Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'It leta 90 Din, za '/» leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis	za	trgovino.	industriio
Številka
Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-62.
vsak torek, če trtek in soboto
Liubliana. sobota 11. aprila 1936
Cena	VSO
Dan našega gospodarskega vstajenja
Tudi v najbolj kipečem pomladanskem ozračju, ko vsa narava govori o veselem vstajenju, ne more nag gospodarski človek preji »oditi težkih skrbi, ki mu jemljejo zadnje ostanke njegovega, nekdaj tako velikega optimizma. Kajti slika našega gospodarskega stanja je temna in žalostna, da skoraj ne more biti bolj. Povsod sili pomanjkanje na dan in od vseh strani prihajajo opozorila, da prihaja revščina v deželo, da zapada naša lepa Slovenija pavperizaciji. In če objektivno vsa ta opozorila proučimo, jim ne moremo odreči veljavnosti, ker na vsakem koraku doživljamo samo zgovorne dokaze njih pravilnosti. Trgovina in obrt v absolutnem propadanju, denarni zavodi v postopni tihi likvidaciji, lesni izvoz ustavljen, javna dela le bolj v obljubah, tem bolj izdaten ter resničen pa pritisk javnih bremen.
A kar je najtežjel V borbi proti tej gospodarski stiski se naš gospodarski človek pošteno in z naporom vseh svojih sil trudi, da vendarle izboljša svoje stanje, da kljub vsem oviram premaga vse težave in zato pošilja na odločilna mesta predloge in resolucije, kako je na podlagi njegovih z žrtvami, z znanjem in bojem pridobljenih izkušenj navzlic vsemu najti pot k blagostanju. A vsi ti njegovi s toliko ljubeznijo in skrbjo podani predlogi se ne upoštevajo, temveč se dosledno omalovažujejo ter prezirajo — in to je tisti najtežji udarec, ki ga je mogel doživeti naš gospodarski človek. Zakaj s tem mu je bila ubita vsaka vera v uspeh njegovega dela, s tem se mu je ubil vsak optimizem. Proti svoji volji je moral naš gospodarski človek postati pesimist iz prepričanja.
Toda v notranjosti njegove duše se našemu človeku, ki je vajen dela in žrtvovanja, vse upira temu pesimizmu. In zakaj bi tudi bil
pesimist? Ali ne hrani naša zemlja velikanskih naravnih zakladov? Ali nimamo vsega v izobilju, da bi vsak naš človek mogel živeti v sreči in blagostanju? Ali morda ne zna naš narod tudi delati in trpeti, da izkoplje iz zemlje vsa bogastva, ki jih krije zemlja? Zakaj torej pesimizem, ko pa bi moglo vzkliti veselo in kipeče življenje, samo če bi prav hoteli?
A v tem je stvar, da naš gospodarski človek ne vidi več te volje, da bi še prav hoteli. Kje so ventilu znaki, da se hoče začeti prav delati? Kje sO vsaj skromni dokazi. da se pripravlja v naši upravi oni preobratNko sc bo začela voditi prava gospodarska politika? Naravnost hlepi po teh znakih naš gospodarski človek, a žal jih doslej Še ni mogel učakati.
Kljub vsemu je naš gospodarski človek v svojem srcu še vedno optimist in njegova duša kar čaka na veselo oznanilo, da bi mogla v polnih duških zadihati v veri na lepšo bodočnost. Ni ravno znak državniške sposobnosti, če se ne vidi te pripravljenosti in če se ne zna preceniti vse ogromne ustvarjajoče sile, ki je zakopana v tem pričakovanju!
In tudi nobena skrivnost ni, kako se morejo vse te še zvezane sile zbuditi in usposobiti za plodo-
nosno delo. Dajte nam gospodarski svet, po katerem kličejo vsi gospodarski ljudje, dajte nam osrednje telo, v katerem bodo zbrani naši najsposobnejši in najbolj izkušeni praktični gospodarji, da uravnajo pravilno naše gospodarsko življenje in da napravijo konec temu neznosnemu dejstvu, da propadamo v revščino sredi velikanskih naravnih zakla-
dov. Gospodarski svet, to je ono veselo oznanilo, ki pomeni dan vstajenja za naše gospodarstvo.
Pa če že ni mogoč vsedržavni gospodarski svet, ker ga ne zahtevajo vse pokrajine s takšno silo, ko Slovenija, pa je mogoč in le od nas odvisen slovenski gospodarski svet. Ali je res treba, da se le prepiramo med seboj, da se le I medsebojno preganjamo? Ali res
ni mogoče, da se enkrat odkritosrčno in brez zlih misli Slovenci dogovorimo med seboj, kaj potrebujemo in kako bomo delali v slogi na to, da vse to tudi dosežemo? Ali res ni mogoče, da bi Slovenci ta svoj program dela in resničnega napredka tudi izvajali?
K tlom tišče razmere našega gospodarskega človeka in obup se polašča njegove duše, da se bodo
še kdaj razmere resno preobrnile na bolje. Toda hipoma bi odpadel obup in pesimizem, če bi se ustvaril slovenski gospodarski svet, prvi dokaz, da se bosta volja in delo našega gospodarskega človeka upoštevala.
Vstajenje slovenskega gospodarstva se začne le s slovenskim gospodarskim svetom!
Zbor trgovstva
Občni zbor Združenia trgovcev v Mariboru
V nedeljo, dne 5. t. m. je bila v dvorani hotela »Orel« v Mariboru letna skupščina mariborskega Združenja trgovcev.
Predsednik Ferdo Pinter je otvoril skupščino ter imenoval zapisnikarja gg. Frana Skasa, glav. tajnika in Juro Zidanška tajnika Združenja ter predlagal za ove-rovatelja zapisnika gospo Zlato Brišnik in gospoda Ilada Tipela.
Nato je pozdravil Vse navzočne, zlasti: dr. Milana Senkoviča, obrtnega referenta mestnega poglavarstva, Ivana Jelačina, predsednika Zbornice TOI v Ljubljani, in tajnika dr. Ivana Plessa, predsednika Tujsko-prometne Zveze in nar. poslanca dr. Ivana Jančiča, predsednika Združenja prevoznikov v Mariboru Ivana Slugo, predsednika Slov. trg. društvo
Branka Mejovška, tajnika Zveze trg. združenj Dravske banovine inž, Mirka Šušteršiča, zastopnika Pomočniškega odbora združenja Ivana Vriska in Josipa Domittcr-ja ter novinarje.
Predsednik je nato nazdravil Nj. Vel. Kralju Petru II. ter poudaril, da stoji mariborsko trgovstvo zvesto ob strani svojemu mlademu vladarju.
S pieteto se je predsednik Pinter nato spomnil v pretekli poslovni dobi umrlih članov, pokojnikov: Berdajsa Vilka, Kliček Frančiške, Weiler Berte, Tischler-ja Ignaca, Kaučič Ane, Biiuerlo Terezije, Baumeisterja Josipa, Lampa Aniona in Konrad Terezije-
Nato je podal naslednje svoje poročilo:
Poročilo predsednika Ferda	Pi
Pred letom dni smo zborovali v optimističnem razpoloženju, da je najhujša gospodarska depresija že za nami, saj so razna znamenja kazala na to, pa tudi vlada, ki je takrat prišla na krmilo, je obljubila zboljšanje in izdala hvalevredno geslo:
Ne zviševati davkov — pomagati gospodarstvu!
Prepričani smo sicer, da je imela vlada dobro-voljo, vendar se pa ni napravilo ničesar, s čimer bi se pomagalo našemu razdrapanemu gospodarstvu do novega dviga, do novega poleta. In tako smo se zopet, kakor že večkrat žal tudi takrat temeljito zmotili: spoznati smo morali, da pri nas razmere še niso tako daleč, da bi krenila naša gospodarska politika na novo pot, na pot enotnosti in neodvisnosti od strankarsko-političnih momentov, ki pri nas še vedno prevladujejo.
Izginili so zopet ugodni znaki izboljšanja, pozabile so se lepe obljube in pereča gospodarska vprašanja so ostala nerešetia.
Gospodarstvo je propadalo dalje in dalje; tako smo doživeli, da imamo v 1. 3935 v trgovini zabeležiti ca. 1(101) odjav več ko prijav, v obetih pa ca 700.
Od leta 1932. do konca 1. 1935. beležimo ca. 4200 trgovin in ca. 3500 obrtnih podjetij manij, tako da je propadlo nad 7500 gospodarskih podjetij. K temu poraznemu dejstvu je seveda vsak komentar odveč, vendar je treba pogledati' malo nazaj, kakšni so znaki propadanja trgovine v preteklem letu, zlasti še, ker beležimo tozadevno nekaj novih momentov.
Nahavljalne zadruge so že znani škodljivci trgovstva, a novi finančni zakon, kaj nam je prinesel? Sramotni pečat, da smo manj
vredni državljani. Vsem zadrugam in njihovim zvezam in funkcionarjem so bile odpuščene vse kazni za prestopke iz tar. post. 12, 62, 91, 92.
Človeku zastane pamet, kako je to mogoče?! Mi pa povemo javno in odkrito, da ne prenesemo te dvojne mere! Nočemo biti manj vredni državljani! Mi hočemo igrati zopet vlogo kot nekdaj, vlogo, ki je našemu stanu primerna.
Zasluge trgovstva
Poglejmo malo nazaj v zgodovino! Saj je bil prednik našega osvoboditelja — Karadjordje — trgovec, pa je bil Miloš Obrenovič — tudi trgovec in ali se nima baš beograjska univerza trgovcem in njih ustanovam zahvaliti za svojo ustanovitev in današnjo dominantno pozicijo? — Trgovski stan je torej podpiral širjenje kulture, pomagal intelektualcem do izobrazbe, je pa tudi v svetovni vojni ogromno žrtvoval. Lahko torej rečemo, da so trgovci vedno in povsod storili svojo dolžnost do domovine v najodličnejši meri.
Že iz tega razloga lahko kar najodločneje zahtevamo, da naj bodo trgovci samo ene vrste — privilegirane trgovec pa odklanjamo!
Na vseh koncih in krajih so križi in težave, ker
ni hačrtnega gospodarstva
Privatno denarništvo se nahaja v tihi likvidaciji in nikjer ni slišati o kakšnem poskusu za obnovo in normaliziranje kreditnih odnoša-jev. — Dokler bo imelo trgovstvo in obrtništvo zamrzle terjatve ne samo pri denarnih zavodih, ampak tudi pri kmetih za dobavljeno blago, na podvig gospodarstva ni misliti.
Kmet, naš najboljši odjemalec,
trpi radi neurejenega izvoza njegovih pridelkov in produktov. V zadnjem času so se pridružile še sankcije, ki so uničile lesno trgovino. — In kmetska zaščita! Je li pomagala kmetu? Ne, pač. pa mu je vzela še ostali kredit, kar ga je še dosedaj imel. Na ta način je moral postati kmet iz dobrega naš slab odjemalec.
Enako žalostna je usoda našega delavstva in nameščenstva. Redukcije so na dnevnem redu. Večja podjetja so po večini v rokah ino-zemcev ali vsaj inozemskega kapitala. Dobiček gre čez mejo, nameščajo se po nepotrebnem tuje delovne sile; naš delavec in nameščenec — če že ni na cesti — pa mora za sramotno nizko plačo delati tujcu; njegov življenjski standard je tako strašno padel, da sebi in svoji obitelji ne more nabaviti niti najpotrebnejših stvari. Na ta način je izgubil trgovec svojega nekdaj močnega odjemalca.
Državnemu uradniku se pa obljubljajo kot kompenzacija za tako česte redukcije njih prejemkov posebni privilegiji njih nabavljal-nih zadrug. Torej dvojna škoda: Izgubljen odjemalec in privilegiji nevarne konkurence.
Vrhu vsega tega je pa naša
Dravska banovina zapostavljena in to že polnih 18 let. Da smo v resnici zelo prikrajšani skoro v vsakem oziru, hočem navesti par dokazov. Od 1. 1919—1930 je zgradila država skupno 924 km novih železnic in izdala za to 1938 milijonov dinarjev. Od teh je bila v Sloveniji zgrajena le prekmurska železnica in pa proga Rogatec —Krapina, kar je veljalo 84 milijonov. Ce prištejemo še betonski most v Zidanem mostu,' potem vidimo, da je dobila Dravska banovina od investiranih 1.938 mi lij. celih 90 milj. ali 4'64%. Za ceste, mostove in poslopja je izdala država 2450 milijonov. Od vseh teh del je bilo v Sloveniji izvršenih za 69 milj. dinarjev ali 2'40%. Ta odstotek je pa dejansko nižji, če se upošteva, da so mnoga javna dela izvršite tudi banovine, ki jih je država dobro dotirala. dočim je Dravska banovina ; že nekaj tet brez državne dotacije. — Ne moremo pozabiti tudi na nedavno redukcijo dobave premoga, katera je ravno v 'Sloveniji povzročila strašen porast brezposelnosti in bede. — Pred par tedni smočitali, da nam nameravajo premestiti železniške delavnice iz Maribora v Kraljevo, kar bi pomenilo za Maribor izgubo najmanj 20 milj. din, za Dravsko banovino pa nad^lOO milijonov. Pripomnimo samo, da je ravno Maribor tekom let že marsikaj izgubil, politično oblast II. instance, finančno direkcijo, kontrolo dohodkpv itd. — Mislim,
da ti podani dokazi zadostno pričajo o zapostavljanju naše banovine.
Pri tej priliki pa izrečno poudarjamo: Ne zahtevamo nikakih izjem, ampak samo vsestransko enakopravnost in naša pridnost in solidnost nam bo pomogla do boljše bodočnosti!
Druge neprilike
Še mnogo drugih činiteljev je, ki tarejo naš stan in potrebno je, da se pri tej priliki tudi z njimi bavimo, kot n. pr. industrijske in tovarniške prodajalne, ki tako silno in uspešno konkurirajo naši normalni trgovini, nadalje kroš-njarstvo, ki ga bo mogoče popolnoma zatreti le, če nam bodo nudile kompetentne oblasti izdatnejšo pomoč, kot dosedaj. Naj omenim še — in to s posebnim poudarkom — veletrgovine k la »Ta-ta«, ki pomenijo smrt redni trgovini in proti katerim smo tudi mi zavzeli nedavno odločno odklonilno stališče in poslali na pristojna mesta protest proti njih ustanovitvam.
Posebno poglavje pa tvori naš neusmiljeni
davčni vijak
V zadnjih štirih letih je trgovskih podjetij za polovico manij, kupna moč in zaslužek minimalen, a davkov je pa še enkrat toliko. Višek znosnosti je že davno dosežen, v mnogih primerih tudi že presežen, kar dokazuje neprestano propadanje trgovine in obrta; skrajni čas je že, da se davki kot tudi takse znižajo do neke znosljivosti, ker odločilni faktorji naj pomislijo, da propala trgovina in obrt ne bosta plačevala nikakih davščin več.
