenje in godrnjanje živalic z« glasbo in vodo za igro? In ali se smemo tako brezskrbno veseliti narave in njenega stavbenika? In ker je prav gotovo taka revščina edino resnično bogastvo: Ali smemo svoje dragoceno snubstvo tudi drugim pridigati? Morda znojnim in obteženim, nevoljnim in skopuhom in požrešnešem, da bi postali vsi preprosti! Kajti biti preprost je biti kakor evangelij, biti srečen. Ali smemo, gospod papež? Reei, ali smemo ?« To je jielo in sililo v srce Svetega Očeta kakor ptičji glasovi. Bilo je pred malo leti. Kako dobro še ve! In kako vidi še vedno natančno onega bledega, mladega, sončnega meniha v prašni kuti in med njegovimi gostolečimi sodrugi stati pred seboj in kako veselo beračiti, kakor bi imel modro nebo v očesu in angela na jeziku. »A ljudem boste v breme s svojim beračenjem in trpeli boste bedo in ne boste dolgo vzdržali.« »Naj naredimo, gospod papež bo že šlo. Ako se posreči nevednim ptičem, vmlt-cu in kalinu, zakaj bi se ne nam. prepro- sto zvitim in ustvarjenim b ijem?« Tedaj jim je fuoeentij dovolil. In ko so mlajši bratje s svojim prijetnim gozdnim vonjem pohiteli iz marmorne lateranske dvorane in je le še lahek oblačkov vonjček vel nad podom in tiho plaval: tedaj je čutil Sveti Oče zopet, odkar je nosil belo papeževo svilo, da je »e večje dobro, kakor temna slava njegovega vladanja; preprostost duše, preprostost Frančiška, svetega nemauiča. Ko je bil tedaj pomaknjen iz vsega z zaboji obloženega, zakotnega kramarskega življenja v bližino smrti, je čutil, da prihaja ta preprostost kakor domotožje. Hrepeneče je gledal čez posteljne končnice ob svojih nogah tja proti Assisiju, kjer živi in deluje svetnik že leta in leta s ptiči in lisicami in učenci. Adam novega stvarstva. O, ko bi bil ta ubogi Frančišek tu 111 hotel njemu govoriti besedo o dušnem miru sedaj v teh par tako važnih zadnjih minutah! Kadar blagajne samevajo ... Med rojaki v Belgiji Zahvala v . Dne 6. februarja smo obhajali obletnico smrti moje ljube nepozabne mamice. Zelo sem bil presenečen, ko sem videl, da se je lepo število ljudi nahajalo pri sv. maši v tržaški obrambi, ki je opešala proti koncu tekmovanja (0-1). ED Več rutine Como, več poleta Novara (2-1). [_J Prikupna in moška borba: P. Patria Padova (1-0). V plavi dvorani velemestnega hotela je vse živo. Mladi natakarji tekajo v svetlih livrejah po hodnikih in urejujejo najmanjše podrobnosti. Na vsaki mizici je šopek in steklenica likerja. Nocoj bo v tej dvorani izredna seja izrednih ljudi. Podobne seje še v tem mestu ni bilo. Ura bije devet in pred velikim hotelom se ustavljajo elegantne limuzine iz katerih izstopajo sami zajetni gospodje v spremstvu tajnikov in tajnic. Ko se zbira taka gospoda, ima navadni zemljan vtis, da bodo nemara v eni seji rešili vse svetovne probleme. Toda ubogi ljudje! Kako smešen je na prvi pogled razlog za nocojšnje zborovanje! Občinstvo več ne zahaja tako pridno v kinodvorane kot prej, sploh odklanja mnoge filme in zato so se lastniki velemestnih dvoran zbrali na prevažen posvet. Tam pred letom so bile dvorane polne, sedaj pa taka sprememba! Ponekod so morali odpreti celo pomožne