jt /b'-h f *bt, /m vuu jLniijjtčt ji*} . » /fxlt* lu, AUU1>tty4 1 'L j* &‘h / jr! Ju* * putJJ ( jflJL^. jst-J’tsyJu-M- /Uamuk/UI f JL/Jj/ujiu* /iM-dt-fci *ru, ‘htSU-jp* ,' ^OL- w jMjj*Lb *j-t -i** -d*u.4*/ujU rJ&vjjA AM^c-us-us. sim bsi 4A*uUj*' m{J /us #tu f-aurC-J‘ v uui-OsHM*&{ ^ AlMt ju V 4,jrJi- « jjuMi-KM. fvu'LyJjtAM' j J*v«*a*Iu muiu-aLu jju'ju*tu+?t- ,4t jju' ftJsbuufi/fa'C nkt4j* nM' 4o*-AsCU'j ut .J-rl.ssJ* ,.u/s j //, ^J? 'U^Ujp* irtAj i^AvonJi '. *) J* /f FL ** tA*w {LduvuA&uM' Jam'4'Lc a*wb C tyAA. w l\Jio -M, Dr. M, Pivec: Jugosl. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 17 Prevelikega števila ni bilo pričakovati, že radi velike kra¬ jevne oddaljenosti in manj razvite kulture, pač pa večje ude¬ ležbe ob času, ko še ni bilo bližjih univerz — posebno praške (1348), dunajske (1356) in italijanskih, ki so po svoji bližini pri¬ vabile dijake in olajšale študij — torej v 13. in 14. stoletju. Prve publikacije o zgodovini pariške univerze — posvečene splošnemu razvoju — ne nudijo gradiva za tako iskanje. D u B o u 1 a y 2 * ima sicer v svoji od 800 (!) do 1600 segajoči zgo¬ dovini z izjemo 1. na koncu vsakega zvezka Catalogus illustrium academicorum, Ta se pa ozira le na slavne osebnosti — četudi so včasih v bolj rahli zvezi z uni¬ verzo — navadnih skromnih dijakov ne našteva; C r e v i e r 1 v svoji majhni zgodovini, ki je nekak izvleček Du Boulaya, nima niti tega, J o u r d a i n 4 * 6 v svojih regestah tudi nima ničesar za nas porabnega. O tujcih na pariški univerzi je napisal tezo A. Bu¬ di n s z k y. 5 Pred njim so o isti tvarini nastale le nekatere razprave o skandinavskih dijakih. Sicer pa tudi Budinszky izrečno pove, da je sprejel samo znanstveno ali družabno imenitne osebnosti. Ima pa več imen kakor Du Boulay. Med Nemci navaja Heinricha v. Karnthen (p. 132), sina vojvoda Henrika I. Študiral je v Parizu, kjer je bil priljubljen gost LudovikaVI. Prijatelj Otona Brižinskega, je vstopil isto¬ časno ž njim v Morimund, postal 1132 opat v VHlarsu in 1143 škof v Troyesu. Umrl je 1169. V rubriki Slaven, Ungarn, Griechen (226—234) pa ima sledeča imena: Georgius Benignus Salviatus, eig. Georg Drachisich aus Bosnien (p. 228). Študiral je na italijanskih univerzah, v 0x- fordu in Parizu. V Florenci je vstopil v minoritski red, bil po¬ klican 1493 na univerzo v Piši in 1513 imenovan za nadškofa v Nazaretu. - Historia Universitatis Parisiensis autore Caesare Egassio Bulaeo, 1— VI, Parisiis 1665 — 1673, fol. s M. Crevier, Histoire de 1'Universite de Pariš, I — VII, Pariš 1761, 12°. 4 Carolus Jourdain, Index chronologicus chartarum pertinentium ad historiam Universitatis Parisiensis. Parisiis, 1862, fol. 6 Alexander Budinszky, Die Universitat Pariš u. die Fremden an der- seiben im Mittelalter, Berlin 1876, 8°. Rezultat dela na Ecole des Chartes. Čas, 1923/24. 2 18 >Č a a«. Johann v. Ragusa (p 231), dalmatinski dominikanec, je študiral začetkom 15. stoletja v samostanu svojega reda v Parizu in postal tam doktor teologije. Na koncilu v Baslu je nastopil kot govornik posebno proti zastopniku utrakvistov, J. Rokizani. Prejel je več važnih misij in Feliks V. ga je ime¬ noval kardinalom. Umrl je 1444 in zapustil spise, tičoče se svojih poslanstev. Tranqulllus Andronicus aus Dalmatien (p. 234) je prišel pod vlado Ludovika XI. v Pariz in tam učil grščino. 0 Glavna vira pa sta sedaj Chartularium 7 in Aucta- r i u m 8 pariške univerze. Prvi vsebuje listine, nanašajoče se na univerzo, iz arhivov univerze same, ki so zdaj razdeljene in kojih večji del se- nahaja v narodnih arhivih, manjši pa v uni¬ verzitetnem arhivu na Sorboni; dalje listine iz papeškega arhiva in iz arhivov raznih redov in kolegijev. Drugi pa knjigo proku¬ ratorjev angleške (nemške) nacije, ki je najstarejša ohranjena knjiga te vrste (od 1333) in za naše kraje posebno važna in bogata. V teh dveh zbirkah se nahajajo sledeča imena, ki jih na¬ vajam z letnico, kdaj se prvikrat omenjajo: Georgius de Rain seu de Sclavonia, Sorbonicus — 1389. Petrus de Carniola — 1400. Leonardus de Laybach — 1400. Michael Georgii de Tragurio — 1415. 9 Marcus de Syremio (de Hungaria) — 1420. Benedictus de Seremio (de Hungaria) — ca. 1420. Johannes Stojkovvic de Ragusio — 1421. 9 Paulus Nicolai de Sclavonia, diocesis Zagrabdensis — 1421. Cosmas Symonis, diocesis Zagrabiensis — 1432. Lista je kratka. Proti pričakovanju ni nikogar iz 13. sto¬ letja. A ni drugače pri drugih vzhodnih državah. Prva dijaka 0 T. Andr. se najde tudi pri Du Boulayu, V. p. 918; druga citirana imena pa so posneta iz drugih del, ne iz ohranjenih listin univerze. 7 Henricus Denifle, Aemilius Chatelain, Chartu larium Universitatis Parisiensis, I.—IV. (1200-—1452), Pa- risiis, 1889—1897, fol. 8 H. Denifle, A e. Chatelain, Auctanium Chartu- larii Universitatis Parisiensis, I., II. (1333—1466), Parisiis, 1894—1897, fol. 9 Gradivo za ta dva mi je prepustil ljubeznivo dr. M. Kos; Joh. de Ragusio je identičen z onim pri Budinszkem omenjenem. Dr. M. Pivec: Jugosl. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 19 de Bohemia, ki je bila vendar že po svojih kraljih Luksem¬ buržanih v mnogo tesnejši zvezi s Francijo, se omenjata šele med 1329 in 1336, Bertoldus in Conradus de Bohemia; 10 isto¬ časno prvi iz Avstrije,\ Jacobus de Austria. 10 Prvi iz Ogrske je frater Alexander de Ungaria, 1300, drugi Stephanus de Hungaria, de Insula, 1343, dalj časa edini magister theologie na Ogrskem. 10 S Poljsko ni mnogo drugače. Glede 13. stoletja se mora pač posebno upoštevati, da je ohranjeno iz prvih časov univerze le zelo majhno število listin. Vsled dejstva, da se nahajajo v seznamih samo imena graduiranih, je tudi lahko mogoče, da je študiralo več dijakov na univerzi, ki pa niso dosegli gradov in radi tega niso zaznamovani. Najstarejši catalogus licentiatorum je tudi šele iz leta 1395. Nadaljnja težkoča je, da imamo večinoma le krstna imena. Denifle je v papežem poslanih rotulih našel mnogo priimkov, ki so raz¬ krili narodnost ali domovino dotičnih kandidatov. Priimek de Sclavonia n. pr., najden na drugem mestu za Georgiusa de Rain, je odločil, da smatrajo ta Ram za Brežice. Dalo bi se. mislim, najti v naših domačih arhivih še gradivo, ki bi omo¬ gočilo slične določbe. Generalni študijski zavodi redov, pred¬ vsem dominikancev in frančiškanov, v Parizu so postavili velik odstotek tujih dijakov, in samostani teh redov obstojajo pri nas že v 13. stoletju. Iz materiala, kakršen je sedaj, je težko več ugotoviti. * 11 V poznejših stoletjih pa je študiralo brezdvomno večje število dijakov v Parizu, posebno iz Dubrovnika, kjer so tvorili les Sorbonniens celo stranko proti onim, ki so študirali v Sala- manki — les Salamanquais. 