Spričo teh dejstev in dokazov, ki sem jih dosedaj iznese?, izgleda skoro, da našemu gospodarstvu, da naši trgovini ni pomoči, da je zapisana neizprosnemu poginu Mnenja pa sem, da ne smemo obupati in ne smemo kloniti glav, ker še imamo tudi prijatelje in zaveznike v našem težkem boju. Naj tu omenim »požrtvovalno delo naše Zbornice TOI v Ljubljani, ki ne samo, da nam 'stoji s svojimi dragocenimi nasveti stalno ob strani, temveč ki s svojo avtoriteto in vplivom zabrani marsikateri udarec, bilo potem od kjerkoli; Ce je bila • pomoč potrebna — in to je bilo pogosto —, pri naši Zbornici je nismo iskali zaman, za kar ji s tega mesta izrekam najiskrenejšo zahvalo. — Zahvalim se pa tudi naši Zvezi trgovskih združenj za uspešno borbo, katere se ni nikdar ustrašila, kadar je bilo treba braniti pravice našega stanu.
Naloge vlade
Pomoč, katero uživamo od navedenih faktorjev in tudi druge
okoliščine nas navdajajo vsaij kolikor toliko z optimizmom in z novim pogumom: ne vrzimo puške v koruzo, ampak treba je vztrajati, vzdržati in poskušati pomagati si iz druge strani, namreč skušati dvigniti kupno moč naših odjemalcev ter na ta način pomagati gospodarstvu in poživiti trgovino. — Seveda je kot prva poklicana vlada, da sklene dobre trgovinske pogodbe s sosednimi državami, zniža prevozne blagovne tarife, da zahteva nadomestek za po sankcijah izgubljena tržišča, da uredi denarni trg, da posveča dvigu tujskega prometa večjo skrb, zlasti z ozirom na naše ceste, pobija brezposelnost z izvrševanjem javnih del, da uredi nii-nimalizaciijo plač delavcev in nameščencev ter da posveča več pozornosti strokovnim in nadaljevalnim šolam. — Velike in težke naloge še čakajo našo državo. Vsak posameznik je dolžan, da po svojih močeh pomaga, saj morajo nastati pri nas zopet boljši časi, ko bode pričela v Jugoslaviji nova doba gospodarskega življenja, doba nove gospodarske politike, ki bo poživila gospodarstvo in tudi našemu stanu prinesla oni skromni sončni kotiček, ki mu pripada in kijer bode lahko mirno živel in dajal državi, kar ji pripada.
Več stanovske zavesti!
Vsak stan pa mora braniti svoje pravice in svoje interese in javno povedati, kje in kako se mu godi krivica. Zato nam je pa potreben stanovski tisk, ki je bil zbog naše indolence v nevarnosti, da propade in le našemu neutrud-
ljivemu in neustrašenemu borcu za naše pravice, predsedniku Zbornice TOI v Ljubljani g. Jelačinu se imamo zahvaliti, da ga še imamo. Dejstvo je, da imamo mi trgovci za vse drugo več smisla, ko za lastne zadeve. Vse podpiramo, kadar pa gre za nas same, za naše organizacije, za naš stanovski list, takrat pa ne gre denar od nas. Drugi, šibkejši stanovi imajo in vzdržujejo svoje liste kot obrtniki, nameščenci, gostilničarji itd. — mi trgovci, ki si sicer radi potrkamo na prsa, pa ne bi mogli vzdrževati svojega stanovskega glasila? Kličem vam, obdržimo za vsako ceno, kar imamo. Trgovski stan brez svojega glasila v borbi za svoje pravice, je kakor armada na bojnem polju brez orožja.
Predno končam, se čutim primoranega z vsem poudarkom izjaviti, da je trgovstvo konstruktiven element v državi, ki ljubi svojo domovino ter želi nje moč, procvit in slavo. — Trgovstvo dobro pozna svoje dolžnosti ter jih do meje možnosti tudi rado izpolnjuje, pozna pa tudi svoje pravice, ki jih hoče in tudi bode kot enakovreden in enakopraven državljan vedno in povsod branilo in zahtevalo.
Pozivam vas, dragi tovariši, k slogi in solidarnosti, da nas naijde bodočnost, kakršnakoli, v strnjenih vrstah naših stanovskih organizacij in nemara tudi ni več daleč čas, ko bode toliko zaželen Gospodarski svet poklican v življenje, ki bo lahko posredoval, da se naše težnje in zahteve na odločilnih mestih ne bodo samo slišale, ampak tudi primerno upoštevale!
računu skličejo, še predno se prične isti obravnavati v parlamentu odnosno finančnem odboru, zastopnike po možnosti vseh gospodarskih edinic ter z njimi pretresajo postavko za postavko ter sprejmejo in vodijo dalje želje in nasvete gospodarstvenikov, ker poslanci sami pač vsega ne vedo in ne znajo. S takšnim prečiščenim proračunom naj potem stopijo pred skupščino in zahtevajo izvedbo tega programa. Dosedaj še ni bilo poslanca, ki bi bil uvidel potrebo z nami se posvetovati. — Končal je z besedami: Poudarjam še enkrat: mi ljubimo našo svobodno Jugoslavijo, in upam, da ni več daleč, ko bo prišel, ko bodo vsi Slovani eno, prišel bo slovanski vek!
Navdušen aplavz, ki ni hotel ponehati, je bil plačilo govorniku za njegove neustrašene, pa tudi bodrilne besede.
Predsednik Pinter: Iskreno se zahvaljujem govorniku za interesantna izvajanja ter ad illustran-dum naše revščine citiram besede ljubljanskega škofa Rožmana, ko se je vrnil iz svojega potovanja po Severni Ameriki, ki je dejal: »Tam sem šele videl, kakšni reveži smo Slovenci! En amerikan-ski milijonar ima več premoženja,
kot cela naša revna Slovenija skupaj!« — Kratko, a značilno. Mimogrede še omenja ljubljanski primer, ko je zaprosilo za 40 služb dohodninskih paznikov 2000 prosilcev!
Narodni posl-dr. Jančič
Zahvaljuje se za pozdrav ter omenja razna gospodarska vprašanja, ki so jih načeli predgovorniki. Ni blagostanja v narodu, če ne gre dobro vsem stanovom.. Kmečka zaščita je bila napačna in ni imela pričakovanega učinka. Govori o redukciji uradniških plač ter o delu poslancev. Trudili so se, da dosežejo večje dobave slovenskim premogovnikom, da se uvedejo delavske minimalne mezde in da se bo pupilarni denar zopet nalagal v regulativnih hranilnicah. Dobro bi bilo, če bi večkrat prišle deputacije iz Slovenije v Beograd, ker bi se dal s tem zahtevam poslancev večji poudarek. Omenja, da so dostikrat tudi lokalni faktorji krivi, če se katera stvar kmalu ne reši. Pozdravlja današnji zbor in želi, da bi imel še večkrat priliko izmenjavati misli v tako odlični gospodarski edi-nici. (Odobravanje.)
Tainiško
Zbornični predsednik Ivan Jelačin
Predvsem se zahvaljuje za pozdrave ter tudi izroča pozdrave Zbornice v Ljubljani.
Udeležil se je letos že 14 občnih zborov trg. združenj v Dravski banovini, ker se hoče sam prepričati o razmerah med trgovstvom. Gospodarska slika je zelo temna, le zelo malo je okolišev, kjer bi bil našel kolikor toliko znosljive razmere. Kjer je industrija in kjer je delavstvo primerno plačano, je še malo bolje, a sicer je naša trgovina in naše gospodarstvo na tleli.
Pavperizaeija je v Sloveniji na pohodu!
Življenjski standard pada, borba je vedno težija. Naših apelov in klicev se pa na odločilnih mestih noče slišali, ampak se jih prezira, dasiravno je tudi trgovstvo potreben in sestavni del prebivalstva j v državi. Govornik se nato obšir-1 no bavi z nameravanim zakonom o javnih hranilnicah, s katerim se ograža denarništvo Dravske banovine, ter popisuje veliko gospodarsko pa tudi nacionalno vlogo, katero«o igrali naši denarni zavodi v sedanji Dravski banovini, pa tudi v Gorici in Trstu.
Omenja nato zakon o Privilegirani Hipotekarni banki ter žigosa predpise, ki so nam vzeli v času največje krize naše pupilarne naložbe V znesku ca 80,900.000.
Kritizira nato delovanje Narodne banke, ki kot emisijska banka ne bi smela iskati le čim večjih dividend, nmpak ki bi morala v prvi vrsti skrbeti, da pomaga našemu gospodarstvu. — Govornik vidi v vseli metodah, ki- se proti nam Slovencem uporabljiujo, ne morda nesposobnost, ampak neki sistem, ki nam dosledno onemogoča našo gospodarsko oman‘cipačijo. Zato propadata obrt in trgovina in zato se širi šusmarstvo. Proti temu sistemu jd boj nujen in mi ta boj tildi sprejemamo, ker je Jugoslavija tudi naša država, ne pa le nekaterih pokrajin. Težko smo jo dobili in ne damo je več! Toda enakopravnost mora biti!
Nato se dotakne še
vprašanja sankcij
ter v svojih nadaljnjih izvajanjih zelo dvomi, da ti bomo dobili še kdaj italijanski trg nazaj. Želim, da se sankcije čimprej ukinejo. Danes se smejeta Avstrija in Mad-jarska, ki sta prevzeli naš del izvoza v Italijo, a pri nas smo šele sedaj videli, kakšno velikansko vlogo je igrala za našo Dravsko banovino lesna trgovina. — Naše razmerje proti Franciji pač nikakor ni v skladu z našo politično povezanostjo s to državo, ker v gospodarskem oziru ravna z nami slabše kot s svojimi starimi sovražnicami; onim nudi vsako možno finančno pomoč in gospodarske prednosti, a pri nas pa išče samo eksploatacije naše zemlje in naših naravnih zakladov!
Pri nas
manjka načrtnega gospodarstva.
Samo politizira se, a zelo malo dela; zadostovati nam morajo obljube. Vsega imamo v izobilju, da bi bilo pfi nas lahko blagostanje, a tujci se maste z našim bogastvom. Trpke so te' besede, a verujte ml:'»Nd defetizem,' nfe mrž-nja • do države mi jih je narekovala, temveč ravno 'nasprotno, ljubezen do naše skupne domovine hi e je dovedlp do tega, da sem poiskal zlo, tam, kjer jo, da sem ga imenoval s pravo besedo. Ne smemo pa postati radi -tega mogoče malodušni, ampak' organiziranj in složno delo nam bo pomagalo tildi čez te zapreke.
Predvsem pa moramo dvigniti samozavest trgovstva
Ne smemo pozabiti, da so časi gospodovanja Dunaja in Pešte minuli, da smo torej tedaj tudi mi gospodarji! Končno apelira na našo poslansko delegacijo, da zastav) vse sile, da se bodo začele potrebe baše StdVbriiije nd odločil-' nem mestu upoštevati, upoštevati pa tudi naše želje in nasveti. Konkretno zahteva od poslancev, da pri prihodnjem državnem pto-
Po prisrčnih besedah predsednika Pinterja dr. Jančiču je podal
tajnik Skaza
tajniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Gospodarske razmere se niso niti najmanj zboljšale, ker bremena rastejo, zaslužek pa pada. Uprava združenja se je vedno prizadevala, da trgovstvu kolikor le mogoče sedanje stanje olajša. Zlasti pa je vedno intervenirala, da se preprečijo trgovstvu in našemu gospodarstvu škodljivi zakonski predpisi. Tako je sodelovala pri akciji proti nameravanemu hra-nitniškemu zakonu, delala za revizijo taksnega zakona in solidaren nastop vsega trgovstva je tudi dosegel, da je padla dolžnost izdajanja kolkovanih računov. Svoje predloge je slavila uprava k načrtu novega carinskega zakona in zakona o nadzorstvu nad živili. Intervenirali smo nadalje zaradi zboljšanja telefonske zveze Maribora z Zagrebom in Beogradom in dosegli, da je ostal drugi vod. Napoveduje pa se tudi nov kabel, da bo telefonska zveza Maribora z vsemi mesti dobra.
Poleg tega pa se mora združenje stalno boriti proti starim oviram trgovine. Kakor druga leta smo se borili proti krošnjarstvu ter imeli zlasti lepe uspehe v borbi proti tako imenovanim kovčeg-trgovcCm. Na novo so se pojavili krošnjarji s porcelanastim blagom, a smo jim prišli kmalu do živega.
Nadalje smo delali na reorganizaciji naših sekcij, za napredek socialnega zavarovanja trgovcev, ki se mora izvesti tudi za starost in onemoglost; Posebno skrb srno posvečali naši trgovski nadalje.
valni šoli. Odločno’ moramo zahtevati, da ne postane pomočnik, kdor ni uspešno dovršil šole.
Nato je poročal tajnik o socialnem delovanju združenja, ki je v podporo za obubožane trgovce in brezposelne pomočnike izdalo letos 20.000 Din. Poroča nadalje še o vseh drugih prireditvah, pri ka-teriji je sodelovalo mariborsko združenje fer se zahvaljuje vsem, ki So kakorkoli pomagali združenju pri njegovem detu. Z apelom na delo za stanovske organizacije je zaključil svoje, z odobravanjem sprejeto poročilo.
Nato je podal še statistično poročilo združenja. Združenje je štelo skupno 576 članov, od katerih je bilo pravnih oseb 67. Na novo prijavljenih je bilo 38, odjavljtenih pa 42 obratov. Pomočnikov je:bilo 216. pomočnic 176, drugih name-ščencev pa 240. Koncem 1. 1935
je bilo 160 vajencev in vajenk. Oproščenih je bilo 32 vajencev.
Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 82 učencev in 50 učenk. Uspeh šole je bil zelo dober, saj je padlo samo 7 učencev in ena učenka.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Zidanšek. Iz njegovega poročila posnemamo te zaključne številke:
Dohodki so znašali 113.636 Din in izdatki pa 113.133 Din, prebitek torej 503 Din.
Hišni sklad izkazuje aktivno stanje v višini 248.252 Din. Podporni sklad je imel 32.829 dohodkov in 16.470 izdatkov. Njegovo stanje je 16.359 Din. Inkorporacijski sklad znaša 19:408 Din, vajeniški sklad 5.513, podporni sklad branjevcev 6.730 Din in sklad za trgovski dom 7.555 Din.
Nadalje poroča o Sim. Novakovi ustanovi, ki se je sedaj izločila iz premoženja združenja. V preteklem letu se ni oddalo nobeno najemnine prosto stanovanje, ker ni bilo prosilcev, ki bi po testamen-tarni določbi imeli pravico do brezplačnega stanovanja. Premoženjsko stanje sklada je naraslo na 108.924 Din.