blagajne, sedaj pa še edina blagajničarka nima dela. Blagajne samevajo, poživiti jih je treba. Ta skrb je nagnala bogate gospode na stanovski posvet. Da bo stvar bolj prijazna in da bodo gospodje v prihodnje tudi radi prihajali, zato mora biti seja v obliki najlepšega velemestnega sprejema. Po uvodnih modernih neslanostih se javi k besedi resen mož, lastnik treh kino-dvo-ran, ki vrti filme, da je veselje. V vseh svojih dvoranah predvaja vsak dan isti film, ki ga delavci prevažajo po mestu kakor mačka mlade. Ta denarni gospod krat-komalo pove sledečo veliko besedo: »Gospodje, občinstvo postaja pametno, zato zapušča naše dvorane. Upoštevajmo tudi, da je povojno norenje že za nami in pa da je naše mesto katoliško. Sedaj, gospodje, zelo premislite, predno se boste posmehnili mojemu predlogu: predlagam, da gremo na razgovor k škofu in se z njim pomenimo o izbiri filmov. Pred dvajsetimi leti so ustanovili v naši deželi »Ligo dostojnosti« Težka izguba V soboto 17. februarja je nenadoma preminul zaradi pljučnice previden s tolažili sv. vere Budin Mili, star 35 let. Pokojnik je bil kot njegovi bratje po poklicu tiskar ter je veliko delal pri našem listu. V življenju je bil zelo skromen, pri svojem delu pa vesten. Res vzor dobrega in krščanskega moža! Saj so ga spoštovali in cenili vsi oni, ki so ga poznali, kar je pokazala tudi obilna udeležba pri njegovem pogrebu. Preostalim bratom in sestram naše najiskrenejše sožalje! Nove stanovanjske hiše Podjetje INA je pričelo v goriški občini ta teden s zidanjem osemnajstih hiš, katere bodo po načrtu vsebovale 108 stanovanj. Upamo, da se bo na ta način znatno rešila stanovanjska kriza. Oslavje , Zopet imamo mrliča. Umrl je 85 letni posestnik Klanjšček Jožef. Bil je širom znan in spoštovan. Kljub dežju je bila v nedeljo pri pogrebu udeležba, zlasti od strani moških, domačinov in meščanov, velika. Pevci so mu zapeli ganljive žalostin-ke. Na grobu se je poslovil od njega domači g. župnik. Zahvalil se je pokojniku za delo, ki ga je vršil kot večletni odbornik podgorske občine in načelnik pevmske posojilnice. Rekel je, da umrli je bil otrok proti slabemu filmu. Takrat smo se vsi smejali. Sploh zmenili se nismo za to novo bratovščino. Toda danes, gospodje, je drugače. Vedite, v našem mestu je veliko, zelo veliko članov te lige, je zelo veliko ljudi, ki načrtno delajo proti filmom, ki jih nočejo. Reči moram, da ti ljudje spreminjajo javno mnenje. Sedaj nam ne preostane drugega, kakor iti k duhovnikom in se z njimi meniti ali pa veliko dvoran zapreti... Zajetni gospod se je vsedel. Nihče ni zaploskal, nihče se javil za razgovor. Nastalo je mučno ozračje, saj ni nihče pričakoval takega predloga. Tedaj se oglasi tam od zadnje mizice neznan mož: Gospodje, na to se toči liker... Prav blizu tega hotela stoji skromna cerkev in zraven še bolj skromna župnijska dvorana. Visok kaplan se tudi ta večer raz-govarja s sedmimi fanti o filmih po mestu. Tak razgovor imajo kar dvakrat na teden. V velemestu je dvajset župnij in pri vsaki župniji več stanovskih krožkov »Lige dostojnosti«. Ti mladi ljudje, ki jih je za velemesto končno kar malo, spreminjajo