12 II. Za razumevanje gotovih izrazov je potrebno, da se na kratko ozremo na takratno organizacijo študija na pariški univerzi. 13 V 14. in 15. stoletju ima že precej stalne oblike. Vsa univerza je bila rahla federacija 8 velikih korporacij; 4 fakultet 10 Chart. II, pp. 663, 665, 666, 85, 536, 570. 11 Tudi prof. Chatelain mi je izrazil mnenje, da rezultati .— vsled vrzeli v starejši dobi — ne morejo biti drugačni. 12 Louis de V o i' n o v i t c h , La monarchie fran(;aise dans 1’Adria- tique. Pariš 1917. p. XXI. 13 Charles T h u r o t , De 1’organisation de 1’enseignement dans l'uni- versite de Pariš au moyen-age. Pariš 1850. 8°. 2* 20 »Č a s«. in 4 nacij. 4 nationes: Francia, Picardia, Normama in Anglia (od 1400 naprej Alemannia) so tvorile facultas artium, šte¬ vilno najmočnejšo. Nacije so bile še deljene v provincije in dieceze, nemška je imela od 14. do 16. stoletja 3 provincije: Alemannia superior (katere člani so bili južni Nemci, Ogri, Slo¬ vani, Švedi in Danci), Alemannia inferior in Anglia. Vsa ta razdelitev ni imela ne politične ne geografske podlage, in se je ravnala in spreminjala le po premoči ravno navzočnih dijakov. Vsaka nacija je volila vsak mesec svojega prokuratorja in imela svoja zborovanja. Prokurator je imel dolžnost zapisnike sej vpisati v svojo knjigo in voditi račun o dohodkih in izdatkih. Zadeve vse univerze so se reševale na skupnih zborovanjih vseh fakultet. Rektorja za 3 mesece je volila facultas artium. Ta fakulteta je sprejela dijaka s 14 leti. Dijak se je oklenil enega profesorja — po možnosti rojak^— ki ga je vodil ves čas študija in se — če potrebno — tudi zanj bojeval. Postal je po vsakokratnem izpitu baccalaureus, licentiatus in z 21 leti in po sprejemu v kolegij profesorjev magister artium s pravico predavanja. Največjo vlogo v študiju so imele poleg rednih in izrednih predavanj disputationes. Dovršitev te fa¬ kultete je bil pogoj za sprejem v teologično, juridično in medi¬ cinsko fakulteto; magister artium je tam sprejel iste stopnje (baccalaureatus, licentia, magisterium) dotične fakultete. Mag. theol. je mogel postati šele s 35 leti, podobno pri juristih in medicincih. Univerza je dobro skrbela za svoje slušatelje; bili so de¬ ležni — domačini in tujci — mnogih privilegijev, n. pr. prosti davkov in pod posebno, milo jurisdikcijo. Vladalo je živahno življenje: nacije so se prepirale med seboj radi interesnih sfer, volitve na sejah so bile burne, profesorji — magistri sami niso bili preveč stari, in dijaki so se pretepali na Pre des Clers med seboj ali z menihi samostana St. Germain, tudi krvavo. Ko se je 1'insolence naturelle des etudiants preveč razpasla, so jih začeli zapirati v internate; od 13. stoletja dalje je bilo usta¬ novljenih mnogo kolegijev — najvažnejši Sorbona, odprta vsej Evropi — a pomagalo ni preveč. Le ene stvari je vedno manjkalo — denarja. Edini do¬ hodki univerze in nacij so bili takse pri izpitih, promocijah in sličnih prilikah, in te so bile precej visoke. A kljub temu so bile blagajne običajno prazne. Vzrok pove stereotipna, skoro Dr. M. Pivec: Jugosl. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 21 vsakemu prejemu kake vsote sledeča opomba: natio intravit tabernam et statim perpotatum fuit. Pri dijakih je bilo po¬ dobno. Poleg bogatih se nahaja velika množina štipendistov. Po ugotovitvi tega splošnega okvira naj sledijo podrob¬ nosti, ohranjene iz življenja prej navedenih dijakov. Vrednost teh notic je različna: nekatere povedo samo ime in študijske etape, druge dovoljujejo vsaj v glavnih obrisih rekonstrukcijo nekaj let življenja dotičnega. Največ gradiva je zapustil Paulus Nicolai, ta »homo pessimae indolis«, ki je imel proces s svojo nacijo, s svojo fakulteto in z vso univerzo. Radi tega je bolje obravnavati ga, skupno z Dubrovničanom Johannesom, o ka¬ terem je tudi več znanega, v posebnem poglavju. Georgiusa de Rain omenjam samo na kratko radi popol¬ nosti. O njem obstoja že razpravica Louis Legera: Ge- orges d'Esclavonie, Chanoine penitencier de la cathedrale de Tours au XIV—XV me siecles, 14 ki uporablja vse notice Chart. III, IV in Auct. I in podatke dokumentov v Toursu, kjer je 1416 umrl; J. Krek ga citira v svojem delcu: Les Slovenes kot glagoljaša; in o njem bo izšla monografija izpod peresa dr. M. Kosa. Petrus de Carniola je 1400 postal baccalaureus pod ma¬ gistrom Heinricus He Gorkem, licentiat pod magistrom Her- mannus de Eslinghe in magister pod magistrom Arnoldus Wtwiic. Njegova bursa (štipendij) je znašala 3 solidi. 13 Leonardus de Laybach je prišel v dobi prokuratorja mag Johannes de Galencoep na zborovanje nacije 8. aprila 1400 apud S. Maturinum (ta cerkev je bila navadno zborovališče angleške nacije). Rekel je, da ne pozna pravil nacije in prosil, da bi mu nacija odpustila in ga pripustila k bakalaureatu po navadnem običaju, kar mu je nacija dovolila. Na zborovanju 25. aprila istega leta je postal baccalaureus pod magistrom Henricus de Ghorinchem. Njegova bursa je znašala XVI de- narii. 10 Michael Georgii de Tragurio je postal 11. februarja 1415 baccalaureus, 8. aprila licentiatus in 11. maja magister, vse pod magistrom Johannes Johannis. Na zborovanju angleške nacije 22. aprila je prosil, da sme s prisego potrditi svojo uboštvo, kar 11 Jagič, Fesischrift 1908, p. 112—119. 15 Auct. I., c. 809, 815. 18 Auct. I., c. 811, 812. 22 •Č a s«. mu je nacija dovolila in njegovo prisego sprejela. 15. junija 1452 pa je poročal prokurator, kako je pred približno 30 leti magister nemške nacije iz Ogrskega, Michael Georgii iz Tro- gira, s prisego potrdil svojo uboštvo, ko je dosegel bakalaureat in profesuro. Da drži svojo prisego, je poslal svojemu sinu, magistru francoske nacije, vsoto 6 scutorum auri, da plača naciji štipendije, ki so bili za one grade potrebni. Nacija je to vsoto hvaležno sprejela, se zahvalila magistru za njegovo rednost in dala potrdilo s pečatom prokuratorja. 