Poročilo nadz. odbora
je podal g. Maks Jaš. V poročilu se navaja, da je nadzorstvo vsako četrtletje pregledalo blagajno in knjige ter ob koncu leta še posebej; vedno je našlo vse v najlep. šem redu. Po svojih Zastopnikih se je udeleževalo tudi sej uprave. Soglasno izjavlja nadzorstvo, da je ustrezalo delo uprave vedno pravilom in vsem predpisom ter da je bilo naravnost vzorno. Prav tako vZorno je poslovala tudi pisarna. 'Predlaga zato upravi razreš-nico in ji Izreka pohvalo. Kbftčno je tildi predlagat, kako se naj razdeli čisti dobiček trgovskega plesa. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
V imeiiu Zveze trgovskih združenj se je zahvalil za pozdrav tajnik inž. Šušteršič, ki opozarja na letošnji kongres vsega jugoslovanskega trgovstva v Beogradu ter vabi združenje, da bo zastopano na kongresu po čim večji delegaciji. Predsednik Pinter naznani, da je delegacija1*združenja za beograjski kongres že določena.
Blagajnik Zidanšek prečita nato proračun, ki ižkazuje 111.300 Din dohodkov in 110.420 Din izdatkov, torej prebitka 880 Din. članarina de določi za branjarije in kejmarje na 30 Din, za branjarije v lokalu ha 40 Din in za druge
člane na 70 Din. Slednji plačajo poleg tega še za vsakega družabnika, nameščenca ali vajenca 20 dinarjev, toda največ 400 Din. Hišni sklad pa izkazuje 170.800 dinarjev dohodkov in 165.000 Din izdatkov. Po krajši debati, v katero so posegli gg. Pinter, Roglič, Mejovšek in Jaš, se sprejme proračun v celoti.
Na predlog g. Rogliča se izreče predsedniku Pinterju zahvala, ker je kril iz privatnega konta mnoge podpore in izdatke, s katerimi se ni mogla obremeniti blagajna.
Tajnik Skaza prečita nato predloge uprave, ki se po krajši debati in po pojasnilih predsednika Pinterja glede nove tržnice sprejmejo soglasno.
Predlogi
uprave
1. Da se zahteva čimprejšnja uvedba obligatornega zavarovanja trgovstva v smislu § 384. zakona o obrtih.
2. Da se zahteva sprememba zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust, september, oktober, november, december 1935 in januar, februar in marec 1936 v toliko, da se ukine 2. odst. § 32. zakona, ki govori o sestavi davčnega odbora ter se mesto tega pusti pri §113. zakona o neposrednih davkih z gornjim zakonom črtani odstavek.
3. Da se zahteva na odločilnem mestu ukinitev industrijskih in tovarniških prodajalnic. Dokler se pa to ne sprovede, naj se smatrajo te poslovalnice kot samostojna podjetja in se kot takšna tudi ob-dačijo.
4. Da se uredba za trgovino in industrijo o krošnjarjenju z dne 27. junija 1928 najstriktneje iz-vaja od pristojnih oblastnih organov ter se proti kršilcem odnosnih predpisov postopa z vso strogostjo, in kadar je to možno, tudi z odvzemom krošnjarskih knjižic.
5. Veleblagovnice po vzorcu »Ta-Ta« naj se brezizjenino prepovedo.
6. Da se zahteva na merodajnem mestu, naj se ukinejo vsi davčni
drugi privilegiji nabavljulnih
m
uslužbencev ko konzumnih pro-
zadrug državnih
tudi vseh drugih dajalnic.
7. Da se apelira na mariborske trgovce, da bodo v bodoče sprejemali v službo v prvi vrsti one trgovske pomočnike, ki imajo razen predpisane učne dobe še uspešno končano trgovsko nadaljevalno šolo in pomočniški izpit, kakor hitro se ta uvede.
8. Da se protestira proti nameravani uvedbi novega socialnega davka v mestu Mariboru, temveč naj ostane sedanje nabiranje prispevkov za zimsko pomožno akcijo mesta Maribora neizpreme-n je no.
9. Da soglaša z nameravanim projektom zgraditve nove tržnice na Glavnem trgu, za kojega je dalo iniciativo društvo hišnih posestnikov. Združenje se udeleži pri istem tudi aktivno, in sicer s podpisom 50 deležev po Din 1000;—. Uprava Združenja se pooblašča, da podpiše te deleže in jih izplaka ‘ z dobro imetjem., pa. h išne m, sklad u pri Mestni hranilnici v’ Maribojii, čim bo akcija dospela do renti-zacije. 1	’
10. Da naroči Združenje 490 iz. tisov sobotne izdaje »Trgovskesra lista«, katere bo potem razdelilo med članstvo |»o kolporterju. Ki bo pri prejemnikih takoj sproti kaširal po Din l-— za vsak iztiš. Vse priprave preskrbi pisarna Združenja.
Upravitelj trgovske nadaljevalne šole prof. Škof govori d težavah, ki jih' mora 'premagovati šola. Zlasti slabo vpliva na mladino določba, da postanejo pomočniki tudi oni vajenci, ki niso napravili šole.
G. Majer se v tem pridružuje mnenju prof. Škofa’in nag'aša, da je' pravilno, če se od mladine dosti zahteva, da pa je treba pbfem tudi poskrbeli, da se dS strokovno
naobražeui mladini eksistenca. Zaideva, da se sprejme primeren
Predlog.
Ur. Plesa pojasnjuje nastanek sedanjega zakona o obrtih ter konstatira, da je bil ta zakon pri-lagoden razmeram na jugu in iz i6ga razloga smo morali mi seveda marsikaj izgubiti. Govornik izvaja nadalje, da še ni najhujše zlo, da študij kot takšen usposablja ali vsaj lajša dosego obrtno-prav-aih pravic, nemogoče pa je, da producent kakršnekoli bran/.e doki po treh letih samostojnega izvajanja isto pravico, da začne katerokoli trgovino, če tudi o njej nima niti pojma. Ravno okrog te-Ra pasusa se je vršil najhujši boj ln od naše Zbornice se je-predlagalo, da naj obrtnik, ki je izvajal svoj obrt vsaj pet let, šele potem dobi pravico izvajati trgovino, vendar samo s sorodnim blagom.
Po tem zanimivem referatu se
V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bila dne 31. marca redna letna skupščina Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji Rrnd in Šmarje pri Jelšah.
_ Predsednik Združenja Luilovik Košir je otvoril skupščino s pozdravom vseli navzočnih. Po otvoritvenih formalnostih je objavil skupščini, da je prejela uprava združenja dne 2G. februarja od bivšega predsednika združenja Viktorja Piliha izjavo, da odlaga predsedniško mesto. Ta sprememba je bila sporočena zbornici TOI. Namesto odstopivšegu dosedanjega predsednika je prevzel funkcije predsednika Viktor Košir kot izvoljeni prvi podpredsednik, do-čim je bil na seji uprave dne 24. marca izvoljen za prvega pod-1 predsednika Josip Tiršek iz Pol-1
V svojem poročilu je predsednik uvodoma omenil, da .se mora, ker je šele malo časa predsednik, omejiti v svojem poročilu o gospodarskem stanju le na one ugotovitve. ki jih občuti vsak trgovec in proti katerim bi se moral postaviti z vso odločnostjo v bran vsak gospodarski človek.
Naša današnja skupščina, ki je nekak gospodarski parlament v našem okolišu, noče nobeni osebnosti bivših in sedanjih režimov očitati napak, ki so se storile, pač pa ima dolžnost in pravico, da te storjene napake konstatira z zahtevo, da se tudi odpravijo.
Slika našega današnjega gospodarskega stanja je žalostna, da nas obliva kar mrzla zona, ko vidimo, kako drvimo v propast. Neštetokrat smo zahtevali na raznih zborovanjih in svarili odločujoče ljudi, naj zaradi trenutnih političnih uspehov ne delajo ovir gospodarstvu. Zahtevali smo, da vodijo politiki |e politiko, organi, zaeija državnega gospodarstva pa naj se prepusti preizkušenim go. spodarskim ljudem ter gospodarskemu parlamentu, ki bi edini mogel spraviti naše gospodarsko življenje zopet v red. Nelogično je, da vodijo politiko in gospodarstvo eni in isti ljudje in v tem je tudi vzrok, da se dostikrat tudi iz prestižnih razlogov žrtvujejo gospodarski interesi.
Tudi politika je včasih nad vse važna, zlasti kadar gre za čast in obrambo države. Toda tudi politiki se morajo zavedati, da mora biti dobra politika strpljiva in da hiora skrbeti za ohranitev- onih virov, brez katerih ni ne narodnega življenja in zato tudi ne politike. Star pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želod«e. Tako je tudi y političnem Življenju. Ce usahnejo gospodarstvu viri. ki jih potre-
sprejme naslednji predlog: Skupščina skleni, da se zahteva na kompetentnem mestu čimprejšnja novelizacija zakona o obrtih, zla-sli § 19. (4), ki omogoča dosego trgovsko-obrtnih pravic brez zadostne trgovske usposobljenosti, osobito kar se tiče prehoda iz obrtne v trgovsko stroko.
K besedi se je oglasil še referent mestnega poglavarstva dr. Senkovič, ki sporoča pozdrave župana ter poudarja, da je bito delovanje združenja vedno vzorno. Občina bo poostrila zasledovanje krošnjarjev.
Nato se sprejme naslednja
sprememba pravili
1.	Po' navodilih ministrstva za trgovino in industrijo po II. br. 20.377/u z dne 8. junija 1935 na osnovi § 460. zakona o obrtih se
zele. Nato pozdravi g. Košir predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in tajnika dr. Ivana Ples-sa, sreskega podnačelnika Svetino ter tajnika Zveze trgovskih združenj ing. Šušteršiča. Za zapisnikarja je imenoval tajnika združenja Aleksandra Vehieta, za ove-rovatelja pa Stanka Oseta in Ivana Srebotnjaka. S pieteto se je nato predsednik spominjal umrlih članov pokojnih: Ivana Cajnerja iz Holmca, Franca Meha iz Rečice ob Paki, Edvarda Suppunza iz Pristave, Flora Lagerja iz Rogaške Slatine in mentorja trgovstva starega kova Ivana Loschnigga, očeta naših vrlih tovarišev Edota in Ivana. Navzoči so počastili spomin umrlih s trikratnimi Slava-klici. j Nato je g. Košir nadaljeval svoje I poročilo in izvajal:
buje gospodarstvo za svoje delo, tedaj je tudi omajana ljubezen do vsega, kar tvori državo.
Z globoko zagrenjenostjo moram ugotoviti, da odločujejo pri reševanju slehernih, tudi čisto gospodarskih vprašanj, politični in celo čisto lokalno politični motivi, ki ne dovoljujejo razmaha gospodarstvu. Samo poglejmo, kakšno silno zmedo je povzročila zaščita kmeta in denarnih zavodov* Res je, da je bilo treba priskočiti zadolženemu kmetu na pomoč, vendar pa se to ne bi smelo zgodili na način, da je služila vsa zaščita le kot sredstvo volilne agitacije, kmeta pa se je dejansko pognalo v še večjo bedo, ker se mu je ubil njegov kredit. Santo enostranska zaščita je nadalje [>os[rešila propadanje morale na deželi. Poleg tega pa se je udarilo s to enostransko zaščito po drugih stanovih, ki žive v tesnem sožitju s kmetijskim stanom. Še zlastj pa se je udarilo podeželsko trgovino.
Pa poglejmo si naše dolgoletno borbo proti konznmarstvu. Ze davno bi moralo biti to vprašanje odstavljeno z dnevnega reda, mesto tega pa vidimo, da dobiva vedno nove privilegije in sedaj še oprostitev od kazni za kršitev obrtnega in taksnega zakona. A vsi li privilegiji padajo v breme trgovine!
In sankcij« proti Italiji? Zopet je od teh sankcij prizadeta samo trgovina. Iste žalostne izkušnje imamo tudi s krošnjarstvoin, ki je sicer prepovedano odnosno z zakonitimi predpisi zelo omejeno, ki se pa kljub temu vsak dan bolj širi. Izdajajo se celo krošnjarska dovoljenja za prodajo manufak-turnega blaga, kar je absolutno protizakonito. Krošnjar plačuje letno HO din davka, na dan pa proda po 3 d« 5 oblek. Proti
spremeni čl. 19. pravil Združenja točka 2., ki naj se glasi po novem: 2. o volilvi predsednika, podpredsednika, članov uprave in nadzorstvenega odbora in njih namestnikov, kakor tudi častnih članov.
Analogno temu se spremeni tudi člen 23. pravil Združenja ter se glasi:
Predsednik, podpredsednik in ostala uprava, ki sestoji iz 10 članov, se voli na tri leta.
Prav tako se volijo tudi namestniki članov uprave, ki jih je 5. Celotna uprava s predsednikom
in podpredsednikom je izvršilni organ združenja.
2.	Čl. 31. pravil Združenja se spremeni v toliko, da se doda prvemu odstavku pod točko 10. še ena stroka, in sicer:
Odsek trgovcev z avtomobili, motocikli, kolesi, bencinom in
krošnjarstvu pa se ne stori nič, menda v nadomestilo pa je dobila trgovina z novim finančnim zakonom nova davčna bremena.
Tako doživljamo iz dneva v dan vedno nova razočaranja, da se bo lepega dne vsa naša gospodarska stavba zrušila v kup razvalin. Ta stalna razočaranja so naravno tudi vzela našim stanovskim tovarišem vsako voljo do borbe in zlasti smisel za stanovska vprašanja. Vedno bolj se čujejo vzkliki, kaj mi bo organizacija, če pa ta "a' ne doseže! Toda to stališče je popolnoma napačno in nad vse škodljivo. Kajti stanovske organizacije, to smo mi! Če niso aktivni vsi člani organizacije, tedaj tudi pač ne morejo doseči oni, ki so na vodstvu organizacije, posebnih uspehov. Poleg tega pa tudi ni res, da naše organizacije ne bi nič dosegle. Še mnogo slabše bi bilo naše stanje, če n« bi bilo naših organizacij, ki so vedno nastavile prša, kadar je bilo treba, in tako ublažile udarce, ki bi sicer zadeli vsakega posameznika izmed nas. Čim težji so časi, tem bolj jo potrebno delo v organizacijah, ker je to delo v obrambo nas vseh! Moramo se boriti za svoje pravice, moramo delati na to, da dobimo svoj že davno zahtevani gospodarski svet, ki je edini poklican, da rešuje vsa gospodarska vprašanja v državi. (Z glasnim odobravanjem je bilo sprejeto poročilo predsednika.)
Sledilo je
poročilo tainika Vebleta,
iz katerega posnemamo:
Delo združenja je bilo v poslovnem letu razdeljeno v dve dobi, v dobo do 25. junija, ko je vodila združenje še stara uprava in v dobo, ko je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Viktorjem Pilihom na čelu. Nato je tajnik poročal o osebnih izpremem-bah, ki so se izvršile v upravi ter o sejah, sestankih in konferencah, ki jih je sklicala uprava ter nato poročal o poslovnem delu združenja.