javno mnenje proti slabemu filmu. Po vztrajnem delu jim je le uspelo, da so nekatere kino-dvorane ljudje v resnici o-puščali. Ti mladi ljudje so torej krivi, da so se naši milijonarji sestali na posvet in sedaj ne vedo, kako naprej, ker blagajne samevajo... Koliko vode bo še plusknilo ob naše obrežje, predno se bodo tudi tržaški in goriški kinematografski lastniki prijeli za glavo? Kadar bodo ljudje rekli črnemu črno, belemu belo, kadar bodo rekli slabemu filmu slab film, takrat bodo tudi pri nas blagajne samevale. Takrat bodo lastniki kino-dvoran morali upoštevati knjižico »SOS« (katoliški seznam filmov). Odločna katoliška mladina, ki raste tudi pri nas, nam je poroštvo, da ta čas ni več daleč! svojega časa. Omenil je njegovo gostoljubnost, narodno zavest, ter da je veljal za pametnega moža. Umrl je kot veren sin, verne slovenske matere, previden s tolažili naše svete vere. Preostalim iskreno sožalje! Komisarji novih občin G. prefekt je imenoval za komisarja obnovljene občine Sovodnje podprefekta inšpektorja g. dr. Ennia Sarro; za komisarja obnovljene občine Števerjan pa domačina g. Rudolfa Maraža. Za dvolastnike V ponedeljek je bil spet dovoljen kmetom dvolastnikom prehod v Jugoslavijo s vprežno živino, ker je v naši pokrajini minila nevarnost slinovke in parkljevke. Zahvala Vsem onim, ki so se na katerikoli način spomnili našega dragega in ljubljenega očeta Antona Devetaka; zlasti sorodnikom in zastopstvu II. slov. učiteljišča v Gorici, se iskreno zahvaljuje Družina DEVETAK Slovesno umeščenje msgr. Velci-ja Prevzvišcni g. nadškof je v nedeljo, 18. t. m., po korni sv. maši umestil prav slovesno stolnega župnika msgr. Velci-ja za sholastika stolnega kapitlja .S prisrčnimi besedami je poudaril njegove zasluge za stolno župnijo, spomnil se je pa tudi njegovih prednikov — sholastikov, msgr. Krena, Butto-ja in zlasti apostolsko delovnega dr. Brumata. Novemu sholastiku msgr. Velci-ju želimo zdravja in obilo božjega blagoslova! Poštni promet med Italijo in Jugoslavijo Zadnje čase se je znatno izboljšal poštni promet med Italijo in Jugoslavijo. Pisma, ki so popreje hodila deset dni in še več, pridejo sedaj v treh ali celo dveh dneh. Seveda je precej odvisno od oddaljenosti kraja. Menda je to v zvezi z zadnjimi rimskimi dogovori. Davki Davki v Jugoslaviji so zelo visoki. Kmetje jih plačujejo z veliko težavo, ker imajo malenkostne dohodke, kajti svoje pridelke morajo oddajati po vezanih cenah, za kar prejmejo zelo malo denarja. Sindikat za metalurgične delavce Titov centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je na svojem 12. plenarnem zasedanju sklenil, da se ustanovi za delavce in nameščence metalurgije poseben sindikat, ker je postala metalurgija velika m važna gospodarska panoga, ki ima že nad 70.000 delavcev in nameščencev. Vse te delovne moči so bile doslej včlanjene v sindikatih kovinarjev in rudarjev, kar pa ne ustreza več razvoju metalurgije in tudi ne delovnim pogojem ter strokovni izobrazbi njenih delavcev in nameščencev. Velika prometna nesreča V soboto zjutraj ob 4.30 se je pripetila pri Godoviču huda prometna nesreča. Avtobus, ki