17 Marcus de Syremio je postal baccalaureus v dobi proku¬ ratorja Johannes de Wermer pod mag. Johannes Johanni« 1420, isto leto tudi licentiat in magister pod prokuratorjem Johannes Johannis. Njegova bursa je znašala VIII solidi. 18 Benedictus de Seremio je 1421/22 vpisan na univerzi v Kolnu kot .magister artium in baccalaureus formatus (višnja stopnja) teološke fakultete pariške univerze, kjer je moral torej pred tem letom študirati. Njegovega imena pa ni v pariških listinah. 19 Simonis (Symonis) Cosmas iz zagrebške dijeceze je postal baccalaureus pod prokuratorjem Jacobus de Loo alias Potter 1431; licentiatus in artibus 1432 pod magistrom Albertus Vor- den, in isto leto pod istim magistrom magister. Ni imel šti¬ pendija. Na zborovanju angleške nacije 28. maja 1432 je prosil, da bi mu nacija vsled njegovega uboštva odpustila gotovo vsoto, kar mu je nacija dovolila. Na zborovanju 7. maja 1433 je nastal prepir med častivrednimi magistri, ki sta ga pomirila prokurator Johannes de Merode in magister Cosmas. Na zborovanju na dan pred sv. Matevžem 1433 fungira Cosmas poleg drugih kot priča pri odobrenju, ki ga je zaprosil in dobil za svoje poslovanje prokurator Albertus de Vorden. 20 —■ •—2 - (Konec sledi.) 17 Auct. II., c. 190, 194, 196, 195, 892. 1S Auct. II., c. 272, 273, 274. Auct. II., c. 272. “ Auct. II., c. 447, 469, 470, 472, 473. 110 Č a s«. vsa materija istovetna z energijo, da je vesoljni svet neskončen, a obenem omejen — dve definiciji, po katerih si človeški um ne more napraviti nikake predstave ne za mikrokozem ne za makrokozem. Oboje je le abstraktno in konkretne prispodobe kratkomalo ni. Ali se bo človeški duh s tem zadovoljil? Ne verjamem. Vsi ne morejo biti matematiki in to, kar je nam od narave podano, je narava in ne matematika, Resumiram; Fizikalna znanost po Nevvtonovem vzorcu je bila objektivna, bila je pa tudi čim najbolj možno absolutna, ker se je držala konkretne meje, Te meje so bile za človeškega duha pretesne. Teorija o elektromagnetizmu jih je~prva prekoračila — postala je v širši meri objektivna, a to na račun absolutnosti, namreč tiste, ki je podana, če naravni pojav in človeški razum, ki pa more bazirati le na predstavi, vedno in povsod soglašata. Postala pa je plodonosnejša, spajala je druge panoge fizike — a po poti, ki jo hodi, narave sphjh ne pozna, in ko stopa v eks¬ tremnih slučajih nazaj v konkretni svet — še tega abstrahira. Jugoslovanski dijaki na pariški univerzi v srednjem veku (do 1452). Dr. Melitta Pivec — Ljubljana. III. Paulus Nicolai (Nicholai, Nycholai) de Sclavonia (Slavonia), Zagrabiensis dioecesis, 2 ' L. 1418 je postal v dobi prokuratorja Conrada de Hagenoya na seji angleške nacije 11. februarja baccalaureus artistične fakultete pod magistrom Johannesom Weenck in kmalu potem je pod istim prokuratorjem prisegel vse prisege, predpisane za artistično licenco. Bil je takrat brez štipendija. Pod prokura¬ torjem Johannesom Johannis (ali Reynerus de Leydis) je prosil Paulus, že licenciat, nacijo za 24 solidi, ostalo bi od lastne burse 21 Oblika imena variira pri Paulu kakor pri vseh drugih; pretežno pa se najde Paulus de Sclavonia. Dr. M. Pivec: Jugoslov. dijaki 'na pariški univerzi v sred. veku. lil plačal. Začel je predavati pod magistrom Thoma de Lyn. 17, ju¬ nija je predložil prokurator Johannes Johannis račun, kjer se omenja izdatek 1 franka za magistra Paula. 22 V septembru 1421 se nahaja v listi sentenciarijev, začel je torej čitati sentence, in imel štipendij (23 solidi), 23. septembra 1422 je prosil angleško nacijo za priprošnjo pri rektorju, ki ga je razžalil, čemur so ugodili. Na predvečer sv. Janeza Krstnika 1423 je bila artistična fakulteta zbrana za volitev novega rek¬ torja. Angleška nacija je določila za svojega volilnega poobla¬ ščenca magistra Paula. Izvoljen je bil za rektorja magister Jo¬ hannes Mutarde od normanske nacije. 23 4. avgusta 1422 ali 1423 je pisala pariška univerza rim¬ skemu cesarju Sigismundu in mu sporočila promocijo Paula Nicolai (magister in artibus et baccalaureus formatus in theo- logia, presbyter dioecesis zagrabiensis). Ni se ustrašil oddalje¬ nosti, zapustil je domačo zemljo in se vadil v sholastični šoli, da je dosegel omenjene grade. Želi pa še licenco in magisterij teologične fakultete. Da se mu omogoči dostojno življenje, prosi univerza Sigismunda, da da Paulu kakšen beneficij v svoji kra¬ ljevini, saj koristi ta mož s svojim znanjem svoji domovini. 24 Na seji 6. aprila 1424 je del nacije izvolil za prokuratorja magistra Paula Nicolai, drugi del pa magistra Martina Berech. 10, aprila pa so se zedinili in soglasno izvolili Rogera de Edyn- burgh. 25 Dva danska dijaka Loef in 01awy sta prosila 4. maja za sprejem v danski kolegij. Imela sta priporočilno pismo pleme¬ nitaša Andreja Ougard, ščitomosca regenta, vojvode Bedforda, in s prisego in po pričevanju bedela Bemunda potrdila svojo pristojnost na Dansko. Nacija je torej predlagala magistru Paulu, ki je stanoval v danskem kolegiju, naj dovoli njun spre¬ jem in naj bo sam njun predstojnik, čeprav ni Danec. Paulus pa je ponudbo odbil, zapustil pa bi hišo, če onadva dokažeta svojo narodnost. Nacija pa je sklenila sprejem. 26 16. decembra se je vršilo zborovanje artistične fakultete za volitev novega rektorja. Večina angleške nacije je izvolila 22 Auct. II, c. 241, 242, 243, 244, 247. 23 Chart. IV, no. 2182, p. 399; Auct. II, c. 258, 292, 301. 2 * Chart. IV, no. 2213, p. 417. 25 Auct. II, c. 310. 28 Auct. II, c. 311/312. 112 Č a s«. Paula za svojega volilnega pooblaščenca, protestiral pa je Mar¬ tin Berech radi škandalov, ki jih je Paulus povzročil naciji. Kljub temu je Paulus izvršil svoj mandat in oddal svoj glas za magistra Petra de Credulio. Zahteval je potem od prokuratorja Johannesa Flicke sejo radi prizadejanih mu žalitev. 19. de¬ cembra je zahteval, naj bo magister Martin kaznovan. V svrho informacij je nacija njuno zadevo odložila. 13. januarja 1425 je Paulus zopet tožil Martina, Martinus pa je zahteval, naj da Paulus naciji zadoščenje za mnogoštevilne žalitve, ki jih je nacija izvedela od verodostojnih prič. Nacija je sklenila so¬ glasno, naj prosi Martinus Paula odpuščenja, kar je storil; potem je sklenila, naj prosi Paulus nacijo odpuščenja, Paulus pa je odgovoril, da nacije ni žalil, naj mu dokaže žalitve in izjavil, da se ne bo podvrgel, ampak apeliral proti odločbi nacije. Na drugi prihodnji seji je nacija citirala Paula in hotela, naj da zadoščenje; zagotovila je, da ga bo milo kaznovala; drugače pa bo zaprosila pomoč fakultete in univerze. 