Zaradi sezonskih kreditov in izplačil teh kreditov ter predujmov je odšla v Beograd posebna deputacija, v kateri je zastopal združenje g. Makso Cukala, de-putacijo pa je vodil gen. tajnik Zbornice in nar. poslanec Ivan Mohorič. Spoštovanje, ki ga uživa g. Mohorič pri vseh odločilnih krogih in njegova številna znanstva ter prijateljstva z raznimi vplivnimi osebnostmi Beograda so pripomogla, da je bila deputacija povsod takoj sprejeta in da je dosegla tudi povsod lepe moralne uspehe.
Združenje je odposlalo radi ublažitve davčnih bremen tudi
oljem ter elektrotehničnimi in radio-predineti.
Pri slučajnostih je gosp. Rosina ostro kritiziral brezbrižnost članstva, kajti današnja udeležba na občnem zboru je vse prej ko za mariborsko trgovstvo častna. Na predlog g. Voršiča se sklene, da se v bodoče kaznujejo oni, ki bi neupravičeno izostali od občnega zbora. G. Pirc navaja razne napake, ki ovirajo naše gospodarstvo ter zlasti kritizira delo preveč birokratizirane drž. uprave.
V imenu Pomočniškega zbora se zahvaljuje za pozdrave g. Vrisk ter z veseljem konstatira, da se je v tej odlični skupščini tako toplo zavzelo za koristi trgovskega naraščaja.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je predsednik Pititer zahvalil vsem za udeležbo ter zaključil občni zbor v nadi, da vendar še pridejo boljši časi.
posebne deputacije k davčni upravi v Celju in finančni direkciji v Ljubljani. Tudi ta deputacija je dosegla lepe uspehe. Zaradi za hmeljsko trgovino nemogočega tolmačenja deviznih predpisov je odšla v februarju nova deputacija v Beograd, ki ji je zopet kar najuspešneje ugladil pot gen. tajnik in narodni poslanec Ivan Mohorič, ki se mu tudi pri tej priliki zahvaljujemo za njegovo pomoč.
Delo uprave je bilo zlasti v drugi polovici lanskega leta zelo živahno. Že izvedba preje omenjenih akcij je močno angažirala upravo, ki pa je poleg tega izvedla notranjo ureditev in finanč. no sanacijo naše organizacije. V ta namen je izvedla uprava tudi največje varčevanje in znižala režijo do skrajnosti.
Novih vprašanj združenje v preteklem letu ni obravnavalo, temveč, v glavnem nadaljevalo akcije, ki so bile začete že v prejšnjem poslovnem letu. Tako se je zlasli borilo [troti davčni preobremenitvi, ter skrbelo za pravilno informiranost članstva v davčnih zadevah. Nadalje se je borilo proti nabavljalnemu zadružništvu in njegovim predpravicam ter proti krošnjarstvu. Mnogo poslovanja je imelo združenje zaradi reglemen-tacije poslov v hmeljski trgovini. Uspeh združenja je, da je padlo šušmarstvo v hmeljski trgovini. Se vedno pa niso bili doseženi pravi uspehi v boju proti zlorabam, ki se dogajajo s prodajo koruze po občinah. Samo delen uspeh so imele intervencije zaradi pomanjkanja vagonov v izvozni sezoni.
Delo davčnih odborov ter reklamacijskega odbora je bilo zelo dobro in gre vse priznanje njihovim članom. Člani davčnega odbora so bili Ivan Vizorišck iz Žalca, Franc Bačnu iz Ljubnega, Karol IJruškovič iz Ljubnega, Alojz l*reac iz Rogatca, Edo Lbsch-nigg iz Šmarja, Franjo Tanko iz Kozjega in Rado Tregrad iz Podčetrtka. Člana reklamacijskega odbora pa: Anton Crenkl iz Št. Petra ter Matija Goričar iz Mozirja.
Združenje je nadalje interveniralo zaradi revizije rudarskega za« k ona ter zakona o pokojninskem zavarovanju. Mnogo dela je imelo »druženje z revizij« sejmov.
Posebno mnogo pa se je trudilo združenje, da ee preprečijo zle posledice sankcij. Zlasti gg. Miklavžina in Srebotnjak sta v tem pogledu žrtvovala in storila mnogo.
Še vedno ni rešeno vprašanje telefonskega voda v kozjanskem okraju. Disciplina članov je nekoliko popustila, kar se je pokazalo tudi pri delitvi nagrad in koledarjev. Mnogo zamudnega dela j« povzročilo i&terjavanje doklad. Uspešno je bilo delo združenja
proti šušmarstvu. Združenje je prejelo 35 pritožb in v 10 primerih so bili šušinarji prav občutno kaznovani. Tudi za rešitev vprašanja obveznega glasila je delalo združenje mnogo, a žal ni pri tem doživelo zadostne podpore članstva.
Za vzgojo trgovskega naraščaja bo treba uvesti pomočniške izpite in bo uprava predlagala v 'o potrebni pravilnik. Združenje je imelo v občinah svoje zaupnike, katerim je poslalo 28 okrožnic, da je bilo vse članstvo vedno točno informirano o vseh važnejših vprašanjih.
Zaradi komasacije občin je izgubilo združenje skupno 112 članov, 42 pomočnikov in 16 vajencev, pridobilo pa je 6 članov, 4 pomočnike in 2 vajenca. Prijavilo je obrt 27 članov, odjavilo pa (it, da smo skupno izgubili 111 članov. Število članstva je zato padlo od 750 na 609. Tajnik je nato podal podrobno statistiko o gibanju članstva ter o delitvi trgovskih obratov na razne stroko.
Koncem svojega poročila se je zahvalil tajnik Veble vsem, ki so podpirali združenje in trgovstvo, zlasti ,pa Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih združenj, »Trgovskemu listne ter sreskim načelstvom na področju združenja.
Stvarno in obširno poročilo tajnika Vebleta je skupščina nagradila z glasnim odobravanjem.
Za slovenski gospodarski program
Predsednik zbornice g. Jelačin se je zahvalil za pozdrave in obenem izrazil pozdrave Zbornice za TOI z željo, da bi imelo delo skupščine kar največ uspehov. V zanimivem, nad eno uro trajajočem govoru, je nato orisal splošni gospodarski položaj v inozemstvu in pri nas. Dotaknil se je nato specialnih težav, ki tarejo okoliš združenja, zlasti podčrtal posledice denarno krize, ki jo uničila hrbtenico našega gospodarstva, naše hranilnice. Smrtni greli se je storil, da se nam je vzelo to, kar smo imeli. Govoril je obširno o posledicah sankcij, izvozu sena, o ktiringih in krivicah, ki se godijo našim izvoznikom pri obračunavanju klirinških nakazil. Manjka nam načrtnega gospodarstva. Po 18 letih obstoja države nimamo še zveze z morjem. Ubija nas pretiran birokratizem. Nujno potrebna je upravna decentralizacija. Naša parlamentarna delegacija naj se pred vsakoletnim državnim proračunom sestane in naj sestavi skupni program minimalnih zahtev za Slovenijo. Le tako se rešimo pred pavperizacijo, ki je sedaj na polnem pohodu. Z apelom na solidarnost, skupno in složno delo, je končal g. Jelačin svoja izvajanja, ki so bila ponov-nokrat pretrgana z navdušenimi aplavzi.
Predsednik g. Košir se je gosp. Jelačinu iskreno zahvalil za njegova zanimiva izvajanja.
Nato je podal tajnik A. Veble blagajniško poročilo, ki izkazuje dohodkov din 115.344-30, izdatkov din 94.564-78, odprti račun din 36.990-25, s stanjem premoženja v višini din 130.824-39.
Za nadzorni odbor je poročal g. Vizovišek, ki je podal izredno temeljito poročilo o pregledu ne samo knjig in denarnega poslovanja, ampak tudi celotnega poslovanja združenja, ki ga je izvršil nadzorni odbor v treh sejah. Vestno in podrobno poročilo nadzornega odbora, ki prikazuje verno sliko celotnega poslovanja združenja. zasluži v resnici vse priznanje in pohvalo. Po poročilu g. Vizovišeka je predseduik nadzornega odbora Cukala predlagal upravi absolutorij, ki je bil tudi soglasno sprejet.
Nato je sledilo poročilo predsednika Koširja o proračunu m l**to 1986. Proračun, ki je bil sestavljen na VII. plenarni seji
Zbor trgovcev	Sa
Občni	zbor	Združenia	trgovcev
in Smarie pri Jelšah
Poročilo predsednika Koširja
uprave in nadzornega odbora, izkazuje na predvidenih potrebščinah din 8O.50O-— in isto vsoto na dohodkih. V imenu nadzorstva priporoča g. Cukala, naj se odobri proračun, saj so se skušali omejiti vse izdatki, kolikor je bilo to le mogoče. Proračun je bil soglasno odobren.
Za »Trgovski list«
Po poročilu predsednika g. Iva. na Jelačina, ki je utemeljil potrebo razširitve stanovskega tiska, je predsednik Košir priporočil obvezno naročbo na sobotno številko »Trgovskega lista«. K besedi so se oglasili gg.: Stanko Oset, TirŠek, Cukala, Panka in dr. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da se je baš pri tej razpravi pokazala globoka stanovska zavest vseh vodilnih članov tega združenja, ki so vsi brez izjeme poudarjali potrebo razširitve stanovskega tiska in obvezne naroebe na »Trgovski list«. Po sklenjeni debati je skupščina soglasno sprejela predlog predsednika Koširja, da se združenje naroči na 300 izvodov sobotne številke »Trgovskega lista« in da se bo naročnina a din 50*— pobirala obenem s člansko
V nedeljo dne 5. aprila so imeli svoj zbor dolenjski trgovci na redni letni skupščini Združenja trgovcev v Novem mestu. Zbor je bil v primeri s prejšnjimi leti dobro obiskan, kar priča, da se stanovska zavest razveseljivo dviga.
Skupščino je vodil predsednik združenja Kastelic Kdinund, ki je v svojem nagovoru pozdravil zastopnika sreskega načelstva .Šego, zastopnika Zbornice za TOI žagarja in zastopnika Zveze trgovskih združenj Kaiserja ter imenoval za overovatelje zapisnika Kobeta in Turka.
Po pozdravih je v kratkih potezah karakteriziral gospodarski položaj v okraju. Prilike so se napram predidočemu letu znatpo poslabšale. Kupna moč prebivalstva stalno pada in rentabilnost trgovine je vedno slabša. Okraj je po sankcijah občutno prizadet, saj je lesna trgovina v polnem zastoju in tudi možnost vnovčevanja deželnih pridelkov je pri sedanjih cenah, ki so napram razdobju pred 10 leti za skoro polovico manjše, jako težavna. V tem težkem položaju je solidarnost v trgovskih krogih nujno potrebna! Trgovstvo je hvaležno vsakomur, ki se prizadeva za njegov blagor, posebno pa je hvaležno zborničnemu predsedniku Ivanu Jelačinu, ki ener gično brani gospodarske interese zbog česar predlaga, da mu skupščina izreče zahvalo. Predlog predsednika Kastelica jo bil z od Kravanjem sprejet.
Tajniško poročilo je podal g. Papež. V svojem poročilu je navajal, da je število članstva v letu 1935. padlo od 332 na 298, to je za 34. Pred desetimi leti je imelo združenje še 529 članov, izgubilo je torej v desetih letih 231 članov ali približno 44%. S tem se je število kolikor toliko normaliziralo in ustreza v sedanji izmeri število članstva predvojni dobi Združenje šteje 32 protokoljranih in 266 neprotokoliranih tvrdk. Po strokah se deli članstvo takole: 121 z mešanim blagom, 4 s špecerijskim blagom. 14 z manufakturo. 16 z lesom, 12 z drvi, 14 z deželnimi pridelki in sadjem, 37 z jajci in perutnino, 5 'z branjarijo. Ostalih 75 obratov pripada raznim strokam. Članstvo je koncem leta 1935. zaposlovalo 32 pomočnikov in 39 pomočnic skupaj 71, in 25 vajencev ter 22 vajenk. V I. 1935. je združenje izdalo 16 pomočniških izpričeval. Vajeništvo obiskuje radi pičlega števila, ki izključuje samostojno Šolo, obrtno nadaljevalno šolo, da
doklado. Skupščina je pooblastila upravo, da sestavi izkaz obveznih naročnikov, ki ga bo poslala upravi »Trgovskega lista«.
Tajnik Zveze trgovskih združenj ing. Šušteršič je pozdravil skupščino v imenu zveznega predsednika Josipa J. Kavčiča ter želel skupščini obilo uspehov. Podal je nato poročilo o delovanju Zveze ter se pri tem zahvalil predsedniku Zbornice Jelačinu za moralno in gmotno podporo, ki jo nudi Zbornica Zvezi. Govoril je nato o kongresu trgovstva, ki bo meseca maja v Beogradu ter priporočal, da se Združenje udeleži kongresa s čim številnejšo depu-tacijo.
Glede konstituiranja odsekov je
skupščina pooblastila upravo, da ukrene v lastnem delokrogu vse, kar je za to potrebno. Tudi se je pooblastila uprava, da pošlje cir-kularni dopis vsem članom združenja, da se v čim .večjem številu udeleže kongresa jugoslovanskega trgovstva, ki bo meseca maja v Beogradu.
Po poročilu tajnika A. Vebleta je skupščina sklenila, da se uvedejo pri združenju fakultativni pomočniški izpiti. Prav tako je
ne ostane brez pouka. Tajnik je nadalje poročal o notranjem poslovanju združenja, o reviziji članstva, o sejah itd.
Sledilo je blagajniško poročilo g. Ivana Medica. Združenje je imelo v 1. 1935. din 24.908'OG prejemkov in din 24.129-72 izdatkov. Koncem 1. 1935. je znašalo premoženje združenja din 56.456-96. Blagajnik je posamezne prejemke in izdatke detajlno obrazložil in podal pojasnila na posamezna vprašanja. Nato je poročal g. Julij Kobe o pregledu poslovanja in računov ter predlagal, da se izreče upravi priznanje in absoluto-rij. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je zbornični konzuleut Žagar poročal o akcijah zbornice v interesu trgovine. V svojem poročilu je omenjal stališče zbornice
V nedeljo, dne 29. marca je imelo Združenje trgovcev v Kočevju svojo redno letno skupščino. Skupščino je otvoril in vodil predsednik Združenja Franc Huber, ki je I [»ozdravil vse navzočne, zlasti ' predsednika Zbornice za TOI Ivanu Jelačina, tajnika dr. Ivana lMos-sa ter tajnika Zveze trgovskih združenj J. Kaiserja.
Tajnik Združenja Truger je prečital zapisnik zadnje lelne skupščine, ki je bil soglasno odobren.