redno vozi med Idrijo in Logatcem, je zdrčal po strmini v globino 107 metrov. V avtobusu je bilo 18 potnikov, od katerih je bilo 5 mrtvih na kraju nesreče, 1 je umrl v bolnišnici, ostali razen 2 so vsi hudo ranjeni. Nesrečo je zakrivila malomarnost šoferja, ki je prejšnjo noč pil do polnoči in se zjutraj odpravil na pot nespočit. Sam je izpovedal, da je videl cesto ravno tam, kjer je ovinek. Avtobus je bil baje v dobrem stanju, cesta prosta in dovolj široka. Šofer je po nesreči pobegnil in so ga prijeli šele pozno ponoči na Medvedjem brdu. Nove osebne izkaznice V Jugoslaviji so uvedli zadnje čase nove osebne izkaznice. Na osebne izkaznice prebivalcev obmejnih krajev so dodali še napis »obmejni pas«. Zdi se, da je to stvar samo upravnega značaja. Seveda ljudje razlagajo ta novi odlok po svoje! Vuchtu. Videl sem, da so jo ljudje spoštovali. Zatorej si štejem v dolžnost, da se vam vsem skupaj najiskreneje zahvalim. Pred vsem pa se zahvalim gospe Rainer, ki se je v svoji visoki starosti 83 let žrtvovala toliko in se udeležila sv. maše. Bog vam povrni vsem skupaj! Vam hvaležno vdani Franc Gostiša, Vucht pri Eis-denu, Belgija. Ameriška pomoč V zvezi z ameriško pomočjo se širijo razne govorice. Ljudje na deželi se čudijo, kako, da ne prejemajo toliko opevane a-meriske moke. Oni ne morejo razumeti, da gre vse to samo za mestno prebivalstvo in za vojaštvo, katerim je predvsem pretila lakota. Če bi ne bilo ameriške pomoči, je imela vlada namen še bolj pritisniti na kmeta. Za enkrat jih je Amerika rešila tako, da oddajo samo isto količino kot prejšnje leto. ŠPORT V ožjem državnem tekmovanju je bila pretekla nedelja za prijatelje »nogometa« precej razburljiva. □ Izdatno poražena (0-3) se je vrnila JUVENTUS iz rimskega stadiona. Izid je povzročil pravo senzacijo. Verjetno je prvakom zmanjkala potrebna »Condition«, Njihova tehnika se ni mogla uveljaviti proti Rimljanom, ki so s surovo in hitro igro uspešno napadali. I | V Milanu: »atomski« rezultat! Milanci niso upoštevali rimskega izreka »Parce sub-jectus...« ter so pregazili (9-0!!) oslabljeno in nič kaj borbeno sicilijansko moštvo. ED INTER je gostovala v Neaplju: Nyers je trikrat »pripeljal« žogo v neapeljski gol. Wilkes je povišal na 4-0! ED Vredna ogleda je bila tekma v Vidmu. Prodornejši in udarnejši so se izkazali napadi rimskih odsider-jev« (3-2 v prid enajstorici LAZIO). ED Borbenost genoanske reprezentance odkrito priznavajo Florentinci, ki si niso nadejali, da bodo naleteli na tako odpornega nasprotnika. Odločil je prosti strel, ki ga je poslal Cervato (F) v gornji kot... ED TRIESTINA je morala prepustiti obe točki Turinu. Poraz gre na račun nervozni ED Bologna - Luechese (2-0) in Sampdo-ria -Atalanta (2-1): normalna izida. □ i—j Boks: Ray Robinson, imenovan »Su-gar«, je v srednji kategoriji spravil s prestola svetovnega prvaka Jachie La Motta. V 13. rund-u je La Mottov menager vrgel brisačo... Tehnični K.O. JUGOSLOVANSKI ŠPORT □ Smučanje. Na Jahorini je bilo državno prvenstvo ljudske milice v smučanju. Tekmovali so v teku na 18 kilometrov v pa-trolnem teku na 15 km, v smuku in slalomu. Za vsako republiko