27 Zapisnik seje 10. marca je skoro popolnoma uničen, raz¬ vidno je le, da je šlo za spor med Paulom de Sclavonia in bivšim, prokuratorjem Johannesom Flicke. 28 24. maja je sporočil prokurator Johannes Johannis prošnjo Paula, naj imenuje nacija razsodnike. Ker je Paulus Johannesu Flicke in Martinu Berech očital nepravilnosti o dobi njune pro- kuracije, je nacija sklenila, naj se prokuratorske knjige revi¬ dirajo in, če potrebno, korigirajo. Poudarila pa je, da tujci ne smejo vedeti zaupnih zadev nacije, kakor to prepoveduje dobro znani statut o sporih. Izvršil se je ta sklep na prihodnji seji pod prokuratorjem Rogerom de Edynburgh. Spise obeh bivših prokuratorjev so pre¬ gledali, korigirali in prebrali; nacija je bila zadovoljna, Paulus pa ne. Po odhodu strank so torej še enkrat pregledali register, da ,ne bi imel Paulus prilike jezik brusiti; našli so korigirane spise v redu in izjavili, da so bila korekture potrebna mesta nastala iz malomarnosti pisarjev, ne iz zlobe. V zgled poznejšim pa, da ne bi nastale lahkomiselne ob¬ tožbe funkcijonarjev nacije, se je potem nacija pečala s pogreški magistra Paula: 1. kršil je nekatere Statute, na katere je pro- 27 Auct. II, c. 314, 315/316. V zapisniku zadnje seje je več korektur, bržkone po prošnji Paula z 2. jun. 1425, s katerimi pa ni bil zadovoljen. 28 Auct. II, c. 318. Dr. M. Pivec: Jugoslov. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 113 kuratorju prisegel; 2. odkril je zaupne zadeve nacije tujcem; 3. čeprav dobro pozna statut o sporih, dela po indirektnih potih proti članom nacije; 4. razsodniki Johannes de Arnheim, licen- ciat teologije, Johannes Johannis, licenciat medicine, in Jacobus de Gonda, blagajnik, ki jih je nacija imenovala, da končajo ta spor v dveh mesecih, tega niso zmogli, ker se je Paulus vedno protivil. Po vsem tem je sklenila nacija, da ga še enkrat po¬ zove, naj se ji pokori, drugače bo proti njemu nastopila kakor proti nekoristnemu, gnilemu članu in iskala pomoč fakultete in vse univerze. Stranke so se poklicale nazaj in prokurator jim je prebral sklep. Martinus Berech in Johannes Flicke sta bila zadovoljna, Paulus pa ne; dodal je, naj mu ne zamerijo, če bo spravil zadevo v razpravo izven nacije. 5. junija je poročal prokurator o nadaljnjih sovražnih aktih Paula. Na večer prejšnje seje je prišel Paulus v družbi dveh lajikov k prokuratorju. Začel je nekaj pripovedovati v fran¬ coskem jeziku, česar prokurator ni natančno razumel radi nje¬ govega nepravilnega in barbarskega načina izgovarjave, raz¬ umel pa je toliko, da hoče zaupne zadeve zadnje seje pred tujci razkriti, na kar se je takoj odstranil. Tudi 4. junija je prišel po kosilu k njemu in ga prosil za prepis vsega, kar sta M. Berech in J. Flicke o njem zapisala v prokuratorski knjigi, česar mu pa brez dovoljenja nacije ni mogel dati. K današnji seji pa ni prišel, čeprav ga je legalno pozval bedel Bomund. Na to je nacija po dolgem odlašanju in mnogoštevilnih sva¬ rilih nacije ter nepoboljšljivi trdovratnosti Paula po štatutu, ki predpisuje izključitev takih članov, magistra Paula kot gnil ud izključila iz nacije, nje družbe in časti, njenih privilegijev in vseh njenih ugodnosti, če se ne spravi še isti dan ž njo in jo prosi odpuščanja po njenem bivšem sklepu. Delegirala je tudi svojega prokuratorja na zborovanje univerze, ki se je vršilo istega dne. Končno je prosil mag. Martinus Berech, naj se mag. Paulus v prokuratorski knjigi ne imenuje de Hungaria, ampak de Sclavonia, ker je tam doma, in nacija je prošnji ugodila. (Martinus Berech je bil najhujši sovražnik Paula. Chartularij tu pripomi¬ nja, da je to eden najstarejših dokumentov, v katerem se po¬ javlja rivaliteta med ogrsko in hrvatsko narodnostjo.) 114 •Č a s<. Na zborovanju univerze je Paulus zavrnil vse dosedanje ukrepe nacije; zlobno ji je podtikal krivično postopanje, Berecha in Flickema pa znova dolžil falzifikacije njunih proku- ratorskih spisov. Prosil je univerzo za razsodnike. Prokurator pa je prosil, naj pusti univerza naciji svoje zaupne zadeve sami reševati, ali pa naj imenuje dva magistra teologije, ki naj stvar z njo uredita. Rektor Guillelmus de Fossato je razglasil sklep univerze, da se zadeva vrne naciji, ki naj jo z dvema zastopni¬ koma teološke fakultete rešuje. Ko je potem nacija razpravljala o rektorskem odloku, je prišel mag. Paulus in se je vedel, kakor da ima pravico in glas posvetovanja. Zato je poklicala nacija univerzitetnega pi¬ sarja Michaela Heberti z dvema bedeloma od francoske in an¬ gleške nacije in v njih navzočnosti je prokurator Paulu nje¬ govo izključitev v predpisani obliki razglasil. Prosil je tudi nacijo, naj se o tem sestavi listina. Blagajnik pa je pozval pro¬ kuratorja, naj citira Paula pred rektorja, da vrne naciji štipen¬ dije in vse, kar ji je dolžan za svoje grade po svoji prisegi o uboštvu. 1, julija je poročal prokurator o novih hudodelstvih Paula, ki je poskušal doseči anuliranje vseh sklepov nacije potom list¬ kov, ki jih je dal zastopnikoma univerze, magistru Rolandu Ber- guel in mag. Johannesu Pulcripatris. Nacija je sklenila, da hoče vzdržati vse svoje sklepe proti komurkoli, in če treba, bo ape¬ lirala na apostolsko stolico, da ne bodo njeni štatuti pre¬ kršeni. 29 24. septembra je nacija razpravljala, kako bi se dal Paulus prisiliti k izplačanju njegovih dolgov, zdaj ko je že bogat in dobro preskrbljen. (V rotulu 29. marca 1424 je dobil kanonikat S. Andreae v Kolnu in večjo prebendo vet. eccl. S. Pauli v Miinstru, prosil pa je še za kanonikat in eccl. Frising.) Sklenila se je obrniti na teologično fakulteto, naj prisili Paula pod pri¬ sego, da zadosti naciji, prej ko mu da licenco. 27. oktobra je poročal prokurator, da se pripravlja Paulus na teologično licenco, pa še ni zadostil naciji. Nacija je sklenila soglasno, da bo porabila vsa sredstva, da prepreči njegovo licenco. Naročila je Johannesu de Harnem in prokuratorju sestavitev liste njegovih pregreškov, ki naj se izroči teologični 29 Auct. II, c. 325—329. Dr. M. Pivec: Jugoslov. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 115 fakulteti. Po Johannesu de Harnem je Paula še enkrat pozvala k spravi. 19. novembra se je nacija posvetovala o načinu, kako pri¬ dobiti najprej posamezne nacije in potem celo artistično fakul¬ teto za skupen nastop pri teologični fakulteti proti Paulovi licenci. 30 Na seji 29. decembra je nacija naročila prepis sklepa uni¬ verze in izreka razsodnikov za teologično fakulteto in delegi¬ rala blagajnika, bivšega prokuratorja in Johannesa de Arnheim k dekanu teologične fakultete Dominiku Parvi (ali Petit), Paulus pa je zopet javno izjavil, da ne bo miroval, dokler ni nekaj o njem v knjigi nacije zapisanega odstranjeno. Artistična fakulteta je na zborovanju 16. januarja 1426 razpravljala o sporu Paula in angleške nacije. Delegata uni¬ verze Rolandus Berguel in Johannes Pulcripatris sta po pre¬ iskavi oddala svoj izrek za nacijo in proti Paulu. Ker je tudi univerza na zadnjem zborovanju to sodbo aprobirala, je prosila angleška nacija, naj se ji artistična fakulteta priključi in da svojo pomoč za izpeljavo sodbe. Po ločenem posvetovanju vseh nacij je fakulteta po rektorju Johannesu de Insula izjavila, da se priključi angleški naciji, če se Paulus ponižno ne podvrže. O tem sklepu je dala angleška nacija napraviti listino s pečatom rektorja in podpisi prokuratorjev treh drugih nacij, 31 9. februarja je sklenila nacija na zborovanju teologične fakultete istega dne predložiti došli dopis Paula, ki bi moral biti prošnja na nacijo, pa je žaljiv in kaže, da vztraja v trdo¬ vratnosti. Blagajnik in prokurator sta poročala 11. februarja, da se je Paulovo pismo na zborovanju teologične fakultete prebralo, da pa je bila teologična fakulteta mnenja, da s tem pismom Paulus ni zadostil naciji, ampak jo znova žalil. Radi tega Paula to leto ni pripustila k licenci, temveč mu naložila čakanje dveh let, in če se medtem ne poboljša, potem bo razpravljala o nje¬ govi promociji. Prokurator Johannes Flicke je 11. marca na seji prebral Paulovo pismo: Ker se naciji zdi, da jo je razžalil, in ker hoče biti njen zvest sin, jo prosi ponižno odpuščenja, ampak tako, 30 Auct. II, c. 333—335. 31 Auct. II, c. 336, 337/338. 116 Č a s«. da to njegovo ponižanje ne bo škodovalo njegovi časti, tudi ne vse to, kar je nacija o njem v svoji knjigi zapisala; priča¬ kuje, da ga bo nacija kot spokorenega sina priporočila teolo- gični fakulteti. Nacija je izjavila, da bi se zelo veselila vrnitve zgubljenega sina, a ker je vložil apelacije, ni o pismu ničesar sklenila. Želela pa je zelo imeti prepis njegove apelacije. 32 Paulus je citiral angleško nacijo pred sodišče pariškega mestnega prefekta (in Castelleto). Guillelmus de Richel, Petrus de Castillon, Nicolaus de Larbroye, Arnoldus Dariot, Vincent Le Fourlier in še dva magistra so bili zastopniki pri sodišču, ki jih je nacija 29. aprila imenovala. Medtem ko je Paulus pred sodiščem mestnega prefekta prosil, naj mu kralj vrne članstvo nacije, je še vložil apelacijo na apostolsko stolico. 6. junija je sklenila nacija vprašati pravne izvedence za svet, ali se mora nacija pokoriti odredbam apo¬ stolske stolice. Poslala je tudi listino svojim zastopnikom v rimski kuriji, naj nastopajo proti Paulu. Blagajnik Johannes Johannis pa je prosil, naj bi smatrala nacija za slučaj, da Paulus napade njega ali drugega člana nacije, zadevo dotičnega za svojo. Nacija je upravičeni prošnji ugodila. Iz knjige nacije so izpisali nekatere točke, da bi jih imel odvetnik nacije pri sodišču na razpolago. 27. junija jih je nacija odobrila. Obsegale so sledeče pregreške: 1. javno in tajno je rekel, da angleška nacija ne bi smela imeti glasu na univerzi, ker obstoji le iz treh mladih magistrov; 2. rekel je javno, da rek¬ torju izročeni sklep ni bil sklep nacije, le delo treh mladih magistrov; 3. ni ubogal nacije, ko ga je prosila za sprejem dveh danskih dijakov v danski kolegij; 4. javno na univerzi in drugod je govoril, da so zapisniki v registru nacije napačni. Razen tega je več še težjih zadev, ki so pa zaupne. Pol leta je nacija prirejala seje radi Paula in ga poživljala, naj se ukloni, pa ni hotel; in tako ga je končno izključila 5. junija 1425, dokler ne pride nazaj in pokaže v dejanju po¬ nižnost, ki jo ima v ustih in na zunaj. Apeliral je na univerzo, a univerza je naciji pritrdila. Te točke so bile prečrtane 18. julija in Castelleto. Paulus 32 Auct. II, c. 339, 340, 341/342. Dr. M. Pivec: Jugoslov. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 117 je prosil za pojasnilo nekaterih točk, kar mu je nacija 20. julija dovolila, potem pa repliciral. Poročilo o njegovi repliki je nacija poslušala 9. avgusta. Sklenila je novo repliko v informacijo svojega odvetnika. Ker je Paulus med drugim rekel, da nobena nacija in nobena fakul¬ teta nima pravice dajati statutov, samo univerza, in s tem žalil vse nacije in fakultete, je nacija poslala prokuratorja k rektorju, da ga prosi za zborovanje fakultete o tem. Paulus je prokuratorju tudi pokazal svojo apelacijo na rimsko kurijo radi izključitve iz univerze; prokurator je dobil od notarja pre¬ pis apelacije in jo prebral naciji. 11. avgusta je nacija izvolila Johannesa Johannis (in za namestnika Rogera), da bo prosil artistično fakulteto za pri¬ ključitev, rektorja za zborovanje in priključitev univerze, in kancelarja Francije, da spravi proces nacije v kraljevski svet, kamor je že spravil proces teologične fakultete. Naročila je prokuratorju, naj napravi o točki, da nimajo ne fakultete ne nacije pravice dajati statutov, poročila za druge nacije in fa¬ kultete. 33 17. septembra se je vršila v kraljevskem svetu (kralj je bil takrat Anglež Henrik VI.) razprava o tožbi magistra Paula proti dekanu Dominiku Parvi in magistrom teologične fakul¬ tete, ker ga niso pripustili k licenci Paulus je navedel, da se je vadil v vsem, kar je predpisano za dosego licence: praedi- cationes, lecturae, collationes, responsa, disputationes. Njegovi kolegi, drugi baccalaurei formati, so prejeli licenco, on pa ne; s tem so mu delali krivico. Trdil je tudi, da je dobil od pari¬ škega mestnega prefekta, kjer se je proces začel, odlok, da je njegova tožba upravičena, da je teologična fakulteta prisi¬ ljena sprejeti ga in da mora plačati stroške. Teologična fakulteta pa je navedla: Gradi teologične fakul¬ tete dajo veliko avtoriteto v verskih zadevah. Njeni štatuti, potrjeni od apostolske stolice, predpisujejo določen čas in dolo¬ čene študije za dosego licence, kako se mora dijak javiti k izpitu in kako morajo dekan in magistri po svoji vesti odločati o sprejemu. Samo magistri smejo o tem odločati, nihče drugi ne. Tudi pri zadnjem terminu so nekatere kandidate sprejeli, Pau¬ lovo prošnjo pa so po svoji vesti odbili, ker nima predpisanega 33 Auct. II, c. 346, 347—350, 350/351. 