Nato je podal
predsednik Huber svoje poročilo
o položaju trgovstva v Kočevju in o posledicah, ki jih kaže gospodarska kriza v kočevskem okolišu. — Govoril je o akcijah proti nedopustnemu krošnjarjenjo, o ostri davčni praksi in o taksah. Apeli in predlogi trgovstva ne najdejo na merodajnih mestih razumevanja. Tudi novi proračun ne p»ina-ša nobenih dobrot, nasprotno povišanje davka na poslovni promet in obetajo se novi privilegiji za konzumne zadruge. Toda ni dovolj, da nas pobija nelojalna konkurenca konzumnih zadrug, občutimo tudi med seboj težko konkurenco, ki gre zlasti v manufaktur-ni branži pieko običajev. Zato priporoča predsednik enotnost in solidarnost. Nadalje govori predsednik o kongresu jugoslovanske-
skupščina soglasno sprejela predloženi načrt za opravljanje teh izpitov.
G. Cukala je sprožil vprašanje odškodnine, ki naj bi jo moralo združenje plačati mestnemu združenju kot delež za člane, ki so bili vsled komasacije okoliške občine priključeni mestnemu združenju. Ker nima združenje samo nobenega premoženja, priporoča, da se najde v tem pogledu sporazum z mestnim združenjem, ki prav gotovo ne bo z ozirom na gmotni položaj združenja na odškodninski zahtevi vztrajalo. G. Cukala prosi, naj bi se za zadevo zavzela tudi zbornica ter v tem smislu posredovala pri upravi mestnega združenja.
Ob zaključku zborovanja je bil z velikim navdušenjem sprejet predlog Vizovišeka, naj se pošlje udanostna brzojavka kralju Po. tru II. in pozdravi skupščine trgovinskemu ministru dr. Milanu Vrbaniču.
V izbranih besedah je nato
predsednik Košir pozval člane k solidarnosti. Zahvalil se je vsem za sodelovanje ter zaključil lepo uspeli občni zbor.
glede kmetske zaščite, kontrole uvoza, načrta trgovinskega zakona, tarife za kosovno blago in podrobno obrazložil predloge zbornice za izboljšanje obrtne zakonodaje in predloge, katere je za olajšanje davčnih bremen stavil v finančnem odboru Narodne skupščine poslanec Mohorič. Končno je informiral zbor tudi o novih davčnih in taksnih določilih novega finančnega zakona.
Po njegovem poročilu je predsednik Kastelic prešel na vprašanje reorganizacije »Trgovskega lista« in utemeljeval potrebo, da podpre »Trgovski list« tudi dolenjsko trgovstvo, s tem da naroči 100 izvodov sobotne številke. Naročnino bi pobralo združenje hkratu z doklado. Po kratki debati je bil predlog predsednika sprejet.
ga trgovstva, ki bo meseca maja v Beogradu ter poziva člane, naj bi se tega kongresa udeležili. Izražajoč nado na boljšo bodočnost, je predsednik Huber zaključil svoja izvajanja, ki so bila sprejeta z velikim odobravanjem.
K poročilu predsednika se je oglasil g. Lozar, ki je z ozirom na konkurenco-v manufakturnj stroki predlagal, naj se ustanovi v okviru združenja posebna sekcija maiiufakturistov, v kateri naj bi se razpravljalo v vseli vprašanjih te stroke. G. Turšanski je govoril o krošujarjenju in o nelojalni konkurenci, g. Zdravic glede računskih listkov, g. Lovšin Ivan pa je omenil drastičen primer kaznovanja radi prekrška taksnih predpisov.
Ko je bila zaključena debata o predsedstvenem poročilu, se je oglasil k besedi zbornični predsednik Ivan Jelačin, ki je pozdravil skupščino v imenu Zbornice za 'IOl. Govoril je o vtisih, ki jih je dobil na dosedanjih skupščinah. Povsod smo v defenzivi. Komaj smo z mukami odstranili eno oviro, že prihajajo nove težave. Gospodarska depresija se je pojavila v še bolj drastičnih oblikah v drugih državah, kakor v Ameriki, Angliji in Nemčiji. Toda povsod so našli pot do sanacije. Govoril je nato o davčni preobremenitvi in o delu davčnih odborov, o težavah
Sledile so volitve. Obstojala je le ena kandidatna lista, glede katere so predlagali nekateri okoliški trgovci, da se izpremeni v toliko, da dobe v upravi močnejše zastopstvo. Po nato vršeči se vo-litvi je bila kandidatna lista sprejeta z vsemi proti dvema glasovoma. Izvoljeni so bili za predsednika Edmuiul Kastelic, za podpredsednika Josip Turk in za člane uprave gg. Ivan Medic, Leopold Kopač, Josip Kobe, Josip Povh, Ferdinand Mikolič, Josip Ogrizek, Josip Matko, Oton Bernard, vsi iz Novega mesta; Ivan Grosek iz Trebnjega in Franjo Pirc iz Žužemberka.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Adolf Pauer, Julij Kobe in Alojzij Reitz, vsi iz Novega mesta.
Po volitvah je poročal o pro. računu g. Medic. Proračun predvideva din 37.000-— dohodkov in ravno toliko izdatkov. V proračunu je predviden donos doklade za 1. 1936. z din 20.000-—, za prejšnja leta pa z din 8000-—-. Doklada se ravna po višini predpisane pridobnine in znaša od din 20-— do din 250-—. Najvišjo izmero doseže pri davčnem predpisu od din 4000-— dalje. Proračun je deloma pojasnjeval tudi predsednik Kastelic in navajal, da so višji stroški predvideni radi tega, ker namerava združenje reorganizirati tajništvo tako, da bo pisarna dnevno na razpolago članstvu od 8. do 14. ure. Poleg tega bo združenje priredilo na svojem področju po potrebi uradne dneve v Trebnjem in v Žužemberku, da pride tako s svojim članstvom v oddaljenejših krajih svojega področja v tesnejši stik. Po teh pojasnilih, katera je dopolnil še podpredsednik Turk, je zbor proračun za 1. 1936. soglasno odobril.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o vprašanju krošnjarstva, ki zavzema na škodo trgovstva v novomeškem okraju vedno večji obseg. Debate o tem vprašanju so se udeležili posebno gg. Turk, Mohorčič in Kastelic. Sklenilo se je, da posveti združenje tej nadlogi svojo posebno pozornost.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je g. predsednik Kastelic zaključil zbor.
kliringu, javnih delih in tujskem prometu. Podčrtal je
potrebo najširše administrativne decentralizacije
in ob koncu svojih izvajanj apeliral na stanovsko samozavest in solidarnost, Plediral je za ustanovitev strokovnih sekcij pri združenju, ki morajo nesoglasja med posamezniki ene in iste stroke na miren način izravnati. Končno je priporočal obvezno naročbo tedenske številke »Trgovskega lista«.
Predsednik Huber se je predsedniku Jelačinu toplo zahvalil za njegova izvajanja ter priporočal skupščini, naj bi glasovala za obvezno naročbo stanovskega glasila, ki je v borbi za trgovske interese nujno potrebno. 1< temu vprašanju se je oglasil tudi g. Zdravič, ki je posebno toplo priporočal na-rnčbo na »Trgovski list«, ki ga že skozi leta čita iu ki bi ga po njegovem mnenju moral čitati vsak trgovec. Na predlog predsednika Hubra je skupščina nato soglasno sklenila, da sc združenje naroči na 50 izvodov tedenske izdaje »Trgovskega lista«. Naročnino po 50 Din izterja združenje obenem z doklado. Upravi združenja pa se prepusti, da sestavi seznam obveznih naročnikov in ga pošlje upravi »Trgovskega lista«.
žavi in o vzrokih, ki so ta položaj povzročili, ter g. Turšanski, ki je govoril o politiki Narodne banke.
Tajnik Hubert Truger je podal nato svoje tajniško poročilo. Poročilo, ki vsebuje zanimive statistične podatke o gibanju članstva ter o delovanju združenja, je bilo soglasno sprejeto.
G. E. Ilerbst je poročal o računskem zaključku za poslovno leto 1935., ki je bil na predlog g. Kresse-ja odobren. G. Kresse je v imenu nadzorstva predlagal blagajniku Herbstu in upravi absolu-torij, kar je bilo soglasno sprejeto.
O proračunu za leto 1936. je poročal tajnik Truger, Proračun je bil soglasno sprejet.
Po poročilu predsednika Hubra in po pojasnilih, ki jih je dal zbornični tajnik dr. Plcss, je skupščina sprejela sklep glede uvedbe fakultativnih pomočniških izpitov. Odobrena so bila tudi predložena pravila o opravljanju teh izpitov.
Izvolili so se nato delegati za zvezno skupščino.
Ob koncu je govoril g. Lovšin o momipolizaeiji šolskih zvezkov tor o razmerah pri državni štampariji.
Ker se ni nikdo oglasil k besedi, je predsednik Huber zaključil zborovanje ter se zahvalil vsem na-vzočnim, zlasti predsedniku Zbornice Ivanu Jelačinu.
Vajenci v nabavljalnih zadrugah
Na vprašanje, če nabavljalne zadruge drž. nameščencev, ki so izvzete od določil obrtnega zakona, morejo imeti vajence in kje se sklepajo pogodbe za takšne vajence, predpisujem na podlagi predpisa § 460 obrtnega zakona naslednje navodilo:
Po predpisu § 433, odst. 1. obrt. zakona velijajo določila tega zakona, ki se nanašajo na pomožno osebje, tudi za zadruge, ki so po predpisu odst. 3. § 1. istega zakona izvzete od njegovih določil, a se po predpisih § 206 odst. 2. tega zakona smatrajo za pomožno osebje tudi vajenci.
Po določilih § 20. odst. 2. cit. zakona se zamenja učna doba v trgovini in delo v zadrugah, izvzetih od določil tega zakona, vendar pa analogno predpisu § 254, odst. 1. tega zakona samo tedaj, če je v obratovalnicah teh zadrug ko v vsaki drugi trgovini zagotovljena izučite v vajencev.
Pod temi pogoji morejo imeti vajence torej nabavljalne zadruge drž. nameščencev, ki ne spadajo pod določila obrtnega zakona in katerim ni treba zadostiti vsem pogojem za izvrševanje obrta.
Ker pa te zadruge niso zavezane, da so članice obveznih trgovskih združenj, ki torej niso pristojna, da potrjujejo učne pogodbe med temi zadrugami in vajenci, odnosno njih zakonitimi zastopniki ali varuhi, se morajo te pogodbe analogno predpisom § 258. citiranega zakona sklepati pri pristojnih občinah, ki morajo v tem primeru opravljati tudi vse druge posle glede teh pogodb, ki so določeni z zakonom.
. To je dostaviti vsem banskim upravam.
Minister za trg. in industrijo dr. Milan Vrbanič.
Prednaobrazba vajencev
Trgovinski minister dr. Vrbanič je izdal na vprašanje, kako se mora določili pismenost vajencev, ki nimajo dovršene osnovne šole, na podlagi § 253, odst. 1. obrtnega zakona to navodilo:
Osebe, ki se sprejemajo za vajence morajo imeti dovršeno osnovno šolo, oni pa, ki je nimajo, morajo dokazati svojo pismenost pred pristojnim obveznim združenjem.
Pismenost oseb, ki se sprejmejo za vajence in ki nimajo dovršene osnovne šole, ugotovi pristojno obvezno združenje sporazumno z upraviteljem strokovne nadaljevalne obrtne ali trgovinske Šole.
Zbor	dolenjskih
Skupščina Združenja trgovcev v Movem mestu
Občni zbor Združenja
trgovcev	v
K poročilu predsednika g. Jela čina se je oglasil g. Kresse, ki je naše -lesne indpetrije, 9.sankcijah;' govoril o splošnem položaju v dr.-
Vesele velikonočne praznike želi vsem naročnikom in prijateljem
»Trgovski list«
Zastopniki lesnih trgovcev pri banu
V torek popoldne je sprejel ban dr. Natlačen deputacijo lesnih trgovcev in dolžnikov, ki jo je vodil predsednik lesne sekcije pri Zvezi trgovskih združenj g. Fran Škrbec. Deputacija je intervenirala pri g. banu predvsem zaradi izvedbe sklepov velikega manife-stacijskega zborovanja vseh lesnih mteresentov na januarskem shodu v Ljubljani. Deputacija je zaprosila g. bana, da se zavzame za izvedbo raznih zaščitnih ukrepov v korist lesne stroke, ki je bila že s splošno gospodarsko stisko nad vse udarjena, ki pa je z izvajanjem sankcij dobila naravnost svoj smrtni sunek. Nujno potrebno je zato, da se ustavijo vse e Use, kurije in prisilne dražbe proti lesnim trgovcem in lesnim industrialcem.
V imenu pripravljalnega odbora društva dolžnikov sta se pridružila deputaciji dr. Ivan Mazek iz Litije in dr. Anton Sagadin ter znova intervenirala zaradi konference dolžnikov, ki naj bi bila po velikonočnih praznikih v Ljubljani ter zaprosila g. bana, da bi tudi banska uprava poslala k tej konferenci svojega zastopnika.
V deputaciji sta bila tudi stavbenik Franc Ravnikar iz Ljubljane ter za gostinska podjetja Jože Vrhunc z Bleda, ki sta opozorila g. bana tudi na težaven položaj ob rtnikov.
Za predloge deputacije je pokazal g. ban polno razumevanja.
Kaše organizacije
Uradni dnevi Sreskoga združenja trgovcev v Celju. Člani združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju se vnovič opozarjajo, da je uprava združenja na svoji seji od 24. marca t. 1. sklenila, da uvede za poslovanje s strankami uradne dneve, in sicer je pisarna združenja v Celju odprta za stranke ob torkih, četrtkih in sobotah od 8. do
12.30 ure. V ostalih dnevih in času je pisarna za stranke zaprta. Predsedstvo.
Obvestilo lesnim trgovcem in industrijcem
Na številna osebna in pismena ter brzojavna vprašanja na podpisano predsedstvo sporočamo svojim članom, da je naša organizacija izvedla vse potrebne in nujne korake na odločilnih mestih, da kraljevska vlada izvrši obljube, ki so bile dane lesnemu gospodar-
stvu na zboru 26. januarja 1936 v Ljubljani.
Toliko v pomirjenje, da ne bi naše članstvo, nahajajoč se v veliki gospodarski stiski, storilo kakih nepremišljenih korakov z ne-doglednimi posledicami, ko je že itak vse v teku, da se dražbe in eksekucije proti lesnim gospodarstvenikom ustavijo.
Predsedstvo Osrednjega lesnega odseka za Dravsko banovino.
Kontrola uvoza
Zopet premalo iasni in premalo preudarni
predpisi
Novi odbor Združenja v Slovenjem Gradcu
Ker ni bil novoizvoljeni odbor Združenja trgovcev v Slovenjem Gradcu objavljen v »Trgovskem listu« z dne 4. aprila popolnoma pravilno, ga ob,v vi jamo danes v celoti še enkrat:
Novi odbor Združenja je sestavljen tako-le:
Predsednik: Janko Klun v Prevaljah.
1- podpredsednik: Ivan Rojnik v Slovenjem Gradcu.