sta v konkurenci nastopila po dva tekmovalca. Slovenski smučarji so v vseh disciplinah zasedli prvo in drugo mesto, razen v teku na 18 kilometrov, kjer sta se slovenska tekmovalca plasirala na drugo in tretje mesto. Naslov moštvenega prvaka države je osvojila ekipa iz Slovenije, prvaki v posameznih disciplinah pa so naslednji tekmovalci; v teku na 18 kilometrov Janez Pavčič, v smuku Rajko Doležal, v slalomu Janko Šekli in v patrolnem teku moštvo Slovenije. □ Smučarsko društvo Matajur je priredilo na Livškem sedlu smučarske tekme v slalomu in veleslalomu za prvenstvo Gornje soske doline za okraj Tolmin. Poleg domačega smučarskega društva Mataj ur so bile zastopane tudi smučarske sekcije Ivrn, Kobarid, Tolmin in Partizan iz Idrije. Sodelovalo je 34 članov in mladincev. [D Jugoslovanska nogometna ekipa »Lokomotiva« je premagala včeraj v Gradcu enajstorico »SSV Oesterreich« z izidom 4-0. Darovi za sklad L. Kemperleta N.N. 100; Lupin Ivan, Praprot 1000; Šempolaj 1000; dr. Alfonz Čuk 3400. — lir. DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK Pevma 1637; Sv. Ivan - Gorica 1020; stolnica 1650; Števerjan 2060; pri Sv. Antonu Novem v Trstu 10.755. — lir Srčna hvala! DOBRODELNEMU DRUŠTVU V GORICI namesto cvetja na grob g. Emila Budina„ daruje dr. Sfiligoj 500.— lir. Srčna hvala! ZA »SLOVENSKO SIROTIŠCE SV. DRUŽINE« L. C. 8 kg bele moke; Pavla Maligoj, Trst, 500; Anton Skok v Pevmi, daroval zavodu 30 cepljenih trt, 5 kg modrc galice in 2 kg žvepla; N.N. 100; »Podporno društvo« darovalo 12,400 kg ribjega olja, 40 m rjavega blaga in 9,30 m belega blaga; družina Žvanut daruje namesto venca na grob pokojnih Pavle Gravner, svakinje in Ivana Žvanut, ljubljenega očeta Slovenskemu siro-tišču 2000. - lir. Vsem našim dobrotnikom srčna hvala in zagotovitev molitve. Zobozdravnik dr. STANISLAV PAVLICA TRST Via Commereiale 10/11 - Tel. 25597 sprejema 9 — 13 17 — 19 Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Vsem, ki so se nas spomnili z izrazi sočutja oh težki izguhi in tako počastili spomin našega nepozabnega brata EMILA BUDIN se najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti gre naša zahvala čč. gg. duhovnikom, pevcem, darovalcem cvetja in vsem udeležencem pogreba. Gorica, 15. februarja 1951. Družina BUDIN-ŠPACAPAN Z GORIŠKEGA IZ JUGOSLAVIJE Okolica vidi, kako kaplju pot iz mrzlega, bledega, papeževega čela in kako njegovo oko mučno nečesa išče. Kaj bi vendar rad? Ali želi hladne vode? Ali nadškofa Bu lilija, ali svojega zvestega dvornega kaplana? Ne, ne, nič takega. Oh, ko bi mogel poklicati le eno ime! Ali naj molijo nekaj naprej? Njegove črne, velike oči, oči Katnpanjca pritrjujejo. Toda molil naj bi naprej veliki sveti berač. To hi bila molitev velikana. Molili so okrog postelje s svečo v rokah iz starih mogočnih psalmov. Kako se glasi odlomek stotega spevu: »Ne vzemi me iz srede mojih dni!« In kako se zopet glasi pri devetdesetem psalmu: »Ti prihajajo z vozovi in konji, jaz pa v imenu gospodovem !