118 Čas«. študijskega časa. Prekršil je tudi nekatere statute in ni spo¬ štoval svojih profesorjev, temveč jih javno zmerjal in s tem pokazal svoj vihravi značaj. Odbili so ga iz strahu pred sla¬ bimi posledicami za vero in cerkev — posebno glede na veliko oddaljenost njegove domovine —, če bi tak človek dosegel grad licence. Kraljevski svet je odbil Paulovo tožbo. 34 21. septembra je angleška nacija povabila svojega odvet¬ nika in Castelleto (m. Nycolaus) na kosilo, da ga tam informira. 19. novembra je želela, naj gre rektor zanjo h kancelarju Fran¬ cije, da pride njen proces iz parlamenta v kraljevski svet (kakor proces teologične fakultete). 35 9. januarja 1427 je tožil magister Paulus pred parlamentom pariško univerzo in angleško nacijo. Zastopniki angleške nacije so izjavili, da se ta zadeva ne tiče univerze, le angleške nacije. Vsak član priseže pokorščino prokuratorju, in radi nepokorščine se sme izključiti. Magister Paulus je bil vljudno sprejet v angleško nacijo, čeprav se ne ve pravzaprav, odkod da je. Pravi, da je iz Ogr¬ ske, govori se pa, da je iz Sklavonije, kjer so različne sekte. 1423 je hotel na zborovanju univerze uničiti avtoriteto angleške nacije. A čeprav je tako težko gre¬ šil, bi ga še vedno milostno sprejeli itd. 36 3. februarja je rektorsko sodišče obsodilo Paula, da plača svoj dolg naciji. 25. februarja je na seji prokurator Roger de Edynburgh prebral rektorjevo obsodbo, ki je taksirala Paulov dolg na 15 štipendijev po 12 solidi parisienses, in za preda¬ valnice 3 librae 10 solidi parisienses. Nacija je sklenila vsoto izterjati pred sodiščem pariškega škofa. 10, marca pa je naro¬ čila prokuratorju Jakobu de Gonda izterjati plačilo pred so¬ diščem konservatorja, kamor je bil Paulus citiran. 37 7. aprila je nacija izvolila Johannesa Johannis, da poroča na prihodnjem zborovanju univerze rektorju, kako daleč je na¬ cija v svojem procesu proti Paulu v parlamentu, da ga prosi, naj se proglasi izključitev Paula v pridigah univerze in v posa¬ meznih pariških cerkvah, naj se odstrani Paulus iz danskega 34 Chart. IV, no. 2278, p. 455. 35 Auct. II, c. 352, 355. 36 Chart. IV, no. 2292, p. 465. 37 Auct. II, c. 356, 357, 358. Dr. M. Pivec: Jugoslov. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 119 kolegija, ki naj preide v roke nacije, in da se mu zahvali za njegov trud v tej stvari, V juniju pa je dala nacija Paula zapreti. 15. julija je Paulus apeliral na kraljevsko kurijo proti mest¬ nemu prefektu in angleški naciji, ker so ga dali njegovi na¬ sprotniki na trgu Maubert po sergentu aretirati in zapreti in niso sprejeli njegovega ugovora. 4. avgusta je sodišče odločilo, da se izpusti, če ni zaprt radi drugega vzroka. 38 Proces proti Paulu je nacijo precej stal. 14. junija je dal blagajnik prokuratorju 6 solidi za ljudi, ki so Paula zaprli. 23. septembra so začasno znižali višino daril pri slovesnosti nacije, radi izdatkov v procesu proti Paulu in majhnega števila članov. Sklenili so zvišati jih zopet šele po končanem procesu. 12. novembra je sklenila nacija obnovitev procesa v par¬ lamentu, kakor je to tudi univerza storila, in 4. maja 1428 je razpravljala, ali bi ne bilo bolje zahtevati izrek sodbe, in skle¬ nila vprašati za svet svoje zastopnike in odvetnike v parla¬ mentu. 16. avgusta je poslušala poročilo magistra Johannesa de Arnheim, poslanika univerze in nacije pri rimski kuriji v Pau¬ lovem procesu, ki je bilo za nacijo ugodno. 11. oktobra je izplačala poslaniku za njegov trud 6 scuta. 39 Na seji 20. januarja 1429 so prosili Johannes Johannis in drugi magistri, ki so bili imenovani v dekretu magistra Paula, naj bi nacija smatrala njih zadevo za svojo, če jih Paulus na¬ pade, čemur je nacija soglasno ugodila. Omenjeni dekret se je prebral na seji 27. januarja. Paulus je bil namreč šel osebno v Rim k papeški kuriji in tam dosegel dekret, da bo rehabilitiran v naciji in dobil teološko licenco, in za slučaj, da bi se nacija protivila, komisarje s pooblaščenjem apostolske stolice, da izvršijo vsebino dekreta. Nacija je dele¬ girala Jakoba de Gonda in Rutghera Bloot, da se posvetujeta s pravnimi izvedenci o nadaljnjih korakih. Hotela je delati skupno s teologično fakulteto. Že julija 1428 je poslala pariška univerza svojega poslanika Johannesa Potage k rimski kuriji, ki je ostal tam čez december. Paulus pa je prosil papeža za eksempcijo od jurisdikcije pari- 38 Auct. II, c. 363; Chart. IV, p. 465/466. 30 Auct. II, c. 368, 369, 378, 385, 391, 392. 120 Č a s«. škega škofa in vsakega drugega sodnika razen legata apostol¬ ske stolice, in sicer: ker so bivša rektorja Johannes Potage in Petrus Mauricii ter magistri Rolandus Berguel, Johannes Pul- cripatris in Johannes de Fonte njega radi apelacije na apostolsko stolico neupravičeno in brez vzroka v ječo vrgli; ker je Jo¬ hannes Potage v rimski kuriji javno rekel, da mu je žal, da ni Paulus v ječi ostal do smrti, če se pa vrne v Pariz, ne bo zlahka zopet prišel v Rim; in ker je papež zadevo vrnil v Pariz, kjer bi Paulus brez zaprošene eksempcije ne bil varen. Dobil jo je 18. februarja 1429. 40 Na seji po 2. juniju je nacija izvolila delegate, da se po¬ svetujejo z zastopniki nacije v parlamentu, kamor je Paulus radi svojega dolga apeliral od rektorskega sodišča, kako bi nacija prišla do svojega denarja. 26. julija je plačala svojemu zastopniku v Paulovem procesu 1 frank, odvetniku pa pol franka. Na vprašanje bedela teologične fakultete je nacija 7. no¬ vembra sklenila, da bo prispevala k stroškom teologične fakul¬ tete v Paulovem procesu, ker je tam močno zainteresirana. 