Ih podpredsednik: Ivan Senica v Šoštanju.
Odborniki;
Vinko Rozman, Ivan Sinolčnik, oba v Slovenjem Gradcu; Ferdo Škof v Mislinju, Ivan Šumer v Šoštanju, Šimon Blatnik v Stari vasi-Velenje. Franjo Lahovnik v Prevaljah, Alojz Peče v Prevaljah, Alojz Remic v Dravogradu, Peter Mravljak v Vuhredu, Pavel Mina-rik v Vuhredu.
Namestniki:
Karl Rojnik. Anton Lavre, oba v Slovenjem Gradcu, Alojz Poči-vavšek v Meži, Ivan Veržuu v Černečah. Anton Pernat v Meži.
Nadzorniki:
.Josip Druškovič, Franjo Topol-mk. oba v Slovenjem Gradcu; Stefan Serbak v Pamečah
Namestniki;
Anton Pernat v Meži, Albert Verdnik v Šmartnu.
Delegati za Zvezo:
Predsednik Janko Klun, podpredsednik Ivan Rojnik, odborniki Alojz Remic, Vinko Rozman in Peter Mravljak.
Namestnika:
Alojz Zupanc v Zg. Doliču in Ferdo Škof v Mislinju.
Sekcija lesnih trgovcev:
Predsednik: Franjo Lahovnik v Frevaljah. podpredsednik: Peter Mravljak; odborniki: Franjo Ja-flisch v Gortani, Jakob Jaš v Mi-Minjah, Ivan Veržun v Černečah, Hubert Ilauke v Šoštanju; namestniki: Štefan Šerbak v Pamečah, Alojz Zupanc v Zg. Doliču, Franjo Marčič v Slovenjem Gradcu.
V četrtkovi številki smo objavili uradno sporočilo o uvedbi kontrole uvoza po Narodni banki. Že preje pa smo v posebnem članku naglasili, da je sicer kontrola uvoza potrebna, da pa se ne bi pri tem smela prepustiti edina beseda le Narodni banki. Kajti ta bo gledala pri tej kontroli le na to, da ne trpe škodo njeni devizni interesi, dočim se za druge gospodarske interese ne bo dosti menila. Nujno potrebno pa je, da kontrola uvoza ne bo v škodo naši uvozni trgovini in da zaradi nje ne bodo ovirani v svojem poslu naši trgovci. Zato bi se smela nova uredba izdati le po predhodnem posvetovanju z našimi uvozniki, da ne bi bili varovani ie devizni interesi Narodne banke, temveč tudi naši splošni gospodarski interesi. To pa se ni zgodilo in posledica tega je, da so komaj izšli novi predpisi o kontroli uvoza, a že se čuje iz vrst praktičnih trgovcev, da so ti predpisi popolnoma nemogoči, ker so premalo jasni in ker niso v skladu s potrebami praktičnega poslovnega življenja.
Tako nam piše ugleden naročnik naslednje:
Zopet so nas osrečili s kopico novih in kompliciranih predpisov. Kakor vedno, tudi sedaj ob uvedbi kontrole uvoza ne čujemo, da so poklicali na posvetovanje kakega trgovca, ki bi jim povedal, kako je tudi v praksi. Nastale bodo težke komplikacije. Pri trgovcih, ki imajo dovolj pisarniškega osebja, bo to še nekako šlo, ali kako naj vse te predpise premaga manjši trgovec, ki pa tudi mora iz inozemstva dobavljati razno blago, je seveda drugo vprašanje. Poleg tega je vse polno nejasnosti v novih predpisih, ki jih bo treba čim prej pojasniti. Ker je pa za tekstilno stroko že prišel čas, ko se oglašajo potniki za zimsko sezono in se mora to že sedaj rešiti, preostane zelo malo časa. V listih pa čitamo, da bo šele neki odbor določil vrste blaga, ki se bodo smele uvažali. Dobro! Ali to moramo mi vedeti takoj — ali pa moramo odklanjati naročila!
Čudno se glasi tudi določba 2., ki pravi: Uvoznik je dolžan plačati uvoženo blago v roku, ki ga je v svoji izjavi določil!!! Dosedaj Je določeval rok plačan ja dobavitelj. Kako se naj trgovec zaveže plačati v določenem roku, če slučajno nastopi kaka nepričakovana ovira? To je vendar stvar trgovca samega, če se bo zahtevala takšna natančna določitev dneva plačila v naprej, potem je bolje, da odklonimo vsako naročilo v inozemstvu.
Kako pa bodo potem izgledale državne finance, ki bodo brez carinskih dohodkov, je seveda drugo vprašanje.
Že sedaj moramo radi odmere prometnega davka predložiti pri paketih iz inozemstva izjave. Sedaj bodo potrebne še nove izjave, nadalje nove prošnje za dovolitev uvoza itd. Kako bo trgovec vse to zmogel, ko ga že sedaj radi dostikrat čisto zmedenih predpisov in njih velikega števila glava boli, to ne pomisli nihče!
So pa še druge nejasne točke, ki jih je treba čim prej razjasniti.
Zato naj se skliče sestanek interesentov, da se te nejasnosti odpravijo in da se doseže, kar se še more doseči.
Uredba stopi v veljavo že 20. aprila, torej v kratkem in je zato res zadnji čas, da se vse nejasnosti razčistijo.
■K tem izvajanjem bi samo dostavili, da so tako prepričujoči, da se tudi morajo upoštevati. Zlasti pa se naj skliče predlagani sestanek, da bo dobila Narodna banka pravilna navodila, kako naj kontrolira uvoz, da ne bo ta kontrola v škodo gospodarstvu.
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
PREVOZI
vsake vrsto blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje r bc — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije bre 'Ir no.
Trgovstvo in novi zadružni
Združba trgovcev v Murski Soboti je na svoji seji in članskem sestanku dne 3. aprila 1936 razpravljala o predlaganem novem zadružnem zakonu, kateri se nahaja še v osnutku in pri tem ugotovila, da se bo s tem zakonom poslovanje nabavljalnih zadrug še povečalo. Jasno je, da bo to le na škodo legalni trgovini, ki je obremenjena z velikimi davčnimi dajatvami. Dejansko niso vse te konzumne zadruge nič drugega ko prave trgovine, ki poslujejo in prodajajo blago vsakomur, neglede na to, ako je dotični njih član ali nečlan.
S takim in sličnim poslovanjem se uničuje glavni nosilec državnih dajatev, namreč trgovec, ki je obenem tudi nosilec družabnega in gospodarskega reda v državi. Ker bi pa bil zakon o gospodarskih zadrugah v sedaj predlagani obliki za legalno trgovino najtežji in najobčutnejši udarec, ki bi v današnjih slabili in težkih gospodarskih razmerah vzel trgovcu še zadnje eksistenčne moči, se obračamo tem potom na odločujoče či-nitelje z naslednjo zahtevo:
S tem potrjujemo in soglašamo z vsemi dosedanjimi pred lavkami, predlogi in pripombami trgovinskih zbornic ter Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, obenem zahtevamo od odločujočih faktorjev, da vse te predloge glede projektiranega zakona o gospodarskih in nabavljalnih zadrugah, z ozirom na splošno gospodarsko politiko, upoštevajo in izvajajo, ker se bo s tem obvarovala trgovina popolnega propada in nelojalne konkurence, ki se skriva pod okriljem zadružnega zakona.
Istočasno protestiramo, ker se je ugodilo zahtevi Glavnega zadružnega saveza in dovolila zadrugam, njih zvezam in njihovim funkcio-
■ I
Mlinsko-tehnične potrebščine
Mlinska sita * Gonilna jermena * Mlinski stroji Mlinski kamni vseh vrst
Brcar tCo., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35
narjem oprostitev kazni za kršitev taksnega in obrtnega zakona.
V primeru pa, da se resolucije zboruic in Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj ne bi upoštevale in ker se je tej neupravičeni zahtevi Glavnega zadružnega saveza ugodilo in predlagane olajšave vsem zadrugam in njihovim zvezam dovolile, zahtevamo, da se dajo in odobrijo tudi vsem trgovcem te ugodnosti, kateri so jih vsekakor bolj potrebni, ker bi šla ta tolerirana enostranska olajšava le na škodo drugega stanu, to je trgovstva, kar pa po našem mišljenju in mnenju v sedanji demokratični državi ne bi bilo niti umestno niti pravilno.
Naprošamo lorej in apeliramo
na vse odločujoče činitelje, da
ukrenejo vse potrebno, da se tako
ob 12. uri priskoči na pomoč vsem
trgovskim stanovom, ki so glavni
nosilci državnih dajatev.
*
Združenje trgovcev za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah
je na svoji redni skupščini v marcu soglasno sprejelo nastopno resolucijo:
Osnutek novega zadružnega zakona vsebuje odredbe, ki bodo zopet dajale zadružni trgovini še večje olajšave, kakor jih že itak ima, a to seveda na škodo našemu trgovstvu.
Ako bi se uzakonil novi zadružni zakon, bi ta docela onemogočil obstoj in poslovanje trgovcev z mešanim blagom v naši državi.
Trgovec, ki danes čuti pri nas izmed vseh stanov davčno breme najteže, bi bil tako zopet težko oškodovan radi določb novega zadružnega zakona, ki v taki meri favorizira zadružno trgovino.
Zategadelj zahtevamo, da se zadružni zakon v prvotni obliki ne izda, temveč se naj upoštevajo vse pripombe in mnenja, ki so jih stavile k temu- zakonu trgovinske zbornice in Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj v državi.
Telefon št. 27-25
Telefon št. 27-25
Povpraševanja
Švicarska izvozna tvrdka išče za kraljevino Jugoslavijo ali za posamezna področja zastopnika za farmacevtski spfecialni produkt. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na švicarski konzu-1 at v ^gre-bu; D raMroviČeV'a 36.'
Politične vesti
Nasprotja med Anglijo in Francijo so se v Ženevi še povečala. Dočim zavzema Eden do Nemčije vedno bolj naklonjeno stališče in pdločno zagovarja nadaljnja pogajanja z Nemčijo, je v italijansko-etiopskem konfliktu vedno bolj odločen v svojih zahtevah proti Italiji. Francija pa nasprotno noče popustiti proti Nemčiji, zato pa pomaga Italiji r-' vcakem kora!
To nasprotje se je v zadnjem času žetako povečalo, da nekateri listi pišejo o separatnem nastopu Francije proti Nemčiji.
To vest pa so francoski uradni krogi demantirali ter izjavili, da je tudi Francija še za nadaljnja pogajanja z Nemčijo, toda samo pod pogojem, da Nemčija ne zagreši več nobene kršitve mirovnih pogodb. če bi Nemčija začela graditi v Porenju utrdbe, potem bi tc pomenilo novo kršitev mirovne pogodbe in Francija bi bila potem proti Nemčiji nepopustljiva.
O francoskem odgovoru na nemško noto svetovno časopisje obširno piše. Nemški listi francoski odgovor dobesedno odklanjajo in pišejo, da je ta odgovor nastal v prvi vrsti iz volilnega razpoloženja, ki se je že začelo v Franciji. Angleški listi so v svoji sodbi bolj rezervirani, vendar pa se vidi, da je francoski odgovor angleško javnost razočaral.
Belgijski kralj je na svojem inšpekcijskem potovanju v Beverlu imel krajši govor, v katerem je opozoril, da more biti že nekaj ur po otvoritvi sovražnosti vsa Belgija ogrožena od napadajoče vojske. Zato je potrebno, da morejo tudi rezervne divizije stopiti takoj v akcijo.
Odbor trinajstorice je sklepal o kršitvi mednarodnih konvencij, ki
prepovedujejo uporabo strupenih plinov in napade na bolnišnice Rdečega križa, kar se oboje očita Italijanom, ter je po zaslišanju pravnikov sklenil, da v tem vprašanju ni kompetenten. Eden se je za Anglijo temu mnenju uklonil. Odbor bo zato samo Italijane in Etiopce pozval, da več ne kršijo teh konvencij.
Etiopija bi bila pripravljena na mirovna pogajanja, če se vodijo ta v okviru in duhu pakta o Zvezi narodov ter če jim prisostvuje delegat Zveze narodov. Italijanska delegacija bi nadalje morala takoj sporočiti svoje mirovne pogoje.
Lord IIalifax je v angleški zbornici lordov zelo ostro govoril proti Italiji ter zahteval, da mora Italija pred začetkom mirovnih pogajanj ustaviti vse vojne operacije.
V angleški spodnji zbornici je bila izrečena Edenu zaupnica s 351 proti 145 glasovom.
Rimski listi so ogorčeni zaradi nastopa Edena, zlasti pa so nezadovoljni, ker se bo na Edenov pritisk vendarle še preiskovalo o italijanskih vojnih metodah v Etiopiji, Zanimivo pa je, da so nekateri italijanski listi nejevoljni tudi nad Flandinom, čeprav je nastopal v korist Italije. Toda italijanski listi mu zamerijo, da ni mogel preprečiti Edenovih napadov.
Etiopci so zopet začeli z gerilsko vojno in napadajo italijanske oddelke v zaledju. To vsekakor kaže, da etiopski odpor še ni popolnoma strt. Na juž. fronti se bije baje že pet dni zelo krvava bitka. Da je odpor Etiopcev še vedno nevaren, dokazujejo tudi vedno nove italijanske pošiljke vojaštva v Afriko.
Avstrijska vlada je izjavila, da je treba smatrati pisavo avs' j-skih listov samo kot izraz njih mnenja, ne pa .1:. izraz mnenja avstrijske vlade. S tem naj bi bil omiljen neugodni vtis, ki ga povzročili avstrijski listi, ko so pisali, da se Avstrija ne bo ozirala na protest Male antante.
Japonska namerava povečati svojo vojsko za 8 divizij, da bi imela v miru 25 divizij. Povečanje utemeljujejo japonski vojaški 'krogi s silnim, napredkom sovjetske vojske, ki da je tudi tehnično vedno bolje oborožena. Tudi japonska mornarica bo silno povečana. Za povečanje vojske zahtevajo japonski vojaški krogi izreden kredit 5 milijard jen.
Genarstvo
50. občni zbor zavarovalne . zadruge »Croatia«
Dne 4. t. m. je Ril v sejni dvorani v palači »Croatiae« v Zagrebu 50. občni zbor zavarovalne zadruge »Croatiae«, kateremu je predsedoval g. vseučiliški profesor arhitekt Janko Holjac, bivši župan mesta Zagreba. Iz poročila ravnateljstva in sklepnih računov za leto 1935., predloženih občnemu zboru, razviden, je povečan obseg poslovanja zavoda kljub še vedno težkim sedanjim gospodarskim prilikam. Zabeležiti je povišanje premij, zavarovanih zneskov in števila članov, kakor tudi ugoden razvoj in zaključek računskega leta.
Občuti zbor je sprejel predloženo poročilo in zaključni račun ter odobril v smislu pravil zadruge razdelitev poslovnega prebitka za leto 1935.