« A to vse gu ne potolaži. Inocencij bi rad milejšo govorico! Rad bi slišal besedo: Sinček, kakor jo zna Frančišek tako sladko izgovarjati, in pa besedo Oče in besedo Domovina, kakor jih le ou tako domače izgovarja. Njegovi pogledi blodijo pomirjeni okrog in se nato vedno ustavljajo na daljnih, bleščečih, assiških zidovih. Tedaj so zvedeli neki kleriki, da se Frančišek sedaj nahaja v bolnici. Še dopoldne so ga videli, da se je igral z berači na trgu. Norec je in svetnik. Morda bi še mogel pomagati! In mordu je on tisto, kar išče umirajoči! Ali naj pokličemo ubožca, Svetost? Inoeencijeve oči so od veselja blestele. In neki nadduhovnik cerkve sv. Lovrenca steče ven in išče Frančiška po vseh mestnih kotih zaman. Teče v vse krčme. Ne najde gu. Končno ga zasledi v bolnišničnem dvorišču, kako nekemu hromemu daje juho in pri vsakem požirku izreče odličen izrek. »Recite papežu,« se obrne Frančišek k prelatu, da ne morem priti. Streči moram bolniku. Naš velik papež ima sto služabnikov. Toda Nasaro tule nima nikogar, ki bi mu dobro in dvorljivo stregel.« Sv. oče je prikimal z očmi na ta odgovor in čakal potrpežljivo. Ko je menil, da je Frančiškov slepi pohabljenec dobro in dvorljivo postrežen, je poslal zopet ponj. To pot je šel nadškof. Dolgo so gu zopet iskali sem in tja. Končno so svetnika našli ob starem mestnem zidu Porta Nella v tropu pouličnih otrok. Frančišek jim je razdeljeval pribe-račene pomaranče, smokve in kruhke in jim pripovedoval, ko so vse s svojimi belimi zobki grizli zgodbico za zgodbico o visokih in mogočnih otrokih sv. pisma, torej o silnem pastirju, in fračarju Davidu, o premočnem Samsonu, ki je davil leve z golo roko, potem o mnogo finejšem, čednem in neizmerno pretkanem Danijelu in o svetlolasih sedmerih sinovih Makabejke, ki so se smejali ognju in nožem kakor neumni igrači. In mali poslušalci so vedno ploskali v umazane roke in kričali: »Bravo Davide! (priden David), Bravo Daniele (Priden Danijel), Brnvissimo piecolo Mac-eubeo! (Najpridnejši mali Makabejski sin) in nato prosili: »Še eno zgodbico, samo še eno, brat Frančišek! Tako lepo je. kar pripoveduješ. Posnemati hočemo, gotovo! Kako je torej bilo z malim kodrastim dečkom Janezom Krstnikom?« »Povejte papežu,« je pretrgal sedaj Frančišek svoje otroke in se je .častitljivo pri- klonil pred nadškofom, » da resnično ne morem priti, moram učiti otroke. Nuš sveti oče je vendar modrejši, kakor vsi okoli njega in če hoče slišati kakšen moder izrek, ima pri sebi ducat doktorjev iz Pariza in Bologne. In ljubi razposajeni mladiči, pazite torej, kaj sem vam pravil o malem Krstniku!« Bolestno je Inocencij zategnil svoja fina usta in čakal, dokler ni Frančišek pove-dal vseh zgodb o mogočnih svetih otrokih pcrugijskiui paglavcem, spodaj oh mestnem zidovju. Manj je bil torej bratu kot slepec v bolnišnici ali zadnji neotesani poulični bosonožec. To je bilo zelo žalostno. Toda Inocencij se je ponižni in mislil, da Frančišek dela prav! In ko je menil, da so otroci slišali vse lepe zgodbe, tedaj je poslal bil je skoraj že brez diha in utripa, še enkrat nujno tja k Frančišku, naj vendar sedaj pride! Papež umre, če se bo še mudil. Nekaj velikega je vendar, ako papež kliče. 1 edaj sta šla dva kardinala v dolgih živordečih, škrlatnslih vlečkah. Toda Frančišek