13. januarja 1430 je delegirala Martina Berech, ki je edini ta proces dobro poznal, v kurijo parlamenta, da zaprosi ob¬ vestila o tem, kar se nacije tiče. 21. januarja je plačala 1 frank za prepis spisov, ki jih je Paulus izročil sodnikom. Paulus je dal citirati prokuratorja Petra de Gonda in bla¬ gajnika, nacija pa je 3. marca poudarila, da je ta proces njen. 11. aprila je obljubila svojim zastopnikom in odvetnikom dobro plačilo, 2. junija jih je potolažila, da ne bodo oškodovani, 28. av¬ gusta 1431 pa je sklenila, ker so se zastopniki in odvetniki pritoževali, da že dolgo za svoje delo nisn dobili plače, da jim da blagajnik denar lahko brez predhodnje seje. 41 11. marca 1432 je papež Evgen IV. razglasil, da uživa šest magistrov, med njimi Paulus Nicolai, ki so bili vpisani v glav¬ nem rotulu 1. 1424, vse prerogative, ki jih je dodelil Martin V. vpisanim. 7. aprila je morala nacija zopet plačati zastopnika Ra- dulpha Barnesse. Zahteval je 9 frankov. Sklenili so mu dati 36 solidi in, če treba, še 3 librae. 42 40 Auct. II, 396/397. 41 Auct. II, 414, 416, 421, 428, 429, 431, 432, 434, 456. 42 Chart. IV, no. 2409, p. 539; Auct. II, c. 465. Dr. M. Pivec: Jugoslov, dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 121 Boj se je nepretrgano nadaljeval. 2. marca 1433 je tožil Paula v parlamentu minorit Fr. Jacobus de Touraine. Paulus pa je tožil univerzo, da so ga zaprli in bi ga pustili umreti v ječi, če ne bi Bog pomagal in dobra justica dvora; v času nje¬ govega zapora so prodali njegovo imetje in ga zapili, češ, saj nikoli ne bo ušel; in da rešitev zavlačijo, so napravili pritožbo na veliki kraljevski svet. 5. marca je pariški škof tožil Paula, da, čeprav ekskomuniciran, mašuje vsak dan. Radi tega je bil citiran pred promotorja. Paulus pa, ogorčen radi citacije, je razžalil promotorja s silogizmom: noben žid nima pravice soditi, promotor pa je žid. Za to ga je grajal oficial, Paulus pa se ni zmenil za to. Navedli so tudi, da so mu dali lepo ječo, skupaj z nekim drugim duhovnikom; pozneje so ga pa morali premestiti, ker je samo smrčal in se nista razumela, Jacobus de Touraine je tudi navedel, da je žalil univerzo in nacijo s tem, da je sebe primerjal z Marijo Magdaleno, univerzo pa z druhaljo: credendum est magis Marie veraci, quam Judeorum turbae fallaci. 9. aprila je Paulus repliciral. Do zaključka pa ni prišlo. 43 7. maja 1439 je artistična fakulteta razpravljala, kako bi bil magister Paulus zopet sprejet od teologične fakultete in tudi od medicinske in juridične fakultete pripuščen kot član univerze, da more doseči teološko licenco. Sklenila je, da je potrebno sklicati zborovanje univerze, ker je izključen iz svoje nacije, artistične fakultete in vse univerze radi znanih hudodelstev, za katere še ni dal zadoščenja. 8. maja je univerza obravnavala, ali bo teologična fakul¬ teta pripustila Paula k licenci proti artistični fakulteti. Vse fakultete so sklenile, da ne bo pripuščen, dokler ne da pred vso univerzo zadoščenja. Na zborovanju univerze 22. maja je prosil prokurator nem¬ ške (angleške) nacije, Jacobus Winthorst, da naj univerza Paula ne sprejme, dokler ne zadosti svoji naciji. Univerza je sklenila, naj se vrši o njegovem sprejemu še novo posveto¬ vanje. Zborovanje univerze 29. maja je imelo dve točki. Rektor je predlagal: 1. da se magister Paulus sprejme, če se odpove vsem svojim procesom proti naciji, fakulteti in univerzi; in 43 Chart. IV, no. 2426, p. 550; Auct. II, c. 465/466. Čas, 1923/24. 9 122 Č a s« 2. da se vrši procesija univerze v Notre Dame. Vprašal je naj¬ prej dekana teologične fakultete Radulpha de Porta, ki je brez kakršnega predhodnjega posvetovanja takoj odgovoril placet. Pravtako je vprašal dekana juridične in medicinske fakultete, ki sta tudi odgovorila placet; in tako je bil brez prošnje magi¬ ster Paulus nanovo sprejet v univerzo. In takoj se je formi¬ rala procesija v Notre Dame, s katero je šel tudi magister Paulus de Sclavonia v svojem plašču kakor drugi baccalaurei formati in theologia. 44 1. junija 1439 se nahaja Paulus Nicolai v katalogu licen- ciatov teologične fakultete. 45 Tako se je povoljno končala 13letna borba Paula Nicolai. Chartularij opozarja na okolnost, da so njegovi procesi napol¬ nili z noticami register angleške nacije in register bedela teo¬ logične fakultete — tu ni vse navedeno —, medtem ko v citi¬ ranih knjigah ni niti omenjen istočasni važni proces proti Ivani d’Arc, v katerem je igrala pariška univerza važno vlogo. IV. Johannes (Stojkowxc) de Ragusio. Rojen okrog 1. 1390 v Dubrovniku iz patricijske rodbine Stojkovič (Stoico) je postal dominikanec v konventu svojega rodnega mesta in potem šel študirat v Pariz, kjer ga je pod¬ piral dubrovniški škof Joh. Dominici. Iz časa njegovega štu¬ dija v listinah univerze ni mnogo notic. 1420 je postal licenciat teologije. (Katalog licenciatov med 1413 in 1421 pa manjka.) V knjigi bedela teologične fakultete ni imenovan. 18. novembra 1421 ga je povabila angleška nacija kot svojega člana na slav¬ nost nacije; tu ima že naslov magister. 13. maja 1422 pa je prosil Johannes za potrdilno listino svojega grada — magisterija — in za priporočilna pisma, kar mu je univerza dovolila. 46 Poznejše njegovo življenje pa je dobro znano; 47 rezumiram radi tega le na kratko. 44 Auct. il, c. 507—510. 45 Chart. IV, no. 2530, p. 608. 40 Auct. II, c. 285, 289. 47 Biografski podatki o njem se najdejo v sledečih delih: Michael Buchberger, Kirchliches Handlexikon, II, Miinchen 1912, v članku Joh. v. Ragusa; Wetzer u. Welte, Kirchenlexikon f, kath. Theol., 2. izd. 1882—1903, Dr. M. Pivec; Jugoslov. dijaki na pariški univerzi v sred, veku. 123 Po 13. maju 1422 ga je poslala pariška univerza s Filipom Marescalli od francoske nacije v Rim k papežu Martinu V. s pismi, v katerih je univerza papeža pozvala, naj po določilu koncila v Konstanci v petih letih skliče splošni koncil in da pospeši že v Pavijo sklicano sinodo, Johannes je ostal v Rimu do aprila 1423 in šel potem v Pavijo, kjer se je začel 23. aprila koncil in je imel Johannes po nalogu papeža prvi govor. 22. jun. se je preselil koncil v Sieno, kjer je imel Johannes pridigo o potrebi splošnih koncilov, ki je povzročila nezadovoljnost pri papeških legatih. Dvomili so o njegovem značaju kot zastop¬ niku pariške univerze, ki ga pa je dokazal z dokumenti. 3. fe¬ bruarja 1424 je pisal Johannesu Pulcripatris in drugim zastop¬ nikom pariške univerze, da bi hitro prišli na koncil. 