Na podlagi odobrenih dotacij so se povišala jamstvena sredstva na Din 108,918.956-58.
Prenosi, premije in premijske rezerve v elementarni in življenjski skupini so — kakor je to iz računa bilance razvidno — po-krite z efektivno razpoložljivo gotovino, prvorazrednimi vrednostnimi papirji in nepremičninami.
Od svojega začetka je izplačala »Croatia« za škode in dospele zavarovalne glavnice ogromno vsoto v višini Din 209,566.951-61.
Pred sklepom občnega zbora je povzel besedo predsednik d ruš tv i Zagrebčanov g. dr. Tomo pl. Cu-eulie, ki je naglasil izredno uspešen razvoj in napredek »Croatiae«, ki deluje na čast in ponos svoje ustanoviteljice, občine glavnega mesta Zagreba. Isti govornik se je zahvalil predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu zavoda za uspešno poslovanje, kar je sprejel občni zbor z živahnim odobravali jem.
Končno so bili v ravnateljstvo soglasno izvaljeni gg.: prof. Janko Holjac, Fran pl. Kukuljevič-Sak-cinski, Mihovil Nikolič in dr. Branko Pliverič in v nadzorni odbor g. Andrija pl. Mutafelija.
V seji ravnateljstva, ki je bila takoj po občnem zboru, je bil ponovno izvoljen za predsednika g. prof. arh. Janko Holjac.
se vidi, da tvorijo pretežni del kritja predvojne obveznice bivše Avstro-ogrske monarhije, za katere se je moglo preje misliti, da bodo na neki način od naše države nOstrificirane, kar pa je postalo kasneje zelo dvomljiv«.
Poštna hranilnica v Beogradu je sicer storila vse korake, da se to vprašanje čim prej reši, vendar pa ni upanja, da bi se likvidacija
terjatev naših državljanov proti poštni hranilnici na Dunaju in oni v Budapešti izvedla v doglednem času.«
*
Grčija je ustavila izplačevanje tujih dolgov, dokler ne bodo njeni zunanji dolgovi čisto urejeni, kar se bo zgodilo v maju. Dosedaj je Grčija dovoljevala le 35% plačevanje tujih dolgov.
Bolgarska je razpisala notranje
posojilo v višini 200 milijonov levov. Posojilo bo 5 odstotno.
Banka za mednarodna plačila v
Baslu bo tudi letos izplačala G% dividendo.
Nemške terjatve proti Italiji so
se znižale od 430 milijonov lir koncem oktobra na 350 milijonov lir koncem marca. Od teh terjatev pa je samo 50 milijonov lir kratkoročnih, dočim zapadejo nekatere v letošnjem letu, nekatere pa tudi šele v 1. 1937.
Reklama v olimpijskem letu
Kal se mi lahko od nje namimo
(Nadaljevanje.)
Kje se naj štedi pri reklami
Slabi upi za likvidacijo terjatev pri avstr, in madj. poštni hranilnici
Na spomenico združenja bank v Novem Sadu glede likvidacije terjatev naših državljanov proti av sirijski in madjarski poštni hranilnici je prejelo sedaj združenje od finančnega ministrstva naslednji odgovor:
»Na podlagi čl. 215 senžermen-skegu dogovora so bile z Avstrijo in Madjarsko sklenjene konvencije o načinu likvidacije terjatev nasledniških držav do bivših poštnih hranilnic na Dunaju in v Bu-dapeetl. Obe konvenciji sta bili ratificirani od naše države dne 6. decembra 1926. Po ratifikaciji so bili z javnim pozivom pozvani vsi interesenti v naši državi, da prijavijo poštni hranilnici v Beogradu svoje terjatve do bivše avstrijske in madjarske poštne h ra minice. Kot aadnji rok za prijavo je bil določen sa avstrijsko poštno hranilnico 10. september 1929, za madjarsko pa 1. februar 1931. Po zaključenih seznamih interesentov so bili poslani seznami hranilnih, čekovnih in rentnih terjatev naših državljanov odnosnim poštnim hranilnicam v svrho verifikacije. Blok kritja teh terjatev tvori pri poštni hranilnici na Dunaju neka mala gotovina cediranih terjatev do naše poštne uprave in do po. druzniee poštne hranilnice v Sarajevu. Mok kritja pri poštni hra nilntei v Budapešti pa sestoji iz gotovine 4,250.060 v predvojnih rentah bivše Madjarske. Iz tega
Le malo izvoljenim so dandanes dobro godi. Dohodki so vsak dan manjši in vsak hip se kdo izmed našo srede pridruži brezposelnim na cesti. Denar se neprestano in vedno bolj zbira v rokah nialokaternikov, dočim večina obubožava. Kdor ima denar, ga drži z rokami polipa. Tudi drugod se kažejo enake slike. Iz že omenjenega mesečnika »Organisator« (avgustova številka 1935) posnemam, da je v Ameriki v letu 1934. imelo nekaj več kot 3% ameriškega prebivalstva 59% vsega tamošnjega premoženja v rokah, po drugi statistiki pa je imelo v istem letu 9% ameriških družin 74% vsega narodnega premoženja v svojih rokah. Ostalih 91% prebivalcev je tedaj imelo le nekaj več kot pe-tinko celotnega premoženja. Kljub vsemu temu pa bi letoviščni in zdraviliščih kraji ne smeli skušati prilagoditi reklamnih izdatkov zmanjšanemu denarnemu prometu. Lahko se pa hrani drugače. Vzemimo kot premiso, da je to ali ono naše letovišče napravilo določen načrt za reklamne izdatke, pa tudi točen načrt, kako se bo ta depar porabil. V dobrih časih se je reklamni proračun navadno prekoračil s tako zvano priložnostno reklamo, o koje učinkovitosti ni bil nikdo prav prepričan. Kljub temu se je naročala leto za letom (razne enkratne izdaje, razni vozni redi, mape v kavarnah, telefonski imeniki, koncertni razporedi). Lahko bi se tedaj podobna reklama črtala, ki po večini samo obtežuje reklamni proračun, dočim zmanjšuje pro-centualni uspeh skupne propagande. Ne bilo bi pa prav, če bi zniževali stroške za druga kot dobra spoznana reklamna sredstva. Kajti zmanjšani promet, pa naj bo denarni ali osebni, zahteva sam po sebi mnogo več jmdrob-nega organizacijskega dela v pisarni, pa tudi več reklame, če hočemo podjetje dvigniti na prejšnjo višino. Če posvetimo izdelavi reklame več pozornosti in jo obdržimo v dosedanjem obsegu, bo vsted izpadka drugih inseratov — inse-rira se manj kot se je inseriralo še pred nedavnim časom — naša reklama že avtomatično vzbudila več pozornosti in s tem prinesla več uspeha.
Kdor se hoče prilagoditi nemški individualno usmerjeni tujsko prometni reklami, lahko pogleda marčeve številke sledečih revij: »Neue Linie«, »Der Silberspie-gel«, »Illustrierte Zeitung«, »Ele-gante Welk, »Die Dame«, kjer bo videl moderne oglase od »Bad Bister«. Morda bo slog za nas nekoliko težak, toda dobi se lahko mnogo drugih lažjih zamislekov Vrednost ali ničevost te ali one reklame se s številkami ne da toč-
no dokazati, zlasti ker reklama deluje počasi in se izdatki zanjo ne izčrpajo v euem ali dveh letih. Tudi je zelo verjetno, da bi celo močno /manjšanje propagande ne imelo za posledico takojšnjega padca gostov. Zdravilišča in. letovišča, ki so po “večletnem načrtnem snubenju za poskušnjo pol sezone ali pa tudi vso sezono opustila vse, kar služi za privabljanje tujcev, so na ta način zapadla v zmoten zaključek, da sc da tudi brez reklame živeti. Toda le pre-
kmalu pride grenko razočaranje, ko se pokaže, da' je dotok gostov pričel usihati.. Zlasti, če je konkurenčno podjetje izrabilo brezdelje v reklami v svoje namene. Tak položaj je silno težko popraviti in predrio pridemo zopet na svoj, stari promet, izdamo mnogo več kot pa smo si hoteli prihraniti. Torej: Načrtna in dobr« premišljena reklama je ncohhodno potrebna. Nikdar se še nihče ni mogel proti tenvu osnovnemu pravilu nekaznovan pregrešiti!
Dohodki naših železnic
V pregledu državnih dohodkov in izdatkov za prvih 11 mesecev prejšnjega proračunskega leta so imele državne železnice 1845 milijonov dinarjev dohodkov, to je za 79 milijonov več, kakor pa je predvideval proračun. Istočasno so znašali izdatki železnice 1629 milijonov Din, to je za 126 milijonov manj, kakor pa je določal proračun. Presežek dohodkov je torej znašal 216 milijonov Din, dočim je bil po proračunu predviden samo presežek v višini 27-3 milij. Din.
Delovna doba je v Jugoslaviji najvišja
Na dnevnem redu prihodnje konference Mednarodnega urada za delo je 40nrnik. Vsem 61 vladam, ki so zastopane pri uradu, bo predložen sedaj definitivni načrt za uvedbo tega delovnika. Večina držav je 45urnik že sprejela. V Združenih državah Severne Amerike je 40urnik v večini poklicev izveden, v Italiji celo po-vsodi. Največja delovna doba je še vedno v Jugoslaviji, kjer ni bilo mogoče dokazati niti v enem podjetju delovne dobe izpod 47 ur tedensko. Dogaja pa se tudi, da traja delovna doba do 60 ur tedensko.
Amerika se zanima za naš les in krom
Združenje ameriških avtomobilskih tvornic (Ani. Automobile Manufacturers Association) je otvorilo svojo evropsko pisarno s sedežem v Parizu, da poveča uvoz evropskih držav v Ameriko. Pred dnevi je bil zastopnik združenja v Beogradu ter se zlasti zanimal za jugoslovanski les, krom in druge predmete, ki jih je mogoče spraviti na ameriški trg.
Naš izvoz v Ameriko je bil že dosedaj precej znaten ter je znašal po naši statistiki 224 milijonov, dočim je znašal naš uvoz 228 milijonov, da smo bili za 4 milijone din pasivni. Po ameriški statistiki sicer ni bil naš uvoz tako velik in je bila Amerika v trgovini z nami pasivna. Bolj verjetni pa so podatki naše statistike, ker se v Ameriki označuje dežela izvoza po pristanišču, v katerega je bilo blago poslano.
1916 se je razvil v veliko razstavo švicarske delavnosti in švicarske kvalitete. Danes ima velesejem v Baslu 7 razstavnih dvoran na ploskvi 30.000 m2, letošnje število razstavnikov znaša okrog 1200.
Obiskovalec iz Jugoslavije uživa naslednje ugodnosti:
Na vizumu: 50% popusta, t. j. plača samo Din 36'25.
Na železnicah: Jugoslavija: 50% pri povratni vožnji, Avstrija: 25 do 33'3% popusta, Italija: 30% popusta pri potovanju tja in nazaj, Švica: brezplačna povratna vožnja v 6 dneh ali 30% popusta na vseh voznih kartah.
V hotelih: Pavšalne cene za 2 prenočišči, 2 zajtrka, 4 obede, vključno nappjnina, sfr, 20/50 do sfr. 40'— z ozirom na vrsto lvotela.
Na sejmu: Brezplačna sejmska izkaznica, znižana vstopnina sfr. 1*50, katalog velesejma za sfr. 1'—.
Sej inske izkaznice in informacije se dobijo pri vseh potniških uradih in pri Švicarskem konzulatu v Zagrebu.
V	barva,	plasira	ia
Ze v 24 urah 5MS
Itd. Škrabi ia availalika graje«, ovratnike in maaiete. Para. »ali. monga in lika damaCa perila
tovarna JOS. REICH
Peljaaaki nasip 44. Seleaburgeva ni. S. Telefan it 81-71
Sejni ii razstave
Ugodnosti pri obisku švicarskega vzorčnega velesejma v Baslu •d 18. da 28. aprila 193«. Švicarski vzorčni velesejem v Baslu slavi letos svojo dvajsetletnica. Ie skromnega začetka leta
O trgovini z orožjem
je odkril razorožitveni odsek Zveze narodov nekatere pikantne za nimivosti. Glavni dobavitelj orožja na svetu je Francija, ki je leta 1932. krila celo 40% vse svetovne potrebe na orožju. Največ orožja pa je izvozila Anglija, namreč 30% vsega orožja. Zanimivo je, da izvaža mala Švica prav toliko orožja ko Združene države Sev. Amerike. Tudi pri oboroževanju se kaže avtarkija. Še leta 1929. je znašal izvoz orožja 65 milijonov zlatih dolarjev, 1. 19552. je padel na 34 milijonov. Vse države delajo orožje veduo bolj same. Toda od 1. 1932. zopet izvoz orožja narašča, ker se pač bližamo novi ^heroični dobi« človeštva.
V veliki zmoti bi bil, kdor bi mislil, da pri kupčiji z orožjem patriotizem le količkaj velja, tako pravi poročilo Zveze narodov, da je največ orožja dobavila Nem. čiji Francija. Za Nemčijo je največ orožja izvozila iz Francije Belgija, nato pa pridejo naslednje države: Grška, Poljska, Chile in Kitajska. Zanimivo je, da kupuje Albanija skoraj vse svoje orožje v Nemčiji! Tudi iz Češkoslovaške dobiva Nemčija mnogo orožja. Še eno zanimivost. Znatne količine orožja izvaža tudi Belgija, ki obo-rožuje Kitajsko in Japonsko. Čim bolj oborožuje Belgija eno teh držav, tem več potrebuje orožja druga. Konkurenca, ki nikdar ue dopušča, da bi bila kupčija do končana.
Iz zadružnega registra
Izbrisala se je zadragu Kmetijsko društvo za Prekmurje v Murski Soboti — zaradi končane likvi dacije.	’
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide v torek ko običajno
loma ji po svetu
Novi bolgarski poslanik v Beogradu dr. Karadžov je prišel v Beograd in bo v kratkem izročil svoja akreditivna pisma.
Za upravitelja vojne akademije v Beogradu je imenovan general Cukavae, dosedanji upravitelj general Tripkovič pa je postavljen vojnemu ministru na razpoloženje. Tudi nov komandant kralj, garde je bil imenovan.
Narodni poslanec Mihajlo G.ju-rovič, ki je bil aretiran v zvezi z atentatom posl. Arnautoviča na ministrskega predsednika, je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker ni nobenega povoda za kazen- . sko postopanje proti njemu.
Okoli 2000 bolgarskih Junakov se bo udeležilo pokrajinskega sokolskega zleta v Subotici.
OUZD v Banjaluki je zaključil lansko poslovno leto z 22.000 Din deficita.	'	;.	-V
Za velikonočne praznike so v splitskih hotelih rezervirane že vse sobe.
Škoda, ki je bila storjena zagrebškim trgovcem in obrtnikom ob
priliki zadnjih demonstracij, znaša 334.000 Din. Občina je odbila, da oškodovancem povrne to škodo, • banovina ravno tako. Sedaj upajo oškodovanci, da jim bo povrnila škodo država;
X mariborskih železniških delavnicah so nekateri deb.vci kradli belo kompozicijo in jo prodajali tvrdki Wudler, ki je to kompozicijo po posrednikih prodajala naprej v Niš, od koder so dobivale mariborske delavnice to kovino. Sclcznice so oškodovane za 3 milijone Din.
Skupine, v katerih je najmanj 20 oseb, ki potujejo na Oplenac, plačajo samo eno tretjino železniške karte.
Mesto zagrebške bo gostovala v Splitu ljubljanska opera.
Pariška odvetniška zbornica je ponovno vpisala v seznam odvetnikov zagovornika Desbonsa, ki je bil zaradi nekvalificiranega nastopa v procesu proti marsejskim atentatorjem izbrisan iz seznama odvetnikov.
Kralj Edvard VIII., dosedaj veliki mojster škotske lože, je prevzel njeno pokroviteljstvo. Vojvoda Kentski postane kot veliki mojster lože njegov naslednik.
Dunajsko konsumno društvo je prišlo v plačilne težkoče. Odločilni krogi se sicer trudijo, da bi kon-sum rešili, toda dosedaj so bila njih prizadevanja brez uspeha.
Med Češkoslovaško, Romunijo in Rusijo je bila podpisana pogodba o rednem zračnem potniškem prometu na progi Praga—Bukarešta— Moskva.
Italijanska vojska je do sedaj zasedla 100.000 kvadratnih kilometrov etiopskega ozemlja.
Po angleških vesteh zahteva Italija, da morajo vse do sedaj osvojene etiopske province priti popolnoma pod Italijo, nad ostalo Etiopijo pa bi se moral proglasiti italijanski protektorat.
Sovjetski veleposlanik v Tokiu je protestiral, ker so japonske oblasti zadržale dva ruska parnika.
Ruske vžigalice so se na Angleškem tako razširile, da je bila ustanovljena posebna družba za njih prodajo.
Nemške dobave premoga Italiji so dosegle v oktobru 878.320 ton in so v februarju padle na 569.200 ton, izvoz koksa pa od 62.110 ton na 13.400 ton. Sedaj se mudi v Nemčiji posebna delegacija italijanskih industrialcev in trgovcev, da bi se nemški izvoz v Italijo zopet povečal.
Londonski Rothschildi so darovali 90.000 funtov, okoli 20 milijonov din za podpiranje beguncev iz Nemčije.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo, Madjarsko in Italijo, da se Še poveča njih medsebojna zunanja trgovina, se bodo začela po velikonočnih praznikih.
Največja italijanska družba Pi» relli za predelavo gumija je mogla svoj čisti dobiček v višini 26.08 milijonov lir v 1. 1934 povečati lani na 29,2 milijona lir.
Na velikih ameriških potniških parnikih se v zadnjem času množe primeri sabotaže. Parobrodne družbe imajo zaradi tega že veliko škodo.
»Matin« piše, da je prišel v Alge-
ziras sovjetski parnik • Tcrek« z velikim transportom orožja ter da dobavlja orožje španskim revolucionarjem.
Huni niso pripadali turškim plemenom, temveč so govorili jezik, ki še danes živi na Kavkazu. To so sedaj dognali iz neke zlate skodelice, ki so jo odkrili v nekem hunskem grobišču blizu Szegedina. V skodelici so bili napisi v grških črkah, besedilo pa se je z lahkoto prečitalo s pomočjo tega kavka-škega jezika.
postrežba / — Zahtevajte cenik >
izvršu
Dobave - licitacije
Dne 14. aprila bo v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani peta ofertna licitacija za oddajo dobavljanja mesa ljubljanski garniziji za čas od aprila do 30. septembra t. 1.
Dne 15. aprila o dobavi skupno 3089 m:1 drv za potrebe garnizije Škofja Loka, Celje, Mojstrana in Kamnik.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 15. aprila pismene Ponudbe za oddajo dimnikarskih del na drž. rudniku Velenje za eno leto, do dne 22. aprila za dobavo 2000 kg pralne sode, betonskih cevi in 600 m pocinkanih vodovodnih cevi.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
^Prejema do 16. aprila ponudbe za dobavo 6000 kg solne kisline in verigi do 23. aprila o dobavi transformatorja.
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do 17. aprila ponudbe za dobavo 200 m'1 jamskega stavbnega
lesa.
Uprava 1. oddelka Vojno-tehnič-
nega zavoda v Sarajevu sprejema do dne 17. aprila t. 1. ponudbe za dobavo raznih žebljev.
Licitacije :
Dne 15. aprila bo pri Upravi drav. stalne voj. bolnice v Ljubljani zaključna ustna licitacija za oddajo dobave telečjega mesa, slad^ kega in kislega mleka ter jogurta za dnevne potrebe bolnice.
Dne 15. aprila bo pri ekonomskem odelenju generalne direkcije drž. žel. v Beogradu ofertna licitacija za dobavo zakovic za rešetke, ten-derjev in pločevine; dne 16. aprila o dobavi železne pocinkane in bele pločevine in 206.000 kg cina v blokih; dne 17. aprila za dobavo 109.040 kg specialnega okroglega železa; dne 18. aprila o dobavi 14.065 kg železnih podložnih ploščic raznih dimenzij in dne 20. aprila
o dobavi 1,020.450 kg surovega livarskega železa.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
železniške prage iz betona bo začela izdelovati Italija
Uvoz lesenih železniških pragov za italijanske železnice je dosegel letno vrednost okoli 50 milijonov lir.
Zaradi sankcij pa je ta uvoz popolnoma prenehal in zaradi avtarkičnih stremljenj italijanske vlade skuša sedaj italijanska cementna industrija lesene železniške prage nadomestiti z betonskimi. Pred kratkim so bili izvršeni prvi takšni poskusi, in sicer na neka-
terih stranskih progah. Na teh progah so se betonski pragi tudi dobro obnesli.
Italija pa ne uvaža samo izdelanih železniških pragov, temveč izdeluje tudi iz uvoženega lesa železniške prage. Skupno naraste tako vsota, ki jo izda Italija za železniške prage na leto na 100 milijonov lir. Če bi se poskusi z betonskimi pragi obnesli tudi na večjih progah in če bi trajale sankcije tudi še nadalje, potem je izven vsakega dvoma, da bodo začele italijanske železnice uporabljati samo betonske železniške prage. Posledica tega bi bila, da bi bila zopet udarjena Jugoslavija, ki je doslej v znatni meri izvažala v Italijo železniške prage in les za železniške prage.
Tržna poročila
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo
pogojih
IVAN GENUSSI
T“«io» *•• **.«	LJUBLJ	a	N«
Gregorčičeva ulica št. 17c
Pohištvo
Erman&Arhar
ŠT VID
Stalna razstava
Jedilnice, spalnice/kuhinje pod ugodnimi plačilnimi pogoji — Ogled tudi ob nedeljah
Tržne cene v Celju
dne 1. aprila 1936.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6 do 10, kravjega 6 do 8, vampov, 5, pljuč 6, jeter 8, ledvic 8, loja 5 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 12, II. 10, jeter 8, pljuč 8 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12 do 16, pljuč in jeter po 8, glave 7, parklcev 6, slanine domače in hrvaške po 14, slanine soljene 15, na debelo 13.50, sala 14,
Pristni zdravstveni liker
po receptu g. E. Kavčiča
priznano najboljše sredstvo proti slabostim, prehladu, pomanjkanju teka
dobavlja edino
veležganjarna in rasti, destilacija
Franc Zaletel
ŠT. VID nad Ljubljano
suhe slanine 18 do 20, masti 16, šunke 16 do 18, prekajenega mesa od 14 do 16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10, jezika 16 dinarjev.
Drobnica: 1 kg koštrunovine od 8 do 10 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 4 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih 30, kranjske klobase po 3 do 4, 1 kg braunšviških 10, salami od 42 do 60 Din.
Perutnina: kokoš 18 do 25, petelin 18 do 28, raca 18, puran 60,
domač zajec, manjši 5, večji 10 dinarjev.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 175 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega 26 do 30, masla 16, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega 16 do 20, polementalskega 24 do 30, sirčka 6, eno jajce 0'50 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4, pol-belega 3'50, črnega 3, mala žemlja 0'50 Din.
Sadje: 1 kg jabolk I. 5, II. 4, orehov 8, luščenih orehov 26, suhih češpelj 8'50 do 10, suhih hrušk 7, limone po 0'75 Din.
Špecerijsko blago:	1 kg kave
Portoriko 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave od 56 do 98, čaja 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, sladkorja v prahu 15'50, medu 18 do 20, kavne primesi 17, riža od 5'50 do 12,
I liter namiznega olja 13, olivnega 16 do 30, bučnega 13, vinskega kisa 450, navadnega 3'50, petroleja 7, špirita denat. 11, kamene soli 3, popra od 38 do 40, paprike 24, sladke 28, testenin 7 do 11, mila
II do 12 50, karbida 8‘50, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 32, sode za pranje 225 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 3‘25 do 3 50, št. 0 3‘25 do 3 50, št. 2 3 do 3'25, Št. 4 2'75 do 3, št. 6 2'60 do 2'80, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 3'75, koruznega zdroba 2'50, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 2, ajdove 4, kaše 4, ješprenja 3'75, ovsenega riža 7 Din.
žito: q pšenice 210, rži 180, ječmena 180, ovsa 180, prosa 200, ko-
ruze 140 do 150, ajde 150, fižola 200 do 400, graha, leče 1250 Din.
Krma: q sladkega sena 70, polsladkega 60, kislega 50, slame 40, prešana stane 5 Din več.
Zelenjava: 1 kg glavnate solate 14 do 16, endivje 8, krožnik regrata 1, motovilca 1, zgodnje drobne solate 2, 1 kg radiča 12, kislega zelja 4, ohrovta 4, karfijole 8, kolerabe 3, koleraba 0'25, krožnik špinače 1, 1 kg čebule inozemske 5, česna 12, poznega krompirja 1'25, kisle repe 2 Din.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 12. aprila. 9.00: Jutranji reproducirani koncert — 9.40:	Versko predavanje (prior
Učak) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljublj. stolnice — 11.30: Otroška ura — 12.00: čas — 12.15: Slavnostni koncert (pomnožen radijski orkester) — 13.30: Grena-dirska godba igra na ploščah — 16.00: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega. Dirigent: g. Drag. Ž. Živanovič — 17.30: Razvoj slovenske drame: XIII. ura — 19.00: čas, objava sporeda — 19.30: Nac. ura: Velikanoč na Krfu (S. Kolo-vič) — 20.00: Koncert tamburaške-ga orkestra: Velikonočne pesmi — 21.00: Viktor Parma: Ksenija — opera v enem dejanju (posnetek na ploščah) — 22.00: čas, vremenska napoved — 22.05: Valčkova ura (radijski orkester).
Ponedeljek, dne 13. aprila. 9.00: Vesel pozdrav! (plošče) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.40: Versko predavanje (dr. Rant) — 10.00: Operna in operetna glasba (radijski orkester)
— 11.30: Otroška ura — 12.00: čas, obvestila — 12.15: Za dobro voljo! Melojazz, Gorenjski trio in plošče
— 16.00: Venčki narodnih pesmi s spremi j e vanjem radijskega oTke-stra. Sodelujejo: gdč. Ruža Skele in Poldka Rupnik, gg. Ivan Franzi, Tone in Roman Petrovčič — 16.45: Radijski jazz — 17.30: Pevski koncert terceta Stritar — 18.00: Plošče — 19.00: čas, poročila — 19.30: Nac. ura: O prvotni kulturi našega naroda — 20.00: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 20.45: Harmonika (Avgust Stanko) — 21.30: čas, vremenska napoved, poročila — Našim izseljencem! — Velikonočno zvonenje in pritrkavanje iz znanih slovenskih cerkva — 22.15: Velikonočne pesmi (poje trnovski cerkveni zbor pod vodstvom Marolta) — 22.35: Nagovor bana Dravske banovine dr. Natlačena — 22.45: Velikonočne pesmi (trnovski zbor) — 23.00: Njeno vstajenje (zvočna igra iz življenja Slovenke na tujem). Napisal g. Vinko Bitenc.
Torek, dne 14. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slovenski biseri (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Ruski sekstet -— 18.40: Vera svetožalja in večnega miru (Fr. Terseglav) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura: Domači obrt v Jugoslaviji (Božo Račič) — 20.00: Prenos opere iz Zagreba — v odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar).
ZAHVALA
ZA PRISRČNE IZRAZE SOŽALJA OB PRILIKI SMRTI NAŠE MAME itd., GOSPE
EVGENIJE HRIBAR
IZREKAMO NAJTOPLEJŠO ZAHVALO.
LJUBLJANA, V APRILU 1956.
RODBINA HRIBAR
pven
novi lalikl krom Ir a-ni modeli lit d*ugi cenej št Puckovi izdelki na ugodna mesečna odplačila
LJUBLJANA -	TAVČARJEVA	V	O	AT
Pod ružnite: Kr ang. Novo mesto, Celie - Miklošičeva 2
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ejubljanti
Zaloga sveže pražene kave. mletih dišav in rudninske vode.
ločna in
KASTELIC
lastnik tvrdke
ANT. KRISPER COLONMIf, Tyrševa c. 31
USTANOVLJENI LETA 1834
Telefon št. 22-63 Brzojavi: Krlspercolonlale
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe -■ Vele-pražarna kave - Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežbal Ceniki na razpolagol
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO XI1 J	LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9 Pritličje levo
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Združenihjjagi^^ rlčane in Medvode d. d. v Ljub-ljanl in Industrija papirja iti lepenke d. z o. z., Sladki vrh
POSLOVNA HISA IN SKLADISCA
Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, 2agreb, Sarajevo, Csi/efe, SVevi Sad In Split
Oglasi o „ Trgovskem listu“ imajo popoln uspeh1
STANE O
■ za vsako rabo dobite v največji izberi pri nas. Svetilke za stanovanje, poslovne lokale, trgovine in gostilne, hotele, skladišča, tvornice itd. Specijalne svetilke za turiste in smučarje. Velika izbera lustrov in žarnic. Zaloga vsega materijala za elektro-instalacije. Najugodnejša Izbera električnih likalnikov, kuhalnih plošč, loncev in peči. Vedno prvovrstni materijal in solidne cene.
se priporoia za cenjena naročila
RIENT rr? LJUBU/}
Resljeva cesta i\. 23
Tvornica oljnatih barv, firneža, lakov in steklarskega kleja
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
DRUG
v si si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! POMAGAJMO SI SAMI! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je
Glavno zastopstvo in samo* prodala za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir —
BRATJE PIATNIK, RADEČE
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
Ustanovljeno leta 1906
Ustanovljeno leta 1906
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.