48 Prišli so, a takoj prešli na stran papeža in 26. februarja so legati koncil razpustili in izbrali Bazel za kraj prihodnjega splošnega koncila. V novembru 1430 je določil Martin V, kardinala Julijana Caesarini za legata in Johannes je postal njegov spremljevalec. Medtem ko je Julijan v Nemčiji pridigoval križarsko vojsko zoper Husite, je poslal Johannesa kot podpredsednika — poleg Johannesa Palomarskega — v Bazel, kjer sta otvorila 23. julija koncil in ga vodila do prihoda legata 9. septembra. Za koncil v Bazlu, posebno njegov začetek in njegova po¬ gajanja s Husiti, sta najvažnejši deli spisa Johannesa de Ra- gusio: Initiam et prosecutio Basiliensis Concilii in Tractatus quomodo Bohemi reducti sunt ad unitatem ecclesiae (priob¬ čena od Palackega, Monum. concil. gen. s. XV, I, 1857). Trac¬ tatus je zbirka aktov in gre od 15. oktobra 1431 do 23. febru- Freib. i, B., ne pod imenom, ampak v člankih: Basel, Concil I, c. 2088 ff.; Florenz, Concil IV, c. 1371 ff.; Siena, Synode XI, c. 291; Auctarium II, c, 290; Ottokar Lorenz, Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter, 3. izd,, I, Berlin 1886, p. 332/333; C. J. v, Hefele, Conciliengeschichte VII, Freibg. i. B. 1874, na več krajih o priliki reformskih sinod v Paviji, Sieni, Bazlu in Firenzi; Budinszinsky, v že citir. delu; Simeone Gliubich, Dizzinario degli uomini illustri della Dalmazia, Vienna 1856, p. 290—292. Podatki teh se opirajo na avtorje (ki jih nisem mogla dobiti); Fabricius, Bibl. lat. Mediae et Inf. Aetatis; Palacky, Mon. cone. gen. s. XV, I; Quitif-Echard, Scrip- tores Ord. Praedicatorum, I; Touron, Hom. ill. Domin. III in R, Beer, Eine Handschriftenschenkung aus d. J. 1443 (Joh. de R. os Bibliothek, 1896. ,s Auct. II, c. 305. 9 * 124 >Č a s«. arja 1433. Initium ima značaj dnevnika in pripoveduje cer¬ kven ozgodovinske dogodke od 1417 do 1431. Verjetno je, da so ga potem pogajanja s Čehi tako absorbirala, da ni mogel več zasledovati celotnega poteka. V pogajanjih s Husiti je imel Johannes eno glavnih vlog, 16., 17, in 19. januarja 1433 je govoril J. Rokicana o obhajilu v obeh podobah. 31. januarja, 3. do 9. in 11. februarja mu je odgovoril od koncila za to točko določeni Johannes, čigar govor je povzročil pritožbe Rokicana. Pet dni (od 2. do 10. marca) je repliciral Rokicana, 2., 3. in 4. aprila zopet Johannes, a želel konec debate. Disputacije so se potem — tudi v drugih točkah — opustile in kmalu so .Husiti odpotovali. 24. januarja 1435 je poslal Bazelski koncil — znova — de¬ legate v Carigrad z vabilom za unijo, med njimi Johannesa. Delegati so prišli 23. septembra 1435 v Carigrad, Grki pa niso hoteli v Bazel, temveč so želeli mesto ob morju za kraj unijske sinode. Johannes je ostal v Carigradu in moral plačati z de¬ narjem Bazelskega koncila delegacijo, ki so jo poslali Grki Latincem. 17. novembra 1436 je poslal Bazelskemu koncilu poročilo o nagnjenju k uniji in o žalostnih razmerah v Orientu. Medtem se je Bazelski koncil razcepil, papež — Evgen IV. — je stopil na stran manjšine, poslal njene zastopnike v Cari¬ grad in preložil 18. septembra 1437 koncil v Ferraro. Bazel¬ skemu koncilu je izpodletelo pridobiti Grke zase. Pustil je Jo¬ hannesa devet mesecev (konec 1. 1436 in polovico 1. 1437) brez vsakršne inštrukcije; Grki so ga začeli zasmehovati tudi radi njegove varčnosti. Ker je slišal, da sta papež in Bazelski koncil izbrala Firenco, je deloval v tej smeri. Ko so prišli v septem¬ bru 1437 delegati manjšine, jih je podpiral; šele ko so prišli v oktobru delegati večine, se jim je zopet pridružil. Carigrajski patrijarh in cesar sta pa bila za papeža, in delegati večine so v par dneh brez uspeha odpotovali, ž njimi tudi Johannes. 3. januarja 1438 se je otvoril koncil v Firenci. V Bazlu, ki je postal shizmatičen, so v januarju Johannes in njegovi tova¬ riši poročali o ponesrečeni misiji v Carigradu. Bazelskemu koncilu je ostal Johannes bržkone do konca zvest. Protipapež Feliks V. ga je imenoval za škofa v Argosu in 12. oktobra 1440 za kardinala di S. Sisto. 1442 je spremil Feliksa v Lausanne. Isto leto je umrl v Bazlu in zapustil ta- mošnjemu dominikanskemu konventu svojo biblioteko, posebno Dr. M. Pivec: Jugoslov. dijaki na pariški univerzi v sred. veku. 125 dragocene grške kodekse, ki si jih je pridobil na svojih poto¬ vanjih v Carigrad. Iz liste njegovih del sta posebno važni poleg že citiranih Litterae quattuor in Relatio de legatione Constan- tinopolitana ad patres Concilii (Romae 1668). 49 Tukaj so večinoma zbrani le podatki iz časa študija ome¬ njenih osebnosti. Znabiti hranijo domači arhivi gradivo, ki bi pojasnilo njih življenje pred študijsko dobo in po njej. Dodatno h Georgiusu, ki ga Budinski citira, pa moram omeniti razpravo, ki je pred kratkim izšla,- Stjepan Zim¬ mermann, Juraj Dragišič (Georgius Benignus de Salviatis) kao filozof humanizm a. 00 Razprava riše njegovo bivanje v Rimu, v Urbinu in posebno v Firenci, kjer je v hiši Lorenza de Medici bil član kroga humanističnih učenjakov; orisane so tudi filozofične struje, ki so nanj delo¬ vale. Spis analizira dvoje njegovih del: dialektiko (Artis dia- lecticae praecepta vetera an nova miro artificio conscripta a Georgio Benegno Archiep. Nazareno . . .), ki je izšla 1480 in 1489 v Firenci, ter 1520 v Rimu; in njegovo delo o angelih (De natura coelestium spirituum quos angelos vocamus), spisano v Dubrovniku (kjer je prebival 1497—1500, ker se je bil izpo¬ stavil za Gir. Savonarolo) in izšlo 1499 v Firenci s podporo dubrovniškega senata. Po analizi teh del pride Zimmermann do zaključka, da je postal Dragišič, čeprav je živel v središču hu¬ manizma, zastopnik peripatetično-sholastične filozofije in za¬ vzemal posredovalno stališče med skotizmom in tomizmom. 49 Nekateri avtorji mislijo, da je Johannes identičen z dominikanskim provincialom Lombardije Johannesom de Ragusio ali de Montenigro, ki je na unijski sinodi v Firenci disputiral z Markom Eugenikus v marcu 1439 o izhodu sv. Duha in govoril v juniju o papeškem primatu; tako Gliubich in Wetzer. Hefele pa (1, c. p. 681} pripomni, da je ostal Joh. de Ragusio do konca na strani Bazelskega koncila, medtem ko je stal Joh, de Montenigro na strani papeža Eugena IV. Njemu sledi Buchberger. 50 Rad jugoslov. akademije znanosti i umjetnosti knj. 227, Zagreb 1923, p. 59—79.